Predavanja o zgodovini slovenskega slovstva sem završil lani z opisom dobe protireformacijske, to je s tridesetletno vojsko. Pričakovanje, da bi se katoliški reformatorji z isto vnemo poprijeli pisateljevanja v svoje namene, kakor so delali to pred njimi protestantje, je neosnovano, kakor smo videli; katoliško literarno delovanje je jako slabotno, medlo. Nekaj je tega, kakor smo videli, krivo prevestno in prenatančno uničevanje protestantovskih knjig, ki bi bile lahko katoliškemu pisateljevanju vzorec vsaj v jezikovnem oziru; zlasti pa je tega kriva splošna reakcija, ki je nastopila po kmečkih uporih več ali manj tudi v vrstah nemških protestantov, ki so se vedno bolj oddaljevali od demokratične podstave protestantizma, tako da je tudi med njimi vnovič zavladala latinščina, ki se je v protestantskih ljubljanskih šolah gojila edino v višjih razredih, v tem ko sta bila deželna jezika, slovenščina in nemščina, strogo prepovedana. Tudi vojni viharji turških vojsk niso pospeševali literarnega delovanja, dasi je bila zavednost, da narod potrebuje berila v svojem jeziku, ves čas živa. Kakor v prvi dobi, skuša se tudi sedaj delovati na narod samo v smislu verske ideje. Kartuzijanski prijor iz Bistre se je ponudil, da hoče gmotno podpreti katoliško izdajo Dalmatinove biblije, Hren govori o izdaji slovenske cerkvene pesmarice. Zakaj je ta doba rodila samo Somaripin slovarček, Hrenove evangelije in listuve, Mikčev in Čandikov katekizem – to je vse, kar je v tisku izdala doba protireformacijska! Po letu 1618 se celih 54 let ni tiskalo nič zapadno-slovenskega. Da so potrebo knjig občutili splošno, to nam dokazujejo ohranjeni rokopisi Stapletonov in Skalarjev, v tem ko so drugi slovenski spominki te dobe (gorski zakon, prisega, središko tožilno pismo) bolj ali manj samo dijalektoške

Dialektološke.

Kakor pri Slovencih na zapadu, tako je z uničevanjem protestantskih naukov prenehalo tudi vse književno delovanje kajkavsko za nekaj časa. V tej dobi se je tudi med Kajkavci znatno utrdil vpliv jezuitov in drugih cerkvenih redov, kateri so vzeli v svojo last vso vzgojo mladine in ves poduk v deželi. Oni pa so prej pisali v vsakem drugem jeziku kakor v narodnem. Pod novimi učitelji se je spremenila smer duševnega dela tudi v Dubrovniku; razlika je samo ta, da so oni med kajkavci in Slovenci delali za latinski jezik po volji gospodujočih stanov, v Dubrovniku pa niso mogli preprečiti narodnega dela. Potem nam je razumljivo, zakaj nahajamo v kajkavski literaturi v XVII. stol. pobožno smer in zakaj je bilo treba skoraj 50 let, da se je pojavila med kajkavci zopet knjiga, pisana v narodnem jeziku.

Večina pisateljev med kajkavci je pisala, kakor se razvidi iz Kukuljevićevega dela „Književnici u Hrvata iz prve polovine XVII. vijeka s ove strane Velebita“

Ivan Kukuljević Sakcinski (1816 –1889) Hrvaški politik, zgodovinar in književnik.

te kakove sem navuke od Božje molitve Kristuševem vernem iz prodekalnice živem jezikom daval: one iste navuke krščanske skrativši i ne malo stisnuvši, jesem vu ove male knjižice, čisto slovenskem jezikom spravil i štampati včinil vu to ime, da se ž njih obojega spola 'parvuli' majehni i nevučeni vu Bogomolje, najme oni, ki i dijačkoga jezika nerazmeju, ali dijačkeh molitveneh knjig nemaju.“ O navadnih molitvah očenašu, češčena si Mariji itd., ki so uvrščene v V. delu, pravi, „da su iz dijačkoga tekstuša pravdeno preobrnene, i kako je negda negdašnji blaženoga spomenka gosp. Petar Domitrović biskup zagrebečki (†1628) bil včinil preobernuti i po mene dopustil vu prveh slovenskeh knjižicah štampati, i (kak mi se čini) vu svojem biskupskem spravišče, zapovedal plebanušem pred ljudstvo davati znajuči to, da vnogi Slovenci ove molitve onak čtu i mole, kakti hote, poleg svoje glave, nepravdenem i nesložnem zakonom.“ V V. delu je priobčil tudi nekaj pesmi, katere priporoča, da naj bi jih narod pel namesto „nečisteh i sramotno ljubezlivih popevkih“. Iz predgovora nam je še navesti, kako priporoča svojo knjigo tudi tedanjim duhovnikom, katerim „hote biti ove knjige na potreboču, onem po imene, ki vu dijačkom jeziku niso globoko gazili, niti se vu svetem pismu vnogo potili.“ – Iz tega je razvidno, da je bilo tudi tedaj mnogo duhovnikov med Kajkavci, ki niso dobro umeli latinščine. Ali je izdal Krajačevič še kako knjigo in ali je pod knjigo, omenjeno v predgovoru Molitvene knjižice, razumevati njegove „Ručne knjižice“ ali pa kako drugo knjigo, se ne da določiti.

Stavku je zaradi boljšega razumevanja nekoliko spremenjen besedni red; v rokopisu: Ali je izdal še kako Krajačevič še kako knjigo in ali je v knjigo v predgovoru Molitvene knjižice omenjeno razumevati njegove „Ručne knjižice“ ali pa kako drugo knjigo se ne da določiti.

O Petru Ljubiću, velikem boritelju zoper novo vero, se govori, da je napisal več knjig zoper protestantizem, toda gotovo le v latinščini. Več neznanih nam, pobožnih knjig je spisal jezuit Nikola Galović, ki je umrl l. leta 1684. –

Ker je bila na Hrvaškem rimska Cerkev zmagovita zoper protestantizem, začela je tam novo borbo zoper vzhodno grško Cerkev, zlasti odkar je mnogo tisoč pravoslavnih, zoper katere se je ogrskohrvatska in rimska vlada od 12. do 14. stoletja borila na smrt, tedaj pred turško silo iskalo zavetja in varnejše domovine na hrvaški zemlji.

Zoper te nove naseljence, uskoke,

Uskoke.

Včeraj sem govoril sploh o značaju dobe protireformacijske in delovanju nje pisateljev. Kakor je to bilo slabotno na zapadu, tako tudi na vzhodu med Kajkavci, kjer se je pisanje knjig začelo šele 50 let po zadnji protest. knjigi. Prvi katoliški kajkavski pisatelj je Krajačević, čegar pesmi je pozneje sprejel Petretić v svoje Evangelije. Govoril sem o naporih duhovništva, vpeljati „protireformacijo“ tudi zoper pravoslavne, ki so se izselili iz Turčije na Hrvaško; videli smo, da je tega preganjanja pravoslavnih krivo kolikor toliko njih malo omikano duhovništvo, ki se je zavoljo materijalnih dobičkov uklanjalo višemu duhovništvu katoliškemu. Idejo pridobiti pravosl. pravoslavne za katolištvo je zlasti gojil Petretić, kateri nam je v svojih Evang., ki jih je dal preložiti iz ogrskega in lat., ohranil tudi spomin na nekatere narodne pesmi. O njegovi knjigi, katero je on sam le deloma spisal, smo že glavne stvari povedali.

Predgovor sega od strani 3 do 31. Za predgovorom je uvrščen Kalendarium ſzlovenzki od leta in od njegoveh deelov do str. 53. Za pratiko je Tabla vremena gibucseh szvetkeh (tabla premičnih praznikov) za dobo 25 let do strani 56. Potem šele prihajajo Evangeljomi nedeljne od str. 1–133, svetečni 134–185. Na str. 187 se začno appendixes. Prvi pridavek „jesu popévke, duhovnê Bozicsne i Vuzmene i drugovremenne; Paztirom duhovnem i priproztom lyuccztvú po ſzéleh haſznovite i potrebne, vu negdaſsnyem vremene po jednom Redovníke Jeſuitanzkom zpravlyene“, to je po Krajačeviču v njegovih „Molitvenih knjižicah“. Petretič je torej Krajačevičeve „pesmi“ samo ponatisnil in priporočil. Zanimivo je, da je med njimi ena popolnoma narodna koledna pesem: –

Pesmi gredo do str. 246. Na str. 248 se začenja Catechismus puerorum ter sega do 300, kateremu je pridejan opomenek paztirom do 307. strani. Na str. 308 do 311 je Te deum od 311 do 315 pa appendix o pravopisu. Zatem prihajajo: zaznamek tiskovnih hib, na strani 317–323 je „Exorcismus contra imminentem tempestatem fulgurum et grandinis“,

LAT Prevod: „Zaklinjanje (eksorcizem) proti preteči nevihti z bliski in točo.“

da se je rabila knjiga še dolgo časa po zagrebškej škofiji do najnovejše dobe, ko se je morala umakniti štokavški pisanim evangeljem. Knjiga je tiskana drugič v češki Trnavi na Ogrskem l. leta 1694 na stroške Pavla Estrhaza palatina ogrskega; toda v ti izdaji je že na naslovu Petretićeva cerkva zagrebačko-slovenska prenarejena v slovensko-hrvaško; tak isto je na mesto Petretićevega Kalendariuma slovenskoga postavljen Kalendarium horvacki.

Petretić je pisal, kakor smo že omenili, tudi latinski. V delu „Historia de Valachorum in Confiniis Regni Sclavoniae degentium Episcopatus Origine progressu et effectibus“,

LAT Prevod: „Zgodovina o izvoru, razvoju in delovanju škofije Vlahov, ki so živeli na obmejnem predelu slavonskega kraljestva.“

Druga njegova pobliže nepoznana knjiga je latinska: Fasciculus Palmarum, seu Elogia Neomartyrum Cocincinensium, V Gradcu 1668. Tretja njegova in zelo važna knjiga je: Dictionar ili rechi szlovenske z vexega vkup zebrane u red poztavlyene i diachkemi zlahkotene trudom Jurja Habdelicha Maſnika Tovaruſtva Jeſuſovega

Napisano na robu navpično.

Habdelićevo drugo jezikoslovno delo je „Syllabus vocabulorum grammaticae Em. Emmanueli Alvari in illyricam, sine

Prav: sive.

Najimenitnejša in v kulturnozgodovinskem oziru najinteresantnejša Habdelićeva knjiga je „Pervi otcza našega Adama greh i salosztno po nyem vsze chlovechanszke nature porussenye, stolmacheno in na kratkom popiszano po Jurju Habdelichu tovarustva Jesussevoga massniku.“ Knjiga je tiskana v Nemškem Gradcu 1674 pri odvetku Widmanstadiussa ter obsega v osmerki 1181 strani, razen kazala in posvetila. Posvečeno je namreč v latinskem jeziku zagrebškemu škofu Martinu Borkoviću, kateremu je bil od mladih let dolžan mnogo hvaležnosti. V kratkem kajkavskem predgovoru pravi: „Nakanivši našega zveličatela Gospodina Christuša zemeljski žitek na kratkom popisati slovenskem našem jezikom, i iz njega neke kerščanske navuke izpeljati, dojde mi na pamet, da nebu morebiti žal pobožnomu štavcu, ako u napredek jednemi knjigami porušenje nature človečanske poznamenujem, katera iz pervoga otca našega Adama njegove pregreške izhaja.“

Vse delo je razdelil na tri strane ali oddele in vsako strano zopet na dele po več členov ali kotrigov (pododdelkov). V prvi strani govori: „O Adamovem stvarjenju in grehu“ (1), „Zakaj je Bog človeka za svoj kip stvoril“ (2), „Kulika se Bogu krivica čini gda človek kip njegov utepe“ (3), „Kak su škodlivi kipi nečisti, ktere neki vu svojeh hižah, palačah, komorah etc. drže“ (4), „Peldami se tverdi navuk proti nečistem kipom“ (5). II. „Adam je vu milošče božje stvorjen tak, da nijednoga greha né imal“ (1), „Široko Adamovo znanje“ (2), „Kak je spodobno telo Adam imel“ (3), „Paradižuš zemeljski, vu koga je Bog Adama postavil“ (4), „Od dreva znanja dobra i zla“ (5), „Vupeljanje Adamovo vu Paradižum i gospodstvo nad zverjem pitomom i divjem“ (6), „Kak je Eva stvorjena“ (7), „Moguče je telovnu čistoču do smerti čuvati“ (8), „Peldami se tverdi nauk gore spisan“ (9), III. „Od zapovedi Adamu dane“ (I), „Vrag Evu, Eva Adama tenta i pretenta“ (2), „Pravda proti kače, Adama i Eve i vseh treh kaštiga“. Drugi strani, I. delu, je vsebina: „Človečje mlahavoče pelda“ (I), „Stanovito je umreti“ (2), „Pelde vnoge fele smerti, kum se neki ljudi pomerli“ (3), II. del 1. „Drugo človečanske nature po grehu porušenje“, III. del 1. „Človečje nestalnosti kip“, 2. „Nestalnost heretikov“, 3. „Nestalnost merzleh kerščenikov“, 4. „Nestalnost Politušev ili ti dvojvercev“, 5. „Nestalnost prostoga puka“, kjer govori obširno o kmečkem puntu Gubčevem l. leta 1573, 6. „Nestalnost nekterih sudcev“, 7. „Nestalnost sudcev i na druge pravdaše se proteže“, 8. „Nestalnost svedokov“, 9. „Kakvi svedoki moraju biti i od priseg

njihoveh, navlastito pod vugerskom krunom“. IV. „Četrto nature človečje porušenje“, 1. „Človečje nevolje vaga“, 2. „Nevolja, ku starem ljudem mladi zavdaju“, 3. „Tél človečjeh nejednakost“.

Treta stran. 239. Pervi del od gizdosti. O nakitih in bogatih (cifrastih) oblekah govoré, pravi o Kajkavcih str. 265: „Ništar manje takove gospode, navlastito u našem orsagu, kruto je malo; ar slovenska i horvatska gospoda vekšu skerb derže nato, da dobre konje, hasnovito oružje, kem veru kerščansku i domovinu brane, dobivaju i imaji, akoprem, kuliko njihov stališ donaša i potrebuje, snažne i oni oprave nezameču.“ Drugi oddelek ima „premišljevanje od skuposti“, tretji „od praznosti“, četrti „od nenavidnosti“, peti „od lakomosti“, šesti „od serditosti“, sedmemu je tvarina „Duhovna lenost“.

Kakor je razvidno iz te površne vsebine, je vzet veči in glavni del predmeta iz Svetega pisma starega zakona in iz sedem naglavnih grehov. Toda varal bi se, kdor bi mislil, da je to vsa vsebina; Habdelić je znal s svojo veliko učenostjo, izčrpano iz mnogih knjig, in iz svoje dolgotrajne izkušnje svojo knjigo, katere pravi in edini namen je spodbujati bravca k moralnosti, napolniti s tolikimi zanimivimi stvarmi, da je največa zabava pazljivo prebrati vso knjigo. Morda nima vsa kajkavska književnost boljše knjige za narod s poučno vsebino, kakor je Habdeličev „Prvi otca našega Adama greh.“ Zlasti so njegovi primeri ali zgledi (pelde), vzeti iz Sv. Svetega pisma in svetih očakov, iz zgodovine posvetne in cerkvene, iz potopisov in iz samega življenja in narodnih običajev zlata zrna, kolikor se jih ne dá nabrati iz vseh drugih pobožnih in asketičnih knjig onodobne književnosti. Način pripovedovanja pisateljevega je včasi resen, včasi šaljiv, zdaj kara, zdaj podučuje; kjer je potrebno, je priprost, celo trivijalen, zopet drugod uglajen in uljuden, kakor to terja predmet, o katerem, ali stan, za katerega je pisal. Ne manjše vrednosti je knjiga gledé na bogastvo jezika in na frazeologijo. Obširno je popisal njeno vsebino

dr. Iveković

Franjo Iveković (1834–1914), hrvaški filolog, jezikoslovec in akademik. Iveković je bil profesor orientalskih jezikov in biblijske eksegeze na Teološki fakulteti v Zagrebu. Leta 1910 je izdal Riječnik hrvatskog jezika v dveh zvezkih.

Habdeliću pripisujejo še nekaj knjig. V predgovoru ravnokar omenjene knjige „Prvi otca našega Adama greh“ pripoveduje on sam, da je nameraval spisati „Gospodina Kristuše zemeljski žitek“. V imeniku Gajeve knjižnice je to delo navedeno kot tiskano pod naslovom „Habdelich G. Nassega zvelichitela zemelyski sitek szlovenzkim nassem jezikom“. Sicer knjiga ni poznana kakor tudi ne njegov „Kerschanzki navuk z dogogyai

Prav: dogadyaji.

Primerjajte o Habdeliću njegov životopis, ki ga je spisal Kukuljević v knjižici glasoviti Hrvati.

Ivan Kukuljević Sakcinski: Glasoviti Hrvati prošlih vjekova. Zagreb, 1886.

Med kajkavskimi pisatelji nam je omeniti še nekaj pesnikov, med katerimi smo že imenovali Belostenca in deloma Habdeliča. Oseb, ki so med Kajkavci pele v latinskem jeziku, je cela vrsta: Nikola Ištvanfi, Martin Briglević, Matija Čehović, Stefan Berislavić, Ivan Krušelj, Nikola Bratković, Ivan Jaskaj, Ivan Lakmandi,

Priimek zapisan nerazločno.

Na Kranjskem se je pokazala nova slovenska tiskana knjiga šele 54 let po Čandikovem katekizmu;

Janez Čandek (1581–1624), jezuit in nabožni pisec, priredil je Evangelia inu listuvi, ki jih je škof Hren izdal leta 1613 v Gradcu, in prevod Kanizijevega Malega katekizma, ki je zšel leta 1615 v Augsburgu.

Najlepši spomenik pa si je postavil Kastelez s svojimi slovstvenimi deli. Pisal je precej mnogo, toda glavna njegova dela so ostala v rokopisu. Da je pridno študiral protestantovske pisatelje, vsaj Dalmatina, nám najbolje spričuje njegov rokopis v ljubljanski licejalni knjižnici „Krainsisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch mit Vergleichuungen und Beziehungen auf Dalmatins Bibel“,

Prevod: Krajnsko – nemško – latinski slovar s primerjavami in navezavami na Dalmatinovo Biblijo.

slovarja, ki ga omenja tudi Valvasor. Dalje je važno v Kastelčevem delovanju to, da je preložil na slovenski jezik Sveto pismo. Valvasor navaja naslov tega za tisek pripravljenega rokopisa tako: „ Simplex translatio Sacrorum librorum Veteris et Novi testamenti secundum Articulos, in tribus Tomis“

LAT Prevod: „Enoten prevod svetih knjig Stare in Nove zaveze po delih v treh zvezkih.“

catholiskih naukov“, Ljub. Ljubljana 1685, „Nebu na ſemli po boshji Voli“ v Ljublj. Ljubljani 1686 in morda „Praxis catechistica, tu je nauk Christianski“ v Ljublj. Ljubljani 1686, kakor navaja knjigo Valvasor, Dimitz

Avgust Dimitz, slovenski pravnik in zgodovinar (1827–1886). Dimitzevo najpomembnejše delo je Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 (1874-1876) izdano v 12 snopičih, V njem je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vpade, reformacijo in podrobno obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

Torej najbolj iz izgubljenih knjig in rokopisov pa tudi iz ohranjenih, smemo sklepati na veliko pisateljsko marljivost Kastelčevo, ki se sme gledé nje staviti na stran Truberju in po svetem pismu tudi Dalmatinu. Zanimivo je njegovo delovanje nasproti delovanju katoliških drugih pisateljev s tem, da on ni pisal toliko za svoje duhovniške sobrate, prodajajoč jim knjige, ki jih rabijo v svoji službi, ampak bolj za svetne katoličane, katere je hotel vnemati za dobro krščansko življenje in za pobožnosti, ki jih priporoča cerkev ter jih potrditi v naukih katoliške cerkve. Kot Notranjec je sicer tudi on kakor Krelj ohranil marsikako notranjsko posebnost, njegov jezik moramo vendar smatrati za pravo dolenjščino, katero je rabil v svojih spisih, ne samo zato ker je veči del svojega življenja preživel med Dolenjci, ampak ker se je tudi on ravnal v pisanju po protestantovskih pisateljih, katerih jezik je ravno dolenjščina. Seveda ni pri tem pozabiti, da sta si dolenjščina in notranjščina v marsičem enaki. Jezik Kastelčev nam je v precej dobri razpravi načrtal Zavadlal „Die Sprache in Kastelec 'Bratovske Buquice S. Roshenkranza'“ v programu celjske gimn. gimnazije 1891 (Oblak, Archiv XIV.).

Vatroslav Oblak, slovenski jezikoslovec (1864 – 18969). V znanstveno revijo Archiv für slavische philologie je v manj kot 10 letih napisal okoli 150 znanstvenih razprav.

sklepati iz njegovih besed v Bukvicah svetega Roženkranza, s. stran 177: „Si diligens Lector in hoc opusculo errorem invenerit, parcat, vel méae ignorantiae, vel typis, vel idiomati Carniolici, carenti Grammatica.

LAT Prevod: Če pazljivi bralec v tem drobnem delu najde napako, naj prizanese bodisi moji nevednosti, tisku ali kranjskemu jeziku, ki mu manjka slovnice.

Knjige njegove katere nas zanimajo so te-le:

1. „Bratovske bukvice S. Roženkranca, v’katerih je ukup zložena viža ta Psalter, ali Roženkrac z’témi petnaistimi skrivnostmi moliti, inu koku se more enimu Bolniku k’izveličenîu pomagati zraven zamerkanih odpustkou čez ceilu lejtu. Tu je preloženu z’Nemškiga, Laškiga inu Latinskiga na Crainſko beſsédo skusi Mathia Castelza Chorarja inu Beneficiata S. Roshenkranza v’Novem mestu. Stiskanu u Nemškim Gradcu skusi Widmanstetterske Erbe, u tem lejtu 1678. V zakladi Joannesa Helma v Lublani Buquiniga Vesnika str. 459“. Nova izdaja je izšla z nekoliko izpremenjenim naslovom v Ljubljani pri Mayerju l. 1682. To knjigo, obsegajočo štiri slike, podarja Kastelec „Gnadlivi Gospei Materi Joan. Susani Paradaisarci, kakòr eni visoku vredni Priorci inu Patroni u’tem jmenitnim Vellessalskim Clostru u’Gorenski strani, polhinim tyh Divyc“ … V nji se nahaja najprej „Viža ali Shega moliti ta S. Roženkranc veseli žalostni častiti dejl z mnogoterimi opominjanji“ (strani 1–31), potem „Pesni od Sv. Svetega Roženkreca α) Ave presvitla Maria, β) Češčena si Maria ti, γ) Magnificat, δ) Tebi Maria pojemo – Tvojo čast razodevamo, ε) Žalostna je Mati stala – Pod križam milu jokala – kadar je nie syn vissil“; dalje Molitve bolnikom, po svetem pismu premišljevanja od odpustkov, priporočevanje, opominjanje k bratom ali udom bratovščine Roženkranske (50–176). „Modus pronunciandi aliqua Nomina in Idiomata Carniolico. Register Errata“.

LAT Prevod: Način izogvorjave nekaterih imen v kranjskem jeziku. Seznam napak.

povsem slovenski „Modus juvandi agonizantes. Valde utilis et necessarius pro Religiosis Saecularibus et Regularibus curam animarum exercentibus ac pro Patribus familias, ut sciant se suosque domesticos ad aeternam salutem dirigere. Liber latino carniolicus“

LAT Prevod: Kako pomagati v smrtni uri. Zelo koristno in potrebno za svetne in redovne duhovnike, ki skrbijo za duše, kakor tudi za družinske očete, da bodo znali sebe in svoje domače usmeriti k večnemu rešenju. Latinsko-kranjska knjiga.

attentione et sine attentione, ex iisdem litteris-juxta illud: Si cor non orat, in vanum lingua laborat. Index.

LAT Prevod: Gospodova molitev, izrečena pazljivo ali nepazljivo, v istih črkah – skladno s tem: če srce ne moli, se zaman trudi jezik. Kazalo.

Druga znana nam Kastelčeva knjiga je „Nebeški Zil, tu je teh svetih očakov zveistu premišlovanîe. V’katerim se zapopade viža te čednosti lubiti, inu pred hudim djanîam béžati, na tu véčnu spumniti inu Bugá prou lubiti. Vkupai složena skuzi Mattia Castelza Kanonica inu Beneficiata sv. Roženkranca v Novim meistu. Stiskanu v Lublani skuzi Jožefna Tadea Mayerja, deželskiga Buquih stiskauca, v’tem leitu 1684. 448“.

To knjigo poklanja v latinskem ogovoru sinovom „Gregorii Sigismundi A Gallenberg in Thurn, Rossegk et Gallenstein etc.“ Po latinski molitvi in škofovskem potrdilu so premišljevanja o človekovem namenu po mnogih razstavkih v 40 poglavjih (1–350), nato (str. 351–430): „Messec božye lubézni, tu ie vsak messec, čez celu lejtu, na vsak dan premišlovanie Božje lubezni.“

Tretja, v jezikovnem oziru važna Kastelčeva knjiga je „Navuk Christianski sive Praxis Cathechistica. Tu je enu nucnu govorjenîe v’mei enim Očetom inu nîegovim synam od te prave Vere inu od praviga Christianskiga Catholiškiga Navuka; z’enim lepim pomenkovaniam eniga Catholiš inu Lutriš človeka, tudi v kakešni viži more en Človik še na tem Sveitu nebú imeti: na Crainsku zloženu skusi Matthia Castelza tega starišiga Canonica inu Beneficiata S. Roženkranca v Novim Mestu. Stiskanu v’Lublani skusi Jos. Tad. Mayerja Buquih stiskauca“ 1688. 624 str.

To knjigo poklanja Kastelec „ Antonio de Gallenfels, Sacri Cisteriencis Ordinis Celeberimi Monasterij Sitticensis Neo Abbati, qui natus est Carniolus, nec non toti Conventui Opusculum i. e. Praxis Catech. Catechistica R. Reverendi Patris Placidi Spies Ordinis S. Sancti Ben. Benedicti Ex Germanimo in Carniolismum simpliciter translata.“

LAT Prevod: Antonu pl. Gallenfelsu, novemu opatu svetega cistercijanskega reda znamenitega stiškega samostana, ki je po rodu Kranjec, celotnemu samostanu pa delo, to je katehetsko pratiko spoštovanega patra Placida Spiesa reda svetega Benedikta, preprosto prevedeno iz nemščine v kranjščino.

v kateri jo je spisal benediktinec Placidus Spies. Za predgovorom je Praxis Catechistica to je 23 razgovorov med očetom in sinom z mnogimi zgledi n. p. „od tega cyla inu konca človeskiga živenîa, od Vere Christianske, Sv. sacramenton, desset zapuvidi, od cerquenih zapuvidi, od skrivnosti sv. Maše, od Očenaša, pozdravlenîa tega Angela, s. Roženkranca, od grehou vsih po redu, od dobrih dell tellesnih inu duhovnih, od Evangeliskiga sveitovanîa, od teh puslednih ričy tega človeku“ (1–474). Nato je „Podučenje eniga Lutherskiga ali Calviniš, ali sicer eniga zmamleniga nezastopniga Christiana“, ki sega v devetih pogovorih do str. 544. Zatem prihaja „Od svetiga Sacramenta tega Altaria, tu je, od Svetiga Rešniga tellesa Našiga zveličarja Jez. Jezusa Christ. Christusa , vprašanica inu odguvori postavleni, zlasti za te mlade ludy, kateri pervič hočejo k’svetimu Obhailu perstopiti“ (545–572). „Postave ali Ordunga te andohtlive Bratovščine Sv. Svetega R. Rešnega T. Telesa “ str. (573–577). „Indulgentiae ali Odpusti“ do 581. Nato je spis „Nebu na zemli po Božy voli“, najbrž nov natis spisa, izdanega 1686. Naposled pesen „Od Christusove Martre“ in „Brevis Oratio“ in „Matthias Castellez Canonicus ad Lectorem“.

V ti knjigi je zlasti zanimivo „Podučenje ali Govorjenie v’mei enim Catholiskim inu Lutriskim Človekom“ in to zategadelj, ker se je Kastelcu še l. 1688 zdelo to prašanje aktivno. V njem nam razlaga poglavitne verske razločke, od edinozveličavne cerkve, o naukih, zajetih iz Sv. Svetega pisma in ustnega izročila kat. katoliške Cerkve, od nezmotljivosti papeževe in sv. svete Cerkve katoliške, od koder podajam za primer. „L. Ne morejo li ty Lutriš ali Calviniš tudi le-tú od nyh Cerque govoriti? C. Cilú nikàr, zakai se dobru vei, kadai Luther inu Calvin, v katerim Méstu inu Leitu so ony njih folš vuk začeli. Tudi se vei gdú se je bil nym zupar postavil. Kakòr se je bilú tukai v naši Crainski deželi zgodilu, kadar je bil začel zapelavati inu na Luthersko Kecario obračati le-tó deželo Primož Truber inu Kobila Iuri, takrat ta bogaboječi Škoff Lublanski Thomas Hren se je bil z vso močjó zupar postavil ty nyhovi Kecarij, inu je bil z veliko

mujo zopet te ludy perpravil na to pervo pravo Catholisko Vero. Takešne ričy se tudi vedó od drugih Kecarij, po drugih deželah sturjenih. L. Kaj se tadai nevei, pod katerim Papežam so začeli Mašo brati, za te mertve moliti, Božyo mater inu te Svetnike častiti inu yh prossiti, tudi te žegnane ryči v časti imeti? C. Kadai bi vsi predikanti bily skupai, ony vsai bi ne mogli tega povédati, pod katerim se je tu vse začelu; iz tega se vidi, da naša Vera inu Navuk je ta pravi stari Apostolski vuk inu Vera? L. Komú se pergliha tu Papeštvu? C. Eni zlati ketini: zakai kakor v eni ketini en glid na tem drugim vissy, inu en glid tega druziga za sabo vleče, takó gredó en Rimski papež za tem drugim v glih v ti resnični Cerqui, v nyh vuku, inu v veri, inu tu se kaže od eniga druziga uofer do S. Petra apostola; inu kakor ty Papeži so edn drugimu to vero inu vuk v glit v roke dali, takú na tem vissy vsá Christianska Catholiška Cerkou glih vkupai, inu se izkažuje od eniga čassa do druziga v ričeh te vere, vselei enaku, od čassa teh apostolov noter do doseh mal (532.4).“ Ta oddelek Kastelčeve knjige je bil pač tiskarju povod, da mu je na drugi strani knjige čestital tako-le (čestitke v knjigah sami so tedaj prišle v navado):

(Kastelec, ki po imenu in stvari proizvhajaš v rod od visokega stolpa babilonskega turna, v tvoje prsi se je, ko so se od tam po različnih usodah razkropili jeziki, naselil jezik slovanski. Ti si nam ga, ti si prinesel lastne besede Slovanov, prvotne slike od Babilona. Kar je pokvaril nekdaj Truber in Jurij Kobila, tebi Kastelec gre čast, da si popravil to spet.)

Pri omembi postranskih običajev, kateri se mu čudni dozdevajo in katerih se ljudstvo stalno drži, popisuje Valvasor jedilni red o veliki noči, kadar se med drugim blagoslavlja kolač, katerega tudi na ženitovanjih mečejo gostom. Poroča nam tudi o božičnih poticah in poprtniku. Tudi koledovanje popisuje zelo obširno in natančno. Izmed narodnih jedi omenja razen omenjenih še prosencev, domačih štrukljev (Hausstruckel) in ajdovega soka, kakor tudi neke baže strdenic (leceljtov), ki so boljši od norimberških. Od narodnih pijač pozna razen vina še pijačo, ki si jo kmetje napravljajo sami iz brinja, brinjevec (ne žganje); tudi medica je bila starim Kranjcem priljubljena pijača, kako jo je delati je natančno popisal. Ž njo se ne dá meriti nobena druga. Da omenja karakteristikon slovenskih dežel kozolec, je pač umevno. Za vožnjo po rekah rabijo Slovenci dolge liburnske čolne in po dva vkupe sklenjena čolna (storicu). Tudi je kmetom posebno na spodnji Dravi služil sam sod, na katerem je kmet, vzdržujoč ravnotežje, plul po vodi, kar kaže Valvazor tudi v podobi. Naši pradedje so bili tudi ljubitelji ski-sporta: Nekateri kmetje na Kranjskem zlasti okoli Turjaka imajo neko redko iznajdbo, ki je še nikdar še nikjer drugod nisem videl, namreč da pozimi, ko leži sneg, lete z visokih hribov navzdol z neverjetno hitrostjo. Vzamejo si 2 leseni deščici,

četrt palca debeli, pol malega čevlja široki in pet čevljev dolgi. Spredaj so take deščice zakrivljene in zavihane kvišku, na sredi je pritrjen usnjen remen, v katerega vtaknejo noge. Na vsako nogo se dene eden tak smuč ali krpelj. Poleg tega ima kmet tudi močan drog v roki, stakne ga pod pazduho, se drži ž njim močno nazaj, naslanja se tudi nanj in se vodi ter se tako drsa črez najstrmejšo goro doli. Erasmus Fr. Francisci podučuje bravca po tem tudi o drugih deželah, kjer so take naprave v rabi.

Ženske so naslikane, kako nosijo kebel na glavi, kakor tudi druge stvari, n. p. zibeli. Valvazorjevi kmetje so še nosili orožje, kar se jim je zaradi rednih bojev s Turki rado privolilo, ker je bilo vedno iskati nijh pomoči. Tu in tam so imeli namesto dolgih pušek čakane, t.j palice z železnimi kljukami. Tudi navadne lesene palice, ki so bile samo obeljene in nad ognjem nekoliko opaljene, so na mnogih krajih rabili kot nekako morilno orodje.

Med drugim nam pripoveduje o nekih posebnih kmetiških kopelih ali vodnjaku (sdrave studenz) pri Ostrem vrhu, kamor so hodili kmetje s posodami po vodo, meneči, če je posoda do vrha polna in se prinese domu, da se nič vode ne polije, potem bolnik gotovo ozdravi. Tudi izmed rekov in prislovic citira Valvazor nekatere, n. p. „Pij me pijavka“, kar rabijo, kadar love pijavke in o čemer mu je poročal star ribič; „na repo“ na repu ostati, naposled ostati, o starih zapuščenih devicah na plesišču; „prejo resdero“ = nehajo presti, „iz posta vzeti“ = deliti jedi na grobu koga, ki je v postu umrl; „rakom svisgat“.

O kranjskih Hrvatih (Belokranjcih) mu je posebno po volji neki običaj, ples s sabljami. Možje ga plešejo „mit blosem Säbeln, auch so artlich und wunderlich sich damit durcheinander schwingen, dass es zu verwundern.“

Prevod: „z golimi sabljami, tako dovršeno in čudovito, vsepovprek vihrajo, da jih je treba občudovati“

Pri ženitovanjih v Hrvatih igrata zastava in zastavnik veliko vlogo. Nevestinega voditelja imenujejo dever. Ženin sname nevesti venec raz glave s sabljo in ga pritrdi na stropu v izbi.

Zelo obširno popisuje Valvasor v poglavju „O krajih ob granici“ običaje in navade Uskokov, katerih mnoge imajo svoj početek v slepem poganstvu („in blinden Heidenthum“). Pred vsem omenja navad božičnega večera, katerega po navadi svojih poganskih, malika badnjaka častečih pradedov, ne imenujejo božični večer ampak badnji večer. Dalje omenja pri Uskokih navadnega, splošnega poljubovanje na sveti večer in novega leta dan, maškarade otrok, ki pepelnično sredo nabrano moko, olje, kruh in vino kar na ulici popijajo in z različnimi burkami obžalujejo smrt Bacchusevo, otročje vojske v postu, krese i.t.d. Žalna obleka pri Uskokih je črna, nosijo jo roditelji za otroki svojimi in otroci za starši in zakonski ljudje drug za drugim tri leta. Oženjene brate in omožene sestré obžalujejo v taki žalni obleki dve leti, neoženjene brate ter neomožene sestre pa eno leto. Valvasor hvali Uskoke, da imajo svoje puške kakor največi lišp in v njih sobah se vidijo naobešene „mancherley Röhre, Pistolen, Carabiner, Säbel, Palasche, Hacken Baltiza gennant, Tschakan oder Streithämmer, Buzdikan oder Tszestoper, unterschiedliche Gattungen von Spiessen, auch vielerley Rosszeug und Sättel. Und dieses“ – pristavlja – „ist auch vor wenigen Jahren annoch bei uns in Krain bräuchlich gewesen, da man von denen so gennanten Spalliren und Malereien nicht viel gewusst noch sich derselben gross geachtet, sondern in denen fürnehmsten und besten Zimmern sich nichts den Kürasse, Panzer, allerley aufgehencktes Gewehr und Rosszeug zeugte.“

Prevod: „vsake vrste cevi (pušk), pištol, karabink, sabel, dolgih mečev, kavljev baltica imenovanih, čakanov ali bojnih kladiv, buzdovanov ali šestoperov (kij s šestimi robovi), različne vrste sulic, tudi različne konjske opreme in sedel, in vse to je bilo še pred nekaj leti tudi pri nas na kranjskem v navadi, ko se o tako imenovanih špalirjih in pleskariji še ni dosti vedelo ali niso bili cenjeni, temveč so se najimenitnejše in najboljše sobane okraševale le z raznimi oklepi, oklopi, vsemi vrstami obešenega orožja in konjske opreme.“

Navado, speči celega vola in ga potem razdeliti ljudstvu, nahajamo za Valvazorja tudi še na Kranjskem. Tako je bil l. leta 1660, pri dednem poklonstvu cesarja Leopolda I., v Ljubljani na prostem polji pečen vol razdeljen množici ljudstva in l. leta 1686 je bil v idriji pri narodni veselici med drugim tudi pečen cel vol, katerega kose so jedli tudi mestni starejšine.

Zelo obširno nam opisuje narodne noše. Popisi dobivajo še večo ceno po pridejanih podobah. Zanje kakor tudi za popise svatbenih običajev mu moramo biti še posebej hvaležni in on zasluži po pravici ime prvega našega folklorista. Kar se tiče zgodovin- skih podatkov, ni ravno zlasti glede starejših dob posebno kritičen, pa so nam vendar njegova poročila o zadnjih dobah zelo dobro došla, zlasti gledé turških bojev. Važen je seveda tudi za poznavanje tedanjih plemenitih rodovin in umetnosti in slovstva na Kranjskem, kakor tudi za slovensko toponomastiko.

Istega leta, katerega je izšla knjiga „E. „Ehre d. des H. Herzogthums K. Krain “, je obširno opisal Valvazor tudi čudovito Cerkniško jezero, katero je opeval že Torquato Tasso.

Torquato Tasso (1544 – 1595), italijanski pesnik. Negovo največje delo je La Gerusalemme liberata (Osvobojeni Jeruzalem 1575), dtv – Lexikon Band 18.

Več del Valvazorjevih pa je ostalo nenatisnjenih: Satyre Ovidijeve (bakrorezne table), potem 6 zvezkov Lumen naturae 1) de Vitro, 2) de Pasta, 3) de Colore, 4) de Sympathia et Antipathia, 5) de Fuco in 6) de Medicina in trije zvezki dela Flos Physico – Mathematicus, „in denen von allen mathematistischen Sachen, sowie auch von den eigenen Erfindungen gehandelt wird.“

Prevod: „V katerih se razpravlja o vseh matematičnih stvareh kakor tudi o lastnih iznajdbah.“

Živel je Valvasor, kakor je iz povedanega razvidno, večinoma v študijah; iz teh so ga sem ter tja iztrgali vojni dogodki tedanje dobe.

Ponosno je postavil Valvasor na naslovu svoje knjige na videž svoj značaj glavarja dolenjske četrti. Saj je tudi on nekajkrat šel v boj zoper Turka. Odlikoval se je zlasti l. leta 1683, ko so Turki oblegali Dunaj. Tedaj ga je kranjska dežela poslala na pomoč Štajercem zoper Bathianija in Turke. Za možato vedenje mu je poklonila štajerska dežela nekaj nalašč v spomin na to kovanih zlatih in srebrnih novcev. Valvazor pripoveduje sam o tem v IV. zvezku Kronike.

Vrnivši se iz praskanja s starim sovražnikom kristijanstva, se je vojščak zopet premenil v učenega pisatelja knjig, ki je vso imovino žrtvoval za znanstvene zbirke, potovanja, bakrorezarnico in izdajo svojih del.

Popolnoma obožal je preživel Valvazor zadnje dni v mali hišici v Krškem, katero je kupil od svétnika, meščana Vodnika, nekega prednjika pesnika Vodnika, februarja meseca 1693. l. leta . Že 19. septembra 1693. l. leta je

umrl tam za staro svojo boleznijo, podagro. V Ljubljani je njegova smrt vzbudila veliko senzacijo. Prijatelji so mu postavili na grob spomenik, čegar napis je napravil zgodovinar Dolničar (Thalnitscher).

Janez Gregor Dolničar (1655 – 1719), Sl. kronist, zgodovinar, pisec o umetnosti, pobudnik baroka, soustvarjalec Academie operosorum. Avtor Zgodovine ljubljanske stolnice. Sl. veliki leksikon, M.K. Lj. 2003.

______

Preden preidemo v dobo „Academiae Operosae“, zdi se mi potrebno, da si nekoliko ogledamo še neko stran duševnega življenja naših prednjikov, namreč začetkov slovenske dramatike. (Trstenjak)

Koncu 16. stoletja so se pojavile v Ljubljani duhovne igre, katerih snov je bila vzeta iz svetega pisma. Te igre, takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, so bile pisane zvečinoma v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem. Iz prvega časa teh iger poznamo samo slovenske pasijonske igre, ki so jih napravljali kapucini v Škofji Loki.

Energični škof Hren je povabil jezuite v Ljubljano, da bi mu oni pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli jezuiti v Ljubljano kot antireformatorji ter prevzeli vse latinske šole. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (sv. (svetega Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so vzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zato so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim kranjski stanovi bili prijazni, priča to, da so jim odpustili davke. Drugačno je bilo njih stališče nasproti takozvanemu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo so jeli snovati bratovščine, kar je bilo tem lažje, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajerskimi bratovščinami in jeli so negovati v šoli komedijo, kar se sploh ni gojilo v nobeni šoli. S komedijo so imeli posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del si je imel pridobiti učenec neko gotovost v javnem nastopanju in lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, so si hoteli pridobiti jezuitje tudi prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledavcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in pa spretnost mladih igravcev ter so v tem videli sijajne

uspehe jezuitske odgoje. Jezuitje so vzdrževali v svojem semenišču tudi pevce in godce (med katerimi se imenujejo discantist, altist, bassist, fidicen, tubicen, tombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Take komedije so prirejali jezuitje koncem šolskega leta, kolikor nam je znano najprej 1602. O tej priliki je kak cerkven dostojanstvenik delil nagrade.

O vseh komedijah se niso ohranila poročila, pač pa o nekatrih. Ko je n. p. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III., potovala (1631. l. leta ) iz Trsta skozi Ljubljano, so predstavljali jezuiti njej na čast komedijo: „Rachel pulchra“,

Baročna igra o Racheli De Rachel pulchra.

Jezuitske drame so bile pisane navadno v latinskem jeziku. O nemški komediji imamo poročilo, da je bila l. leta 1635 nemška predstava v cerkvi: „Christus Todes Kampf in Garten“.

Prevod: „Kristusov smrtni boj v vrtu“

si mislimo lahko po tem, ker so tedaj hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Mimo tega so tudi navadni postopači posnemali dijake in prirejali komedije na ulicah.

Razen jezuitskih komedij je imela Ljubljana tudi večkrat priliko videti nemške komedijante. Volk Engelbert Auersperg se je na Nemškem navdušil za nemške igre, v Italiji pa za laško opero ter je oboje pridno gojil v Ljubljani, obenem pa podpiral tudi jezuitsko dramo. Vplival je tudi na to, da so jezuitje koncem 17. veka začeli gojiti tudi nemško dramo. V svojem knežjem dvorcu je ustanovil gledališče, igralo se je tam v veliki dvorani. V nji so prirejali jezuitje šolske drame in tudi nemški komedijanti. Poleti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na tržaški cesti. Po spodbudi Auerspergovi so sezidali stanovi jezuitom novi Konvikt (današnjo reduto) na svoje stroške. To je vzpodbudilo Zeleniča,

. Josip Zelenič – Sellenitsch (1658 Lj.– 1712), latinski pisatelj in pesnik. Poučeval je kot magister v Lj. 1678–1681 gramatiko, sintakso in poetiko. SBL.

V svojo dvorano in paviljon je vabil Auersperg nemške komedijante, ki so začeli zahajati v ljubljano že v 1. polovici 17. stoletja. V kranjskih stanovih so našli prave oboževatelje. L. Leta 1662 so prišli tje visokonemški komedijanti iz Inomosta

Insbruck.

stoletja imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč „Victoria Carnioliae ab Auersperg et Eggenberg contra Turcos reportata“,

LAT Prevod: Auerspergovo in Eggenbergovo poročilo o zmagi Kranjske nad Turki.

V kranjskih stanovih ni imel naš jezik niti gojiteljev niti zagovornikov. Bil je zaničevan, v 16. stoletju so ga stanovi podpirali samo iz vérskih razlogov. V šolah jezuitskih ni imela slovenščina nobenega gojivca, vendar se ni mogla zatreti, vsaj zavoljo dijakov ne, ki so bili večinoma kmečkega rodu. Tudi takrat že so namreč silili s kmetov v ljublj. ljubljanske šole, ki so bile prenapolnjene. L. Leta 1636 je bilo n. p. v njih 544 dijakov! V srcu kmetiških sinov vendar še niso jezuitje popolnoma zatrli ljubezni do jezika, ki so ga govorili doma z materjo in svojci. Kakor so videli nemške komedije, tako so hoteli dijaki napraviti priprostemu ljudstvu tudi slovensko predstavo. Da so bili ti dijaki zelo revni, je ob sebi umnevno in letopisec to omenja izrecno. Predstava je bila dne 6. februarja 1670. l. leta , in sicer zunaj mesta Pod Turnom. Igrali so nekaj dni „Paradiž (raj) in lingua vernacula“ t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se ob sebi umeje, so dobili dovoljenje za predstavo od svojih predostojnikov jezuitov. Enako predstavo so hoteli dijaki prirediti že prej, toda zavoljo izgredov, ki so jih imeli na vseti dijaki, niso dobili dovoljenja.

Uspeh, ki so ga imeli s svojimi igrami jezuitje, je tudi druge vnemal za posnemanje. In res so kapucini, ki so imeli dober aparat, nemreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžirali z izredno spretnostjo enako igro. L. Leta 1598 so po povodu kuge, ki je razsajala v Ljubljani, zasnovali javen sprevod, ki se je

obhajal na veliki petek vsako leto z vélikim sijajem. Imenovana bratovščina je obljubila, na véliki petek prirediti sprevod s predstavo bridkega trpljenja in smrti našega odrešenika. Ta sprevod je bil drag in bratovščina ga več časa ni mogla uprizoriti, ker ni bilo sredstev. Neki pobožen meščan Troppenau, je volil družbi potrebno vsoto in je tako omogočil, da se je tak sprevod zopet obhajal dne 24. III. 1617. l. leta „na veliko tolažbo krščanskih duš“. Kjer je zdaj „Zvezda“, je stala takrat kapucinska cerkev, kateri je temeljni kamen položil 1607. l. leta Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek najprej po gosposkih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) trg, po čevljarskih ulicah čez Čevljarski most na Sv. Svetega Jakoba trg, od tod po Starem trgu in Glavnem trgu k Frančiškanom, kjer je sedaj gimnazija. Tu se je obrnil ter je krenil po špitalskih in gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. Kristusa so sprva predstavljale visoke osebe, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje.

Te predstave Kristusovega trpljenja so zelo slovele. Ljudje so jih od daleč prihajali gledat in občudovat. Ljubljančani so se ponašali ž njimi, češ da ni takih v vsem nemškem cesarstvu. Ta sprevod se je oznanjal s prižnice po vseh bližnjih farah, v Preserju, na Vrhniki, v Polhovem Gradcu, Brezovcu, na Dobravi, v Št. Vidu, Šmartnem, v Komendi, v Dolu, v Ihanu, v Šmarjah, v Vodicah, na Igu in v Prežganju. Sprehod se je obhajal ponoči. Meščani so svetili s svečami in bakljami ter so šteli to opravilo za največo čast. V sprevodu se je predstavljalo Kristovo trpljenje in kak prizor iz starega ali novega zakona: „welches alles Theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde.“

Prevod: „Kar vse je bilo delno nošeno, delno peljano, delno pa peš ali jahajoč na konjih prikazanano pobožnim gledavcem.“

Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejale sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesiji, igrali so tudi dramo kot tekmeci jezuitom. Oni so skrbeli nekaj časa tudi za te sprevode, toda zaradi obilih stroškov so se kmalu naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je namenjena le za sprevode, nosijo predstavljavci tudi o delavnikih in se tako izgublja prvotni značaj sprevoda. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi božji grob. Ker se je vršil sprevod ponoči, so se dogajale nerednosti in nerodnosti, tako da ga je Marija Terezija prepovedala 22. okt. oktobra 1773. l. leta in vlada je to prepoved izvršila l. leta 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in objavila se je tudi na vseh mestnih vratih. Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče jim je dajala bratovščina Redemptoris, stale so 10g. 10goldinarjev . Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo 15 g. goldinarjev , pojedli so kruha za 2.50 g. goldinarjev . Račun tesarja je znašal 11.54 g. goldinarjev , toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači pa 5.06 g. goldinarjev in ravno toliko tudi dekoraterji. Petrinarji, ki so spremljali procesijo, so dobili 2 g. goldinarja , ravno toliko tudi godci in deželni trobentači, mežnar sv. svetega Miklavža pa en goldinar.

Ljubljanska drama je vplivala tudi na deželo. L. Leta 1730 se je predstavljalo v Kranju: „Das Leiden unseres Herrn und Heiland Jesu Christ vollständig dargebracht, welches zu Krainburg auf dem öffentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nicht ohne häufigen Thränen ist vorgestellt worden.“

Prevod: „Popolna uprizoritev ’Trplenja našega gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa’, ki je bila, kot trplenja polna tragedija, ne brez mnogih solza, predvajana dne 6. aprila 1630 na javnem prostoru v Kranju vsem na ogled.“

Enake sprevode so napravljali kapucini tudi v Novem mestu in v Škofji Loki. Največo važnost imajo za nas pasijonske igre v Škofji Loki, katere so opravljali kapucini od l. leta 1721, in to zaradi tega, ker so se godile v slovenskem jeziku in so potemtakem prvi začetki narodne slov. slovenske dramatike. Teh pasijonskih iger v Škofji Loki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Anton Koblar nam je iz rokopisne knjige

z naslovom „Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceues“,

LAT Prevod: Navodilo za škofjeloško procesijo na veliki petek.

V ti knjigi je zabeležen ves spev, katerega so medpotoma recitirale delujoče osebe. Spev ima nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda.

Večkrat je namreč Ant. Anton pl. plemeniti Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor ga imajo drugod. Kot predstojnik vélike bratovščine presv. presvetega . Rešnj. Rešnjega . telesa v Loki je obečal podpore. Graški kapucinski provincijal o. oče Krištof je uslišal njegovo prošnjo in podelil dovoljenje za sprevod l. leta 1720. Začele so se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so bili glavni pomočniki kapucinom, so se zavezali plačevati na leto po 50 gl. nemške (blizo 60 gl. deželne vr. vrednosti ) za napravo obleke. Oglasili so se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda

Oče Romuald Štandreški s krstnim imenom Lovrenc Marusič (1676–1748), kapucinski pridigar, je po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij sestavil besedilo za Škofjeloški pasijon, edino od več pasijonskih procesij na Slovenskem z ohranjenim slovenskim besedilom. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini.

O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrž tudi zložil ali na slovensko preložil ves spev, katerega oblika kaže, da je ležalo naše pesništvo še v otročjih, jezik pa v nemških povojih.

Vsebina in zveza podobam vsega sprevoda v Škofji Loki je ob kratkem, kakor jo je razložil o. Romuald, ta-le: 1.) Adam greši in nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek je smrt. Vse mora umreti od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celo večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik uničil sovražnike, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) ko je bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem. 8.) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9.) Tako Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudi si želi pridobiti vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljàjo na križevem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik pri Kristusovem grobu, da boš enkrat ž njim slavil zmago.

Sprevod se je začel vsaki veliki petek o štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri Sv. Jakobu in se je pomikal po loškem mestu v tem-le redu:

Najprej je stopal vodnik sprevoda oblečen v rdečo kuto in je v roki držal palico z zvezdo. Za njim na belcu je jahala smrt z babnicami. Nato je nesel mož v črni kuti veliko črno zastavo, katere čopek je držal črno oblečen deček.

I. podoba je predstavljala Raj in padec prvih starišev. Predstavljali so jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Rateč in Gorénje vasi; nosilo jo je 20 mož. Vsaka oseba je recitirala pesmico. Vrstili so se tako: angelj z mečem, hudič, Eva, Adam, 2 angelja, Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh); dva angelja gresta peš, prvi nese kelih, drugi mošnje za denar. Lončarski in zidarski ceh z dvema angeljema, prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarski ceh z dvema angeljema, prvi nese šibo, drugi steber. Pekovski ceh z dvema angeljema, prvi nese suknjo, drugi ključe. Mesarski ceh z dvema angeljema, prvi nese gobo, drugi lestvico in slednjič krojaški ceh, pri katerem nese prvi angelj krono, drugi pa petelina.

II. podoba Smrt, predstavljajo jo Žabničani. Zmagonosno sedi smrt na belcu, na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Spored je ta-le: Smrt na konju. Duhovna smrtna konjica: Smrt s peščeno uro na konju, papež, dva kardinala, škof, dva kanonika v višnjevi obleki, papežev poslanec, kanonik v rdeči obleki, župnik, dva kaplana. Posvetna smrtna konjica: Smrt z zastavo, cesar, dva plemiška dečka, kralj, dva plemiška dečka, nadvojvoda, dva volilna kneza, grof, baron, gospod ali deželni plemič, plemenitaš, meščan, župan, kmet, berač. Vsi ti jahajo, papež, cesar in kralj posamez, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehota pride na to vsa peš, namreč smrt s koso in za njo druge velike in male smrti.

L. 1734 se je za to podobo predstavljala podoba Pekel. Vrstili so se: Lucifer s hudičevo kavalerijo, hudič starec, hudič z zastavo, hudič z drevesom, štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi, Lucifer z dvema hudičema, Lucifer, hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rdečih oblačilih, dva dečka v belih oblačilih z oljikovima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski). Kristus jaha na oslu. Zopet dva dečka z oljkovima vejicama, šest vélikih aposteljnov v rdečih oblačilih.

Tretja podoba kaže zadnjo večerjo. To podobo

V orginalu: „Diese Figur wird mit zween Pferden geführt“

Četrta podoba kaže Samsona. Vojaki imajo železne oklepe. Vrsta je taka: Polkovnik na konju, dva narednika s helebardama jahata na oslicah, dva tamborja pešca in med njima piskač, 12 mož s sulicami (po 3 v vrsti), pol grenadirske konjice, Samson,12 mož s sulicami (po 3 v vrsti) in potem zopet pol grenadirske konjice.

Peta podoba kaže krvavi pot. Igravci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba. Žalostno Oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 oseb: Kristus, poteč krvavi pot in 5 angeljev. Judeža Iškarijota pripeljejo hudiči, potem prihaja tambor pešec, dečki kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi

obrazi in poleni v rokah, štirje farizeji na konjih v rdečih kapah, ujetega Kristusa peljejo štirje veliki Judje, velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dema levitoma, nato prihaja Pilat z dvema plemičema, od katerih nese prvi medenico in vrč, drugi pa brisalko, dva farizeja na konjih, Kristus v beli obleki, peljejo ga štirje Judje, Herod na konju in poleg njega dva plemiča.

Šesta podoba kaže bičanje. Igravci so bili iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj. Podobo sestavlja pet oseb in nosi jo 16 mož. Na odru so trije Judje, ki Kristusa bičajo, in dva angelja. Za tem prihajajo pokorniki in križenosci.

Sedma podoba. Kronanje. Vloge sta prevzeli vasi stari Dvor in Virmaše. Na odru, katerega nosi 16 mož, je 7 mladeničev, štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osebe, kakor v prejšnji podobi razen Kristusa.

Osma podoba: Jeronim. Zastopane so vasi Gosteče, Pungert in Hosta. Tu koraka žalostno Jeronim in recitira. Za njim prihaja 16 črno oblečenih puščavnikov z rdečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov.

Deveto podobo, Ecce homo! Predstavljajo prebivavci Trnja in Veštra. Oder, na katerem je 7 oseb, nosi 20 mož. Na njem se vidijoPilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Potem prihajajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Za njimi voz na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje pripeljejo razbojnika vkupe zvezana, a ne storé jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika, Kristus, obložen s križem in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati Božja, Marija Magdalena, Marije Salome, Marija Kleofe in druga Marija; potem prihaja še pol turške konjice in zadnji v tej podobi je Longin. Longinus na konju.

Deseta podoba je Kristus na križu. Igravci so Sušani in Tračani. Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vodi. Pod križem sta Magdalena in Ljubezen (Cupido), zadaj pa štiri osebe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko (Avst. (Avstralija še ni znana kot poseben del svetá).

Enajsta podoba kaže Mater Božjo sedem žalosti. Igravci so doma iz Fare in Vinkeljna. Oder nesejo možje in na njem je pet oseb: Marija z dvema angeljema, Ljubezen in Janez Evangelist. Potem prihaja še nekaj križenoscev in pokornikov, naposled dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo, drugi pa krono. Za tema David s harfo in zadnjič plemič nesoč plašč.

Dvanajsta podoba kaže skrinjo zaveze. Nosijo jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. Ti leviti so bili doma iz Vincarjev.

Trinajsta podoba kaže Kristusov grob. Nese ga 14 mož, loških meščanov oblečenih v rdeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami (bakljami) v rokah. Potem pridejo godci, za njimi duhovščina, starološki župnik in t. d. in na koncu verno ljudstvo.

V tem redu se je vrnil sprevod zopet h kapucinom, kjer so odložili igravci obleko. Vsa naprava je stalo zelo veliko vsoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožne in ne kakor pustne šeme, prebivavci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah koder pojde sprevod.

Igravci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njih vlogi in pomagala pojašnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice medpotoma, posebno na postajah. Oblika teh pesmic je precej mršava, kakor se lahko prepričate iz teh le primerov …

Primeri niso navedeni.

Pasijonske igre so se med slovenskim narodom še ohranile na Koroškem. Slovenci so jih posneli po Nemcih. Ali jih je res prvi poslovenil Drabošnjak,

Šuster Andrej, drabosnjak, (1768 – 1825). Prim. Enciklopedija Slovenije, 13/167.

mu je konfiscirala črke. Glavno delo njegovo je „Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga lubiga Gospoda. Popisano od Andrea Drabozniaka eniga padra v Korontani. Is nemshkiga v koroshko Spraho v rajme napravlano v letu 1818“. Drabošnjakovo komedijo, ki se širi med Korošci v prepisih, so začeli igrati Gozdanjci okoli l. leta 1842 in potem vsako sedmo ali deseto leto. L. Leta 1862 se je ustanovila nova družba v Maloščah, ki je predstavljala Kristusovo trplenje pri škocijanski cerkvi blizo grada bekštajnskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe so se ločili nekateri člani preselivši se v lipško župnijo, in ustanovili tam novo družbo. Te dve družbi, gozdanjska in lipška, delujeta še danes. Igra je tu pa tam precej realistična pa tudi robato umazana, kakor imajo tudi nemške take igre poleg najsvetejšega precej surove dovtipe. Sam jok bi preveč dolgočasil poslušavce.

Videli smo, kako je za Kastelcem začela slovenščina propadati, pomagati ji ni zopet na noge mogla niti nova izdaja Bohoričeve slovnice. Izdajatelj njen sam se je ni držal, še manj pisatelji, ki so pisali za njim. Pri njih je prišlo v knjigo gorenjsko narečje, v tem ko so dosedanji kranjski pisatelji pisali razen Skalarjale dolenjščino, oziroma notranjščino in ljubljanščino. Knjige, katere so ti možje pisali in izdali, so bile posvečene edino le cerkvi, krščanskemu nauku, asketičnemu življenju, sméri, v kateri so tedaj na Kranjskem in Slovenskem sploh delovali. Skrbelo se je tedaj najbolj za dobro dušno pastirstvo, za zidanje in obnavljanje cerkev in kapelic, deloma tudi za ljudomile ustanove. V tem oziru nam morejo biti reprezentanti svoje dobe Knafelj,

Knafelj Luka (okoli 1620 –1671), slovenski duhovnik in mecen.

Tuhinjski kaplan Fr. Pustavrh je l. leta 1862 objavil v „Novicah“ neko knjigo, katero je našel v Tuhinju. „Imam stare pesemske bukve, kterih prva polovica je tiskana, druga v rokopisu. Obsegajo pesme pobožne, nektere gotovo že silno stare. Prva tiskana polovica nima napisa, se je zgubila, druga polovica ima pa na čelu sledeči napis: „Cantilenae variae partim antiquae partim novae in hunc libellum transcriptae, ne pereant et oblivioni dentur, ut posteris devoto usui esse queant.“

LAT Prevod: Različni napevi, deloma starodavni deloma novi, prepisani v to knjižico, da ne bi zamrli, utonili v pozabo in da bi bili lahko tudi zanamcem v pobožno rabo.

Da bi bila te pesmi zložila Rasp in Paglovec in še kak drug duhovni sotrudnik, kakor meni Benkovič, to je mogoče gledé zadnjega, gledé prvih dveh pa le nedokazano domnevanje. Tako prazno je tudi njegovo domnevanje, da bi bil Rasp objavil v tisku pobožne pesmi, in da so v Pustovrhovem eksempl. eksemplarju privezani tiskani listi iz te pesmarice. Knjige jaz nisem videl in ne vem, kje se hrani, toda menim, da je v nji eksemplar Stržinarjeve pesmarice. Pustavrh je objavil iz pisanega dela Widrove pesmarice v Novicah eno pesem „Cantus aluis de vanitate mundi. Odducitur Astraea disceptans cum capitibus mundi.“

LAT Prevod: „Neka pesem o ničevosti sveta. Pripelje se Astrajo, ki razpravlja z glavarji sveta.“

Prvo večo samostojno katoliško pesmarico je izdal Ahac Stržinar. Ta mož je bil rojen v Škofji Loki, bil je župnik, škofov oskrbnik in namestnik (komissar) v Gornjem Gradu (ki je pripadal k ljublj. ljubljanski škof. škofiji in bil in je še lastnina ljublj. ljubljanskih škofov) v času od 1713 – 1733. Bil je ustanovnik bratovščine sv. svetega Frančiška v Stražah pri Gornjem Gradu (fundator averianni devotionis ibidem). Njegovo drugo življenje nam ni poznano. Ali sta ga na slovstveno delovanje napotila Rasp in Paglovec, kakor trdi Benkovič (dom in svet 1899, 300), se ne dá niti zanikati niti potrditi. Spisal je poleg nemške pobožne knjižice „Xaverianische Ehr und Gnadenburg“

Prevod:“Xsaverijanski grad časti in milosti“

na Strashe Górniga Gradu Fare nuznu pojo. Kir ie vſaki dan sa vsakiga Romária popólnoma odpuſtik enkrat v’letu. Pogmérane inu na svitlobo dane V’nemshkim Gradcu per Widmanstadianskih Erbizhah Anno 1729. 8. 226 str“. Nastopnega leta 1630 pa je v Ljubljani pri Mayrju izdal 30 strani obsegajočo „Peiſsem od teh velikih odpústikov te svete Krishove poti per te novi Cerkvi Svetiga Francisca Xaveria v’Gornim gradu“.

Kakor že naslov „Katoliš-keršanskiga vuka peiſme“ kaže, so te pesmi v verze spravljeni katekizem. Verzi sami so zelo hrapavi, delani po principu francoskega in laškega stihotvorstva, to je, zlogi se štejejo in ne menjavajo naglašeni in nenaglašeni. To stori, da so te pesmi še bolj puste. Čop v Šafáriku jih imenuje „ganz unpoetische, schlechte Reimerei“.

Prevod: „Popolnoma nepoetično, slabo rimarstvo“.

Videli smo, da je narod v dobi Marije Terezije, ko se je že bolj začelo skrbeti za šolstvo, tudi začel bolj brati, sprva seveda le v cerkvi, svete, asketične reči. Število knjižic se je pomnožilo, skoraj vsako leto je izšla, če ne nova knjiga, vsaj nov natisek. Neizobraženi narod, ki je še trdno veroval v duhove, čarovništvo in druge babje vere in vraže pa si je želel tudi knjige, katera bi mu pomagala čarati ali coprati. Enake knjige so bile razširjene tudi med nemškim narodom, polne sleparij in odevajoče se v obleko pobožnosti in službe božje. To je menda zapeljalo Marna in Glaserja, da navajata take knjige med pobožnimi, dasi nimajo s pobožnostjo nič opraviti. Vzrok njih pojavu je babjeverstvo narodno in špekulacija izdajateljev. Izšli sta dve taki knjigi, ki zapeljujeta narod v prevero, namreč: „Kolemone-Žegen in Duhouna Branua“.

Iz posameznih listov in odstavkov, ki so krožili v prepisih med ljudstvom in so jih bukovniki prepisovali, sta nastali dve praznoverni knjigi: Kolomonov žegen, ki je bil prvič tiskan okoli leta 1740, ponatisnjen pa okoli 1830 ter Duhovna bramba, prvič natisnjena okoli leta 1750, ponatisnjena okoli 1810. Kolomonov žegen je bil namenjen vojakom in naj bi jih varoval pred smrtjo, Duhovna bramba pa je obljubljala popotnikom pomoč na popotovanjih po suhem in po vodi in je bila namenjena romarjem. Prim. Grafenauer, Ivan. O Duhovni brambi in nje postanku. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1907, 4, str. 1-54.

Kotnik, France. Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci. V: Narodopisje slovencev II. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952, str. 87.

Kolemone–Žegen je narodu zeló znana knjiga,

Pripis na strani 121a: Koloman, sin iberijskega kralja, je dal svojemu očetu odhajajočemu na vojsko v neznane dežele, iz nebes dobljeno pismo, ki bi ga varovalo vseh nevarnostij itd.

ſhegen, kateri je biv V’keleranje

Kelnorain – Köln.

O fonetičnih posebnostih Kolemonovega žegna je pisal na platnicah Dom in sveta mladi Pečar l. leta 1895.

Druga knjiga sorodna s Kolemonovim žegnom je „Duhovna bramba“, kjer poznamo dvoje izdaj, koroško in štajersko: Koroška slove. slovenska „Duhouna branua : prad duhounah - inu shuotnah nauarnostah sakobart per sabe nossiti : u'katirei so mozhni shegni inu shebranje, katiri so od sama Boga osnanuani, od te Zirkle, inu st. ozhetou storjeni, inu od papasha Urbana VIII. unkaidani, skus s. Kolmana poterdnjeni bli k' troshtenji usah teh, kiri na vodi, inu semli raishajo ... iz nemshkiga v to slovensko shpracho prabernjane inu drukana v Köln v’tam lete 1740“ 12° 180 str. Kraj tiska je po Šaf. Šafáriku – Čopu najbrž zlagan. Knjiga je zelo babjeverna in polna debelih laži, kakor tudi nje sestra štajerska: „Duhovna bramba, v kateri zna človek vsako uro si eniga posebniga patrona izvoliti“. Na naslednji strani se bere „Cum lic. Ord. Cens. trev. ibiden an. 1647 impressum, natisnjeno u Mairci“. Da je pisana v panonski slovenščini, kakor trdi Jože Pajek v Kresu 1882, 344, ni razvidno iz naslova. Tudi leto tiska je izmišljeno, ker na str. 23 se bere: „Ex libello galico intitulato Rovel

Slabo čitljivo mesto.

Parisiis 1671“.

LAT Prevod: Iz francoske knjižice (Rovel) sv. Brigite natisnjeno in odobreno. V Parizu, 1671.

V kakem razmerju je Duhovna bramba h Kolemonovemu žegnu, še ni natančno razloženo. Vzgledov iz teh knjig nam ne podaje noben biblijograf, ki jih je imel v rokah, samo Glaser po Lenčku pravi 205, da stoji na str. 96 koroške izdaje, po kateri se začenja Duhovna vahta, natisnjeno „15+SHJ+

Nerazločno napisano v okvirju.

Iz knjižic, kakor ravno omenjeni, in razodetja sv. svete Brigite so se širile med narod tudi mnoge kratke molitvice, ki pomagajo v vsaki nezgodi in nesreči in katerih nahajate cele trume še dandanes, dasi jih duhovščina po pravici zatira: n. p. pismo najdeno v Betanii „pred pildam Sv. Mihaela“, tako zvani Somnium Mariae itd.

Kako izvedeti in obvladati naravne moči s čaranjem, tako imenitno in važno se je zdelo v preteklem in v sedemnajstem stoletju prašanje o koncu sveta, to je o prihodu Antikrista in njegovem delovanju. Taka knjiga v našem jeziku sicer še ni tiskana, pač pa vem, da se je širila med narodom v prepisih. Jaz sam imam tako delo, pisano v cerkljanskem narečju, a prepisano iz eksempl. eksemplarja v kranjskem narečju. „Slove pa tako Shiulejne Antikrista inu negoua cila mogočnost u negouimo dijaino. Resnično popisnaine teh pridejočih reči tega suita h prauimo spisuaino tega sveta ino skos P. f. Ponisiuſa od Linzenberga! Kapcinarje te kranske provincje pridigarje u Letu 1682 u temu 1769 pak po slabi modruſti na ſluinski jezik preſtaulene po tem uon uſete inu preuershene ſkus Mattije Žagarje sauol negouih perjatelou.“ Moj eksemplar nosi sicer 1869, a podpisanec, lastnik Johan Sguarzha, bukvovezec je umrl že okoli 1830. leta, torej je 1869 očividna napaka. Knjigo je spisal v nemškem jeziku Dionys (ne Ponisius) v. von Luxemburg (vel Lützenburg)

Dionysius von Luxemburg (1652–1703) je bil pridigar renske (ne kranjske) province kapucinskega reda. Njegovo delo Leben Antikristi (Frankfurt, 1682), ki je bilo še v 18. stoletju nekajkrat ponatisnjeno, še večkrat pa prepisano, je prevedel oz. predelal bukovnik Matija Žegar že vsaj leta 1767 na Koroškem, nakar so Žegarjev rokopis prepisovali ali dopolnjevali še drugi bukovniški in kmečki pisci, tako da se je besedilo razširilo v rokopisih tudi na Gorenjsko in v osrednjeslovenski prostor.

v več izdajah: 1. „Leben des Antichristi zu Rom“, Frankfurt 1686; 2. „Leben Antichrist's: Beschreibung der zukünftigen dinge der Welt“ 1716 in 1729 na Dunaju pod Lehmann; 3. „Leben des Antichrist s. a.“

1. „Življenje Antikrista v Rimu“, 2. „Življenje Antikristovo. Opis prihodnjih dogodkov sveta“, 3. „Življenje Antikrista“.

ja

Ta stran v rokopisu ni oštevilčena. Štrekelj je s tem besedilom verjetno ponudil primer iz slovenske „prevržene“ verzije Dionysevega dela o Antikristu.

Ko je Popovič bival v stalni službi na Dunaju,

Pripis z modrim svinčnikom: Ljubljanski zvon I.

Kako je Popoviću ugajal dunajski stolni grad, nam pripoveduje 15 pol dolgo pismo, katero je pisal prijatelju Büschingu marca meseca 1761. leta. „Ich habe mit meinem zahlreichen und für eine einzelne Person fast zu vielem Geräthe kein mal freiwillig, sondern allemal durch einen Zwang der Wiener, die in diesen Zeiten weder die Wissenschaften noch ihre Verehrer lieben, die Wohnung fünfmal ändern müssen, und zweimal mit etwas so ungestümen Anliegen, als wenn der Feind vor den Thoren gestanden und von der Räumung meiner Zimmer die Rettung der Stadt abgehangen hätte. Im Sommer des 1759 sten Jahres war ich in Gefahr, durch eine Feuersbrunst alle meine Bücher, Schriften und Sammlungen in einer Stunde zu verlieren. Es fieng schon eine Ecke des Dachs, unter welchem ich über 100 Schachteln und viel Kisten mit Schätzen aus den drei Reihen der Natur stehen hatte an zu rauchen. Das meiste von diesen Geräthe würde durch das Löschwasser verwüstet. Im verwischenen Herbst wäre ich durch die Ungeschicklichkeit eines Aderlassers beinahe um meinen linken Fuss gekommen und musste einige Monate darauf im Bette zu bringen. Die Besoldung fällt bei diesen Kriegsläuften nicht richtig. Wenn ich dabei betrachte was für Leute in Wien ihr Glück machen, da ein französischer Zeitungsschreiber, ja ein Comödiant, jeder jahrlich 6000 Gulden gewinnt, wo ich für alle mein Bemühen nicht mehr als 700 Gulden einnehme, so mögen Ew. sich leicht vorstellen, wie vergnügt ich hier lebe. Ich bin manchmal so schwermütig, dass ich mich unlängst geschehener Dinge so wenig erinnere, als wenn ich niemals eine Nachricht davon gehabt hätte.“

Prevod: „S svojimi številnimi in za eno samo osebo skoraj preštevilnimi pripravami, nisem nikoli prostovoljno, temveč vedno po prisili Dunajčanov, ki v teh časih niti znanosti niti njenih častilcev ne ljubijo, moral pet krat menjati stanovanje in to dva krat na tako vihravo zahtevo, kot da bi pred mestnimi vrati stal sovražnik in bi od izpraznitve mojega stanovanja bila odvisna usoda mesta. Poleti leta 1759 mi je grozilo, da zaradi požara v eni uri izgubim vse svoje knjige, spise in zbirke. Že je začelo goreti v kotu strehe pod katero sem hranil več kot 100 zavojev in več zabojev z zakladi treh elementov narave. Večino teh priprav bi voda za gašenje uničila. Pretekle jeseni sem zaradi nesposobnosti nekega zdravilca, po puščanju krvi, skoraj izgubil levo nogo, nakar sem nekaj mesecev prebil v postelji. Plača se v tem vojnem ozračju ne izplačuje redno. Če ob tem pomislim, kakšni ljudje na Dunaju najdejo srečo, kjer nek francoski časnikar, pa tudi nek komedijant, vsak na leto zaslužita po 6000 goldinarjev, medtem ko sam za ves svoj trud zaslužim komaj 700 goldinarjev, tedaj si lahko predstavljate kako zadovoljen sem s tukajšnim življenjem. Včasih sem tako potrt, da se nedavnih dogodkov tako slabo spominjam, kot da za njih nikoli ne bi slišal.“

Popovič je začel že leta 1763 močno hirati in je zatega voljo prosil l. leta 1766 naj ga osvobodijo od učiteljstva, ki so mu ga res tudi odvzeli l. leta 1768. Zaradi mnogih zaslug mu je odločila Marija Terezija po 400 gld. letne pokojnine. Popovič si je nato kupil hišo z vinogradom v Perchtoldsdorfu (Petersdorf)

Perchtoldsdorf, v lokalnem narečju tudi Petersdorf, mesto v vinorodnem okraju Mödling na južnem obrobju Dunaja.

Kako je živel zunaj Dunaja, o tem nam pripoveduje pismo, katero je sam pisal Heynatzu, tedaj učitelju na gimnaziji „Zum grauen Kloster“ v Berlinu, kjer pravi med drugim: „Usoda me je preneredila v vinogradnika. Gospodar sem velikem vinogradu, ki ga ne morem niti prodati, niti podariti, niti dati v zakup, niti pustiti neobdelovanega in pustega. Ako bi ne stal vedno delavcem za petami, skoraj bi vinograd ležal pust za moj denar. Knjige mi zdaj počivajo v prahu po 9 mesecev“.

Ker se je vedel tako čudno, da ni nikoli niti pozdravljal niti odzdravljal, hodeč po ulicah s klobukom na oči potlačenim, ker si je sadil na vrt raznovrstna zelišča, kmetom popolnoma neznana, ne pa zelja, repe in navadnega sočivja, ker je na ognjišču v nenavadnih posodah često varil in precejal v prirodoznanske poskušnje, ker je imel v izbi v katero so hodili radovedneži skrivaj gledat različnih zeli, debelih knjig in obilo hroščev in metuljev nataknjenih po iglah, zato so nerazumni ljudje pravili, da mora to biti čarodejnik. Toda Popovič ni prašal po drugih. Z edino staro deklo je bival v kupljenem domu, v katerem je tudi sestavljal Idioticon avstrijskega narečja in delo o nemškem pravopisu. Oboje hrani dvorna knjižnica na Dunaju.

Živel je mirno in zadovoljno ter se bavil samo z raziskovanjem. Avgusta meseca 1773. leta so se mu pokazala na licih znamenja sušice, katera ga je tudi res pokopala 21. novembra 1774. leta. Svojo majhno imovino je zapustil za nekaj štipendijev ubogim učencem štajerske dežele. Pokopan je bil na perchtoldsdorfskem pokopališču, kjer mu je kazal grob preprost kamen s tremi bsedami „Popovichi quod fuit MDCCLXXIV, ki se je pa sedaj izgubil, tako da nam ni več znano niti mesto njegovega groba.

Videli

Tu se v rokopisu ponovno začnejo šteti strani, in sicer s številko 126.

V spričalo tega, kako se je bavil z jezikom, naj povem iz Untersuchungen vom Meere, kar pripoveduje n. na str. 330 o ribi, ki se zove nemški Hausen (bĕlúga). Tam beremo: „Niti Dictionnaire dex Trevonx nima imena tej ribi, niti ga nisem ustno izvedel od Francozov, katere s takim popraševanjem rad pobijam kadar se bahajo z bogastvom svojega jezika. Časi jih tudi naganjam, naj mi naštejejo imena vseh raznovrstnih gob, kolikor jih poznajo, pa nihče jih ne more našteti nad šest in še med temi sta dve, katerih sami ne znajo prav in vsi enako tolmačiti. Potem jim začnem jaz naštevati toliko nemških imen dotične rastline, da jim med poslušanjem uhaja potrpežljivost. Izprašujem jih tudi, kako se čisto francoski imenuje Meerrettich (hren) in kako Äsche (thymaleus, lipàn).

Popovič je spisal:

1. Erstes Probestück vermischter Untersuchungen, Regensburg 1749. To je kakor že rećeno, kritika o licencijatu Antona Roschmanna spisu „De Veldidena urbis antiquissima Augusti Colonia et totius Rhoetiae principe“.

Veldidena urbis antiquissima Augusti Colonia et totius Rhoetiae princip

einem Gelehrtem zu lesen, der mir mit Erstaunen gleich etliche Stellen zeigte, welche durch die Druckfehler ganz verdunkelt waren. Ich hatte damals zur lesung der dudeleien der Setzer noch kein geübtes Auge und übergieng alles unrichtige, wenn es noch so toll lautete, als wenn es richtig da gestanden hätte. Wegen der vielen Druckfehler, da mein Geld zugleich ausgieng, der Buchdrucker aber ohnedies zum Papierkauf keines hatte, welches ich ihm vom Anfang an verschaffen musste, so blieb die übrige Hälfte ungedruckt, die auch ungefähr 9 Bogen ausgemacht hätte. Ich habe die ganze Auflage, ohne den Titulbogen, bei einem guten Freunde in Regensburg stehen lassen. Wenn der Pack durch das Wetter oder die Ratten nicht vernichtet ist (denn er steht auf einem verlassenen Thurm), so kann ich mit diesen 9 Bogen mehrere Gelehrte betreuen. Ist der Vorrath aber zu Schaden gegangen, so wird Ihr Exemplar noch seltener werden und vielleicht nur das dritte in der Welt sein. Der flegelhafte Mensch hat mich durch seine Liederlichkeit um ein Dutzend Ducaten geschnellt, die ich damals besser gebraucht hätte und davon ich ein Jahr länger in der gelehrten Musse hätte zubringen können. Mein Brief hat sich mit Klagen aufgefangen und endigt sich mit Klagen“

Prevod: „Z Različnimi raziskavami, ki jih prilagam, ste dobili redek primerek, ne zaradi njegove vsebine, temveč ker ste za menoj prvi, ki tak primerek poseduje. Teh pol nisem še nikomur pokazal, ne glede na to koliko njih si tega želi ker sem jih v Raziskavah morja omenjal. V njih boste naleteli na geografijo, antikvariko in na mnogo drugega, kamor me je popeljal moj okus. Približno tako naj bi izgledala znanstvena revija (samo da še bolj obogatena z opazovanji narave in jeziki) če bi lahko živel na takem kraju, kjer bi jo lahko pisal. Tukaj (flagellum Rei literariae) onemogoča izvajanje slehernega znanstvenega dela. Te Različne raziskave so bile moje prvo delo, ki sem ga namenil za tisk. Na žalost si je tiskar, poznan, nemaren naivnež v Regensburgu, ki me je z lepoto svojih pisav zvabil v svojo mrežo, z menoj in tem tiskom napravil nadvse slabo uslugo. Pustil je, da se je za moje delo usedel nek nevednež, ki najbrž ni razumel niti besedice latinsko, je pa že ob predaji rokopisa zagotavljal, da bo vse pole sam prebral in vse morebitne napake, ki jih sam nisem mogel tako dobro opaziti kot on odstranil. Vendar lažnivec ni prebral niti vrstice, temveč je vse dni, ki jih je Bog dal z nebes, pridno obiskoval pivnico v mestnem dvoru. Ko je bilo 9 pol gotovih, sem prve dal v branje nekemu učenjaku, ki mi je začuden takoj pokazal nekatera mesta, ki so bila zaradi tiskarskih napak popolnoma nerazumljiva. Za branje neumnosti, ki jih počno stavci takrat še nisem imel izurjenega očesa, tako da sem spregledal vse nepravilnosti pa če so zvenele še tako blazno, kot da bi bilo vse pravilno na svojem mestu. Zaradi številnih tiskarskih napak in ker mi je istočasno pošel ves denar, tiskar pa ga ni imel niti za papir čeprav sem mu moral plačati za naprej, je ostala druga polovica, ki bi znašala tudi približno 9 pol nenatisnjena. Celotno naklado brez naslovne pole sem pustil pri nekem dobrem prijatelju v Regensburgu. Če paket zaradi vremena ali podgan ni uničen (saj se nahaja v nekem zapuščenem stolpu) bom s temi 9. polami lahko oskrbel več učenjakov. Če pa je zaloga uničena, bo vaš exemplar postal še bolj redek in morda celo samo tretji na celem svetu. Neotesanec me je zaradi svoje nemarnosti spravil ob ducat zlatnikov, ki bi jih takrat lahko bolje porabil saj, bi z njimi eno leto dalje lahko preživel z znanostjo. Tako kot se s potožbo moje pismo začenja, ga s potožbo tudi zaključujem.

Drugo njegovo delo so že imenovane „Untersuchungen vom Meere“ iz l. leta 1750, kjer razpravlja Popovič teorijo morskih tokov, kakovost morskega dna in druga prašanja, hkrati pa vpleta mnogo drugih prirodoslovnih, antikvaričnih in jezikoslovnih stvari, o potrebi popolnitve slovenske abecede itd.

3. Pismo kosmografični družbi v Norimbergi: „Denen Hochedelgebohrnen, Hochedlen und Hochgelehrten Herren“,

Prevod: „Visokorojenim, žlahtnim in visokošolanim gospodom“

4. Pismo „An Einige vornehme Gelehrten in Leipzig“

Prevod: „Na nekatere imenitne učenjake v Leipzigu“

5. „Programma de inveterato corrupti stili germanici malo“.

LAT Prevod: Pregled ukoreninjenih napaka pokvarjenega nemškega izražanja.

6. „Die nothwendigsten Anfangsgründe der teutschen Sprachkunst, zum Gebrauche der östereichischen Schulen ausgefertigt“;

Prevod: „Najpotrebnejše osnove nemške besedne umetnosti, spisane za uporabo v avstrijskih šolah“.

einer Abhandlung von teutschen Briefen“,

Prevod: „Osnutek razprave o nemških pismih“.

2. rokopis je: „In grammaticam vindicam edendum, idest: Vinidarum seu Vindorum australium cogitata et praeparata“.

LAT Prevod: Izdano v slovanski slovnici, to je premisleki in pripravki južnih Vindov ali Slovanov.

3. „Specimen vocabularii Vindi-Carniolici“.

LAT Prevod: Primerek slovensko-kranjskega besednjaka.

dobil Vodnik, zdaj ga hrani ljublj. ljubljanska knjižnica. Ne vé se, če je cel ali je kaj izgubljeno. Omenja ga tudi Pohlin in Wurzbach.

4. „Universale glossarium, ad quod exiguntur voces, probaene sint an ac corruptae“

LAT Prevod: Splošni glosar, za katerega so besede dognane, pravilne ali pokvarjene.

5. „Crisis über die Kraynerische Grammatik des P. Marcus Augustin. Discalceat“ … To je kritika Pohlinove slovnice. Na čelo spisa je postavil Popovič rek: „Nihil unquam egregii tentatur, cuius primus conatus culumniis non impetatur“ (Nikoli se ne pričenja nič izvrstnega, da ne bi te poskušnje napadali s podtikanjem.). Ta spis je bil Pohlinu zelo neprijeten in videli smo, kako se je Pohlin za to maščeval v Bibl. Bibliotheca Carniolae.

6. Avstrijski idijotikon – hranjen sedaj v dvorni knjižnici na Dunaju.

7. „Symmicta de dialectis germanicis“. To so posamezni listi v trojih platnicah, ki obsegajo jezikoslovne zapiske o nemškem narečju raznih krajev in v dveh zadnih platnicah o nemškem pravopisu. To je nekdaj rabil Schmeller.

8. Dalje neko etimološko delo, katero je Popovič spisoval 40 let in ga pred smrtjo izročil znanemu bardu Sinedu ali Denisu.

9. Naposled botanski spisi in botanske zbirke. Te je Popovič pred smrtjo izročil dunajskemu botanskemu vrtu, ali tedanji nadzornik tega vrta Jaquin je dejal, da je vse bilo tako zeló zmeteno, da ni kazalo v nobeno rabo. Mnogo rokopisov je dal Popovič tudi svojemu prijatelju Spanu, dosti se jih poizgubilo. Schottky pripoveduje v Anzeigeblattu k „Jahrbücher der Literatur“ 1818 v 4. zv. zvezku na 33. str], da je nesreča posebne vrste gospodarila s Popovičevimi rokopisi po njega smrti. Njih usodo hočem s kratkimi besedami poročati, kakor sem jo slišal od učenega ravnatelja Brinka, ki more to stvar najbolje povedati. Popovič je namreč Brinka, tedaj učitelja v Terezijanu, poklical k sebi in mu poveril vse rokopise, proseč ga, da bi jih dal kako natisniti. Ti rokopisi so se sukali do malega okoli jezika, rastlinstva, prirodoznanstva, rudninstva itd. Med njimi so bili razdelki, imenovani „Austrianum“, „Styriacum“, „Carinthiacum“, to je razprave in slovarji v nemškem narečju avstrijskem, štajerskem in koroškem. Vrhu tega je napravil Popovič debelo knjigo v obliki folijanta in stavil vanjo dodatke in popravke k Gesnerjevemu

slovarju latinskega jezika. Brink je spravil ta zvezek in še druge v neko dvorano, misleč, da ima ključ do nje samo on. Pokazalo se je drugače. Ko je prišel namreč črez nekaj let gledat teh rokopisov, ker so mu drugi posli branili dati jih na svetlobo poprej, ni našel za njimi ni sledú. Znosil jih je bil lekarnik ter vanje zavijal zdravila. Ostale jezikoslovne spise je potem Brink dal pijaristu Wasserthalu, lepopisnemu učitelju v Terezijanu ter mu svetoval, naj premnoge posamične lističe najprej prepiše in potem izda. Prepisal jih je res, natisnjeni pa niso bili. Ves ta rokopis je učeni knjižničar van Poieten kupil dvorni knjižnici na Dunaju. Tudi je bilo Popoviču uže pred smrtjo izmaknjenih več spisov o rastlinstvu, katerih nikoli ni bilo zopet na izpregled. To poročilo utegne biti resnično le v toliko, da je Brink prevzel od Popoviča nekoliko (večino) rokopisov, ne pa vseh. Nekaj jih je imel Span, druge je Popovič izročil Jaquinu in Denisu. Iz one dvorane je nekaj Popovičeve ostaline, Bog zná kako, došlo tudi Marku Pohlinu, kateri je bil kakor kažejo mnoge okolnosti, pozneje gospodar vsem Popovičevim slovenskim spisom kolikor je zdaj znanih in jih je on navel v Bibliotheca Carnioliae.

Za vladanja Marije Terezije in Jožefa II. opazujemo vpliv teženj osvete takoj tudi pri Slovencih. V Ljubljani je bila obnovljena Academia operosorum (1781) in ustanovljena „Kmetijska družba“ (1767). Škof Karol Herberstein, ki je skrbel za novo katoliško prelogo Sv. pisma, je spadal med najodločnejše josefiniste. Od glavnih prelagateljev je bil Japelj njegov tajnik, Kumerdej pa je najbolj pomagal grofu Edlingu povzdigniti šolstvo. S stališča prenapetega osvetovstva je slikal slov. narod Haquet; historik Linhart, ki je priredil prve slovenske igre, je bil učenec Sonnenfelsov, in baron Žiga Zois, ki je zaslul kot mecena in odlični svetovavec vseh pisateljev, se je odlikoval po splošni evropski omiki. S Štajerskega izhajajo slovenski prosvetni profesorji Fr. Gmeiner in Gašpar Rojko, znan po svojem delovanju v Pragi in svojem slavnem delu „Geschichte der grossen Kirchenversamlung zu Konstanz.“

Gašper Rojko: Geschichte der grossen allgemein. Kirchenversammlung zu Kostnitz, Gradec 1781, 1782.

Ideja, katera vodi pisatelje v ti dobi, je ista sicer kakor v protestantovski in katoliški dobi, namreč podučevati narod; toda v prvih dveh dobah se je ta ideja ozirala, če ne gledamo na slovnice in slovarje, edinole na verske stvari; v dobi prosvete pa so začeli pisatelji gledati tudi na posvetne interese svojega naroda, na narodno gospodarstvo, na zabavno-podučne stvari. S tem se je razširilo obzorje slovenske pismenosti in dal se je povod novim delom. K redovnikom in duhovnikom, ki so s peresom skušali koristiti narodu, se pridružijo v ti dobi tudi posvetni rodoljubi.

Vendar so se oglašali tudi možje, katerim so bile Markove slovniške novotarije nevšečne. Že pri Popoviču sem omenil, da je zapustil v rokopisu „Eine Krisis der Krayn. Grammatik des P. Marcus“, vsled česar mu je bil Marko zelo nasproten, kakor smo videli. Drugi se mu je nasproti postavil Jožef Hasl, rojen v Celju l. leta 1733, iz tovarštva Jezusovega, umrl v Dolu pri Sv. Jakobu. On je v bukvah „Sveti Post“ v Ljublj. Ljubljani 1770 v predgovoru opravičeval svojo besedo, sklicevaje se na stareje pisatelje nasproti novejmu Marku (s, sh - ſ, ſh; i, j – y; l, ll; en brumni n. namesto brumne človk itd.) in je proti koncu pisal: „Na vzemi meni za zlo, če sim se kje al v besedi ali pak v pravopisnosti zalejtel. Misli, de jeſt nisem noben vučenik kraynskega jezika (to meri na Marka), ja de nism enkrat en rojeni Kraync ampak le en Slovenc iz Celanskega mejsta na Štajerskim itd.“ Da to ni bilo Marku pogodu, se razvidi iz njegove opazke k omenjeni knjigi „Sveti Post“: Est quadragesima sancta P. Gabr. Hevenesi in vindicam potius Carniolicam linguam (sive otrhographiam, sive grammaticae leges, /sive/ interpretationis periphratticae modum spectes) sed his non obstantibus in bonum usum plebis versa etc. (Bibl. Carn. 25).“

Pohlin, n. d., str 360 – geslo Hasl. Prevod Luka Vidmar, n. d. str 488:

Sveti post o. Gabriela Hevenesija je preveden bolj v štajerski kakor kranjski jezik, tako glede pravopisa kakor slovničnih pravil in načina opisnega prevajanja, zato tudi ljudem ne bo koristil.

Njegova slovnica, katero so vsi željno sprejeli, je zavoljo svojih pomanjkljivosti mnogo škodovala, zbrane so v nji tako rekoč vse hibe slovenskih pisateljev pred njim, ali ravno ž njo je vzbudil čvrsto opozicijo, ki je bila povod, da se je začel jezik čistiti in študirati. Vendar je doživela še eno izdajo: „Der Verschleiss und wiederholtes Nachfragen hat die zweite Auflage veranlasset.“

Prevod: „Potrošnja in veliko povpraševanje sta spodbudili drugo izdajo.“

Prvo izdajo je ločil Pohlin v tri dele, drugo pa že v 5 delov: I. Berozhnost Orthoepie, Rechtsprechung; II. Savijanje teh besedy (Tonmessung Prosodie); III. Besedna sazhetnost (Wortforschung, Etymologie); IV. Skupskladanje teh besedy (Wortfügung, Syntaxis) in Dobropisnost (Rechtschreibung, Orthographie).

V I. delu pripoveduje o nekdanjih črkah ilirskih in vé, da še Metod pravi Strahota, Ciril pa Zharha, da tega Abeceda je Zyruleza, sv. svetega Hieronima pa Glagolza (d. i. die berufene oder der Gelehrten Schrift)

Prevod: To je oklicana ali pisava učenjakov.

Wer hat also aus allen obangezogenen recht? Keiner: nur die Regeln allein, welche ich ohngeachtet so vieler Unrichtigkeiten doch aus diesen und anderen Krainerischen Authoren, wie die Grammatik und Ortographie gestudiert und erlernet habe, dass erwehnter Text grammatikalortographisch also soll geschrieben seyn:

Prevod: „Ta tekst bi lahko navedel še iz več drugih kranjskih knjig. Ne, ne! Kriči vse, kar ima človeški razum, ne! Že na teh primerih vidimo dovolj protislovij. Toda, ali so bili vsi ti pisatelji neizobraženi, neuki ljudje? Najbrž so bili pogumni teologi in pogumni filozofi, le slovničarji in ortografi pač niso bili! Kdo ima torej iz vsega prej navedenega prav? Nihče, samo pravila, ki sem jih ne glede na številne nepravilnosti vendarle iz teh ali onih kranjskih piscev, tako kot slovnico in ortografijo, naštudiral in se naučil, da mora vsak tekst vendarle biti napisan slovnično in ortografsko pravilno.“

Vacuna Namarneza, Venus Zhistlika, Siba, Wetterglas Urêmęnek, Gottin des schönen Wetters Pahoda (č.), Göttin des üblen Wetters Grumina, Močirna, Windgöttin Fertuna, Herrwegen Burovsh, Polstern Hervor, Hausstern – Šmarne kriš, Gluckhenne Gostosejčici.

Prim Pohlin, n. d., str. 188-189; prevod Jože Stabej, n. d., str. 311.

Za temi imeni ima še nekaj prelog: Katonov navk od človeškega zaderžanja po nemški in slovenski, potem Isokratov govor k Demonikusu od dolžnost, Plinijev list do Pavlina po nemski in nektere navadne pogovore kakor v I. izdaji. Na koncu je iz „Wiener Diariuma“ ponatisnil Čopovo kritiko I. izdaje in ji pridejal svoje opomnje; zlasti živo se brani zoper očitanje, da je napravil dosti napak v nemščini.

V tem času je deloval Pohlin tudi sicer. Pisal je pridno molitvenike ter izdal l. leta 1767 pri Egerju v Ljubljani Molituvne bukuvze, 1768 na Dunaju per Leop. Kaliwoda Limbar med ternjem in istega leta Ta male Katechismus Petra Kanisiuſa. V nastopnih letih je izdal Marianſke Kempensar v Ljubljani pri Egerju in Sveta miſl za mrtve moliti pa Popisavanje ſhivlenja S. Floriana, Sv. Janesa in Pavla, S. Donata in Sv. Emygdija. Tudi naslednjih let delovanje se ozira večinoma na verske stvari: 1771 Dijanje lepeh zhednost v Ljubljani, 1773 Sveti Poſtni Evangelijum, 1774 Pet sveteh Petkov mesza Sushza itd. z Shivljenjem S. Isidora Kmeta inu S. Nothburge Dekle pri Egerju, potem l. leta 1777 Usakdane Kruh, tu je: te male molituvne bukuvze. Tudi je prelagal na slovenščino cesarske edikte, tako l. leta 1771 patent von der Militärbeschreibung und Meldzetteln.

Prevod: „Patent o opisovanju vojaštva in prijavnicah.“

Pohlin pa je začel skrbeti tudi za sicer posvetne potrebe slovenskega naroda. Leta 1781 je izdal Bukuvce za rajtenge pri Egerju v Ljubljani, prvo slovensko računico. Knjiga Matthia Schoenberga „Oppravk tega človeka“ v Ljubljani pri Egerju 1781 ni posvetne vsebine, kakor misli Ilešič v svojem spisu o slov. dramatiki, ampak je ascetična, podobna Kastelčevemu Nebeškemu cilju. Kako velik vpliv je imel na svoje rojake, kažejo Pisanice, ki jih je začel izdajati Dev, pač po nagovarjanju Pohlinovem, ker sta ortografija in jezik v njih popolnoma pohlinska. Pohlin jih sicer navaja v 2. izdaji slovnice med svojimi spisi tako: „Skupspravlanje Kraynskeh pisanic lepeh umetnost, Wyteske pesmi itdr. per Egerju“ 1750 in 1780 v 8; v Bibliotheca Carniolae pa pripisuje sam to delo Feliksu Devu, Tržičanu in sobratu (bosemu avguštincu), kjer str. 28 piše: „P. Ioannes Damascenus, a nomine Mariae Carniol. Neoforens. Ant. Felix Deu cognominatus, Augustinianus Discalceatus, Philosophiae et Theologiae lector Labaci, inter Academicos operosos Labacenses dictus Utilis, Poesi vernaculae excolendae se dedicavit; morbis podagrae, chiragrae, calculi et tabis miseriis afflictus, vires morborum versificando leviabat, +7. Novembr 1786 Labaci. Varia eius poemata impressa sunt Labaci typis Egerianis in 8. maj Eius ’Skupspravlanje Kraynskeh Pisaniz od lepeh umetnost a) Lubesen Jožefa Rimsk. Rimskega Zesarja etc. 1779; b) Novu lejtu etc. 1880; c) Mile Pogovor med Savo in Donavo od smerte Mar. Marije Teresije, svitle zesarice etc 1781’. Composuit et alia pro annis 82 et 83, quae inedita remanserunt et Maecenatem alterum exspectant. Ejus symbolum, seu Academicum Lemma fuit: Pungit et ungit, Utilis.“

Pohlin, n. d., str. 366. Prevod Jože Stabej, n. d., str. 497:

O. Janez Damascen od Marijinega imena, Kranjec, Tržičan, z imenom Anton Feliks Dev, bosonogi avguštinec, lektor fillozofije in teologije v Ljubljani, med ljubljanskimi akademiki operozi imenovan Koristni, se je posvetil plemenitenju domače poezije. Prizadet od obžalovanja vrednih bolezni podagre, kiragre in sušice si je s pisanjem verzov lajšal napade bolezni. + 7. novembra 1786 v Ljubljani. Razne njegove pesmi so bile natisnjene v Ljubljani z Egerjevimi tiski v večji osmerki. Njegovo: Skupſpravlanje Kraynskeh Piſaniz od lepeh umetnoſt. a) Lubesn Joshefa Rimsk. Zeſarja itd. 1779, b) Novu lejtu itd. 1780. c) Mile Pogovor med Savo, inu Dunavo od ſmerte Mar. Tereſye, ſ vitle zeſarize itd. 1781. d) Zložil je tudi druge za leti 1782 in 1783, ki so ostale neizdane in čakajo drugega Mecena. Njegovo znamenje ali akademsko geslo je bilo: „Zbode in namaže Koristni.“

Ti podatki so popolnoma resnični, kakor to dokazuje izvod v ljubljanski knjižnici. Letnik 1779 ima 8 listov v vel. velikosti 8 z nav. navedenim naslovom, l. letnik 1780 30 listov in z naslovom Pisanice od lepeh umetnost na tu lejtu 1781, 28 listov. Poleg teh pri Egerju natisnjenih (in nekterih nemških) je v tistem zvezku napisanih 17 listov z geslom: Visitat non vitiat

LAT Prevod: „Ogleduje si, ne poškoduje.“ Geslo se je nadaljevalo: en chebela na rozhi.

Pohlin je odgovoril Miheliču z witestko pesmijo:

Na muzi poezije se je p. Marko pregrešil pozneje še enkrat v knjigi „Kmetam za potrebo inu pomuč ali uka polne vesele inu žalostne pergodbe te vasy Mildhajm.“ Na Dunaju 1789. str. 442. To je preloga Beckerjeve knjige „Noth und Hilfsbuchlein für Bauersleute, oder lehrreiche Freuden und Trauergeschichte des Dorfes Mildheim“,

Prevod: „Knjižica z nasveti v vsakovrstnih tegobah za kmečke ljudi ali poučne vesele in žalostne zgodbe vasi Mildheim.“

itd. Tudi prigovori pri posameznih poglavjih (postavah) so v verzih, n. p. Še tebi rata – In te nafrata – Tok si pusti rad – En dober svejt dat'; ali Velik je ta svejt inu povsod – Poln narlepšeh božjeh darov – Naš, Judovske in turške rod – Jen kup božjeh stvar jen bratov.

Kar je v nemškem izvirniku te knjige na str. 240–266 „Auszug aus Wilhelm Denkers Reisebeschreibung“, to je Pohlin predelal po svoje in je namesto nemških tujih dežel popisal Avstrijo, Turčijo, Rusijo in druge slovanske dežele (str. 226–258). To je prvi slovenski popis naše dežele.

Nekateri pripisujejo Pohlinu tudi obnovo „lublanske teh delovneh modrine“ ali „Academiae operosorum“ l. leta 1781., v kateri je bil sprva zelo deloven ud. Ta trditev pak se nikakor ne dá dokazati, marveč si je misliti, da je pri obnovi igral glavno vlogo grof Edling, velik pospeševavec ljudske šole in prvi njen ravnatelj. Dasi tudi obnovljeni akademiji ni bilo določeno dolgo življenje, je vendar v kratkem času svojega obstanka dala povod marsikakemu dobremu delu (Linhartovi zgodovini, Hacequetovi Flori in opisu noš in navad, Gruberjevemu kanalu). Naš Pohlin je imel akademik ime „Novus“, zakaj si je ravno to izbral, ne moremo danes več dognati. Brat njegov, Jožef Pohlin, kooperator pri sv. Štefanu na Dunaju, je njegov slovar na strani 2 pozdravil z nekoliko distihi, v katerih naj bi se naglašal pomen tega nazivala: „Allusio ad Symbolum R. P. Marci a S. Ant. Paduano, Augustiniani Discalceati Concionatoris & Magistri Clericorum Emeriti, actualis Supprioris Labaci, inter Academicos operosos dicti Novus. Collectis Oritur Novus.

LAT Prevod: „Namigovanje na znak spoštovanega očeta Marka od sv. Antona Padovanskega, bosonogega avguštinca, pridigarja in zaslužnega učitelja klerikov, sedanjega prednikovega namestnika v Ljubljani, med delovnimi akademiki imenovanega 'Novi'. Z zbiranjem vznikne Novi.“

Pohlin je že v prvi izdaji slovnice namignil, da pripravlja tudi slov. slovenski slovar. Brez slovnice in slovarja, pravi, si jezik ne more pomagati kvišku. S tem je svoje tovarše tako vžgal, da so kar hrepeneli po tem slovarju in so svoje želje razodeli v posebni pesmi v Pisanicah l. leta 1779 „Kraynska dushella shelly tudi svoj Dikcijonarjum imeti“, v kateri govori mati Krajna:

Česar niso storili „ljubički teh Modric“, to je opravil njih voditelj Marko sam. Izdal je namreč l. leta 1782

svoj slovar: „Tu malu besediše treh jezikov. Das ist: Das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen, quod est: Parvum Dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a. s. Anto Paduano Augustinianus Discalceatus inter Academicos Operosos Labacenses Dictus: Novus.

LAT Prevod: „to je: mali slovar treh jezikov, ki ga je spisal častiti oče Marko od sv. Antona Padovanskega, bosonogi avguštinec, med delovnimi akademiki v Ljubljani imenovan: Novi.“

Iz tega predgovora se vidi, kako je slovenski pisal. S slovarjem je več škodil, kakor s svojo slovnico, ker so ga Slovenci bolj rabili in so prehajale slabe besede iz njega v vse poznejše slovarje, tako da se nismo njegovih skovank rešili popolnoma še do današnjega dne. Da se vidi, kako je ravnal pri kovanju, oglejmo si nekoliko nekaj takih besed: limbar je posnel iz Limbarska gora, Lilienberg, grad. bur luxuria, bur delati, lumnari iz bordello; slavka Auster iz moravsk. Slavkov Austerlitz; ega Mandore iz magy. legedü, egede; kravola Hirtenstab je spojil s krava od češke polj. r. krivulja Krummstab; kakor je kravola spojena s kravo, tako ima tudi Vodnik potem Kraljucla Zepter od kralj; hostel Haintempel iz hosta in č. kostel cerkva; kaldovati, kaldov Opferthier, Opfer thier schlachte iz klati in mad. aldóv; fanač Hangel most it. Vinaccio. Kolomaja Geleise n. m. kolomija mingt mijać : majati. Sove Wahrsager iz zovem zvati; mestanos Bürgermeister iz češk. mĕšt'anosta po starosta; lidék Alaum iz češk. ledek; kerpt Gang iz Crypta; čatrèn dünn iz č. chaterný; fimor Schmierleim, Taubenstosser iz it. fimo Mist; uhule Pedant iz ohol; lišer Kanzel iz frc. la Maire; wyrjot nm. birjot Einhorn it tursk. bir eden., prekurž, preskurž Pestbeule iz č. pryskýž; fultran Raubvogel iz lat. vultur. Erusol = razsol (ersol), aramba, hramba – hivojka – hvojka, podhujka – podojka; penkla Reblaus je prestavil pediculus uvae; pediculus ni samo uš, ampak tudi recelj – pentelj, petlja, torej

Ta odlomek o Pohlinovi leksiki je v rokopisu na več mestih nejasen, saj je komaj mogoče razbrati posamezne pojme.

Traubenstiel; prga Steinmutter matrix lapidis na. Leinmutter satzkuchen; dvohomim zweifeln. ernem wenden; hirangel Erzengel in hiroškof archiepiscopus, najbrž po srbsko hiro iz Εςρος v ιερομόγάχος.

ἱερόϛ, hierós – svet, posvečen; vzvišen. ἱερομόναχος, hieromónahos (sestavljenka iz ἱερόϛ in μoναχός, mónahos – redovnik, menih) – (dobesedno: višji redovnik, duhovnik).

Zagotovo se da spoznati, da je rabil češke in hrvaške slovarje, katere, pa ni lahko določiti. Iz češčine je vzel hamba (s h), Lohn, ludibrium, obora Thiergarten zbroja waf,

Nerazločno.

Najboljši vir, s katerim moremo razvozlati njegovo jezikobrodstvo in pregledati načela, ki se jih je držal pri kovanju besed, nam je zapustil sam v drugem njegovem slovarju: „Glossarium slavicum in supplementum ad partem primam Dictionarii Carniolici. Viennae literis Grosserianis 1792“

LAT Prevod: „Slavenski / Slovanski glosar kot dopolnilo k prvemu delu kranjskega slovarja. Na Dunaju: pri Grosserju, 1792.“

besede na desno in levo. Glosar obsega tudi nekaj besed, katerih ni v „Besedišu“. Vsaka razlaga se naslanja seveda samo na to, ali se beseda v drugem jeziku blizu enako glasi. Pohlinu ugaja taka razlaga, dasi kriči pomen zoper njo na ves glas; nekatere stvari seveda je zadel kakor slepa kura. Tako je tudi v „Besediše“ spravil marsikako dobro besedo: vse ravno ni smet.

Razen omenjenih knjig je izdal Pohlin l. leta 1785 pri Grosserju na Dunaju na Teinfaltskih ulicah „Janesa Nepom. Tschupicka s. pisma doctarja, cesarskega kraljevega dvora pridegarja iz Nemškega na Slovenske jezik prestavlene Pridege na Nedele čez celu lejtu. Perve buque. Collectis oritur Novus Academicus operosus Labacensis“,

LAT Prevod: „Z zbiranjem vznikne Novi, delovni akademik v Ljubljani.“

„Koku je pač tu: si bo merskiêdn mislel, katiremu bodo lete bukuvce v’roke ali pred očy prišle, koku je tu, de en človek je na tu zapadl, Krayncam take quante (kakoršne so uganke inu čudne kunšte) pisati inu v druku vonjidti pustiti? Na tako vižo, kakor se meni zdy, bi bil jest že kmalu s pervega konca to pervo uganko: tvojo misl, lube moj Perjatl, uganil. Al povej meni: moj lube! Kaj otče tu pač tolkajn čudnega biti? Tu je meni ena uganka, čez katiro se ti čudi, katiro meni razloži, de dadusehmal, ke so Kraynci že na merski ene rečy, koker nigdar poprej, zapadli, še nehčé na take rečy zapadl ni, katire so že v drugeh šprahah na dan inu med ludy dane ble; katire merski enemu, tudi med gmain pukam, ali za dolge čas si krajšati: ali med drušeno en smeh ali špas početi služejo; merski enega v’eni ali drugi reči podučę: njemu njegov tumpast um zbrusejo, pamet ubrišejo ter človeka v’več rečeh bel vednega inu znajdenega delajo.

Kaj takega so v’stanu uganke inu čudne kunšte sturiti, dokler uganka ja drugega neč ni, koker ena zavytu povedana beseda ali čudnu inu use drugači, koker je samu na sebi, postavlenu prašanje, katiru se skuz eno zakryto pergliho zdej s’to, zdej iz uno rečjo, naprejpernêse, inu de be se rezložilu inu uganlu, gori da, časi zatu, de be se kaj k pridnemu uku, časi k zbrihtanju te pamete, časi k potrebnemu rezveselenju tega serca iz ugank von uzelu.

Use ima svoj čas, pravi ta modre Ekklesiastes 3, 4. Tok je tudi čas se smejati inu veselega sêrca ali dobre vole biti, tu je: svoje vesêle iz eno rečjo inu v’eni reči imeti, katira nekar Boga, nekar svojega bližnega ne razžale. Dokler tu kratku nekar človeški naturi na služe, kader se človek zmirej kislu inu potuhnenu deržy, useskozi modru, erznú inu ojstru obnaša. Človek more gledati večkrat skuz kar bodi zene rečy poštenu svoje serce k vesêlu perpraviti. Med drugemi se zna tu zdej skuz uganke, zdej skuz čudne kunšte daseči …-

Te bukve so na kraynski zemli scer res kaj novega, al uganke goridajati inu kunštne umetne rečy špogati je že tudi na Kraynskemu ena stara navada. Nekedej so njeh per mizi, na gosteh inu sicer per dobri voli, ali v eni perjazni združbi goridajali, de so se pred kregam inu prepiram obvaruvali, ter per dobri voli inu perjaznosti obderžali. Toku se še tudi per sedaneh časeh namest klafanja ali oppravlanja per pošteneh ludeh gody. Torej so uganke od useh stanov, od antverkov, od ludy inu žival: od vseh stvary na nebu inu na zemli zložene.

V S. Svetem Pismu se uganke najdejo: koker tudi v bukvah teh

Modrijanov starega svejta: tok nisu tedej ludem uganke taku nanucne, koker se mordej enemkatirem zdę. Al kaj je treba od ene znane rečy tolkajn besedy delati? Uzamimo rajši uganke pred se itd.“

Pohlin je pisal tudi nemški in latinski; reko nemški njegov molitvenik je preložil na slovenščino neki Hrovat (Crobat); latinski je izdal za red sv Avgustini Patroni menstrui.

LAT Prevod: „Mesečni zavetniki.“

Kakor je razvideti iz teh besed, je bil Marko Pohlin užaljen, ker se ljudje niso hoteli ravnati po njem. Zadnje njegovo tiskano delo je „Gloss. „Glossarium slavicum“ iz l. leta 1792.

Celo prejšnji njegovi privrženci so ga opustili, tako Vodnik, ki piše v Ljubl. Ljubljanskih Novicah l. leta 1797 in 1798 v Povedanju od slovenskiga jezika o njem: „Oče Marka en minih bosih Avgustinarjov klostra na Dunejski cesti v Lublani rojen pred mestam vidioč to nadlogo (da so pisatelji z kranjskim pisanjem delali, kakor prešič z’męham) je spisal eno novo gramatiko v lęti 1768. On je imel v’bukviši tega kloštra Bohoričevo inu Hypolitovo grammatiko, vunder drugači je napravil svojo, njo na dan dal inu rękel, de do njegovih časov še nobene krajnske grammatike ni bilo. Al potle smo zvędeli, de on je imel poprejšne gramatike, zatorej naj gleda sam gori, kako si je upal neresnico govoriti inu pisati.“ (Ko je Vodnik to tiskal, je Marko še živel.) To ostro kritiko skuša potem Vodnik nekoliko oslajšati, pišoč: „Očetu Marku smo hvaležni za več reči. On je spet branje med ludmi raširal, od trideset lęt se skoro vsaki pastir inu pastirica brati naučila. Dosti bukv je med ludi dal, jezik semtarkje v bukvah očistil, omęčil inu lepši perręzal. Al nekatere reči zastopnim niso dopadle; on je namreč stare mejnike brez uzroka prestavil; od stareh grammatik odstopil, pisal kakor lublanski predmęstnani govorę, ni ględal na čistiši jezik polancov inu daleč od Nemcov stoječih krajnskih zarodov. On je preveč nęmšoval, namęsti da bi bil slovenil. V’enkaterih besedah je brez potrebe hravatil, v’drugeh premalo unajne Slovęnce čislal, ker je lahko inu tręba. Eden njegovih jogrov (t. j. Vodnik sam) spozna, de se je dosti od njega naučil; vunder sedaj vidi, de je potrębno tudi stare gramatikarje poslušati, kateri so pred njim pisali.“

Zasluga Markova je tudi ta, da je prvi nagovarjal svoje prijatelje k pesnikovanju, s čemer se je začela razvijati slovenska umetna metrika, ki je bila do njegovih časov popolnoma neznana, ker so vsi prejšnji pesniki, kolikor se niso naslanjali na narodne pesmi, zloge šteli, kakor to delajo Francozi in Italijani in so prej delali tudi Nemci. Bistva nove metrike seveda tudi Marko ni prav pogodil, vendar je on prvi učil, da je pri nas naglašen zlog šteti za dolzega, to je prvi je vpeljal naglasno metriko v našo poezijo, hodé seveda še vedno na klasičnih bérlah.

Njegove lastne verzifikacije sem že omenil. V Pisanicah od lepeh umetnost (1779, 1780, 1781), katerih so izšli trije majhni zvezki ali letniki, imamo prve poskušnje, po kateri so jeli z združenimi močmi gojiti necerkveno pesništvo. Glavni sodelavec in urednik je bil, kakor smo slišali, Dev iz Tržiča (P. Damascen). Ker so Pisanice le redke, si je vredno ogledati nekoliko vsebino.

Letnik 1779 obsega samo 6 pesmi: „Lubesn Jožefa II. Rimskega cesarja pruti svojemu bližnemu“; P. Damascen – „Epigramma“; Dev. – „Mila Pesm, katero je J. M.(Mihelič) k’hvalli teh pregovorov (oziroma k hvali Pohlina) pejl“ o kateri smo že govorili, in potem Pohlinov odgovor na njo „Wyttestka Pesm, katero je zložil P. M. D. (P. Marcus Discelceatus) unemu za odgovor, katire je njemu na čast hvallo teh odgovorov pejl“; - Dalje 5. „Krajnska dužella žely tudi svoj Dikzionarjum imeti“ (najbrž Dev); „Mila pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kater je v lejtu 1775 iz Lublane na Dunej šl. Od W. V.“ (Vodnika).

Drugi letnik je mnogo bogatejši in obširnejši. Za častitko „Novu lejtu“ prihaja opereta „Belin“. Dalje so pesmi: „Na vesele prihod njeh Excellenz tega novega gospuda poglavarja Kraynske dužele“; „Pesm na enega domačega wolteka“ (Kalina); „Normalšola ta narmlajše teh modric“; „Na Škarkona“ (scroccone? zaplečnika, ki je in pije na račun drugih);. „Napis na pokopnici enega psa“; „Spevorečnoſt na kraynske spevorečneke, katiri zvezane govorjenja narejene imajo, de be njeh med ludy dali“ (Gedicht, womit krainerische Reimschmiede aufgefordert werden, ihre Gedichte, Lieder etc dem Publiko mitzutheilen, verfasset auf den Hammerschlag der Schmiede.);

Prevod: „Pesem, ki kranjske kovače rim poziva, da svoje pesnitve etc. objavijo občinstvu, ustvarjena po udarjanju kovaškega kladiva.“

Hanketa. „Pogovor med Špelo inu Metho čez fante, katiri se skryvajo, ke se bojé, de be njeh v’žovd navzeli.“

Letnik 1781 obsega: „Prošna na Kraynsko modrino“; „Mile pogovor med Dunavo inu Savo pod Węlem gradam od smerte Marie Terezije, svitle cesarice itd“; „Občutenje tega srca nad pesmejo od Lenore“; „Kraynske modrine žaluvanje nad smertjo Marie Terezije, premodre cesarice itd“ Vx;.

Vx Walentin Vodnik.

Zato prihajajo pesmi: „Na vhod lublanskeh žovnirjov v Ležiše ta 19. dan velkega Travna 1781“; „Na kratkust človeškega živlenja“; „Na sladnost“ (satyra); „Na enega gologlavca“; „Na svojega nekedanega Dobrutneka“; „Na muštro lublanskeh žovnirjev pod Šmarno goro v lejti 1781 (po eni turški viži)“; „Na kraynske fante“; „Na prazne obete“; „Putigram inu en Povž“; „Na Paulo“; „Na nahvaležnost“; „Na Skopina“; „Na novega lejta dan 1782“; „Zadovolne jetnik“; „Na enega namernega obiskavca“; „Na prihod vikšega moškovitovskega vajvoda v Lublano ta 12. dan Prosenca v’lejtu 1782“; „Na eno sramožlivo ženó“; „Na vesele prihod Piusa VI., Rimske papeža v Lublano ta 16. dan sušeca anno 1782“.

Najboljše delo vseh Pisanic je gotovo opereta „Belin“, h kateri je zložil muziko Jakob Župan „ludi et Chori magister Kamnecensis, egregius compositor et musicus.“

LAT Prevod: „šolski učitelj in zborovodja v Kamniku, izvrsten skladatelj in glasbenik.“

Drugi nasledovavci Pohlina so ti-le: Janez Nepomuk grof Edling iz Ajdovščine na Goriškem, ravnatelj Operosae, referendar o normalni šoli na Kranjskem, za katero si je pridobil mnogo zaslug, ki je izdal v slovenskem jeziku metodiko za ljudskih šol učitelje: „Sern ali Vonusetek teh metodneh buqui, possebnu za dushelske uzhenike u cesarskeh kraileveh dužellah“. 1777 v slovenščini in nemščini v raskavi slovenščini, kakoršne ni pisal morda nihče drugi: „Einleitung von der Lehrart überhaupt Notervishaine od poduzhila zhes. Kaj je strit per von ſdelainu teh exempelnou. Od šolskiga strahu inu noterderžajna. Ta skusnost (Erfahrung) je učila, de ti duželski učeniki, katerem so se čez metodne buque te narbulši naprejbrajnoste (Vorlesungen) deržale, inu potem je blu zapovedanu rajmtajsta materia k’spetuzetnost ali spetuzetju (Wiederholung) iz buqui brati, niso vos noc (allen Nutzen) od tajsteh dosegli, kater se je zaupal (erhofft); tudi se je zamerkalu, če se je eden z’njem čez tajstu pogovarjal, de on ta bitesče (wesentliche) inu poglavitna niso prov od tega odločili, kar je u metodneh buquah k rezkladajnu inu reširnoste (Erweiterung) perstavlenu.“ So li učitelji njegovo razlago boljše umeli, je zelo dvomljivo. Dalje je spisal v nemščini in slovenščini „Forderungen an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen“

„Zahteve ravnateljem in učiteljem osnovnih šol.“

Ob obnovitvi Operosae je zložil Edling še drugo nemško pesem „Der Isenz und die Laibach eine Idylle von J. N. Graf von Edling, Augsburg 1781: continet renovationis Academiae operosorum Labacensium et institutionis Arcadum Goritiae memoriam.“

LAT Prevod: „Soča in Ljubljanica, ena idila od j. N. grofa Edlinga, Augsburg 1781 … vsebuje spomin na obnovitev akademije delovnih Ljubljančanov in na ustanovitev Arkadov v Gorici.“

Marka so v pisanju posnemali tudi mnogi pisatelji cerkvenih ali molitvenih knjig, n. p. benefic. beneficiat Anton Conti, ki je izdal 1773 v Ljubljani „Bukuvce tega uselej terpeočega molenja tega presvetega Sakramenta tega oltarja“ in izdal vnovič Paglovčevo Sv. voisko in Tomaža Kempčana. V ortografiji hodi za Markom tudi cerkveni pesnik Maksimilijan Redeckini iz Ljubljane, kurat pri stolni cerkvi v Ljubljani, ki je izdal izvleček iz Basarjeve knjige „Podvučenje inu molitve za vsakateriga iz Bukvic imenuvanih Exercitia S. Svetega očeta Ignatia. U Lublani 1768“ ter je znan zlasti po svoji zbirki cerkvenih pesem „Osem inu šestdeset sveteh Pesm, katire so na prošnje inu poželenje več brumneh duš skerbnu skup zbrane, pobulšane inu pogmirane k’veče časte Božje, temu bližnemu pak k duhovnemu troštu inu podvučenju na svetlobo dane. V Ljublj. Ljubljani 1775“. Tudi njemu je namen „de be se taiste zalublene, gerde, od pregrešneh rečy skupzložene popevke, katere so eni dodusehmal dostikrat sami sebi inu drugem k pohuišanju peili, posehmal usem is pote inu is glave spravele.“ Tudi je preložil iz latinskega jezika

knjižico Joannesa Bona „Kratka viža k’Bogu zkuz znitrejne inu zvunajne molituvce se povzdigniti.“ Toda ta ni več v Markovi orthografiji, ampak v mešanici tiskana; ker je videl, da so se drugi Marku uprli, je skušal določiti ortografiji vsake besede s pomočjo latinske Concordaktiae bibliorum iz kranjske preloge svetega pisma. On je bil tudi povod, da je pisal Kopitar tako obširno o ortografiji v svoji slovnici.

Na Štajerskem je imponiral P. Pater Marko pred vsemi Mihaelu Zagajšeku, rojenemu l. leta 1739 za Gajem v Ponikvi, l. leta 1765 posvečenemu za mašnika, župnika v Kalobju, umrlemu 9. maja 1827. l. leta in pokopanemu v Spodnji Svetni v Zaveršah. Ta je prvi spisal slovensko slovnico v slovenskem in nemškem jeziku, po kateri naj bi se Slovenci nemščine, Nemci pa Slovenščine učili.Natisnil jo je v Celju 1791. leta Franc Jenko, toda ne pod imenom Zagajšekovim, ampak pod pseudonimom Jurij Zelenko: „Slovennska Grammatika oder Georg Sellenkos Wendische Sprachlehre in deutsch u. wendischen Vortrag, mittels welcher sowohl der Deutsche als der wendische auf die leichteste Art diese Sprache regelrechtig zu reden und zu schreiben von selbsten erlernen kann.“

Prevod: „Slovenska gramatika ali Jurija Zelenka slovenska slovnica v nemškem in slovenskem jeziku, s pomočjo katere se tako Nemec kot Slovenec na najlažji način, brez pomoči lahko naučita pravilno govoriti in pisati ta jezik.“

Več ali manj nahajamo Markov vpliv tudi v nekaterih drugih štajerskih pisateljih, n. p. pri Janezu Goličniku iz Mozirja, rojenem 31. I. 1737 in umrlem v Grižah 9. III. 1807, ki je izdal „Antona Janšaja Cessarskiga Čebellarja Popolnoma podvučenie za vſse čebellarje, 1792.“ Vendar se tudi on ni dosti brigal za pravila Markova, videč, kako malo je hvaljen; na koncu besed piše n. p. povsod v za l.

Marcianist je Mihael Hoffman, r. rojen v Ljubljani l. leta 1755, katehet v Kranju in korar v Novem mestu ter prefekt gimnazije, umrl v Ljubljani 1. sept. septembra 1826, izdavši knjigo: „Viža sveto mašo slišati inu druge Molitve.“ Pisal je tudi življenje svetnikov, veliko zgodeb in naukov učenih mož, kar je pozneje porabil Veriti Francv svojem življenju svetnikov. Janez Ciglar je po njegovi smrti

še spravil na dan molitveno knjižico „Exercicije, to je nauki in premšljevanja od nar imenitniših resnic svete vere v Ljublj. Ljubljani 1839“ ter je seveda jezik popravil.

Da se Martin Hrovat (Crobat), ki je poslovenil neki Pohlinov nemški molitvenik „Luč inu senca offra svete Maše“, ni dosti oddaljil od svojega mojstra, se ni čuditi. Isto velja o njegovem občudovavcu Jožefu Ignaciju Fantonu de Brunnu, Ljubljančanu, Artium lib. et Phil. ac Med. doktorju, veterinarju kranjske provincije in fiziku v Idriji, ki je poslovenil „Bukuvce od žvinskih bolezni za kmeteške ludy. Od Janeza Gottlieba Wolstejna, zdravnika inu ranocelca živinskega na Dunaju, v Ljublj. Ljubljani “, katero knjigo je pozneje popravil Linhart in jo izdal v 2. izdaji pod naslovom „Bukve od kug inu bolezeni goveje živine, tih Ovac inu svin.“ Ta Fanton de Brunn je izročil Pohlinu častitko za njegovo 2. izdajo slovnice, kakor pripoveduje Pohlin sam v Bibl. Carn. Carnioliae . „In correctiorem P. Marci Carniolicae Grammaticae editionem submisit Ms. Manuscriptum : Carniolis, quae sint leges ratioque loquendi. In lucém dederás pridém patriamqea beáras

Pravilna oblika glagola je beatificaveras. Štrekelj je okrajšano obliko verjetno uporabil zaradi pomanjkanja prostora.

Kakor je Fanton de Brunn posnemal Pohlina v pisanju podučnih knjižic za narod, je drugi Slovenec, Anton Makovic iz Kostanjevice, magister anatomije, kirurgije in porodničarstva in kirurg ljubljanski ter ud Operosae, preložil babicam potrebni nauk o porodničarstvu: „Prašanja in odgovori čez všegarstvu, po navskeh bukvah Rafaela Ioan. Ioanessa Steidela od všegarstva flumini apud Hradezky 1782. Posvetil je knjigo predsedniku Operosa Gussichu ter se podpisal „rezvudnoste, ranuceluoste inu všegarstva Magister inu ranocelec.“ To je prvi poskus pisati o medicinskih stvareh v našem jeziku; posebno posrečil se ni, zlasti ker je imel tako nesrečnega podpornika, kakor je bil Marko, ki je tudi skoval čudno besedo všegarstvo za babištvo, všegariti za babiti.

Najbrž je kakor po Markovih načelih pretvorjena oblika besede Accoucher. Isti je tudi preložil Podvučenje za babice. Slovenščina Makovčeva je slaba.

Med tistimi vrstniki, ki so se Markovim novotarijam uprli javno, sem imenoval Hasla in O. Gutsmana.

Prvi je bil rojen menda v Celju 14 nov. novembra 1733 in je stopil v red Jezusove družbe v Gradcu ter postal nje predigar v Ljubljani; naposled je bil župnik v Dolu na Štajerskem, kjer je umrl l. leta 1804. Glede svojega jezika piše ponižno sam v svoji knjigi „Sveti post“ 1770: „Letu moje prepisanje scer ni, navejm, koku popolnoma inu lepu; zakaj pervič je že vselej ena velika težava bukve iz eniga v’ta drugi, susebnu pak v’kraynski jezik prestaviti. K drugimu se pak jest še nisim skuz letu pol četertu lejtu mojga pridigarstva v Lublani toku popolnoma na Kraynsko besedo navadil, de bi meni na leti veliku namankalu, ali naeno tako vižo sim jest vender lete bukvice na Kraynsku prepisal, de bo vsakteri lohku zastopil, kaj kje očem reči. Tu prestavlanje leteh bukvic sim jest po taki viži tiga govorjenja ravnal, kakeršne viže sim se sam iz branja vsaka sorte kraynskih bukov navučil. Kjer sim vejdl za dobre kraynske besede, katere se lohku zastopijo, tamkej se nisim poslužil z enimi skazenimi, od Nemcov na posodo vzetimi besedami; kjer so pak meni zmankale dobre kraynske besede, katere bi se lohku zastopile, tamkej sem rajš otel postaviti te že navadne nemške, koker pak ene nove kraynske besede (Pohlin!), katere bi blu tešku al bi celu nablu mogoče zastopiti. V enih mestah sim jest obedujo, to mejn inu to več znano besedo eno za ta drugo naprej pernesl.“ Potem govori o pravopisu, da se drži starega, da piše brumni ne obrumni, sploh da je v tem „z timi starimi kraynskimi pisavcami potegnil.“ Akcentov ni hotel rabiti, češ da postane po njih „branje težej“. „Včasi sim iz ene gole navade y pisal, kjer stavijo drugi i.“ Sicer pa se je v pravopisanju ravnal po Paglavčevi izdaji, torej precej kalnem viru. „Ne vzemi mi za zlo, če sim se kje al v besedi al pak v pravopisnosti zalejtel. Misli, de jest nisim noben vučenik tiga kraynskiga jesika, ja de nisem enkrat en rojen Kraync, ampak le en Slovenc iz Celanskiga mejsta na Štajerskimu.“ Dasi se razvidi iz tega predgovori nasprotje s Pohlinom, se je vendar tudi on navzel marsikakega marcianizma; tako piše nesl, vejdl, črk (črka), na nam. namesto ne itd.

Odločnejši nasprotnik Pohlinu je bil Ožbald Gutsman, koroški Slovenec iz Grabštajna, kjer je bil rojen 4. avg. avgusta 1727. leta. V latinske šole, katere so tedaj oskrbovali jezuitje, je vstopil 1739. leta; učil se je izvrstno in po dovršenih šolah je stopil v jezuitski red, v katerem nahajamo takrat še drugega Gutsmana, Matijo, ki je bil najbrž njegov starejši brat. Ko so razpustili jezuitski red, so ga namestili za slovenskega spovednika v stolni cerkvi. O nadaljnjem Gutsmanovem življenju ne vemo dosti, razen kar se dá posneti iz naslovov njegovih knjig. Postavili so ga slavnostnega slov. slovenskega pridigarja in za kateheta v uršulinskem samostanu. Leta 1760 so mu podelili službo „missionarii vagi per Carinthiam“;

LAT Prevod: „potujoči misijonar za Koroško“

Ko je posloval kot potovalni misijonar, se je seznanjal s potrebami duhovnikov po kmetih. Razvidel je, da nimajo nobenega pripomočka glede slovenskega jezika; učili se ga niso, knjig ni bilo, govorili so neotesano narečje in je še podrli, ker so v celovških šolah pogostoma pozabili še to, kar so od doma prinesli v mesto. Da bi torej olajšal pastirstvo, je izdal l. leta 1770 „Christianske resnice“. Tedaj so mu bili praktični nameni najvažnejši, te je imel pred očmi tudi v Kristijanskih resnicah, v katerih se je odločno uprl Pohlinu v dvojnem oziru. Jezik sam mu je bil v Kristijanskih resnicah tako uravnan, da je bil živ protest proti Marku. Dasi se drži koroškega govora (dobrega, dobremu; v mehkem oblačili, na svojej duši, pried, vrieden, Duh; dau, reku), poskuša vendar približevati se drugim Slovencem;, zato piše ciel, terpeu, odgovoriu, sedla, poslušala, dopadlu namesto cieu, terpou, odgovorou, sedva, pošušava, dopadvu. Hotel je, da bi bila knjiga razumljiva vsem Slovencem, zato pravi v predgovoru: „dialectu et styli ratio in hoc opusculo usurpata talis est, quae non tantum a Vindis Carintiacis, sed etiam a Styro – Vindis et Carniolis, uti experientia ostendit, probe intelligitur.“

LAT Prevod: „v tem kratkem delu je rabljeno takšno narečno in slogovno načelo, da ga pravilno razumejo (kot kaže izkušnja) ne samo koroški Slovenci, ampak tudi štajerski Slovenci in Kranjci.“

Še bolj jo je pozneje poudarjal v slovnici. Toda „Kristijanske resnice“ imajo na koncu še dodatek „Anmerkungen über die windische und krainerische Rechtschreibung

Prevod: „Pripombe na slovenski in kranjski pravopis.“

kakor v Resnicah: „Diess sind nun einige Anmerkungen, die nicht von einem einzigen Kopfe ersonnen, sondern aus Anweisung und Übereinstimmung solcher Leute, die in der slavisch, böhmisch, kroatisch, krainerisch und windischen Sprache eine genugsame Kenntniss besitzen, sind aufgesetzet worden.“

Prevod: „To je samo nekaj pripomb, ki si jih ni izmislila le ena glava, temveč so bile postavljene po priporočilu in s soglasjem ljudi, ki imajo dovolj znanja v slovanskem, češkem, hrvaškem, kranjskem in slovenskem jeziku.“

V letu 1773 je bil razpuščen red jezuitov; ta naredba je zadela tudi Gutsmanna. Papeževa bula, v kateri se preklicuje ta red, je zagledala beli dan dne 21. avg. l. leta 1773; dne 30. sept. septembra jo je oglasil krški škof Jožef II. knez Auersperg po svoji škofiji in zapovedal vsem podložnikom duhovnim in neduhovnim, zlasti pa udom dotičnega reda, da ne smejo kritikovati papeževe naredbe v nobenem oziru. Ni je treba ni hvaliti, niti ne zasramovati očetov jezuitov, še manj pa se upirati volji Sv. Očeta; kar je naredil ta, to se mora vsekako spoštovati in izvesti. Dne 4. oktobra so se zbrali jezuitje (duhovniki, kleriki in bratje lajiki), njim na čelu rektor, v rektorjevi sobani. Komisar krškega škofa, katerega so spremljali proštje tinjski, podkrnoški in traberški, je vstopil ob 8. zjutraj. Proštje stopijo na desno stran, na levi pa so bili poslanci politične oblasti: deželni glavar s štirimi visokimi uradniki. Komisar ogovori zbrane očete latinski, opominjaje jih, naj prenašajo novo vlado moškega srca; potem prebere tinjski prošt placitum regium, papeževo bulo in breve, očetom pa, med katerimi je bil tudi Gutsmann, so tekle solze po obrazih. Ravnatelj izroči cesarskemu poslancu zapisnik društvene imovine, knjige in spise, govoreče „de disciplina moribus et correctione“

LAT Prevod: „o redu, obnašanju in poboljšanju“.

ordinijarat vsakega eksjezuita, koliko let ima, kako službo oskrbuje, kateri so njegovi predstojniki in kolika je njegova plača. Gutsmann je odgovoril tole:“1. Ich bin gebürtig in Kärnten in der salzburgischen Erzdiöces und gehe in das fünfzigste Jahr meines Lebens. 2. Ich versehe das Amt eines missionarii vagi(?) in das 15. Jahr in der deutschen und windischen Sprache, in welcher Zeit ich auch hier die Stelle eines Predigers und Katechisten vertrat. Und zu dergleichen geistlichen Diensten höffe ich, das ich noch Kräften und Fähigkeit besitzen werde. 3. Ich stehe unter meinem ordinario originis in der salzburgischen Erzdiöces und verlange dermalen in keine andere überzutreten. 4. Den mir als missionario vom Hofe ausgemessenen Jahrl. Gehalt habe ich hier zu Klagenfurt aus der K. K. Kameralkassa quartalweis zu erheben.“

Prevod: „1. Po rodu sem s Koroškega v salzburški nadškofiji ter grem v 50. leto svojega življenja. 2. Petnajsto leto opravljam službo misijonarja vagi v nemškem in slovenskem jeziku. Vtem času sem tudi tukaj zastopal mesto pridigarja in kateheta. Upam, da bom tudi v bodoče ohranil dovolj moči in sposobnosti za enake duhovne službe. 3. Podložen sem svojemu ordinariu originis v salzburški nadškofiji in tako ne zahtevam prestopa v katero drugo. Kot misijonarju, mi je od dvora odmerjen letni dohodek in ga prejemam četrtletno od c. k. komorne blagajne tukaj v Celovcu.“

Odslej je potoval Gutsmann tudi po nemški strani Koroškega in opravljal gori omenjeno službo. Bavil se je pridno s slovenskim jezikom. Tretja njegova knjiga je izšla l. leta 1777, in to slovenska slovnica. Kako je ustrezala praktičnim potrebam po Koroškem, se razvidi iz tega, da je doživela 6 natiskov,

Štrekelj je pozneje prečrtal misel: Kako je ustrezala praktičnim potrebam po Koroškem, se razvidi iz tega, da je doživela ... ter s svinčnikom ali barvico misel spremenil v: Dan. Danes nepraktična je vendar doživela ....

nove stvari se morajo zatorej le počasi uvajati. Pomisliti nam je vrhu tega, da slovnica ni bila namenjena rojakom pisateljevim, ampak nemškim njih sodeželjanom, ki naj bi se učili iz nje jezika, kakor ga govori narod. Iz teh premišljenih razlogov je ohranil Gutsmann v slovnici več dijalektičnih oblik, dasi je sam pri sebi znal pravilno pisavo. Ni se hotel predaleč oddaljiti od narodovega govora. Pisal je torej biu, gledau = bil, gledal; jes sem biu postau, ich war gewesen, jes bom baran gratau, ich ...

Nerazločno.

Dvanajst let za slovnico je prišla na svetlo Gutsmannova največa knjiga „Deutsch-windisches Wörterbuch“ 1789 v 4º, str. 568. Denarno mu je pri nji pomagal grof Goëss,

Anton grof Goëss, od 1734 do 1759 deželni glavar Koroške.

mislilo, in tega mnenja je bil tudi Gutsmann, da mora vsaki nemški besedi odgovarjati do pičice enako skrpana slovenska. Enake nazore nahajamo tu pa tam še dandanes, zlasti med juristi. Včasi si je pomagal za nemške sestavljenke s predlogi n. p. Kleiderkasten vomar za oblačilu; Rittmeister poglavar čez jezdnike; Drahtarbeiter delauc v čubezni; Kinngrüblein jamica na skranji; Gemsenfell koža od pečne koze; Grünspan zelenina iz bronca; Schweinigel jež z riucam itd. Za nemške enozložnice je stvarjal po anologiji slovenske sličnice: Eisgang sriežen

Verjetno srežni, po srež.

vensodba, persodba: ein = noter; einflechten vplesti, notervplesti; einladen povabiti, navabiti, notervabiti, notervadati; Eintritt noterstop, noterhod; fort – naprej, preč: fortkommen naprej priti; fortreisen preč popotovati, odhajati, naprei raižati; gegen pruti: Gegenmarsch prutihod; Gegenlaut prutiglas; nieder dol: niedersetzen dolpostaviti, doldajati; sich niedersetzen dolposaditi se, dolsesti; über – črez: überbleiben črezostati; überlassen črezpustiti, opustiti; überschreiben pa prevaja prepisati in überzeugen prepričati; um okuli: umblasen okulipihniti, dolpihniti; umfallen okulipasti, dolpasti; umklaiden okuliobleči, preobleči, okulioblačiti se, preoblačiti se; umpflügen okul-ob-podorati; unter = pod: unterlassen podpustiti; untersuchen podiskati, prejskati; sich unterreden podgovoriti se; vor = pried, naprei, napried: vorhalten prieddržati, posvariti; vorbedenken predmisliti, prei – poprei, pomisliti. Pogostoma je Gutsmann zraven pravilnih slovenskih besed zapisal nemške ali dijalektične slovenske oblike. To kažejo že navedeni primeri, a nekaj jih še navedimo: Bootsknecht veslar, ladjovozec, lopatar, galiot; Dame gospa, dama; Krieg žovd, voiska; Kugel okrogla, kugla; weisen = kazati, vižati; weiss biel, bieu itd. Tu pa tam pristavlja opombico gemein: Binder vezar, vezavec, gem. gemein pintar; blau vešneu, muder, gem. gemein plavi; Bürger mestnik, mestnaunik, gem. gemein purgar.

Zanimiv pa je Gutsmannov slovar še v tem, da hrani blizu 90 slovenskih prislovic in narodnih rekov. Da niso vse izvirno slovenske, se je kmalu prepričati. ./.

Za nemškim slovarjem sledi „Sammlung der windischen Stammwörter etc.

„Zbirka slovenskih izvirnih besed itd.“

po koroških šolah črez 40 let, in pa neka druga knjiga, ki nosi naslov: „Evangelie inu Branje ali Piſme na use Nedele inu imenitne praznike cielega leta razdelene. S’perpušenjam teh Višeh. V Zelouzi 1780, str. 927 v mali 8º.“ Da je to knjigo sestavil Gutsmann, se vidi iz pravopisa in narečja in to spričuje tudi Kopitar, ki imenuje v Glag. Glagolita Cloz. Clozianus na str. LI Gutsmanna pisatelja te knjige. Iz nje namreč navaja zgled koroške slovenščine. Gutsmann je umrl, kakor pišejo knjige enoglasno, l. leta 1790, kje, ne vemo.

Toda veči uspeh kakor Hasel in Guttsmann sta dosegla zoper Pohlina dva druga moža, ki sta bila sprva celo na njegovi strani, to sta Blaž Kumerdej in Japelj.

Blaž Kumerdej je bil rojen 27. januarja 1738. l. leta na Gradu pri Blejskem jezeru na Gorenjskem. Študiral je srednje šole v Ljubljani, vseučilišče na Dunaju, kjer je bil 1772. učitelj ali correpetitor juris na orijentalski akademiji. Gosposka sama mu je dala spričevalo, da je „ein fähiger und wohlgesitteter Mensch“.

Prevod: „Sposoben in zelo moralen človek.“

kmetih jezik, ki ga poznajo samo kmetje in je tako različen od drugih narečij, da narod ne more občevati s sorodnimi narodi. Zato je treba te ljudi učiti brati in pisati v domačem jeziku, da priprosti človek lože in bolje spozna svoje državljanske in krščanske dolžnosti. „Die thume vernunft würde dadurch geschliefen in. inund gewitzet“,

Prevod: „Neumni razum bi se skozi to izbrusil in gewitzet?“

Ti Kumerdejevi nazori so bili več ali manj nazori tedanjega javnega mnenja o šolskih stvareh, izviren pa je gledé nasveta o jezikovni uredbi narodne šole na Kranjskem; v njem zahteva: „dass die Behörde eine Ausgleichung der Landes - Kroatisch - dalmatinischen und andern derley verwandten Sprachen treffe, diese den Leuten schriftlich mittheile“,

Prevod: „Da naj oblast zagotovi enakopravnost deželnega – hrvaško-dalmatinskega in drugih sorodnih jezikov ter o tem pisno obvesti ljudi.“

mislil glede zenačenja slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki, o tem nas podučuje njegova tiskana okrožnica, s katero je vabil naročnike na svojo že potrjeno slovansko slovnico l. leta 1793, ki pa ni prišla na svetlo. Kumerdej ni bil mož teorije, tudi ni bil samo za učeno, pa za dejansko rabo v vsakdanjem življenju nepraktično primerjalno slovnico slovanskih jezikov, kakor meni Kopitar; njegove jezikoslovne študije so imele namen zgraditi na podlagi vzajemnih elementov poedinih slovanskih narečij nekak vseslovanski jezik, ki bi omogočil promet med sosedi, pa tudi med južnimi in severnimi Slovani, ki bi torej omogočil Slovanom medsebojno občevanje brez tujega, neslovanskega jezika. Hotel pa je tak vseslovanski jezik, ki bi ne rabil samo učenjakom, ampak tudi kot občevalni jezik vezal mase narodove. Res drzen načrt! Vse kaže, da je bil Kumerdej mož samostalnega mišljenja; saj tudi ni maral na slovenska tla presaditi nemško šolo kar brez preosnove; dati ji je hotel narodno lice po narodnem jeziku in narodni knjigi; namen njegovi šoli je bila narodna omika, v tem ko je bil drugim glavni namen šole samo širjenje nemščine. Tudi Kumerdej želi, da se nauči slovenski otrok nemški, toda znanje nemščine je njemu zgolj to, kar znanje pisanja ali računjanja, samo koristno znanje, cenljiva spretnost. Šteti ga smemo torej za zavednega Slovenca, dasi le po današnjih nazorih, da, šteti ga smemo za panslavista, kakoršen je bil Križanič.

Njegov predlog je bil dobro utemeljen in vlada ga ni mogla vreči pod mizo, kakor mnogo drugih. Marca 1773. l. leta je Marija Terezija izročila ta predlog v presojo deželnemu glavarstvu kranjskemu, okrožnim glavarjem, opatu sitiškemu, kostanjeviškemu in bistriškemu pa novomeškemu nadduhovniku z nalogom, da naj stavijo vsi presojevavci tudi samostalne predloge, kako povzdigniti šolstvo na Kranjskem. Izjave teh dostojanstvenikov in oblasti so značilne za dobo prosvetljenega absolutizma in nam najbolje slikajo tedanje razmere. Notranjski

okrožni glavar grof Brigido je poročal, da je bral Kumerdejeve nasvete „mit entzückender Erbauung“,

Prevod: „Z očarljivim povzdigom.“

Tudi gorenjski glavar Apfaltrerr hvali Kumerdeja, pa misli, da bi se dale ustanoviti šole le tam, kjer imajo cerkovniki boljše dohodke; tamkajšnji župniki naj nameščajo samo take ljudi, ki s preskušnjo dokažejo učiteljsko zmožnost; sicer pravi ta presojavec, da šteje neke nasvete za neizvedne, pa ne pové, katere ima v mislih. Tem gostobesednejši je dolenjski glavar pl. plemeniti Peran. Pritrjuje sicer Kumerdeju, da kranjski kmet nič ne ve o cesarskih ukazih in naredbah, vendar se nad njim jezi, ker je rekel, da se cesarski ukazi ne objavljajo tako, kakor bi bilo treba, češ da bi jih bilo treba tudi tiskati in razširjati med narodom. Ta glavar meni, da bi podložni kmet tudi tiskanih ukazov ne kupoval. „Drugo je, če bi se kmet iz poslovenjenih knjig naučil kaj več veronauka in kmetijstva. Kedor pa ve, kako se prvo že podučuje nekaj let (po novo urejenem Krščanskem nauku), mora reči, da več ni mogoče storiti. Morebiti bi ne bil Zgornji Štajer in Zgornji Korotan nikdar zapadel taki verski zmoti, če bi tam ne bilo toliko kmetov veščih branja in pisanja;“ če je od tam kriva vera segla v druge okraje, so jo ondi lahko zatrli. Kmetijstva se kmet noče učiti iz knjig, ampak samo iz prakse in vzgleda. Za kupčijo bi tudi Kranjcem knjige nič ne koristile, saj kupčujejo že sedaj brez knjig celó na Francosko, v Nizozemskoi itd., tujega jezika se nauče v tuji deželi. Skratka, novomeški glavar hoče dokazati, da je šola kranjskemu kmetu nepotrebna in celó škodljiva. Zato mu tudi ne dopadejo podrobnosti Kumerdejevega nasveta, zlasti mu ne ugaja niti podučevanje po cerkovnikih po božji službi niti priporočanje šole z lece, niti izdavanje slovenskih knjig itd. „Ali namerava domoljub K. Kumerdej osnovati nemško ali slovensko šolo? Če želi nemški poduk, ni naravnost zavreči njegovega nasveta; če pa želi slovensko šolo, mu kratko malo povem, da bi se ne splačal trud, jemati toliko ozira na jezik, ki ne spada med poglavitne jezike (fundamentale Sprachen). Morebiti je Kumerdeju češčina v mislih, ali treba je razločevati med velikim, razširnim kraljestvom in majhnim vojvodstvom, zakaj to vojvodstvo ima nekaj zveze z dalmatinščino in hrvaščino; s češčino in poljščino je morebiti kaj malega sorodnosti, pa ne toliko, da bi izviralo kaj dobička za trgovstvo. Kranjski cerkovniki niso sposobni za podučevanje, ker sami ne znajo brati in pisati in ker imajo premalo dohodkov.

Cerkovnik je tukaj najrevnejša stvar na zemlji, živeti mora ob miloščini, zaslužiti si ne more nič, ker mora biti vedno pripravljen, da gre zvonit hudi uri; zavisen je popolnoma od omahljive srenje.“ Kumerdeju očita, da dela krivico duhovščini, trdeč, da agituje z lece zoper šolo in celó preti ljudem z večnim pogubljenjem. To se ne da dokazati. Kumerdejevo zahtevo, da naj župnik vzgoji iz cerkovnika učitelja, imenuje okr. okrajni glavar pobožno željo, ki je nemogoča, ker ima župnik obilo duhovskega posla. Tako nemogoče je tudi nadziranje šol po okr. okrajnih glavarjih in izdavanje slovenskih knjig. Če so Kumerdejevi nazori vredni uvaževanja, naj se izvrši samo ta točka: kmet naj se uči brati in pisati nemški, pa ne s cerkovniki, ampak po posebnih učiteljih (Schulmeister). To naj se poskusi najprej po mestih, n. p. v Krškem; imovitejši naj plačujejo malo šolnino. Komaj pa je mož to zapisal, ga že zopet „skrbi da se ne zgreši morda glavni smoter, ako se vzbudi v kmetu preveč veselja do branja in pisanja: kakor hitro bo znal brati in pisati, ne bo več hotel ostati pri plugu, ampak bo tiščal še bolj v šole. Potem bomo imeli celo krdelo študentov, manjkalo pa bo kmetov. Skušnja uči, da vstopijo dijaki v posvetni duhovski stan ali v samostan ali pa v pisarnice. Ker pa takih ljudi že sedaj ne primanjkuje, se bojim, da ne bi samostani provzročili preveč škode kmetijstvu, ki je vendár med temelji trgoovine.“ Tako je pobijal Kumerdejevo namero dolenjski okrajni glavar, večkrat sam sebi nasprotuječ; nevarna se mu zdi slovenska narodna šola, ne pa nemška, kakor da bi utegnila slovenska knjiga vnovič zasejati med Slovenci seme luteranstva, ne pa nemščina. Kedor bere njegovo modrovanje, se ne bo čudil več, ako se prepriča o preskromnem uspehu šolske politike jožefinske; s takimi organi je prosvetljeni absolutizem zastonj mučil samega sebe in narode!

Tudi novomeški arhidijakon Martin Jožef Jebačin nima upanja, da bi nasveti dobrega Kumerdeja obrodili kaj prida sadu. S splošnega stališča se mu zdi, da bi občno podučevanje kmečkega ljudstva v branju in pisanju ne bilo pametno in res kaj prida koristno, še manj pa nujno niti gledé na državo niti glede na vero. Modri glavarji so mnogokrat zato prepovedali občevanje s tujimi narodi in učenje branja in pisanja, ker so se bali, da nravstvo propade; zakaj če bi znal priprosti človek brati in pisati in govoriti tuj jezik in vesti se po tuje, bi se prevzemal in skušal bolje in lože živeti, bi ne hotel več delati na polju, bi postal lahkoživec in bi morebiti celo zapustil deželo. Zato so Rimljani, osvojviši si tuje dežele, požigali židovske in egipetske knjige, da jih ne pokvarijo! Tudi Sv. pismo poroča, kako je prišlo malikovalstvo med Žide, ker so se v tujini seznanili s tujimi šegami; zato je Bog prepovedal zakone s tujimi ženami in občevanje s tujci in neobrezanci; modri Salomon je globoko padel vsled zveze s tujimi ženami, zato so morali odgnati po vrnitvi iz babilonske sužnosti tuje žene in njih otroke. Sicer priznava Jebačin, da dandanes v dobi prosvetljeni ni več tako nevarno, ako občujejo z ljudmi Zgornje Štajerske ali Koroške, ker je kmet trdno udan sveti veri; tudi zna brati in pisati mnogo več ljudi, kakor si Kumerdej misli, pa ravno tako niso najboljši kristijani. Branje in pisanje se da primerjati jedi: tudi najboljših jedi ne more prebaviti slab želodec; šolski poduk bi netil dobičkarijo in kvaril lepo vedenje. Pa bodi si kakorli: eno se mi vidi čisto resnično in dognano, vsemogočni Bog je vse stvarjenje vredil po uteži, številu in meri: On vodi tudi neumne stvari modro po notranjem nagonu do končnega smotra. On je dal človeku moči, da mora svojemu stanu in poklicu primerno umeti vse, kar mu je potrebno za časno in večno srečo, tudi če ne zna pisati in brati: torej čemu šola? Dokler veljajo prirodni zakoni, so bili ljudje nevešči branja in pisanja in vendar so zidali mesta; edino merilo v verskih in državnih stvareh jim je bila notranja luč, ustno sporočilo narodovo, velika knjiga vesmira, ki jo ume brati tako učenjak kakor idijot. Sicer je kmet kakor neuki človek sploh bolj vnet za verske reči; nevedni samotarji se ravno zato čutijo bolj srečne, ker ne poznajo posvetnih ved in umetnosti in mnogokrat ne znanjo celo ni brati ni pisati. Jebačinu mora zoper šolo pomagati celo sv. Avguštin: „Ecce quid est hoc, quod audisti? Surgunt indocti et coelum rapiunt, et nos cum doctrinis nostris sine corde, ecce, ubi volutamus? In carne et sanguine.“

LAT Prevod: „Glej, kaj to pomeni? Si slišal? Neuki vstajajo in si grabijo nebesa, kje pa se z vso svojo učenostjo in brez srca valjamo mi? V mesu in krvi.“ Sveti Avguštin, Izpovedi, 8. 8. 19.

„Dokler smo poznali samo sv. pismo in so vsi živeli v krščanski priprostosti, so bili vsi pobožni in sveti, knjige pa so pokvarile vero in nravnost, zato je bolje, da učenjaki ne podučujejo kmeta. Sv. Jeronim je sicer priporočal brati Sv. pismo, a takrat je bilo Sv. pismo še nespačeno, evangelij je bil edino vodilo versko in nravno, menihi so živeli v pobožni preproščini strogo po božji besedi. Kumerdej se moti, ako upa, da bodo kmetje boljši kristijani in marljivejši poljedelci, ako bodo znali brati in pisati; na Dolenjskem so ženske, ki znajo brati in pisati, navadno zgol lenuhe in svetohlinke, ki lenobo pasejo, delo mrzijo, se ošabno vedejo in hočejo najboljši čas porabiti za neka svetohlinstva, ki niso nič drugega kakor izvir lenobe in farizejska hinavščina.“ Kranjski in goriški kmetje so v veri dobro podučeni, tudi če ne znajo brati in pisati. Ako omika pospešuje poljedelstvo, napravite modrijane za kmete.

Iz vseh teh premis izvaja Jebačin, da branje in pisanje ni kmetu nič kaj koristno, še manj pa potrebno; sklicuje se na to, da kmetijska družba dovolj stori za kmetijstvo in da se pogovori kmetov in graščakov sučejo edino okrog poljedelstva; kadar bo dovolj sredstev in moči, se bo tudi izvrševalo, kar družba veli, in potem se bo zemlja bolje obdelovala. Najprej mora država ustanoviti posebno zalogo za kmetijstvo, kmet se bo potem že otresel starih predsodkov in metod. Tudi trgovcev se na Kranjskem ne manjka, na Gorenjskem jih je skoraj toliko kolikor posestnikov, ki niso tako divji in neolikani, kakor jih slika Kumerdej, temuč govore tuje jezike, n. p. hrvaški, dalmatinski in nemški, znajo brati in pisati; češčina in poljščina sta jim pa odveč, ker s Čehi in Poljaki premalo tržijo, izvzemivši tiste, ki z rožmarinom in lovorikami tržijo celo na Dunaju in Zgornjem Avstrijskem. Pa tudi ni treba, da bi bili na Kranjskem sami trgovci, katere že tako hudo tlačijo mitnine in naklade. Država naj preskrbi kmetu ceno sol, da ne bo jedel neslanih jedil. Cesarski ukazi se kmetom oznanjajo zadostno, na kmetih v deželnem jeziku z lece in po gosposkah, v mestih pa z bobnom; to je mnogo prikladnejše, kakor če bi se morali vsi kmetje šele brati učiti. Revščina na Kranjskem ni posledica nevednosti, kakor trdi Kumerdej, ampak je z verskega kakor z državnega stališča potrebno zlo, ali, da se bolje izrazim, mojstersko delo Previdnosti. Bog jo pošlje v pregloboki svoji modrosti. Na Kranjskem ji je vzrok tudi nerodovitna zemlja, neugodno podnebje in razkosanost zemljišč.

Tudi gledé vojne službe govori Kumerdej premalo premišljeno, ker imamo dosti kranjskih vojákov, ki so se hrabro bojevali. Če se bolje poskrbi za invalide, bo vojna služba bolj mikala ljudi. Kmet se sploh nerad loči od doma. Jebačin smatra Kumerdejeve nasvete glede zveze cerkovniške službe z učiteljevim poslom za neizvršljive in brezsmiselne, ker zna le malokateri cerkovnik brati in pisati in ima premalo dohodkov. Ako bi pa tudi mogoče bilo dobiti sčasoma branja in pisanja veščih cerkovnikov, bi li kmet na Kranjskem, kjer skoro ni najti nemškega človeka, tudi razumel vsebino tega, kar se je navadil samo brati? Morali bi v kranjskih vaseh ustanoviti prave pravcate nemške naselbine. Če se pa nauči brati in pisati samo v domačem jeziku, bo to le malo koristilo, ker Kumerdej sam priznava, da se njegovi rojaki ravno zato ne udeležujejo koristnega prometa z drugimi narodi, ker govore jezik, ki je edino njih lastnina; potem bi ne mogli občevati zunaj kranjskih mej. - Kumerdej očita duhovščini, da s peklom straši ljudi, če bodo hodili v šolo. Jebačin je prepričan, da Kumerdej nikjer ni slišal take predige; če pa duhovnik ne priporoča šolanja kar brez izjeme, ima za to pametne vzroke, katere je on že omenil. Pametno pa se mu zdi, dati Slovencem v roko gospodárskih knjig, poslovenjenih iz laščine in francoščine, in Jebačin pristavlja ironično: za ta posel bi bil Kumerdej najsposobniši, ker baje zna brati in pisati in je vešč v gospodarstvu in tujih jezikih. Veliko več pa se doseže, ako se kmetom razlagajo vérske resnice, in sicer naravnost po duhovnikih v cerkvi, v spovednici in o veliki noči, kakor doslej; graščinski uradniki in grajščaki pa naj jim predavajo o gospodarstvu, zlasti o kmetijstvu, potem o državnem redu (Polizeiwesen)

Prevod: Policijska, pravna ureditev države.

vasi in takih hiš, kjer imajo obilo otrok, ki niso vsi potrebni za domače delo; te naj podučujejo. V večih župnijah podučuj kaplan ob nedeljah in praznikih. Nekateri dečki bi potem dalje kmetovali, drugi bi stopili v mestne šole. Kapelani si lahko najamejo te dečke za postrežbo in jih podučujejo. Vse to pa se izvede brez sile in hrupa. Če bi se izšolalo vsako leto v vsaki župniji le 6 dečkov, bi na Dolenjskem čez 10 let znalo že 3000 ljudi brati in pisati. Te osebe bi potem podučevale druge. Nadzorovali naj bi te šole nadzorniki. Spodbujali naj bi tudi mojstri svoje vajence n. pr. s tem, da bi koncem leta najpridnejšim in najbolj podučenim kupili ali podarili poseben trak za klobuk!“

O izjavah opatov iz Stične, Bistre in Kostanjevice ne vemo druzga kakor to, da so smatrali samo to za mogoče, da bi učitelji pozimi podučevali mladino, s cerkovniki pa se šolstvo ne dá osnovati.

Podajati komentar tem izjavam pač ni potrebno. Jasneje kakor debela razprava nam kažejo duh odličnih tedanjih krogov. In slišimo može, na katerih sodelovanje ni računal samo Kumerdej, ampak tudi cesarica sama - in ravno ti krogi se branijo narodne šole in menijo, da so Kumerdejevi nasveti samo utopije. Na tem stališču nahajamo tudi deželno glavarstvo kranjsko, ki je naravnost izjavilo, da so nasveti Blaža Kumerdeja večinoma neizvedljivi, obenem pa priznalo vsaj to, da bi bilo koristno, če bi znal kmet brati in pisati, in da temu ne more oporekati nihče, ki res ljubi svojega bližnega brez ozira na stan, in ki gori za blagor dežele ter je temeljito podkovan v veri, ne da bi hlinil pobožnosti. Najsilnejši oviri sta razlika v nazorih in denarni nedostatek. Kar nasvetuje deželno glavarstvo pozitivnega, je jako skromno: okrožni uradi in duhovniki naj priporočajo narodu branje in pisanje, nameščajo naj se samo cerkovniki, ki znajo brati in pisati, ter ti naj se ob enem zavežejo, da bodo učili mladino pod nadzorom duhovščine in gosposke. Kapelani naj pozimi in ob nedeljah in praznikih podučujejo pod nadzorstvom nadduhovnikov, najmarljivejšim šolarjem naj se da kako darilo, najpridnejšim učiteljem pa nagrada; za ta namen bi bilo treba 300 gl. na leto iz dobička maškarade; dognati bi bilo, če res duhovniki obresti ustanov za cerkovnike in organiste porabijo v druge namene; pri oddaji izpraznjenih župnij naj se daje prednost duhovnikom, ki podučujejo mladino. Ker bi pa ustanovitev tako koristnega šolstva na kmetih nekako utegnil ovirati strah, da bi se zanesle med kmečko prebivalstvo razne krivoverske knjige, obeta deželno glavarstvo, da bo v zvezi z duhovskimi in posvetnimi gosposkami čuvalo, da se ubrani dežela tega zla.

Kumerdej se torej tudi od te strani ni smel nadejati izdatne podpore. O nasvetih kranjskega deželnega glavarstva pa je imela izreči sodbo še najviša instanca dunajska: dvorna kancelija, katere poročevavec je bil Greiner, eden tistih mož, ki so za Marije Terezije vodili notranjo politiko po tiru prosvete. Seveda se ni smel Kumerdej nadejati pri njem brezpogojne odobrave vseh načrtov; ozirov na narodne posebnosti ni smel iskati pri državnikih, ki so sicer obožavali koristnost vseh svojih reform, hkratu pa se tudi protivili vsakemu predlogu, ki se ni dal nabiti na prikladno kopito, ki se zove „enoličnost“ (Einformigkeit).

Dvorna kancelija je 5. jun. junija 1773 izrekla o nasvetih deželnega glavarstva zelo ostro sodbo. „Zavzeti se moramo,“ pravi Greiser, „da je moral šele Kumerdej, ki zavoljo tega zasluži najvišo milost, deželno vlado, okrožne urade, gosposke in duhovščino opozoriti, da je treba ustanoviti nekaj šol za skrajno nujno podučevanje kmečke mladine. Še čudnejše je, da se nahaja še sedaj v ti prosvetljeni dobi, pod slavnim žezlom Vaše cesarosti še cela, ne preveč oddaljena vojvodina, kjer so se šele letos spomnili, da je treba tiskati abecednik. In končno se ne moremo čuditi, da niso bili cerkveni dostojanstveniki, kateri so bili o Kumerdejevih nasvetih zaslišani, nič kaj vneti za nje; zlasti dekan in nadduhovnik, dasi je naposled primoran priznati nujnost in korist nameravanih šol, se vendar trudi v dolgi pridigi iz sv. pisma in starorimske zgodovine dokazati, kako nepotrebno, da, nevarno za državo in vero bi utegnilo biti, ako bi se kmečkemu stanu dala prilika, da se nauči brati in pisati. Iz tega bi se dalo nekako sklepati, da ni Kumerdej trdil povse

brez razloga, da so predigarji strašeč s peklom odvračevali kmete od poduka, dasi vsi prelatje oporekajo tej trditvi.“ Poduk mora biti, a če je slab, je bolje, da ga ni; od slabo izvežbanih organistov se ni nadejati posebnega uspeha, niti od marsikaterih duhovnikov. Dvorna kancelija stavi potem te-le konkretne predloge: Najprej se osnuj za Kranjsko posebna šolska komisija, ki naj določi potrebno zalogo: državna blagajna, t. j. jezuitski zaklad, prispevaj 1000–1500 gl. za ljubljansko normalko, Kumerdej se imenuj za ravnatelja; da bo imel več dohodkov, se mu odkaži kak posel pri deželni vladi; brez nadzorstva tega za novo šolstvo vnetega moža se ni nadejati uspešnega delovanja pri tej napravi, kateri se bode spočetka boriti z mnogimi ovirami.

Cesarica je odločila v svojem lapidarnem slogu:

„Placet 1000 gld. Weillen er hier ist, solle er die normalschulle freqentieren.“

Prevod: „Odobrite 1000 goldinarjev. Ker je tukaj, naj obiskuje normalko.“

Dvorna kancelija je potem ukazala, kar se ji je zdelo potrebno zastran deželne šolske komisije, v katero ni smeti voliti očeta prefekta jezuitov; gledé duhovnih nje članov pa se ni treba posvetovati s škofi, ampak deželno oblastvo naj jih kar izbere, in to najsposobnejše. Imenovanje Kumerdejevo utemeljuje dvorna kancelija proti cesarici z njegovo spretnostjo in iskrenostjo in dostavlja, da je na Kranjskem treba takega moža, ki z odločno roko odpravi mnogovrstne ovire, ki se bodo stavile šolski reformi: ako bi dvorna kancelija ne bila prepričana, da bo Kumerdej popolnoma kos temu poslu, bi ga ne nasvetovala cesarici.

Šele oktobra meseca je bil Kumerdej imenovan za ravnatelja nove ljubljanske normalke s 500 gl. plače in z obljubo, da mu preskrbe čim prej mogoče postranski zaslužek. Najbrž se je Kumerdej obotavljal, ker je imel morda na Dunaju bolje plačano službo in je ni maral zamenjati z ravnateljskim mestom normalke; obotavljal se je morda, ker se je moral posvetiti vse drugačnemu poklicu kot pravoslovec; pozneje so mu tudi očitali, da smatra svoje novo mesto za nekako ponižanje. Zato so mu obetali ne doklade, ampak postranski zaslužek. Najprej pa se je moral sam seznaniti z normalno metodo; hodil je zato v dunajsko normalko, potem pa odpotoval v domovino, kjer je našel mnogo ovir izvršitvi cesarskih ukazov, najprej to, da ni bilo denarjev. Začelo se je dolgotrajno posvetovanje o osnovi ljublj. ljubljanske normalke in nikjer ni bilo pravega navdušenja za novo šolo. Raigersfeld je stavil glavarstvu podrobnejše nasvete, zlasti gledé nastavljanja cerkovnikov in zgodnjikov, in da je duhovnikom naložiti dolžnost podučevanja. Kumerdej se ž njim ni strinjal popolnoma, zlasti gledé zadnjega ne: „to je silno breme, ki bi zbudilo v duhovščini mržnjo proti šoli; duhovščini je prepustiti samo veronauk kot posel duhovskega poklica in pa da naj nadzoruje učitelje, da delajo svojo dolžnost.“ Kumerdej je tudi zoper nasvetovani polletni šolski poduk in zoper premije; boljše je proglasiti učitelje za cesarske uradnike in jih oprostiti vojaščine; pospeševalo pa bi se šolstvo, če se marljivi duhovniki za zasluge za šolo imenujejo za boljše službe. Posebno važno je, da je Kumerdej uvidel, da ne sme biti ljubljanska normalka vzgojevališče bodočih učiteljev, slepa kopija dunajske normalke, ampak da mora jemati ozir na domače potrebe; zato zahteva posebnega učitelja za nemščino in, če mogoče, tudi za laščino, ker je našel, da znajo dečki na pamet vse tabele, pa da jih skoro nič ne razumejo; od poduka nimajo torej nobene koristi, záto se morajo najprej naučiti nemščine, drugače se ne doseže korist kakor na Dunaju. Najbrž bi bil Kumerdej nasvetoval slovensko normalko, če bi bil mislil, da je že takrat mogoča; kot domoljub in šolnik pa si je bil svest ogromnih ovir ljubljanski normalki, ako se ne jemlje vsaj nekaj ozira na nenemško kronovino Kranjsko. Zato povdarja nasproti drugim gospodom, da ni pozabiti, da je Dolenje Avstrijsko nemška dežela, da imajo torej tam nemški jezik in nemške knjige. Kako pa je v tem na Kranjskem? Kje najdeš slovensko Sv. pismo, ki je vendar zahteva

viša naredba za normalko? Kje najdeš tabele, ki bi jih mogla pridom rabiti naša mladina? Kje imamo mladino, ki bi govorila nemški? Vse to mora šele ravnatelj normalke deloma posloveniti, deloma sam spisati, deloma prenarediti. Drugi gospodje so trdili, da bo za skromno Kranjsko zadostovala niže organizirana normalka, na kateri delaj tudi ravnatelj kot učitelj. Kumerdej temu odločno ugovarja: Kranjska ni kronovina druge vrste, ravnatelj ne bo mogel hkratu podučevati, ker on mora spisati nemško slovnico, prikladno tukajšnji mladini, spisati ali vsaj posloveniti posnetek svetopisemske in domače zgodovine, poleg tega pa še nadomestovati obolele učitelje. Reigersfeld je za to, da se sprejemajo v normalko le učenci, ki že znajo nemški; ker bo normalka nemška šola, so slovenske knjige, ki jih hoče izdati Kumerdej, odveč. Tudi glavarstvo je bilo te misli: na normalki bo učni jezik nemški, o šolah na kmetih pa sedaj še ni govora, na te bo šele takrat misliti, ko se izvežba dovolj učiteljev na normalki, dotlej pa preteče še precej let. Torej se niso mogli ti gospodje prav nič osvoboditi od svojega vzorca, dunajske normalke, za domače razmere niso imeli niti toliko pojma kakor Kumerdej; dvorna kancelija ga je samo oprostila podučevanja, ker bo moral mnogo potovati po deželi zaradi osnovanja narodnih šol na kmetih, in ona je tudi določila, da se smejo sprejemati v normalko samo učenci, ki že dosti znajo nemški. Vendar ni hotelo pri šolski komisiji kranjski priti uradovanje v pravi tir. Začelo se je novo šolsko leto 1774/75, na Dunaju pa so zastonj pričakovali poročilo, da se je odprla ljubljanska normalka; gospodje v dvorni kanceliji so bili nestrpni, zato so hudo zaropotali dne 25. svečana 1775. l. leta , češ, kranjsko deželno glavarstvo je šele sedaj po mnogih tje poslanih ukazih in opominih že pred letom tje poslanega šolskega ravnatelja Kumerdeja vendar poslalo semkaj poročilo, oziroma zapisnik o pripravah za ustanovitev ljubljanske normalke; iz tega poročila je razvidno, da se ni še nič dognalo gledé šolskega poslopja, da ni še nič učiteljev, ni denarja, izvzemivši od cesarice dovoljenih 1000 gl. in vstopnine od maškarad, nasprotno

se stavljajo v tej kronovini, ki ima manj šol ko katera druga, novi šolski reformi najhujše ovire. Dvorna kancelija hoče temu opomoči z nasvetom, da naj se pozove Kumerdej, ki je ravno tako spreten kakor iskren, z dvema drugima učiteljema za šest tednov na Dunaj, da se tukaj določi vse, kar je potrebno, da se že enkrat ustanovi normalka; učitelja pa naj se na Dunaju izurita v normalni metodi, ker ni med dunajskimi učitelji lahko dobiti takega, ki je tudi zmožen jezika (slovenskega). Kumerdeju se dovoli po 2, učiteljema pa po 1 gl. na dan in povrnejo se vsem trem potni stroški. Sušca meseca so ti trije možje romali na Dunaj in so ostali tam do konca julija. Ko sta dovršila učitelja svoj tečaj za normalko, sta dobila ukaz, da se takoj vrneta v Ljubljano; zopet se je vsem trem nakazala potnina, „če niso prinesli nič denarja seboj iz Ljubljane“.

Na Dunaju so se sešli nekateri veljaki in se posvetovali v dvorni kanceliji o šolskem vprašanju kranjskem; tudi Kumerdej je bil med njimi. Tam so deželnemu glavarstvu kar naravnost vzeli krmilo iz rok. Kumerdej je dobil nalog, da posloveni „šolski red“. Določili so se novci,

Denarna sredstva?

opustil pametno razreditev učencev in učiteljev, tako da je šola zgolj pesek v oči občinstvu; Kumerdeju manjka odločnosti, da bi učence in roditelje privadil šolskemu redu; iz tega sledi, da pohaja njegovo šolo sama sodrga in najslabše osebe. Manjka mu tudi odločnosti nasproti škofu, sicer bi ga moral že prisiliti, da izpolni svojo stanovsko dolžnost ali bi pa naznanil upornost škofovo na najvišem mestu. Ni se mu še posrečilo premagati predsodka, kakor da bi ne mogle obstati normalke po mestih, da bi bile pa po kmetih naravnost škodljive, če ne nemogoče. Tudi osebnost Kumerdejeva mu ne ugaja: nima nič živahnosti in smatra za ponižanje, ker je nerad prestopil od pravoslovja k normalki. Očita mu, da se je prenaglil, ker je odprl vse štiri razrede naenkrat. Knjig nimajo učenci nič. Dijaki ljubljanske normalke se ne sprejemajo v Celovcu v gimnazijo, ampak kvečem v 2. normalni razred. Ni katologov niti tečaja za učit. učitelje pripravnike, po mestu mrgoli domačih učiteljev, dijaki nimajo vsakdanje božje službe. Vendar pravi, da sme dati šolski komisiji, ravnatelju, katehetu in vsem učiteljem spričevalo, da je ljublj. ljubljanska šola še boljša kakor se je nadejal in da se je šolstvo pospešilo kolikor je bilo mogoče; graja pa takoj, da učenci 1. in 2. razreda slabo izgovarjajo itd. Zmožnosti kranjskih dečkov so jako hvalne. Prav robato se je lotil očetov frančiškanov novomeških in njih gimnazije. „Spoštovanje in čast novomeškim frančiškanom pa v nobeni vrejeni državi v Evropi ne podučujejo frančiškani mladine v viših vedah (humaniora), ker so skoraj ex instituto izključeni od lepih ved, in v istini v Novem mestu ne govoré nemščine, slabo latinščino pa mladini s palico vbijajo; njih šolo je šteti za neredno zakotno šolo in pribežališče vseh dijakov, katere so zavoljo zanikarnosti ali slabega vedenja spodili iz ljubljanske in karlovške gimnazije.“ Šolska komisija se je zagovarjala zoper očitanja Torresova in je rada sprejela nasvet zaradi elementarnega razreda; tudi se je sklicevala na to, da dežela ni nemška. Torresov ugovor v tem oziru je znamenit, ker nam svedoči, kak sangvinik je bil in da je bil prvi namen šole – germanizacija. On pravi:

„Ali je stara ilirščina res materinščina? To mi je nerazumno. Amerikanci so tudi imeli svoj narodni govor, sedaj pa govorijo jezik svojih premagavcev. Ali ne bi bilo mogoče, da bi govorili tako obilo nadarjeni Kranjci jezik svoje dobrotnice (cesarice)? Jako velik dobiček normalke bode uvedba edinstvenega jezika. Rimska država je imela samo latinski jezik. Jaz želim doživeti to slavno dobo.“

O izjavah Torresovih in deželnega glavarstva je presojala nižeavstrijska šolska komisija, ki je potrdila osnovo elementarnega razreda in poslovenitev in izdajo knjig v obeh jezikih, ter bila mnenja, da je slabih uspehov kriv poročevavec kranjske šolske komisije, na čegar mesto nasvetuje novega poročevavca. V tem smislu je dala dvorna kancelija ukor deželnemu glavarstvu in škofu. Za poročevavca je prišel namesto nesposobnega grofa Gallenberga grof Edling, frizinski glavar loški, ki je že pokazal, da se zanima za šolstvo v tedaj merodajnem smislu. V nikakor preskromni prošnji na opata saganskega Felbigerja, ki bo cesarici poročal o tem, se sklicuje na to, „da sem si zadobil najpopolnejše in pravo znanje normalskega šolstva in da nadkriljujem gledé gorečnosti in morebiti tudi glede zmožnosti za to jako dobro delo vse svoje rojake,“ pri čemer se sklicuje tudi na svojega sorodnika, škofa goriškega. Dasi se je deželno glavarstvo uprlo njegovi prošnji, je bil vendar imenovan in je postal duša kranjskemu šolstvu; kdor pa priznava njegove zasluge, ne sme pozabiti, da je on imel v svojem poslu jako vrlega sotrudnika Blaža Kumerdeja. Oba sta se v svojih nazorih lepo ujemala in to lepo soglasje je rodilo lep sad tudi na polju šolskega slovstva slovenskega. Edling ni bil napojen s tistim duhom kakor Torres, ki je upal, da doživi smrt slovenskega naroda. Njegovo delovanje na slovstvenem polju sem že omenil, samo to moram popraviti, da knjige „Kern ali vonusetek teh metodneh Buqui“ ni poslovenil sam, ampak pl. plemeniti Kappus. Kumerdej je, kakor smo videli, hotel posloveniti oziroma spisati celo vrsto šolskih knjig ko je prišel v Ljubljano; da teh načrtov ni izvedel, so pač krivi preobilni njegovi posli; še le v poznej-

ših letih je dobil toliko duška, da se je udeležil slovstvenega dela slovenskega. Leta 1778 je poslovenil le eno važnejšo knjižico: „Vadenje za brati v ’vsse sorte pisanji za šolarje teh deželskeh šol v’cessarskih krajlevih deželah“. Ni se pa lotil nameravane prestave saganskega katekizma, ki je bila tako nujna, da se je ponudil grof Edling, da jo izda. Komaj pa je ta dovršil prevod malega katekizma, se oglasi škof Herberstein in prosi, da sme posloveniti veliki katekizem v prid tukajšnjega zvečine neveščega nemščine kmetiškega naroda. Ker je dvorna kanclija cesarici priporočala škofovo prošnjo z dostavkom, „da ne bode še bolj uzlovoljen škof, ki že tako ni nič naklonjen novi metodi“, ji je cesarica ugodila in Edlingu se je naročilo naj počaka s svojim prevodom. Škof pa svojega prevoda ni izgotovil. Edlinga pa je vsa stvar bodla in zato je 27. svečana 1778. poprosil dovolila, da sme tiskati svoje delo ker je ta knjiga nujno potrebna in škofov prevod ne bo kmalu dovršen, sicer pa, da si oba prevoda nista tekmeca ker hoče škof prirediti knjigo za odrastle ljudi, Edlingov mali katekizem pa je odmenjen trivijalkam. Edling se je pohvalil, da je osnoval že mnogo trivijalk in da torej vé, kaj sodi v te šole, navaja tudi, da je prevod poleg obeh Tauffererjev pregledal in pohvalil goriški nadškof, obetajoč, da ga uvede v svojo škofijo. Posebno pa povdarja, da sta njegov prevod potrdila in pohvalila „zmožni, v bogoslovstvu izvedeni in mnogih jezikov vešči duhovnik Spendov“ in vladni tajnik pl. plemeniti Kappus.

Na vprašanje, kedaj dovrši svojo prelogo, je odpisal škof, da je že poslovenjen, katekizem pa da bo komaj v treh mesecih dovršen za tisek. Sedaj je Felbiger priporočal Edlingovo prošnjo, češ da se ni tako nič nadejati od škofa, ki zopet zahteva odlog. Njemu je pritrdila dvorna kancelija; škofu pa naj se pové, da gotovo tudi sam priznava nujnost te knjige, kateri torej ne odreče potrdila. Edlingov prevod je že davno dovršen, torej se zgolj iz trmoglavosti škof brani take dobro poslo- venjene knjige, hoteč tratiti čas za drugi prevod. Edlingova knjiga se tiskaj, škofove nikar čakati; tako se naj škofu zlepa odpiše. Marija Terezija je zapisala pod ta nasvet „placet“ in knjiga je zagledala l. leta 1779 beli dan. Škof pa se ni dal oplašiti. Ko je Juri Japelj izgotovil prevod velikega Katekizma, ga je takoj predložil škof vladi, proseč dovoljenja za natis; dovoljenje je dobil 6. febr. februarja 1779, pa naložilo se mu je, da se morata spraviti oba katekizma v doslovno soglasje, da ne bodo ljudje mislili, da sta dva različna katekizma. Ker je bil Edlingov prevod že natisnjen, Japljev pa še ne, moral bi bil torej Japelj svoj prevod predelati in vzprejeti vanj Edlingove stavke. A tega ni hotel ni on ni škof, ki je ugovarjal rekoč, da ne gre prikrojiti velikega katekizma po malem, ampak nasprotno; pozivati se je imel tudi na to, da je Japljev prevod gledé jezika boljši in čistejši, da so njegovi izrazi prikladnejši pojmom priprostega človeka. Cesarica je naredila konec pravdi: Edlingovo knjigo je morala prevzeti zaloga šolskih knjig in jo spečati zunaj Kranjske, za Kranjsko pa je potrdila Japljev prevod velikega katekizma, poleg katerega je imel Japelj izgotoviti še mali katekizem z izrazi velikega Katekizma. Edling je bil namreč globoko užaljen, zaman je napravil priziv, sklicujoč se na spričevala vrlih dušnih pastirjev; tožil je tudi, da ga tiskar cveli zaradi tiskovnih stroškov, zato je cesarica odredila, da knjigo prevzami zaloga šolskih knjig. Njeno blago srce govori iz besedic: „Blumegen (dvorni kancelar) er (Edling) kann nicht zu schaden bleiben.“

Prevod: „Blumegen ne more ostati oškodovan.“

Japljev prevod je izšel pod naslovom: „Ta velki Catekismuſ s’prašanjami inu odgovormi za očitnu inu possebnu podvučenje te mladosti v’cesarſkih krajlevih duželah. 1779.“ Posvetil je knjigo škof Herberstein sami cesarici, katero slavi v dotični častitki z vneseno besedo, torej tisti mož, ki je delal malo let prej toliko preglavice Torresu in vladi s svojo opozicijo proti šolski reformi. Sedaj je bil jako vnet za šolstvo, videč, da pametno osnovana šola ne kvari ni vere ni nravi mladine, ampak da daje cerkvi več prilike, temeljiteje jo podučevati v verskih resnicah. Da je dal posloveniti prevažni Katekizem, to je velika zasluga njegova in Japljeva, in sama cesarica je to priznala z darilom 12 cekinov težke kolajne Japlju. S to knjigo je škof pomagal svojemu tekmecu Edlingu odstranjevati silne zapreke, ki so ovirale razvoj narodnega šolstva na slovenski zemlji. Edling sam je ponosno poročal cesarici, da so prevodi najvažnejših knjig izdatno ugladili pot novi šoli na Kranjskem. Da ni šlo vse gladko je naravno. O ovirah je tožil Edling l. leta 1779, rekoč, da so strašne, tako mnogovrstne in tako polne lokavščine, da jih nikdo ne verjame, kedor jih ne čuti in skuša kakor jaz. Vendar ni omagal, podpirali so ga mogočni gospodje, tudi duhovskega stanu, n. p. opat stiški Fabiani in škof. Tekom nekaterih let je osnoval tudi na kmetih nekaj trivijalk, po manjših mestih pa nekaj glavnih šol.

Šolstvo v posameznih kronovinah je vodil poročevavec šolske komisije na Kranjskem grof Edling. Jožef II. je šolsko nadzorstvo poveril novim uradnikom, okrožnim šolskim komisarjem. Med najboljše je šteti Antona Linharta, o katerem poroča gubernij 1789. l. leta , da se je v tem poslu izredno odlikoval. V Celju je posloval od 1787. l. leta dalje Blaž Kumerdej; nameščen je bil tam gotovo pod vplivom Edlingovem, po petletnem poslovanju je šel v isto službo v Ljubljano nazaj. Ko je bil Kumerdej v Celju, je tožil glede teharske občine (Edeltum Tüchern), da se je dolgo časa branila zidati šolo; nabavila je sicer nekaj gradiva, pa zidati ni začela, ampak je zopet prodala gradivo. Obetali so, da dado učitelju vse, kar mu bo treba; ko pa je prišel učitelj, je moral kmalu zopet pobrati kopita ker ni hotel biti, kakot trdi Kumerdej, župnikov strežaj; ko je prišel nov učitelj, ni bilo najti zanj v vseh Teharjih niti ene sobice.

(Zadnjič sem govoril o nadaljnih naporih Kumerdejevih za ljudsko šolo in normalko.) Kumerdejevo poznejše delovanje je zvezano z delovanjem Japljevim, zato ne bo odveč, da si ogledamo tudi tega znamenitega Slovenca.

Najrajši se je bavil Japelj z jezikoslovjem, zlasti s slovanskimi jeziki. Že na Kranjskem ni nikoli opustil tega učenja, tembolj se ga je poprijel v Celovcu, kjer je imel na razpolaganje marsikako knjižnico. Prvi njegov jezikoslovni plod je bila razprava: „Beantwortung der Frage: Welche aus den verschiedenen slawischen Sprachen man der Jugend zur leichteren Verständniss der Russischen, Polnischen, Böhmischen, Dalmatinischen, Kroatischen, Krainerischen und übrigen slawischen Mundarten beibringen solle.

Prevod: „Odgovor na vprašanje, katerega od različnih slovanskih jezikov naj se nauči mladina za lažje razumevanje ruske, poljske, češke, dalmatinske, hrvaške, kranjske in drugih slovanskih govornih oblik.“

Takoj potem je jel spisavati slovensko slovnico, za katero je nabral v letih ogromno gradivo. Dovršil jo je o novem letu 1807. Rokopis je bil že popolnoma pripravljen za tisek, vlada mu je dala 23. marca 1807. l. leta svoj imprimatur; toda ravno ko ga je hotel izdati, je umrl. Rokopis, ki obsega 388 listov slovnice, 50 strani slovarja in dve veliki tabeli, leži sedaj v ljubljanski licejski

knjižnici; naslov je zanimiv za značaj dela: „Slawische Sprachlehre, das ist vollständiger Grammaticalunterricht von der krainerischen und windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem österreichischen Litorali, in der Grafschaft Görz, in Steiermark und Kärnten gesprochen wird oder vielmehr gesprochen werden sollte, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Slawoniern, Böhmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann, verfasset von Georg Japel, Domherr etc.“

Prevod: „Slovanska slovnica, to je popolni slovnični pouk kranjskega in slovenskega jezika, kot se na Kranjskem, na avstrijskem litoralnem področju, v goriški grofiji, na Štajerskem in Koroškem govori, ali naj bi se vsaj govoril, in je lahko razumljiv tudi Hrvatom, Dalmatincem, Slavoncem, Čehom, Rusom in Poljakom, spisan od Jurija Japla, stolnega kanonika itd.“

Odkar je bil Japelj v Celovcu, ni bil nikoli popolnoma zdrav, zato je hitro odložil semeniško vodstvo. Leta 1806 mu je vlada naložila novo breme, imenovala ga je namreč za šolskega nadzornika za Koroško in poročevavca v šolskih stvareh. Ta posel je opravljal do smrti.

Opešan in nadušljiv si je mož sladil zadnje mesece življenja s tem, da je sestavljal nekako splošno vseslovansko slovnico, za katero si je nabavil mnogo virov, slovnic in slovarjev. Ta ideja se mu je zbudila, ko je pisal slovensko slovnico. Zapisaval je besedne korenike slovanskih jezikov tabelarično na velik format. Iz primerjave teh korenik je skušal dokazati jezikov sorodnost in starost. Tega dela je zvršil šest velikih zvezkov v obsegu po štiri ali pet pol. Nemila smrt ga je tudi v tem prehitela in spis je ostal nedovršen. Delo je naslovil: „Arcticae horulae Adami Bohorizh a 1584. Witebergae vulgatae, nunc redivivae, seu tractatus comprehendens elementa linguarum principalium slavicae originis, videlicet Carniolicae seu Vindicae, Croaticae, Slavonicae, Dalmaticae, Bohemicae, Polonicae et Moscoviticae, auctore Georgio Japel, Canonico etc.“

LAT Prevod: „Zimske urice Adama Bohoriča iz leta 1584, izdane v Wittenbergu, zdaj obnovljene, ali razprava, ki obsega prvine glavnih jezikov slovanskega izvora, in sicer kranjskega ali slovenskega, hrvaškega, slavonskega, dalmatinskega, češkega, poljskega in moskovskega (jezika), pisec Jurij Japelj, kanonik itd.“

Zadnje njegovo tiskano delo je bil slavospev v slovo cesarju Frančišku I., ki se je meseca kimovca l. leta 1807 poslovil s Koroškega.

Leta 1807, 11. oktobra zjutraj, je obiskal prijatelja Cerfolja in mu vesel in navdušen prebral latinsko himno, katero je zložil prejšnji večer v čast Materi Božji. S Cerfoljo sta se dogovorila, da se zvečer snideta. Ko pa je prišel Japelj domu, ga je zadel mrtud ter je umrl še isti dan zvečer. Kakor pripovedujejo, mu je ravno ta dan neki grof, bivši njegov učenec, prinesel veselo novico, da ga je cesar imenoval za tržaškega škofa. O njegovi smrti so izšle tri elegije in Cerfoglia je v eni namignil na to naznanilo:

Pokopan je na mestnem pokopališču pri sv. Rupertu; spominka nima. Baron Žiga Zois, ki je bil oskrbnik njegove zapuščine, je prodal vse na javni dražbi; dragocene knjige so vzele razne knjižnice, rokopisi njegovi pa so bili srečno rešeni v ljubljansko licejsko knjižnico.

Največo zaslugo za slovenski narod si je pridobil Japelj s tem, da je poslovenil Sv. pismo, oziroma da je vodil prevajanje. Sotrudniki so mu bili razen Kumerdeja: Jožef Skrinjar, župnik pri M. Materi B. Božji v Ljubljani, pozneje dekan v Gorjah; Anton Traven, bivši kaplan pri Sv. Petru, župnik na Ježici; Jožef Rihar, bivši kaplan pri Sv. Jakopu, župnik v Komendi; Modest Šraj, bivši avgustinec, župnik pri Sv. Jakopu za Savo, in Matevž Wolf, samostojni kaplan v Bohinjski Beli. Vse Sv. pismo je izšlo v desetih zvezkih. Poleg Japlja je največ poslovenil Skrinjar. Pregledovavci rokopisov so bili razen že imenovanih včasoma še ti-le: Martin Naglič, Jur. Miklavčič, P. Honorat Vodlan, Valentin Vodnik, Janez Debevec, Jožef Wolland (poznejši nadškof goriški) in Luka Burger, nekateri od njih dobri razlagavci Sv. pisma, drugi izvežbani jezikoslovci.

Sprva je precej vplival na Japlja in Kumerdeja o. oče Marko Pohlin, toda kmalu sta se ga otresla. Dasi je sprva dosti živel po mestih, se vendar ni uklonil Pohlinovemu načelu, naj se slovenski jezik prikroji po spačeni mestni govorici. Iskal je besed tudi med preprostim ljudstvom. V tem so ga podpirali presojevalci njegovega svetopisemskega rokopisa, ki so že mnogo delovali med narodom. Ako Japelj za ta ali oni pojem ni dobil primernega izraza v materinščini, ga ni šel s Pohlinom iskat v nemščino ali ga sam kovat, ampak si ga je izposodil iz kakega slovanskega jezika. Dasi se je ptujk

oprezno izogibal, se jih vendarle ni hotel v nekih primerih iznebiti, češ jaz pišem za preprosto ljudstvo, zato moram pisati tako, da me bo umelo. V predgovoru piše: „Quid enim illa a Dalmatino in singulis fere novi Testamenti paginis usitata vocabula: leben, zajhen, guant, flegar, Rihtar, falſh, ſpendia, folk etc. sibi volunt? Num quid purius et ad modernam loquelam accomodatius per sequentia vocabula redduntur? Shivlenje, snaminje, oblazhilu, oblaſtnik, golufni, jęd, ludſtvu etc. Ast, cur etiamnum, sic procul dubio objicient aliqui, non pauca retenta sunt vocabula minus Slavica, quae utique puris vocibus (dedič, odshalnik, potaženje, jezer, bičovati namesti erbizh, troshtar, troſht, tavſhent, gajshlati etc.) reddi opportuisset? His respondemus: Non defuisse quidem voces authenticas et civitate donatas, quibus jure optime uti licuisset, authoribus non vulgaribus facem praeferentibus. Sed allata paulo ante ratio, ut nimirum rudioribus etiam intelligibiles essemus, suasit, at voces quasdam communiter usitatas, etsi minus Slavicas, prae pure Slavicis deligeremus.“

LAT Prevod: „Kaj pa pomenijo te besede, ki jih je Dalmatin rabil skorajda na vsaki strani nove zaveze: leben, zajhen, guant, flegar, Rihtar, falſh, ſpendia, folk itd.? Ali bi se lahko bolj čisto in prikladno sedanjemu govoru prevedle s sledečimi besedami? Shivlenje, snaminje, oblazhilu, oblaſtnik, golufni, jęd, ludſtvu itd. A brez dvoma mi bodo nekateri očitali: zakaj je še zdaj ohranjenih toliko neslovenskih besed, ki bi jih vsekakor morali prevesti s čistimi besedami (dedič, odshalnik, potaženje, jezer, bičovati namesti erbizh, troshtar, troſht, tavſhent, gajshlati itd.). Tem odgovorimo: resda ne manjka pristnih in domačih besed, ki bi jih lahko uporabili z vso pravico, kar so pred mano storili več kot le običajni pisci. Toda malo prej omenjeno vodilo – da bi bili mi seveda razumljivi tudi bolj neukim – je svetovalo, naj nekatere skupno rabljene besede, čeprav niso slovenske, izberemo pred čisto slovenskimi.

Tudi z ostalimi knjigami je Japelj dobro pogodil. To nam pričajo mnogi natiski nekaterih njegovih del. Katekizem je izšel štirikrat (1779, 1787, 1793, 1809), cerkvena pesmarica dvakrat, listi in evangelji trikrat in tudi predige so bile kmalu razprodane.

Poskusil se je tudi v pesnikovanju, toda rojen pesnik ni bil. Hotel je ž njimi zbuditi le druge, kakor sam poje v neki latinski elegiji. Nekatere izvirne njegove pesmi, n. p. „Otročja postelja na kmetih“, „Kako se na Kranjskem proso mane“ itd. kažejo dobro humoristično žilo. Posvetne pesmi, kar jih je prevel po nemških izvirnikih, nimajo posebne cene. Nasproti pa je v mnogih poslovenjenih cerkvenih pesmih pokazal, da ni bil brez pesniškega duha. Nekatere je preložil res dobro, n. pr. „Pred stolom tvoje milosti“, „Pred tabo na kolenih“, potem „Stabat Mater“ (Žalostna je mati stala), „O Sv. Rešnjem telesu“ (Sacris solemniis), o Kristusovem trpljenju, adventno, psalm Miserere. Mnoge izmed njih se nekoliko prenarejene prepevajo po cerkvah še dandanes. Tudi marsikaka latinska elegija se mu je posrečila.

Od njegovih jezikoslovnih spisov ni prišlo nič na svetlobo. Čop piše, da sta Japelj in Kumerdej namerjala sklicati celo narodni zbor vseh slovanskih učenjakov, ki naj bi določili enotno pisavo v vseh narečjih.

Pisateljsko delaven je bil Japelj skoraj trideset let; v tem času je mnogo napredoval, mnogo se naučil. Kaka razlika med raznimi izdajami velikega Katekizma, da, celo med prvo in drugo izdajo novega testamenta! Celo Kopitar jo imenuje „das correcteste Buch bisher in unserer Sprache“.

Prevod: „Najbolj korektna knjiga v našem jeziku doslej.“

„Arcadia“ ga je sprejela med svoje ude in mu nadela akademično ime „Silvanides Driadius“.

Vzdevek sestavljata izpeljanki iz imen dveh antičnih božanstev: gozdnega in poljskega boga Silvana in Driade, drevesne nimfe.

Naslikavši delovanje Japljevo, se vrnem zopet h Kumerdeju. Tudi on je bil slavist v tedanje dobe pomenu. Ko je še bil v Ljubljani ravnatelj ljubljanskih šol, je predložil Academii operosorum spis o slovenskem pravopisu z geslom „Longior, dummodo utilior.“

LAT Prevod: „(Naj bo) daljši, da je le koristnejši.“

iz l. leta 1779, kakor piše Čop pri Šafařiku, ni verojetno, ker se je ta Academia ustanovila šele dve leti pozneje. O vsebini ni znanega nič novega. Njegovo slovstveno delovanje se je znova pričelo, ko se je vrnil 1793 v Ljubljano kot okrožni šolski komisar. Že takrat je delal za svoj slovar in svojo slovnico. To nam spričuje Zoisovo pismo Vodniku, kjer govori Zois: „Wir gestehen es ohne Zurückhaltumg, dass alle bisher in krainerischen erschienen Versuche, die Bibelübersetzung ausgenohmen, noch nichts wesentlisches zur Aufklärung des Landvolkes beigetragen haben; es sind wirklich nichts als Bruchstücke zum Beweise, wie die Sprache auch in andern Fächern, ausser des geistlichen, gebraucht werden könnte, um Unterricht zu geben, und auf Verfeinerung des Geschmackes und der Sitten zuwirken. An dazu geeigneten Werken aus der Erdkunde, Naturlehre, Poesie etc. fehlt es uns hingegen noch gänzlich, und es wird dem Mangel unfehlbar noch solang nicht abgeholfen werden, bis wir nicht eine philosophisch-kritische Grammatik, und ein dem heutentägigen Zustande der Künste und Wissenschaften angemessenes Wörterbuch erhalten. Wie lange schon Kumerde daran arbeitet, ist ihnen bekannt. Mehr konnte ein einzelner Mann, nebst so vielen Amtsgeschäften und Familie-Sorgen wahrhaftig nicht leisten. Das Manuscript der Grammatik, das sie letzthin bei mir liegen sahen, war nach dem ersten Plane des Vefassers schon zum Drukke ganz fertig. Lienhart und ich haben ihn nun überredet, es nochmals umzuarbeiten. Freilich wird dadurch die Auflage um ein Jahr verzögert, aber es lohnt sich auch die Zeit und der Mühe, ein so vortreffliches Werk, das nicht nur allein uns Krainern eine bleibende analitische Sprachregel geben, sondern zugleich zur Übersicht der Litteral-Sprache und aller davon abstammenden slavischen Mundarten, dienen soll, der möglichsten Vollkommenheit näher zu bringen.“

Prevod: „Brez pridržka priznavamo, da vsi, doslej v kranjščini objavljen poskusi, izvzemši prevod Biblije, k prosvetljenosti podeželskega ljudstva niso doprinesli nič bistvenega, v resnici so samo odlomki v dokaz, kako bi lahko jezik, ne samo na duhovnem področju ampak tudi v drugih strokah, služil za pouk ter vplival na okus in prefinjenost navad ter običajev. Popolno pa je še vedno pomanjkanje primernih del za pouk zemljepisa, naravoslovja, poezije itd. To pomanjkanje pa prav gotovo ne bo odpravljeno, dokler ne bomo dobili filozofsko kritične gramatike in današnjemu stanju kulture in znanosti primernega slovarja. Kako dolgo že na njem dela Kumerdej, vam je znano. Več posameznik ob tolikih drugih službenih opravilih in družinskih skrbeh resnično ne bi zmogel. Manuskript slovnice, ki ste ga nedavno videli pri meni, je bil po prvotnem načrtu pisca povsem pripravljen za tisk. Linhart in jaz pa sva ga pregovorila, naj ga še enkrat predela. Seveda se bo izid s tem za eno leto zavlekel, toda vredno je časa in truda, da se tako izvrstno delo – ki ne bo samo nam Kranjcem dalo trajnega in analitičnega jezikovnega pravila, temveč bo enako služilo kot pregled knjižnega jezika in vseh iz njega izvirajočih slovanskih jezikovnih oblik – približa do kolikor mogoče popolnosti.“

tet und vollendet, als es nur möglich ist, dem Urtheil der slavischen Sprachkenner vorlegen müsse - und was unsern Dialekt anbelangt, nun eben dadurch hoffen könne, die von unsern alten Klassikern Truber und Bochoritsch abweichende Lehre des Pater Markus zurechtzuweisen. Um die Arbeit zu beschleunigen, gehen Kumerde und Lienhart gemeinschaflich zu Werke, und eine dritte Hand mundirt es bogenweise. Indessen ist es aber schlechterdings unmöglich, einander mit Auszügen dieser Grammatik zu Hilfe zu kommen, und es bleibt uns in der Zwischenzeit kein anderes Mittel übrig, als sich an die Orthographie und übrigen Vorschriften der Jappelschen Übersetzung zu halten.“

Prevod: „Pisec je bil tako skromen, da odkritij, ki jih je dosegel s členitvijo slovanskih jezikovnih elementov, ni dovolj nadrobno predstavil, samo da bi preprečil že misel na to, da hoče trditi nekaj novega. Prepričali smo ga, da naj svoj sistem razdela tako popolno in temeljito, kot je le mogoče, ter ga da v presojo poznavalcem slovanskih jezikov. Kar pa se našega dialekta tiče, lahko upa, da bo s tem od naših starih klasikov Trubarja in Bohoriča odstopajočemu nauku patra Marka določil pravo mesto. Da bi se delo pospešilo, se nameravata Kumerdej in Linhart združeno spraviti na delo, tretja roka pa ga pregleduje po polah. Medtem pa si nikakor ne moremo pomagati z izvlečki iz te slovnice in ne preostane nam drugega, kot da se držimo ortografije in drugih pravil Japljevega prevoda.“

Ko je pisal Zois to pismo (20. marca 1794), je bil dokončan slovar v spisku slovenskih besed, od A do R, kar pa se tiče sinonimov iz drugih slovanskih jezikov in nemških razlag, samo od A do G. Kumerdej si je zelo želel pomočnika, da bi ta med tem, ko bi on predeloval slovnico, zbral in spisal slovenske besede še drugih črk. V ta namen je pripravljen, priobčiti dotičnemu metodo, katero si je omislil za zbiranje in iskanje besed. Zois praša torej Vodnika, bi li on ne hotel prevzeti par črk? „Sobald er ihre Bewilligung erhält, wird er eine Abschrift jener Methode und des Unterrichts, wie sie, damit kein mögliches Wort entgehe, zugebrauchen sey, sogleich übersenden.“

Prevod: „Takoj ko bo dobil vaše privoljenje, vam bo dostavil prepis metode z navodilom, kako jo uporabiti, da ne bi izpadla nobena mogoča beseda.“

Iz istega pisma izvemo tudi, da namerjajo Kumerdej, Linhart in Japelj popraviti

Verjetno „pripraviti“.

V drugem pismu pravi Zois Vodniku: „Kumerde wird die Epoke des P. Markus in seiner Vorrede ganz philosophisch abhandeln, und dem fleissigen Manne in übrigen die verdiente Gerechtigkeit widerfahren lassen. Da der Both, der heute gegen Mittag ankam, morgen frühe wieder abreist, kann ich Ihnen in Kumerde’s Namen noch nichts zu wissen thun. Er wird aber ohne Zweifel höchst erfreut seyn, dass Sie sein Gehülfe werden wollen, und künftige Woche hoffe ich ganz gewiss Ihnen seine Suchmethode etc. zu übersenden.“

Prevod: „Kumerdej bo obdobje patra Marka v svojem predgovoru obravnaval povsem filozofsko in med drugim marljivemu možu povrnil zaslužen ugled. Ker sel, ki je prispel danes opoldne, zgodaj zjutraj zopet odpotuje, vam v Kumerdejevem imenu ne morem še ničesar povedati. Bo pa nedvomno zelo vesel vaše pomoči in z gotovostjo upam, da vam bom naslednji teden lahko poslal njegovo metodo iskanja.“

4. avg. avgusta 1795 mu piše: „Kumerdey hat sich entschlossen, einen Auszug aus seiner universellen slavischen Grammatik selbst zu verfertigen um ihn sobald als möglich drucken zu lassen. Er hat wirklich schon Hand angelegt, und ich habe zwey neue Buchstaben, namlich Lj und Nj oder Ļ und

Ņ von Wien zu bestellen angeschafft. Was hingegen noch an dem grossen Werke und an dem Wörterbuche zu thuen übrig ist, wissen Sie Selbst! Vor allen !!! müssen die Sprachwerke zu Stande gebracht werden, um alle Meinungen zu vereinigen. Gestern habe ich die Revision des ersten Calenderbogens besorgt und Gelegenheit gehabt, ein neues Szissma zu beobachten. Korn hatte den Bogen an Herrn Debelz gegeben. Dieser wollte nun eine Menge einfache lange i in y (das doch das kürzere ist!) übersetzt wissen. Kumerdey sah den korrigirten Bogen in der Presse bei seinem Schwager und hiess ihn die einfachen i beibehalten. In dieser Gestalt revidierte ich den frisch gesetzen Bogen, fand aber wohl noch genug Fehler des Setzers. Heute werde ich Kornen auftragen, die folgenden Bögen an Kumerdey und weiters die korrigierten Abdrücke mir zuzuschicken. Kumerdey nihmt sehr viel Theil daran, dass der Calender fehlerfrey gesetzt erscheine.“

Prevod: „Kumerdej se je odločil, da bo sam izdelal izvleček iz svoje univerzalne slovanske slovnice ter ga takoj, ko bo mogoče, dal v tisk. Zares se ga je že lotil, sam pa sem naročil, da se na Dunaju nabavita dve novi črki – namreč Lj in Nj ali Ļ in Ņ. Kar pa je sicer še ostalo za postoriti na velikem delu in na slovarju, veste sami. Predvsem!!! je treba urediti jezikovna dela, da bi se poenotila vsa mnenja. Včeraj sem priskrbel revizijo prve pole koledarja ter imel priliko opazovati nek nov razkol. Korn je dal polo gospodu Debevcu, ta je hotel, da se množica enostavnih dolgih i spremeni v y (ki je vendar krajši). Kumerdej je popravljeno polo videl v stiskalnici pri svojem svaku ter mu naročil, da obdrži navadne. V tem smislu sem popravil sveže postavljeno polo, pri tem pa odkril še veliko napak stavca. Danes bom Kornu naročil, da naslednje pole izroči Kumerdeju, korigirane odtise pa naprej dostavi meni. Kumerdej se zelo trudi, da bi koledar bil postavljen brez napak.“

4. okt. oktobra piše Zois, da Kumerdey (poleg drugih) želi, da bi Vodnik dobil faro na Ježici, ker bi mu potem lahko pomagal pri prirejanju in prepisovanju zbirek za slovar. „Er fürchtet wirklich, daſs Ihn der Todt nicht überrasche, bevor dies Werk vollendet sey. Der Extract seiner Universal-Grammatik, nämlich die Lehre für das krainerische, liegt schon wirklich in des Abschreibers Handen, und wird äusserst gedrängt, lehrreich und nützlich ausfallen. In der Vorrede wird er ohnehin seine Landsleute um kritische Beyträge ersuchen. Die Ihrigen (Vodnikovi) werden ihm sehr willkomen seyn. Bis zur Ausgabe des grossen Sprachwerks wird er alle Meynungen prüfen und benützen können.“

Prevod: „Resnično se boji, da ga smrt ne bi presenetila, preden bo to delo končano. Izvleček njegove Univerzalne gramatike, namreč pouk kranjščine, je zares že v rokah prepisovalca in bo skrajno strnjen, poučen ter koristen. V predgovoru pa bo svoje rojake vsekakor zaprosil za kritične pripombe. Vaše mu bodo zelo dobrodošle. Do izdaje velikega jezikoslovnega dela bo lahko vsa mnenja preizkusil in uporabil.“

Pisma Zoisova tukaj prenehajo in dalje izvemo, kaj je oviralo tisek slovnice. L. Leta 1798 je postal Kumerdej okrožni komisar ljubljanski. V tisku je izdal samo napoved svoje slovnice, kjer pravi: „Schon mehrere Gelehrten haben den Wunsch geäussert, für alle so vilefältige slawische Nationen eine Grammatik zu haben, worin das Hauptsächlichste einer jeden dieser Mundarten in eines zusammengezogen, das Besondere

aber so berühret würde, dass einen jeden Sprachliebhaber frei gelassen sei, was für einen Dialect er sich vorzüglich beilegen will. In der Grammata, die ich hier ankündige, suche ich diesen Wunsch zu erfüllen, und wähle dabei zum Grunde die Krainerisch - und Windische Mundart sammt der Literalslawischen Sprache, dann setze ich bei jeder Regel die Russische, Ruthenische, Bulgarische, Serwische, Bosnische, Dalmatische, Raguseische, Kroatische, Böhmische, Polnische, Lausitzische, Slowakische und Slawonische Mundart bei, sammt meiner Meinung, was sich zur allgemeinem slawischen Sprache nach philosophischen Grundsätzen am meisten behaupten lasse.“

Prevod: „Že več znanstvenikov je izrazilo željo, da bi za vse različne slovanske narode imeli eno slovnico, v kateri bi bilo zbrano in združeno vse bistveno vsakega od teh jezikov, posebnost tega pa bi bila, da bi bilo vsakemu ljubitelju jezikov prepuščeno, da sam izbere dialekt, ki se ga prvenstveno želi naučiti. Z Gramato, ki jo tukaj napovedujem, poskušam to željo izpolniti, za osnovo pa sem izbral kranjsko in slovensko govorico skupaj s staroslovanščino, nato vsakemu pravilu dodam rusko, rutensko, bolgarsko, srbsko, bosansko, dalmatinsko, dubrovniško, hrvaško, češko, poljsko, lužiško, slovaško in slavonsko govorico in svoje mnenje o tem, kaj je za splošni slovanski jezik po filozofskih načelih mogoče najbolj prepričljivo zagovarjati.“

Tretji mož, ki je takrat deloval v enakem smislu, je bil Anton Linhart. Rojen je bil 11. decembra 1756. l. leta v Radovljici. Že kot dijak

se je v viših razredih marljivo udeleževal pesniških in govorniških vaj. Ohranilo se nam je poročilo, da je govoril o javnih prilikah kot dijak, latinski o smrti škofa Schrottenbacha, nemški zahvalni govor na deželne stanove zavoljo uvedbe in vzprejema novih ved v ljubljanske šole; ko je prišel škof Herberstein v Ljubljano, ga je pozdravil z nemško odo; spisal je že tedaj nemško pesem o prirodni filozofiji v heksametrih in je preložil na latinski Poppejevo pesem Messias. Ko je zvršil humanitarne razrede ljubljanskega liceja, je namerjal stopiti v jezuitski red. Ker pa je bil ravno tedaj ta red odpravljen, je šel h cistercijancem, ki so imeli tedaj dva samostana na Kranjskem, v Setičini

Setičina – Stična.

Vendar je kmalu zapustil samostan, zlasti zato, ker mu ni ugajal samostanski red, zakaj konvent se je dolgo let prepiral s svojim opatom Ksaverjem baronom Tauffrerjem in ta prepir je šele prestal, ko je bil l. leta 1784 samostan odpravljen.

Linhart se je leta 1778 poslovil qua clericus iz zveze cistercijanskega redu in je šel na dunajsko vseučilišče, da bi se tam učil prava. Pod vodstvom Sonnenfelsa je dobro napredoval v policijskih, trgovskih in finančnih znanostih in se je kar najbolje izobražen za državno službo vrnil v Ljubljano.

Službo je dobil najprej v knezoškofijski pisarnici. Knezoškofa Karola Herbersteina je, kakor sem povedal, že kot dijak opeval ko je ta škof zasedel prestol ljubljanske škofije, v daljši nemški pesmi „Aemona’s Feyer“.

Aemona praznuje.

Leto prej (1780) je izdal Linhart nemško žaloigro „Miss Jenny Love“ v Augsburgu pri Stadeju. To delo je, kakor tudi pesniško zbirko, pozneje nakupil vse sam in je sežgal, ker so se mu zdeli ti pesniški mladostni poskusi pozneji samega sebe nevredni.

Linhart se je vrnil v domovino v dobi živahnega duševnega delovanja. Našel je tam može, kakor Žigo Zoisa, Edlinga, predsednika Academiae, kateri je tudi on pristopil in dobil ime Agilis, etnografa in prirodoslavca Hacqueta, Kumerdeja, Japlja idr. Zlasti Zois se je živo zanimal zanj in ga kakor vse nadarjene može vsestransko pospeševal in podpiral. Bržkone ga je ravno on priporočil, ko je iz škofijske pisarnice prestopil k okrožnemu uradu ljubljanskemu kot „protokolista“, da so ga odločilne osebe dvignile iz te podrejene službe. Že nekaj let pozneje ga vidimo v vplivni službi c. k. okrožnega šolskega komisarja in še pozneje tajnika Kranjskih deželnih stanov, vodečega deželno pisarnico kranjsko.

Obe ti službi, kateri je dobil hitro drugo za drugo, stojita tudi pod njega imenom na naslovnih listih prvega in drugega zvezka njegovega velikega dela „Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen Slaven Österreichs“

Prevod: „Poskus zgodovine dežele Kranjske in ostalih avstrijskih Slovanov.“

V predgovorih k obema zvezkoma tega znamenitega, pa nedokončanega dela, katero je eno najboljših kritičnih glasil tedanje dobe, „Jenaer Literaturzeitung“

Jenski literarni časopis.

V predgovoru k prvemu zvezku govori Linhart, označivši do njega dobe izdana dela o zgodovini kranjski, Valvasorja, Schönlebna in Thalberga, o svojem delu tako-le: „Die (die Arbeit) soll mehr sein als ein chronologischer Auszug, sie soll den Gang der Menschheit in diesem kleinen Theile Europas (und welcher Theil ist in diesem Gesichtspunkte klein) durch die Reihe unendlicher Vorfälle begleiten, sie soll die Schicksale zahlreicher Völker, die theils hier wohnten, theils ihren Durchzug hier nahmen, mit ihren Ursachen und Folgen aneinander binden, sie soll endlich die Geschichte Der Slaven Osterreichs im Süden sein.“

Prevod: „To (to delo) naj bo več kot samo kronološki izvleček, to delo naj pot človeštva v tem majhnem delu Evrope (kateri del pa je v tem pogledu majhen?) spremlja skozi neskončno vrsto dogodkov. To delo naj usodo številnih ljudstev, ki so tukaj domovala, ali le bežno potovala skozi te kraje, z vsemi vzroki in posledicami medsebojno poveže. Naj bo, končno, zgodovina avstrijskih južnih Slovanov.“ Prim. A. Linhart Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2 S. M., Ljubljana 1981, 8.

Do načina, kakó obravnavati Slovane kranjske, katere obeta za drugi zvezek že tukaj, ko je šele opisal kranjsko razmerje do Konstantina Vélikega, vzpodbudil ga je, kakor navaja sam, zgodovinar Anton v Görlitzu, s katerim si je delj časa dopisoval. Le-ta je namreč l. leta 1783 v Lipskem izdal knjigo „Erste Linien eines Versuches über der alten Slaven Ursprung, Sitten, Gebräuche, Meinungen und Kenntnisse“.

Anton, Karl Gottlob von, pravnik, zgodovinar in jezikoslovec (1751–1818). Prevod „Prve vrstice poskusa o izvoru, običajih in navadah starih Slovanov, mnenja in védenje.

Konci predgovora k I. delu pravi: „Vielleicht wird man sagen, dass ich die Grenzen des Landes, dessen Geschichte ich liefern will, zu sehr überschreite. Man hat zum Theile auch recht. Denn mein Versuch ist: Geschichte von Krain und den übrigen südlichen österreichischen Slava, die von Servien zur Dalmatien am adriatischen Meer bis an Tirol und Bojsarien

Verjetno Bolgarija.

schweift, so ist mein Vertheidiger Herr Schlözer (der berühmte Historiker und Publicist). Nach seiner Meinung ist jede Specialgeschichte trocken, wenn sie nicht auf die Schicksale der benachbarten Länder stäte Seitenblicke thut und sie parallel mit der ihrigen herunter laufen lässt. Ich glaube auch, dass eine isolierte Geschichte in der strengsten Bedeutung nicht möglich ist. Ordnung und Zusammenhang herrscht in der ganzen Natur. Immer fliessen Folgen aus den Ursachen. Aber die Ursachen, warum eine Nation das ward, was sie ist und jenes nicht ward, liegen nicht immer in ihr selbst, meistentheils müssen sie bei einem dritten Volke gesucht werden. Und dann glaube ich, ist es unvermeidlich, dass der Geschichtschreiber ausschweifen muss.“

Prevod: „Morda se bo govorilo, da sem meje dežele, katere zgodovino želim predstaviti, predaleč prestopil, delno je to tudi res. Moj poskus je zgodovina Kranjske in ostalih avstrijskih južnih Slovanov, ki prebivajo od Srbije do Dalmacije ob Jadranskem morju, od Tirolske do Bolgarije in od Istre pa tja do Mure na Štajerskem. Če sem zares nezmeren, pa je moj zagovornik gospod Schlözer (slavni zgodovinar in publicist). Po njegovem mnenju je vsaka strogo omejena zgodovina pusta, če se stalno ne ozira na usodo sosednjih dežel, ter teh ne obravnava vzporedno z lastno. Mislim tudi, da omejena zgodovina v strogem pomenu ni mogoča. Red in soodvisnost vladata v vsej naravi. Posledice vedno sledijo vzroku. Toda vzroki, zakaj je nek narod postal to, kar je, in ne kaj drugega, ne ležijo vedno v njem samem, v večini primerov jih je treba iskati pri nekem tretjem narodu. Zato mislim, da je za zgodovinarja širina zajemanja snovi neizbežna nujnost.“ Prim. A. Linhart Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije 1 in 2. S. M., Ljubljana 1981, 10.

V drugem zvezku, kjer obravnava zgodovino Kranjske od prve naselitve kranjskih Slovanov do njih podjarmljenja po Frankih, piše Linhart: „Dass die Slaven, obschon kaum bemerkt in der grauen Vorzeit, eine Grösse, wie keine andere Nation, erreicht haben; dass sie, ehe Rom und Byzanz ihren Namen wusste, furchtbar und weitaus gebreitet dastanden, um Reiche zu zerstören und zu erreichten, dass sie noch jetzt fast das halbe Europa und Asien beherrschen oder bewohnen, dass keine Nation die Aufmerksamkeit des Geschichtsforschers, des Philosophen und des Staatsmannes so sehr verdient als die slavische, darüber ist man in der gelehrten Welt schon einig geworden.“

Prevod: „Da so Slovani, komaj opazni v daljni preteklosti, dosegli velikost kot noben drug narod, da so, preden sta Rim in Bizanc poznala njihovo ime, grozeče in daleč razširjeni bili pripravljeni osvajati in rušiti cesarstva, da še sedaj obvladujejo ali naseljujejo skoraj polovico Evrope in Azije, o tem da si noben narod ne zasluži tolike pozornosti raziskovalca zgodovine, filozofa ali državnika kot slovanski, je znanstveni svet že enotnega mnenja.“

urtheile, was sie für Österreich sind, was sie sein können!“

Prevod: „Ker so med narodi avstrijske monarhije Slovani prevladujoči, in če bi v državoznanstvu bilo to v navadi, bi to državo po številu združenih sil, na čemer sloni njena veličina, morali poimenovali po največji homogeni moči, bi se Avstrija prav tako kot Rusija morala imenovati slovanska država. Mislim, da se je temu posvečalo premalo pozornosti. Da pa bi bili prepričani, se ozrimo od Jadranskega morja skozi notranjo Avstrijo, skozi Madžarsko in pridružena kraljestva s pogledom proti vzhodu – skozi Galicijo in Lodomerijo, usmerimo ga skozi Šlezijo, Češko in Moravsko, preštejmo nato milijone Slovanov in presodimo, kaj za Avstrijo pomenijo in kaj lahko so.“

Predgovor sklepa s pozivom do zgodovinarja Gabhardija v Lüneburgu, naj nikar ne prezira tega poskusa zgodovine Kranjske, preden dovrši svoje delo vseh slovanskih držav, čegar prvi zvezek je izdal l. leta 1790, v njem popolnoma prezrši notranjeavstrijske Slovane. Linhart pravi: „Denn wir finden, dass sie (notranjeavstrijski Slovani = Slovenci) einen beträchtlichen Stamm ausmachen, der seine Unabhängigkeit unter eigenen Vojvoden wider die mächtigen Longobarden, Avaren und Franken bis auf Karl den Grossen vertheidigte, dann zwar dem Lehensysteme der Franken sich unterwarf, aber die charakteristischen Züge der alten wendischen Verfassung noch unter demselben hell durchschimmern lasst und Sprache und Sitten, die unterscheidenden Zeichen einer Nation, in origineller Art erhalten hat.“

Prevod: „Kajti mi ugotavljamo, da predstavljajo (notranjeavstrijski Slovani – Slovenci) omembe vreden rod, ki je svojo neodvisnost pod lastnimi vojvodi zoper mogočne Langobarde, Avare in Franke branil do Karla Velikega, se potem sicer podvrgel najemniškemu sistemu Frankov, vendar značilne poteze stare slovenske ustave pustil svetlo sijati še pod istimi, ter jezik in običaje, značilne lastnosti nekega naroda, obdržal v prvotni obliki.“

Drugod pravi: „Mit Vergnügen unterwurfe ich mich der schärfsten Prüfung. Wenn auch ich dabei verliere, so gewinnt doch die Wahrheit.“

Prevod: „Z zadovoljstvom se podvržem najostrejši preizkušnji. Četudi pri tem izgubim, bo vendar zmagala resnica.“

Linhartu ni bilo dano, da bi učakal oceno prvega dela svoje knjige, ki je izšla l. leta 1797 v časopisu „Jenaer Literaturzeitung“, zakaj umrl je že leta 1795. Ta ocena je sicer na eno stran jako rezka, vendar v obče jako častna, zlasti kar se tiče obravnavanja kranjskih Slovencev. Ocenjevatelj neusmiljeno razdeva prvi del Linhartovega spisa in zlasti ostro graja to, kako je opisana rimska doba na Kranjskem, češ Linhart kot domačin, ki pozná ceste in položaj svoje dežele iz dolgoletne skušnje, bi bil lože kakor vsak tujec pojasnil lego mnogih krajev, nikar pa, da je skrčil dotična raziskovanja na nekaj pôl, v katerih ponuja le malo novega in še manj zanesljivega. Končno piše vendar tako-le:

„Ungleich vorzüglicher ist der zweite Theil, welcher die Geschichte der eingewanderten Slaven bis zur Zeit Karl M.

Karel Martel, frankovski majordom (686–741) je bil nezakonski sin Pipina Srednjega. Bil je ded Pipina Malega. Kot majordom je vladal Frankom v imenu kraljevskega naslova, se razglasil za frankovskega vojvodo in bil dejansko vladar Frankovskega kraljestva. Svojo vladavino je razširil na vsa tri frankovska kraljestva: Avstrazijo, Nevstrijo in Burgundijo. Najbolj je poznan po zmagi nad Arabci v bitki pri Toursu oziroma pri Poitiersu (732), s katero si je prislužil vzdevek „Martel“ (kladivo).

so ist die ganze Geschichte richtig erzählt, gut vorgetragen, gewährt Belehrung und Vergnügen, unter anderen auch durch das Gemälde von den Sitten und Gewohnheiten der südlichen Slaven; schätzbar finden wir die reichhaltigen Bemerkungen über die slavischen Sprachen.“

Prevod: „Neprimerljivo boljši je drugi del, ki zelo natančno obravnava zgodovino priseljenih Slovanov do dobe Karla M., čeprav s preveč ljubezni do domovine ... če odštejemo podobne manjše napake (na primer, da Kranj ni spadal pod kraljestvo Langobardov in bil samostojno vojvodstvo), je celotna zgodovina pravilno pripovedovana, dobro predstavljena, zagotavlja poduk in prijetno branje, med drugim tudi s podobami o običajih in navadah južnih Slovanov, spoštovanja vredne se nam zdijo bogate pripombe o slovanskih jezikih.“

Zois je namreč spoznal važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se mu je zdelo napačno, ko je pomislil, kako se šopiri v deželnem gledališču edino laščina in nemščina. Slovenska književnost ni imela tedaj nobenega proizvoda za oder. Jakob Zupan, učitelj in organist v Kamniku, je zložil l. leta 1780 opero Belin na libreto Damascenov; toda se li je ta opera pela ali ne, ne vemo. Ako je torej hotel Zois spraviti na oder slovensko besedo, se je moral sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. Kopitar pripoveduje: „Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. italenische Opern nach Laibach: Für diese pflegte B. Baron Z. Zois in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins krainische zu übersetzen und der Versuch fiel nicht unrühmlich aus; selbst die Wälschen fanden es cantabilissimo, nicht so das Deutsche.“

Prevod: „Skoraj vsako leto okrog velike noči prihajajo italijanske opere v Ljubljano. Za te je gospod Zois prejšnja leta v kranjščino prevajal priljubljene arije, kar se ni izkazalo za neslavno, celo Lahom se je zdelo cantabilissimo, kar pa ne velja za nemške izvedbe.“

Dne 28. dec. decembra 1789. leta se je predstavljala prvič. Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov. Na gledališkem listu so natisnjene tele osebe ali peršone: Tulpenheim, en žlahtni gospod (suknar Desselprumer); Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gospa pl. plemenita Garzarolli); Monkof, Tulpenheimov perjatel (dr. Makoviz, Linhartov svak); Jaka Župan (dr. Merk, pozneje dvorni svétnik na Dunaju); Mizka, njegova hčer (gospa Linhartova); Anže, Mickin ženen (dr. Piller); Glažek, en Šribar (dr. Repič); šepetavec je bil Linhart sam. Igra je bila sprejeta jako pohvalno in tedanja Laib. Laibacher Zeitung z dne 29. dec. decembra 1789 poroča o predstavi tole: „Gestern haben unsere Theaterfreunde abermals die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainerische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse … (Gegeben wurde) Shupanova Mizka oder Marie des Dorfrichters Tochter, eigentlich das bekannte Lustspiel Die Feldmühle, frei und ganz nach den Costüme der krainerischen Sprache bearbeitet. Die treffiliche Übersetzung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinen (von deutschen Dilettanten – Vorstellungen her) übertraf alle Erwartung des Publikums. Euch, meine Herrn und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (die Vorstellung fand zum Besten der Armen statt); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, die den Grund zur Vervollkommnung der Muttersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben.“

Prevod: „Včeraj so naši ljubitelji gledališča ponovno stopili na gledališki oder ter nam prepričljivo dokazali, da premore tudi kranjski jezik dovolj prožnosti, gibčnosti, poudarka in melodičnosti, da enako dobro zveni iz ust Talije kot ruski, poljski ali češki jezik ... prikazana je bila Županova Micka ali Marija, vaškega sodnika hči, pravzaprav poznana veseloigra „Die Feldmühle“, prosto predelana in popolnoma prikrojena za kranjski jezik. Izvrsten prevod je zagotovil temu delu vso notranjo popolnost in že poznana umetnost teh igralk in igralcev (že od nemških diletantskih predstav) je prekosila vsa pričakovanja obiskovalcev. Vam, gospe in gospodje te družbe, se ne zahvaljujejo iz vsega srca samo ubogi (izkupiček predstave je bil namenjen ubogim), na vas je ponosen ves narod, ki vas bo v letopisih literature ovekovečil in dejal: Oni so bili tisti, ki so položili temelj za izpopolnitev maternega jezika ter ga naredili uporabnega tudi za komedijo (soccus).“

igra Linhartova „Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ena komedia v pet aktih obdelana po ti francoski: La folle journée ou le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiſkana v Lublani v lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. 150 str., 8°.“

Obe igri pravzaprav nista prelogi, ampak svobodni predelavi, ki imata narodno prikrojeno snov in pričata o zvestem opazovanju narodnih šeg; obe sta živi sliki kranjskega življenja v Linhartovi dobi. Kar se tiče značajev in scenarije, je Linhart prav originalen. Matiček je pravi Slovenec. Igra se vrši na Zoisovem gradu na Bledu. Jezik je sicer slab in ima nepotrebnih germanizmov, vendar je pristni kranjski zlog dobro zadet. Kopitar piše l. leta 1808 v slovnici: „Die Županova Micika und noch mehr der Matizhek unseres leider! zu früh verstorbenen Geschichtschreibers Linhart verdienten als die einzigen erwähnens werthen Denkmale unserer profanen Literatur recht sehr eine zweite verbesserte Auflage.“

Prevod: „Županova Micka, še bolj pa Matiček, našega žal, prezgodaj umrlega zgodovinopisca Linharta, sta si kot edina omembe vredna spomenika naše profane književnosti prav gotovo zaslužila drugo, poboljšano izdajo.“

Politiško razmerje ob smrti cesarja Jožefa II. (20. febr. februarja 1790), čegar samovlado po smrti Marije Terezije je Linhart opeval v navdušeni nemški odi, je povzročilo, da so tudi v kranjskem deželnem zboru leta 1790 (27. jun. junija ) „stanovi“ podpisali najudanejšo spomenico novemu vladarju cesarju Leopoldu II. Ta spomenica je terjala nove podelitve določenih stanovskih sloboščin; izdelal jo je historijograf Anton Linhart. Prej jo je hranilo zgodovinsko društvo kranjsko, danes pa jo čuva deželni muzej. Vsega vkupe ima tri dele in obsega 52 polovično popisanih pol in folio. Najprej obravnava nekdanjo upravo stanov in dežele, nato prihodnjo upravo stanov in dežele, končno splošne deželne pritožbe in želje. Kaj je bila povod tej spomenici, beremo v nje uvodu: „Euere Majestat haben

die Treugehorsamsten Stände dieses Herzogthums Krain mit bevorkommender landesväterlicher Gnade aufgefordert, ihre Rechte, ihre Beschwerden und Wünsche über die innere Verwaltung des Landes, ihre vorige glückliche und jetzige traurige Lage mit freimüthigkeit vorzutragen.“

Prevod: „Vaše veličanstvo je zveste in pokorne stanove te kneževine Kranjske s posebno milostjo deželnega očeta pozvalo, da predstavi svoje pravice, pritožbe in želje o notranji upravi dežele ter svoj nekdaj srečen in sedaj žalosten položaj.“

Linhartovemu, namreč da je bil za svojega službovanja kot okrožni komisar tudi prelagatelj uradnih razpisov v slovenski jezik. Zabeleženo je namreč tole: „12. Juni 1791. Anton Linhard, Kreiskommissar in Laibach, bittet um Anweisung der Douceur für die Übersetzungen der Circulare; 5. Juli 1791. Buchhalterai adjustirt die angesuchte Remuneration des Krain. Kreiskommissars Anton Linhard wegen vom 20. Mai bis 1. Juni 1791 ins krainische übersetzten Patenten und Kurrenden; 24. October 1791 Hofkanzleidekret vom 6. October d. J. wird dem Kreiskommissär in Laibach, Herrn Anton Linhard für die bewerkstelligte Übersetzung der Allerh. Verordnungen und Patente in die Krain Sprache die eingerathene Douceur von 12 Ducaten oder 54 fl. bewilligt.“

Prevod: „12. junij 1791, Anton Linhart, okrajni komisar v Ljubljani, prosi za nakazilo dotacije za prevod okrožnic. 5 julij 1791, knjigovodstvo je zabeležilo zahtevano nagrado kranjskega okrajnega komisarja Antona Linharta za uradne odloke in okrožnice, v kranjščino prevedene od 20. maja do 1. junija 1791. 24. oktober 1791, odločba dvorne pisarne od 6. oktobra tega leta. Okrajnemu komisarju v Ljubljani gospodu Antonu Linhartu se za opravljen prevod najvišjih odredb in okrožnic v kranjski jezik odobri predlaganih 12 zlatnikov ali 54 florintov.

Ko je že omenjeni grof Gaisruch leta 1791 nastopil deželno glavarstvo kranjsko, je prišel Linhart, kateri mu je potem posvetil drugi zvezek svoje Zgodovine Kranjske, od okrožnega urada v deželno pisarnico za tajnika z letno plačo 900 goldinarjev.

V tem je čemdalje pridneje občeval s Zoisom in učenjaki, katerim je bil Zois iskren podpornik in zaščitnik; zlasti se je kazal prijaznega Vodniku, kateri pa je pozneje odšel v Bohinj l. leta 1793 in ondi živel osamel. Iz tistih dni izvira dopisovanje med Zoisom in Vodnikom. Ta pisma obsegajo tudi dosti podrobnosti, kako se je Linhart udeleževal Vodnikovih in Kumerdejevih del, zlasti Vodnikove Kranjske pratike in Slovnice Kumerdejeve. Za Kranjsko pratiko je pridno opravljal korekture in prirejal zgodovinske doneske. Tako piše Zois Vodniku dne 20. sušca 1794. leta: „Kumerdai, Linhart und Japel denken schon lange an eine Kalenderverbesserung,“

Prevod: „Kumerdej, Linhart in Japelj že dolgo razmišljajo o izboljšanju koledarja.“

und vorzüglich in einem bei Eger in Laibach aufgelegten, dessen Verfasser der Sprachketzer Markus ist. Linhart hat es übernommen, aus seiner Geschichte von Krain die merkwürdigsten Perioden seit der ersten Ansiedlung der Slaven im Lande zu extrahieren und beidrucken zu lassen – wofür ihm jeder Bauer mehr Dank wissen wird, als dem Markus fur den Salomonischen Tempel und die Ruinen von Troja.“

Prevod: „Tako stlačena obdobja Biblije in basenske zgode so v vsakem slabem nemškem provincialnem koledarju, predvsem pa v enem, izdanem pri Egerju v Ljubljani, katerega avtor je jezikovni krivoverec Marko. Linhart se je zavezal, da bo iz svoje zgodovine Kranjske izbral najzanimivejša obdobja od prve naselitve Slovanov v deželo in jih pridal tisku – za kar mu bo vsak kmetovalec bolj hvaležen kot Marku za Salomonov tempelj in ruševine Troje.“

Leta 1794 pošilja Zois Vodniku tudi nektere izvode živinozdravniške knjige, katero je Linhart po izvirniku živinozdravnika Wollsteina na Dunaju preložil v slovenščino. Bil je Linhart tudi član ekonomske družbe na Kranjskem (sedanje Kmetijske družbe) in to knjigo je že leta 1784 poslovenil pod naslovom „Bukuvce od žvinskih bolezni za kmetshke ludij“. Zois je Vodniku poslal te izvode, da bi jih razdelil med kmete.

Lepo delovanje znamenitih rodoljubov pa je skoro zadela nenadomestna izguba, zakaj dne 14. malega srpana 1795 je umrl devetintridesetletni Linhart po kratki bolezni na žalost vse dežele. Zois je o tej priliki pisal Vodniku: „Mit welchem Wort soll ich Ihnen die betrübte Nachricht verkündigen? Linhart ist nicht mehr! Er starb plötzlich an einem Aneurysma der Aorta, das zur Grosse einer Manssfaust anwuchs und in dem Augenblicke, als er zerbrocht, die ganze Blutmasse in die Brust- und Leibeshöhle ausgoss. Die Anatomie tröstet uns wenigstens mit den Beweisen, dass kein Fehler noch Mangel menschlicher Hilfe unterlaufen sei. Unsere besten Köpfe bemühen sich, ihm Epitaphien auf Linharts Verdienste zu fertigen.“

Prevod: „S katerimi besedami naj vam naznanim žalostno novico? Linharta ni več! Umrl je nenadoma zaradi anevrizma aorte, ki je narasel na velikost moške pesti in je v trenutku, ko je počil, razlil vso kri v prsno votlino. Anatomija nas vsaj tolaži z dokazi, da smrt ni posledica človeške napake ali pomanjkanja pomoči. Naše najboljše glave se trudijo, da ustvarijo epitafe Linhartovim zaslugam.“

Slika njegova je ohranjena v silhueti, ki je vezana pred zvezek njegove nemške pesemske zbirke „Blumen aus Krain“, v kateri je Linhart preložil tudi pesem o Pegamu in Lambergarju.

Že od l. leta 1806 je slovenil Vodnik cesarske nemške ukaze in deželne vlade razglase, okrožnice in razpise za nagrado letnih 100 gold. goldinarjev , službo „kranjskega translatorja“ so namreč milostno pustili tudi upokojenemu. To še dandanes težavno delo pa je seveda stalo mnogo truda. Preloživši l. leta 1817 32 takih razglasov je poprosil Vodnik, „provisorischer Professor der it. italienische Sprache am Lyceum“,

Prevod: „Začasni profesor italijanskega jezika na liceju.“

Dne osmega januarja 1819 je bil še v šoli, kjer je začasno še ves čas podučeval italijanščino; zvečer ga je še obiskal njegov učenec dr.Henrik Costa, oče Etbina Coste, ki nam je popisal zadnje trenutke svojega učitelja v Vodnikovem spomeniku. Stanoval je Vodnik takrat v Kerschbaumovi hiši št. 12 za frančiškansko cerkvijo, kjer je imel pri tleh dve izbici. Prijazno sta se razgovarjala o znanstvenih rečeh do osme ure, ob kateri je navadno večerjal. Kmalu potem, ko se je Costa poslovil, je zadel Vodnika mrtvoud, za katerim je umrl ob ¾ na 11. uro. Zdravnik anatomije prof.Ant. prof.Anton Melzer, dasi pravočasno poklican, mu ni mogel podaljšati življenja. Tega narodnega mučenika so zagrebli na pokopališču sv. Krištofa tik njegovega prijatelja zgodovinarja Antona Linharta. Ondi so mu postavili častivci (H. Costa in prijatelji) „eingetretener Hindernisse wegen“

Prevod: „Zaradi nastalih ovir.“

na katerem se bere ta slovenski napis: „Valentin Vodnik, rojen 3. svečana 1758 v Šiški, umrl 8. prosenca 1819 v Ljubljani. Ne hčere ne sina Po meni ne bo - Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Postavili 1819, popravili 1839 prijatli.“ Stroške za ta spomenik so pokrili Prešeren, Smole in drugovi iz doneskov, ki so je jeli nabirati proti koncu l. leta 1830. Isti možje so postavili grobne spomenike tudi Čopu, Linhartu in Korytku.

Vodnika človeka hvalijo vsi životopisci skoro brez izjeme, zlasti pa njegovi vrstniki, izvzemivši Kopitarja, kateremu pa ravno v takih stvareh ni vérovati. Glavne lastnosti njegovega značaja so bile: dobrohotnost, postrežljivost, zdrav humor in nedolžna dovtipnost, ki sta ga omilila vsaki družbi, neumorna delavnost poleg nenavadne učenosti in izobraženosti v raznih strokah (zlasti v latinščini, slovanščini in starinoslovju), pri vsem tem pa redka skromnost. Z izrednim nesebičnim domoljubjem, v katerem ga ni prekosil noben vrstnik, je združeval neupogljivo narodno značajnost, ki je niso omajale najbridkejše skušnje. „Fortuna non mutat genus,“

LAT Prevod: „Sreča ne spremeni rodu.“ Horacij, Epode, 4. 6.

Njegovo postrežnost nam dokazuje več faktov: pismene slovenščine nevešči rojaki so se v svojih zadregah radi zatekali k Vodniku, „znanemu slovenčanu“, ki je njih željam vselej radovoljno vstregel. Tako n. p. je oskrbel Tržičanu Petru Maleju na njegovo prošnjo znani napis za transparent (Peter Mali - Se vam zahvali itd.), jezičavemu Kopitarju samemu je poslovenil za njegovo slovnico „na pravo kranjščino“ nekaj odstavkov, ki jih je Kopitar podal iz Hipolitove preloge „Orbis pictus-a“ za vzgled in je opravljal korekturo njegove slovnice po njega odhodu na Dunaj. Opirajoč se na njegovo mu „sonst bekannte Willfahrigkeit in dieser Hinsicht“

Prevod: „Sicer v tem pogledu znano ustrežljivost.“

Usmiljen, piše dalje Andriolli, vrl, postrežen in dobrovoljen proti vsakemu, ni poznal sovraštva, imel je dovtip brez hudobnosti, bil je prijazen brez licemerstva, živ in dovzeten za vse dobro, veliko in lepo, vsestransko omikan brez prevzetnosti, prenašal je s krščansko udanostjo nezasluženo krivico. Kaj čuda tedaj, da so njegove mnoge zasluge čestokrat zavidali in izpodbijali, toda on, modrijan, se je delal, kakor bi tega ne videl ter je ostal v vseh okolnostih zvest sebi in svoji nad vse ljubljeni domovini, kateri je posvetil vse svoje znanje. Zategadelj ljubil in spoštoval ga je boljši del njegovih rojakov. Pošteni meščanje ljubljanski, ki so svojega vrlega rojaka srčno ljubili, so ga izvolili za kaplana meščanskim grenadirjem; poljedelska družba in društvo upodabljajočih umetnosti na Kranjskem pa sta ga imenovali za svojega pravega družabnika.

Kot duhovnik je bil vzor prostodušne pobožnosti; spreten in iskren predigar je učil besedo božjo ne samo z jezikom, ampak tudi z dobrim zgledom. Rad je pomagal svojim župljanom s svetom in djanjem ob vsaki uri in v vsaki dušni ali telesni potrebi. Bil jim je duhovni oče, zvest prijatelj in zgleden narodni buditelj, katerega je bila vesela vsaka fara. Listine škofijskega urada se izražajo o njem vselej pohvalno.

Kot učitelj se je držal pri svojem podučevanju predvsem zdravega načela, da je mladini likati duha od znotraj, ne ga pa le od zunaj gladiti in uriti. Zatorej je v poetiki navajal učence, da so o manj jasnih stavkih vselej najprej sami premišljali in mu potem svoje nazore povedali, katere je on ali priznalno odobril ali pa z razlogi ovrgel. Beroč z učenci stare klasike je navadno razlagal nekoliko časa sam, potem prepustil prelaganje in tolmačenje dobro pripravljenim učencem, naposled pa je dal še kako mesto preložiti in pojasniti, na katero se niso bili domá pripravili. Kadar je delal kak pesniški stik učencem preglavice, je rekel: „Da pesnika razumeš, ti zadostuje jezikoznanstvo, da ga čutiš, treba, da si sam pesnik.“ V svojih učencih je posebno vzbujal značajnost, pa ljubezen do domovine, znanstev, kreposti in delavnosti; zato jim je najrajši dajal razpravljati snovi kakor domovinska ljubezen, popis Kranjskega, potreba pridnosti, delavnost je dolžnost, o miru cveto vednosti in enake naloge. Vrline spretnih učencev pohvaliti se ni nikdar obotavljal; z duševno slabostjo je bil potrpežljiv, priznavajoč že dobro voljo, manjše napake je rad preziral, vselej pa ostro pokaral in zavrnil vsako nespodobnost in nenravnost. Na poduk se je vestno pripravljal ter je natančno preučil vso dotično tvarino, samostalno razvijal svoje nauke. To nam dokazujejo v njegovi zapuščini ohranjeni zgodovinski izpiski in dva lično pisana zvezka latinskih preparacij, katerih eden ima nemške in slovenske opazke na robu pripisane, drugi pa podaja najprej popravljen prevod učencev (versio discipulorum correcta), za njim pa Vodnikov prevod (versio mea).

Izbornega pedagoga nam kažejo tudi njegove šolske knjige, zlasti predgovora k „Pismenosti“ in „Abecedi“, v katerih izreka in to že v začetku tega stoletja, zdravo misel, da se uči otrok najprej materinščine in potem šele na njeni podlagi drugih jezikov in strok, ako bodi uk hasnovit.

Po uradnih izpričalih so bile njegove zmožnosti „dobre“, njegovo ravnanje z mladino „prijazno, prizanesljivo“ (facilis, placet, fere indulgentior quam licet),

LAT Prevod: prijazen, ugaja, (je) skoraj prizanesljivejši, kot se dopušča.“

narav se imenuje sem ter tam „nestanovitna“.

Navadno je nosil dolgo suknjo z žepi ob straneh; iz enega teh žepov mu je gledala listnica z zapisnikom učencev; barva njegove vsakdanje suknje je bila precej podobna barvi frančiškanskih kut.

Vodnik tudi ko prefekt ni zatajeval prirojene dobrosrčnosti; svoje kolege je mnogo milejše sodil kakor drugi prefekti in ravnatelji. Naravno je, da so tako vzornega učitelja čislali in ljubili vsi učenci; koliko je bilo njih spoštovanje, je razvidno že iz tega, da so mu (četudi nekoliko s pomočjo drugih častivcev) postavili nagrobni spomenik ter ga razglasili tako, kakor se ni še primerilo nobenemu slovenskemu pisatelju ali pesniku. Vsled tega so ga rojaki proslavljali ustno in pismeno, v vezanem in nevezanem govoru, z besedami, veselicami itd.

Njegova v mnogem oziru pomenljiva doba je bila zlasti duševnemu razvoju zelo ugodna. Valovi verskega gibanja, pričetega na Francoskem okoli l. leta 1650, razlili so se tudi čez Kranjsko ter odprli pot svobodni kritiki, svobodnemu raziskovanju. Človekoljubnega cesarja Jožefa II.reforme so odpravile marsikako napredku protivno zapreko. Vrh tega je še francoska revolucija, predramivši vso Evropo, imela ta vspeh, da se je veljava pridobila dolgo časa teptanim človeškim pravicam, da se je oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stanovski predsodki so jeli ginevati; vzgled pobaronjenega kmetiškega sinu Jurija Vege je opozoril tudi kranjskega seljaka, „da odslej ne podeljuje pravico do visokih služb in časti le krvno, mariveč tudi duševno plemstvo“. Vsled tega so vreli sinovi prej tako zaničevanega, pa dušno in telesno nepokvarjenega oratarskega stanu kar tolpoma v šole, v katerih so učili izvrstni učitelji. Največ iz tega kmetiškega zaroda se je pozneje izcimila tista častna legija kranjskih veleumov, ki so tolikanj proslavili svojo domovino, povzdignivši jo na vrhunec tedanje izobraženosti. Vešči mnogim omikanim jezikom tujih narodov so se nekateri izmed

njih kmalu zavedeli popačenosti domače govorice, pa tudi potrebe, čistiti in likati slovenski jezik, ako bodi pripraven za pismenost. Marno so se zato poprijeli slovenskega jezikoslovstva ter skrbeli predvsem za potrebne slovnice, katere so pripravili Pohlin, Debevc, Kumerdej, Japelj in Kopitar; drugi so se odlikovali kot praktični jezikoslovci na polju razlaganja in slovenjenja Sv. pisma in drugih sv. knjig, mimo Kumerdeja in Japlja Jurij in Sebastijan Suppan, Martin Naglič, Jurij Miklavčič, Jožef Škrinjar, Modest Schrey, Jožef Walland, Jožef Rihar, Janez Bedenčič, Matija Ravnikar, ali pa so sluli za slabe predigarje: Pohlin, Dagarin, oče Paškal Škrbinec, že omenjeni Miklavčič, ki je bil tudi dober latinski pesnik in drugi. Pa tudi druge znanstvene stroke se niso zanemarjale, temveč pridno in prav uspešno so jih gojili glasoviti strokovnjaki: grof Fr. Hohenwart in Prešern (naravoslovstvo), Wondrašek in Wagner lekoznanstvo, Hladnk rastlinoslovje, Linhart zgodovino, baron Žiga Zois leposlovstvo in rudoznanstvo in njegov brat Karol rastlinstvo.

V teh plemenitih težnjah so tekmovali z domačini tudi tujci: Desovec Penzel, prof. poetike, ki je ponemčil Dijona Kasija; prof. Pesenegger, ki je na nemščino preložil Anakreonta; Pražan Guntz (izboren matematik in sploh veleizobražen človek, ki je poleg znanja starih jezikov gladko govoril nemški, češki, francoski, laški, angleški in novogrški); Richter, prof. zgodovine, kritik, pesnik, pisatelj in sloveč predigar; Zeli, pisatelj laške ideologije; Istrijanec Agapito, duhovit prof. govorništva in licejski knjižničar, ki je spisal roman „La Giulia russa“; Charles Nodier, prejšnjega naslednik v knjižničarstvu, urednik uradnemu listu „Télégraphe officiel“, Slovencem in kranjski deželi prijazen književnik svetovne slave, pisatelj romana „Sbogaro“,

Kot pisatelj se je Charles Nodier (1780–1844) uveljavil leta 1818 z razbojniškim romanom Jean Sbogar (Ivan Žbogar), tragično zgodbo o plemenitem razbojniku.

Več ali manj med seboj občujoč so ti možje drug drugega vzpodbadali, pospeševali in popolnjevali. Toda vseh njih zmožnosti je skušal v sebi združevati in mnogostranski uporabljati Val. Vodnik; gibčnost njegovega duha in obširno znanje ga je usposobilo, da je mogel plodonosno delovati kot bogoslovec, povestničar, starinoslovec, numizmatik, prirodoslovec, vzgojitelj, jezikoslovec, pesnik in pisatelj časnikar. Največ pa je k temu pripomogel baron Zois, kakor jasno pričajo že omenjena , v Vodnikovem spomeniku razglašena pisma, med katerimi je zlasti imenitno tretje, podajajoče oceno njegove pesmi „Kranjc, tvoja dužela je zdrava“. Važno za spoznavanje razmer med Zoisom in Vodnikom je tudi šesto pismo, v katerem podučuje Zois poslušnega učenca svojega o pesniški meri, prikladni slovenskemu jeziku, in podrobno presoja neko pesem Vodnikovo ( „Hochzeit Geiger – Kolednik“), ki se mu dozdeva še „ganz rohes Machwerk di prima mano.“

Prevod: „Zelo robato delo di prima mano.“

Star 15 let se je seznanil Vodnik dijak z očetom M. Pohlinom, ki je spoznal njegovo nadarjenost in ga je učil slovenski pisati ter je užigal v njem ljubezen do domovine in zanemarjenega jezika slovenskega. Redovnik Vodnik se je med samostanskim zidovjem marljivo pečal s slovenščino ter se na Pohlinovo in Devovo nagovarjanje poskusil tudi v pesništvu. Zapel je najprej svojemu učitelju Pohlinu odhodnico, naslovljeno: „Mila pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kader je v lejtu 1775 iz Lublane na Dunej šl“ ter jo je razglasil v Devovih Pisanicah l. leta 1779 s podpisom od W. V. Potem so prinesle Pisanice za l. leto 1781 še 4 pesmi Vodnikove: „Prošna na Kranjsko modrino“, „Krajnske modrine žaluvanje nad smertjo Marije Terezije premodre cesarice“, „Zadovolne Krajnc“ in „Klek“, podpisane z W. V. ali samo V. Te prve poskuse njegove so sicer rojaki sprejeli z velikim veseljem in so jih hvalili tudi

tujci; tako omenja n.p. ruski dvorni svetnik B. F. Hermann v svojem potopisu „Reisen durch Oestererreich; Steiermark, Kärnten Wien 1785-1786“, Vodnika - „fratra Marcelijana“ med nadepolnimi pesniki kranjskimi. Toda ti prvenci nimajo prave pesniške vrednosti, izvzemši pesem Zadovolni Krajnc, ki je po Vodnikovi skromni sodbi: „Komaj enmalo branja vredna“. V prvih štirih pesmih je rabil Vodnik po Pohlinovem navodilu zgolj klasične mere, v Zadovolnem Krajncu pa se je postavil na narodna tla; v njem nam je prvič razodel svojopesniško moč in pokazal, da se mu prosto domače gibanje bolj poda kakor posnemanje tujih izdelkov. Tu najdeš Kranjca, ali bolje rečeno Gorenjca z živimi barvami načrtanega, njegovo poljedeljstvo, oblačilo, jed, ples in značaj lepo popisan; z eno besedo, v tej pesmi vse živi, vse se giblje (Dežman). Tudi b. baron Zois jo je popolnoma pravično ocenil, trdeč v svojem pismu, pisanemu Vodniku dne 4. aprila 1794: „Auf dieses (Gedicht) gründen sich alle meine Hoffnungen. Ich finde in diesem Versuche mehr Natur und Anlage, als in Damascen und Markus Werken - und auch beugsamere Sprache und glücklichere Versification und richtigeres Raisonnement – mit einem Worte, ich war und ich bin nach dreizehn Jahr noch eben so sehr mit diesem Vesuche zufrieden.“

Prevod: „Na tej (pesmi) so osnovana vsa moja upanja. V tem poskusu vidim več narave in nadarjenosti kot v Damascenovih in Markovih delih – in tudi bolj gibljiv jezik in bolj posrečeno verzifikacijo ter pravilnejše sklepanje – z eno besedo, bil sem in sem po trinajstih letih s tem poskusom še vedno enako zadovoljen.“

Da bi se popolnoma vglobil v narodovo mišljenje in čutenje, je zahajal, slušajoč Zoisov opomin, med priprosto ljudstvo ter začel nabirati vsakovrstno narodno blago, zlasti pesmi, katerih je nabral precej, zlasti poskočnih. Moral je biti zelo ljubezniv in prikupljiv človek, da jih je izvabil dekletom in mladeničem iz ust, zlasti nekatere, ki so precej robate; pravijo, da jih je najbrž zapisaval kje skrit, ko so jih fantje peli. Narodne pesmi je potem po svojem okusu popravljal in ker se je pojem o tem, kaj je narodno, pri njem vedno menjaval, jih je celó pokvaril, tako da je prvi njegov zapis še najbolj blizu narodni pesmi. Iz ust naroda je zapisal, nekoliko pa menda iz zbirke patra Dizma Zakotnika sprejel, tudi več epičnih pesmi, ki se prištevajo najstarejšim narodnim, n. p. „Ravbar“, „Nevesta Kralja Matjaža“, „Pegam in Lambergar“. To zadnjo je izročil prof. Suppantschitschu, ki jo je l. leta 1807 izdal z nemškim prevodom: „Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam. Ein kraineriches Volkslied mit einer deutscher Übersetzung“.

Prevod: „Turnir med vitezoma Lambergom in Peganom. Kranjska ljudska pesem v nemškem prevodu.“

Pesniki se dolgo niso mogli dokopati do stihomerskega pravila, prikladnega slovenskemu jeziku; slovanske mere še niso poznali, nad germansko so se spotikali, zato so uporabljali staroklasične mere, a vsak po svoji slepi glavi, mereč zloge zdaj po dolžavi, zdaj po naglasu, zdaj po obojem ali pa tudi brez nobenega pravila. Kako robate verze so verižili ti pesniki, to smo videli pri Devovih Pisanicah, zlasti pri Pohlinovih šestomerih, katerih tudi Vodnikovi ne presegajo dosti. In take v tujem duhu, v tuji obliki zložene pesmi naj bi ogrevale narodu srce! Vodnik je prvi krenil na boljšo pot ter jo pokazal tudi naslednikom. Poslovivši se od grškega Parnasa, si je ustvaril svojega, domačega ter ponosno pel: Veršáca Parnása / Zgolj svojiga znam,/ Inaciga glasa / Iz gosli ne dam.

V. Vodnik, n. d. str. 129 (Moj spominik, 5. kitica).

Nabirajoč narodne pesmi se je bil namreč navzel njih duha, tako da so nekateri njegovi umotvori, tudi kar se snovi tiče, kar predelane narodne pesmi, le v bolj umetni obliki. Tako je n.p. iz narodne:

napravil Vodnik v:

Tako so po narodnih narejene še: Mile Mileni, Tekica, Ribič, Slavček, Miška, Bohinjska Bistrica.

Vodnik pa ni iz narodnih pesmi posnemal samo snovi, ampak tudi obliko. Ker so namreč lirične, katere je on zapisal, zložene večinoma v štirivrstične kiticez obrazcem

‘/“/‘

‘/“/

̀se je tudi Vodnik v svojih pesmih posluževal večinoma te mere, ki se po njem imenuje Vodnikova, meneč, da je pristno narodna, kar pa ni res, ker je ta mera posneta po nemških narodnih poskočnicah Schnoadchüpfl,

Schnoad, Schneid – korajža, Hüpfl – poskok.

kar je Vodnik poslovenil: Naj pesem umetna,/ Naj merjena bo,/ Nikdar ni prijetna,/ Ak žali uho.

Prim. Vodnik, n. d., str.99.

Da so zbudile Vodnikove tako prikrojene pesmi nenavadno pozornost in so prodrle v vse kroge, se ni čuditi; narod jih je sprejel za svoje, pa tudi razumniki so se zadovoljevali ž njimi, celo tujci so se jih učili na pamet in jih radi navajali. Proste bolehavih občutih, umišljene ljubezni in svetožalja, prihajajo pesniku iz srca in segajo v krepkem, tudi neizobražencu v umljivem jeziku do srca. Res da se niso vse posrečile pesniku, ki ni zmogel vseh težav, ki mu jih je delal jezik; včasi pogrešamo pravega pesniškega vzleta, podobe so pogostoma pretrgane, rime nečiste, posamezni verzi neprimerno vezani in enoličnost daktilične mere utruja uho. Toda te hibe mu je izpregledati, ker jih ni kriv toliko sam, kolikor doba, ki ga je rodila; resne volje, pravega pevskega ognja in bistrega uma pri Vodniku gotovo ne pogrešamo, toda ovire so bile v jeziku tisti čas take, da bi jih tudi veči genij kakor Vodnik ne bil zmogel. Kjer pa se mu je posrečilo premagati velike zapreke, katere so pesnika začetnika ovirale od vseh strani, nam je vstvaril dovolj lepe, po obliki in vsebini dovršene pesmi, ki bodo tudi poleg drugih poznejših ohranile svojo vrednost. Najlepše med njimi so pač „Zadovoljni Kranjc“, „Dramilo mojih rojakov“, „Napitek, ali Na sebe (Grem visoko pit Savico, Lepih pesmi hladni vir)“, „Vršác (Na Vršac stopivši sedi)“, izmed basni se najbolj prikupujeta: „Kos in sušec“ (brezen pri Levstiku) in „Sraka ino mlade“.

Iz francoskih vojsk je omeniti nekaj: „Veselje ob dobitvi Mantove“ 1799: (Mantova naša – Prazna bo flaša, Prinesi ga še! / Mantova Carjeva / Se rada podala / Bo naša ostala. Prémočna Mantova / Ti si čast kraljeva! Srečo ti voščimo, / Nam pa mir prosimo.)

Prim Vodnik, n. d., str. 40.

Ko je leta 1806 prevzel Vodnik častno službo dušnega pastirja ljubljanskih grenadirjev, si je štel v dolžnost, vnemati svoje rojake na boj zoper Francoze, ki so čem dalje tem huje pritiskali našo domovino. Zložil je torej in l. leta 1809 izdal „Pesmi za brambovce“ ( v mali 8 ˚ 16 str.), po številu jih je pet, na čelo pa jim je postavljen krepek predgovor v nevezani besedi. Predelana so po Kollinovih, Koernerjevih in dr., sicer brez posebne cene, toda v svojem času so storile svojo dolžnost ter obenem jasno pričajo o Vodnikovem avstrijskem rodoljubju. Pozneje je izdal še eno podobno pesem, tiskano na posebnem listu pri Egerju l. leta 1809 „Pesim krajnskih brambovcov per banderskim žegnanju v Ljubljani 30 dan malega Travna 1809“.

Najveličastnejša Vodnikova pesem je gotovo „Ilirija oživljena“, ki je bila zanj tako usodna. V nji se nam kažejo oživljene slovenske ideje. Misel, da so bili Iliri Slovani, so delili ž njim takrat vsi zgodovinarji. Tudi iz časa po francoski okupaciji imamo več pesmi, večinoma priložnostnih, kakor „Mirov god“ in „Ilirijo zveličano“, s katero se je želel Vodnik pač zopet prikupiti avstrijski vladi, pa je ni izdal nikdar, ker je najbrž sam čutil, da bi bilo tako ravnanje nekako klečeplastvo in je morda tudi izprevidel, da je pesem tudi po vsebini mnogo slabša od prve. Pel je Vodnik tudi v nesreči svoji še vedno, zvest svoji obljubi izrečeni l. leta 1781 v pesmi „Prošnja na Kranjsko Modrino“: „Bom žverglal, dokler ta pišu iz drina / se narezkole.“ Ena najkrasnejših pesmi te poznejše dobe je „Moj spominek“, iz katere odseva vsa njegova dobrovoljnost, veselost in rodoljubje. Da je znal tudi hudomušno zabavljati, vidimo iz „Napisa Knobljevim pesmim“: „Pesni iz Kranja / Polhne drekanja / Ne delite ga / Dajte mu celiga“. Knobel Pavelj, okoli l. leta 1800 učitelj v Kranju, je namreč l. 1801 izdal pri tamkajšnem bukvovezu Kremžarju „Štiri pare kratkočasnih novih pesmi od Paula Knobelna skovane inu Kraincam za spomin dane“. Ta 40 str. obsegajoča pesmarica obsega 8 pesmi, ki so se pozneje zeló razširile med slovenskim narodom, namreč: „Od podzemeljskih jabolk“ (nahajate jo tudi v Korytku); 2. „Od perdca“, 3. „Ta ubožani Bogatec“ (Kaj hočem pivček jes zares), 4. „Taistim, kateri se ptujih žen deiležni ſturé“; 5. „Taistim ženam, katire niso z’enim možem zadovolne“, 6. „Nova krama“, 7. „Jamranje enga zaſtaranga inu zerjavenga dekliča“, 8. „Za pustni dan“. Natisnjene so bile pesmi v Ljubljani brez zaznamenila tiskarnice. Knobelj je spravljal v verze to, kar se navadno govori po krčmah ter se ni dosti trudil za estetiko; kar opeva, je vse precej nizko, in stvari opeva tudi na nizek način. Zato je Vodnikov epigram popolnoma umesten; vendar je čudno, da se Knobljeve pesmi še dandanes prepisujejo med narodom kot narodne.

Vodnik se nam kaže tudi spretnega prelagatelja pesmi. Imenoval sem že njegove pesmi za Brambovce, dalje iz italijanskega pesem „Iskrice“ (Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Ste vesele, se bahate le zato, ker vas je zbrala, Ker se z vami lepotiči, Zlatka, hvala mej dekliči). Posebno se mu je posrečil prevod cerkvene pesmi „Dies irae dies illa“ (Dan poslednji pride sila, Zemlja v prah se bo zdrobila, Priča David in Sibila, Kaj trepeta bo prebiti! Videl bom sodnika priti, Vsako vest na tank’ odkriti). Poglavitni pesnik svoje dobe in translator je poslovenil tudi cesarsko himno, „Gott erhalte Franz den Kaiser“ (Bog obvaruj cesar Franca, Srečo, zdravje Bog mu daj!) Najbolj značilno pa je zanj to, da je preložil tudi več pesmi iz Anakreonta. Da bi bila nemška anakreontika Hagedornova, Utzova itd neposredno vplivala nanj, ni verjetno. Pesmi že po svojem jeziku kažejo, da so iz poznejše dobe pesnikovega delovanja, dasi si je pomagal v prelaganju še z nekaterimi Pohlinizmi. Po moji misli je bil poleg tedaj obče slavljenega Anakreonta (Avstrija je v tem oziru bila vedno nekoliko let za Nemčijo, kakor svedoči tudi romantika in sploh vse nove struje), bil je, pravim, glavni povzročnik prof. Pesenegger, ki je bil v Ljubljani Vodnikov sovrstnik in pozneje njegov somučenik ter je na nemščino preložil tudi Anakreonta. O Vodnikovem anakreontizmu primerjajte opazke Vidičeve v lanjskem Zvonu, kjer pa je mnogokaj, kar ne spada k stvari. Anakreonta je Vodnik sam omenil tudi v svojih pesmih, zlasti v pesmi „Stari pevic ne boj se peti“: (Anakreon Sivček / Na gosli poje, / Mej lasce rumene / Zapleta svoje). Da se je Anakreontovih pesmi preloge bal izdati v Ljubljani, kjer je bilo mnogih strogih janzenistov tudi v njegovi dobi, priča nam mesto v nekem pismu Primčevem z dne 29. nov. novembra 1811. l. leta , v katerem piše Vodniku: „Wen sie wegen jener Lieder, die erotischen Inhaltes sind, propter certum quondam einen Anstand haben sollten, so shicken Sie solche mir zu; hier wird unser Clerus keine Augen machen über die Gesänge im anakreontischen Tone.“

Prevod: „Če bi zaradi pesmi z erotično vsebino propter certum quondam imeli pomisleke, jih pošljite meni, naš kler tukaj ne bo zavijal oči nad petjem z anakreontičnim naglasom.“

Rokopis Vodnikovih pesmi „Spévnik“ je kupil po Vodnikovi smrti na javni dražbi licejski knjižničar Matija Kalister, za njim ga je dobil Matija Kastelic, ki je iž njega marsikaj sprejel v Kranjsko Čbelico (1830-1833). Ta Spevnik je vrejal tudi sam in ga nekako vredil do l. leta 1839, izpustivši pak marsikaj. Izdati ga ni mogel: „mancherlei Rücksichten und widrige Zeitumstände haben die Herausgabe dieser Gedichte solange verzögert,“

Prevod: „Izid teh pesmi so tako dolgo zavlekli neprimerni časi in opoštevanje mnogih neprilik.“

Vodniku bi delali krivico, ako bi čislali v njem samo pesnika in ne tudi pisatelja slovenskega. V prosti besedi šele vidimo Vodnika v vsej njegovi čudoviti delavnosti in velikosti, v vsi njegovi neskončni ljubezni do priprostega naroda in do zanemarjenega jezika slovenskega. Iz njegovih mnogoštevilnih jezikoslovnih, ukovitih in zabavnih knjig in spisov se nam razodeva šele jasno, kako sveta, pa tudi kako težka in večkrat nehvaležna mu je bila naloga, katero si je v svojem životopisu postavil: „Vselej sem želel krajnski jezik čeden narediti“ in katero je zapisal tudi na prvi letnik Novic: „Gledam, kako bi naš jezik narbol po drugih že osnaženih europejskih jezikih perrezal.“ Za pisateljevanje sta ga bila sicer vnela in pripravljala oče Damascen in Marko; pa njiju spakedrana pisava, zlasti pa posilni, neznanstveni način po katerem je M. Pohlin „likal in bogatil“ slovenski jezik, Vodniku nista mogla več ugajati, odkar mu je lepoznansko in jezikoslovno izobraženi Zois zostril sluh in očistil okus. Bivajoč dalj časa med preprostim, nepotujčenim narodom se je prepričal, da je „krajnski jezik sam na sebi bogat“, da so „le ludje revni na besedah, zato ker premalo spomina imajo na to, kar ih je mati učila.“ Prebirajoč starejše slovničarje in pisatelje slovenske je spoznal napačnost Pohlinovega nekritičnega novotarjenja. Hvaležno sicer priznava, „da se je dosti od njega naučil in da ga moramo zahvaljevati za več reči“, ker: „on je spet branje med ludmi raširal, od trideset let se skoro vsaki pastir inu pastarica brati naučila. Dosti bukv je med ludi dal, jezik semtarkje v bukvah očistil, omečil in lepši perrezal“, vendar ga pa tudi odločno obsoja: „on je namreč stare mejnike brez uzroka prestavil, od stareh grammatik odstopil; pisal kakor Lablanski predmestnani govore, ni gledal na čistiši jezik Polancov inu daleč od Nemcov stoječih starih krajnskih zarodov. On je preveč nemšoval, namesti da bi bil slovenil. V nekaterih besedah je brez potrebe hravatil, v drugih premalo unajne Slovence čislal, ker je lahko inu treba.“

Prim. Vodnik, Povedanje od slovenskiga jezika. N. d., str. 243-244.

Zaslužna pa je bila pisateljska delavnost Vodnikova tudi še v drugem oziru: bila je namreč izredno plodna in mnogostranska. Pogumno se je lotil vsake stroke, najsi je bila še tako neobdelana in njemu tuja. Zdaj šaljivo ali resno zabavajoč, zdaj dobrohotno in razumno učeč je stregel z isto požrtvovalno gorečnostjo ukaželjnemu kmetu in radovednemu meščanu, navadni kuharici in priprosti babici, neukemu zvedljivcu in učenemu strokovnjaku, učencu na šolski klopi in učitelju za katedrom; tako je podaril svojemu narodu znatno število spisov in knjig katere smo že našteli. Pratika je bila prvo preprostemu narodu namenjeno njegovo delo; z Novicami pa nam je ustanovil prvi politični list. Prvemu tečaju

Zvezku.

Časnikov niso imeli takrat obilo niti mogočnejši narodi, ki se morejo ponašati z dovršenimi jeziki. Velike srčnosti in jeklene volje je bilo treba torej Vodniku, da je obudil prvi časnik maloštevilnemu narodu, čegar jezik je bil poleg omejenosti in slovniške neizobraženosti zlasti še brez znanstvene terminologije. Vrhu tega je začel dajati Novice med ljudi v dobi viharni, malo ugodni takemu podjetju. Gradiva mu sicer ni primanjkovalo, pač pa gmotne in duševne podpore. Probujeni, za domačo književnost vneti Slovenci so bili tedaj bele vrane in ker mimo tega Novice niso segale čez kranjsko mejo, je bilo oglašenih tako malo jemalcev, da je znašala l. leta 1798 vsa naročnina le 200 gl. (pozneje pa morda še manj); za ta denar se res „ne more dva inu petdeset pagnov natiskovat, brez tiga, da je po verhi treba vunajne novice kupovat, papir za pokrove dajat inu dosti stopin sturiti.“ Duševnega pomočnika pa uredništvo sploh ni imelo; sam Vodnik je svojemu listu zbiral in prelagal Novice, sam ga vrejal, sam spisoval, sam nekoliko časa menda tudi popravljal. Ta čudovita neutrudnost mu ni obrodila zasluženega priznanja; ne le, da ga rojaki niso podpirali niti z djanjem niti s svetom, še zaustavljali so ga ter mu grenili življenje z neslanim zbadanjem; zdaj Novicam očitujoč, da so lažnive, prepozne, premalo obsežne, zdaj zabavljajoč slovenskemu jeziku, dá je ubog in z nemškimi besedami pomešan. Kako so mu včasi presedali taki sitneži, dokazujejo rezki odgovori, s katerimi je odbijal neopravičene njih napade. Vendar mu ni upálo srce; časnikarsko težko breme je vkljub nebrižnosti in nadležnosti svojih rojakov nosil štiri dolga leta, potem pa jo odložil s kratkimi besedami: „V prihodnim lejto ne bode Krajnske novice več ven dajane.“ Pisava v Novicah je še zelo nedosledna v pravopisnem in pomotna v slovniškem oziru; posebno jo kaze mnogi germanizmi, zlasti na nekaterih mestih. Prva dva tečaja sta bolje pisana; sploh ni jezik vseh sestavkov enak, spisi, o katerih je utegnil Vodnik dalje časa premišljevati ter jim gladiti obliko, so seveda bolj dovršeni od tistih, ki jih je bilo izdelati v naglici.

Vodnikove „Kuharske bukve“ krasi vsebini primerna slika z geslom „Narbolše jedi – Za lačne ludi“; za njim se bere predgovor, na koncu knjige pa „Kazavic“, ki imata vsaki po 14 neštetih strani. Predgovor je pisan v precej lepi slovenščini in razpravlja pravila, po katerih nam je množiti besedni zaklad. Dasi se prelagatelj odločno upira nemšovanju in trdi, da so „besede v’teh bukvah skoro vse Kranjskiga slovenskiga rôdu“, ušla je njegovemu peresu vendar marsikaka nepotrebna tujka. Ganljiva pa je Vodnikova skromnost in prostosrčnost, s katero se obrača do gospodinj po deželi, proseč jih, naj bi mu „pomagale do popolnimosti

„Popolnimosti“ = izpopolnjenosti?

Važna je Vodnikova zgodovina Kranjskega, Trsta in Goriškega. L. Leta 1807, za prefekta Hladnika, so srednjim šolam nekoliko reformirali učni načrt ter določili, da naj se prične poduk v zgodovini z zgodovino domače dežele. Ker pa še ni bilo primerne šolske knjige, je pozvala na povelje šolske komisije deželna vlada Kranjska učitelje ljubljanske gimnazije, da naj sestavijo obris Kranjske zgodovine za šolsko rabo. Tega dela, za katero je bilo obljubljeno tudi dostojno plačilo, se je lotil Vodnik, učitelj poetike in je dogotovljeni rokopis že 28. oktobra 1807 l. leta izročil gimnazijskemu ravnateljstvu z vlogo, pojasnjujočo načrt, po katerem je izdelal knjigo, češ, da je izpustivši v njej vse, kar obsega zgodovino avstrijskega cesarstva in nadvojvodstva, omenil le dogodke, ki se neposredno tičejo kranjske dežele, ne oziraje se niti na zgodovino sosednje Goriške in tržaške dežele, da pa je pripravljen, ako bi se želelo, svoj spis tako predelati in s pristavki pomnožiti, da bode mogel služiti tudi gimnazijam imenovanih pokrajin. Razloživši namen virov, pripisanih knjigi na robu, ki naj bi olajšovali primerjanje najstroži kritiki, izreka prepričanje, da njegovo delo še ni dovršeno, pa obeta, skrbeti zato, da bo druga izdaja mogla iziti popravljena, popolnjena in pomnožena. Končno se nadeja, da se mu prisodi obljubljeno plačilo za to na videz neznatno delce, ki ga je stalo mnogo truda, ker je moral obdelujoč popolnoma nov zgodovinski oddelek, prečitati mnogo različnih virov in precej obsežno tvarino krčiti kar se je dalo. Ravnateljstvo je predložilo rokopis deželni vladi s prošnjo, naj se nakloni pisatelju za to truda polno delo primerno plačilo. Dvorni komisiji je sicer Vodnikov rokopis ugajal, vendar mu ga je januarja l. leta 1808 vrnila s pozivom, naj ga prenaredi tako, da bo poraben tudi za goriške in tržaške gimnazije. Pregledavši še arhiv kranjskih stanov oddá Vodnik predelani rokopis septembra 1808 ravnateljstvu, ki ga je poslalo vladi, zopet nasvetujoč, naj se podeli pisatelju obljubljeno in zasluženo plačilo. Knjiga je sicer prišla l. leta 1809 na svetlo, ob plačilo pa so spravile Vodnika najbrž vojne homatije, ki so nastale istega leta. Knjiga je pisana v nemškem jeziku, pa slovenskem duhu; priča nam, da je imel Vodnik tudi nemščino dobro v svoji oblasti, četudi je Zoisu tožil, da je ni zmožen dovolj. Po Vodnikovi smrti je izdal to izvrstno sestavljeno zgodovino vnovič l. leta 1825 prof. Richter, dopolnivši jo do l. leta 1820 in v tej obliki je rabila učencem drugega latinskega razreda do l. leta 1848.

Manjše važnosti so za nas Vodnikove knjige „Abeceda za prve šole“, osnovana po takrat navadnih abecednikih in „Kršanski navuk za ilirske dežele“, vzet iz katehisma za vse cerkve francoskiga cesarstva, ki se odlikuje od današnjih katekizmov po obilnejši tvarini in podaje v prijetni, le malo pogrešni slovenščini tudi nauke, kakoršnih sicer ni najti v knjigah te vrste. Za „Izpisom iz prvopisa cesarske skrivne pisarnice v poslopju Tuillerie 4. dan malitravna 1804“ se pripovedujejo najprej „Zgodbe svete na kratkim“; za njimi se razlaga „Keršanski navuk“ sam v 3. oddelkih: 1. Vera, 2. Keršansko vêdenje, 3. Češčenje božje; na koncu zadnjega oddelka se bere na str. 98: „Ta keršanski navuk je prečastiti lublanski škof po imenu Anton v’zboru svojih zvolenih duhovnih pregledal, popravil ino potrdil, 2. dan kimovca 1810.“

Drugi odstavek „Sosednji navuk uči, kakšnie dolžnosti ima človek proti človekam, proti svoji rodovini, domovini ino Kralestvu, potem v dvorne ali mestne ali lepoobnašne dolžnosti“, t.j. snažnost in dvornost (uljudnost). Tretji odstavek „Polski navuk“ pa razpravlja posamezne stroke poljedelstva (poljstvo, sadjerejo, vinogradstvo, gozdarstvo in živinorejo).

Važna je Vodnikova slovenska slovnica: „Pismenost ali gramatika za prve šole“, 1811. Med velezanimiv predgovor in slovnico samo, je vrinjena pesem „Iliria oživljena“, katera pa je bila pozneje potrgana skoraj iz vseh eksemplarov. Pismenost razpada v 6 delov, v katerih se razlagajo črke, besede, vezanje, izobrazenje besed, glasova mera in prepóne. Za njimi sledi „Pomen pismenjenih besed“ po abecednem redu, to je znanstvena terminologija, ki jo je Vodnik v obče tako dobro pogodil, da so se nekateri njegovi izrazi obdržali do najnovejše dobe. Jezik v tej tudi stvarno ne napačni „Pismenosti“ je lahko umeven in razmerno gladek.

Manj zanimivi sta za nas njegovi knjigi. „Početki gramatike, to je pismenosti francozke“ gospoda Lhomonda in „Abeceda ali azbuka, Das ABC-Buch, L’ Abécé“, kjer Vodnik v ogovoru na Vučenike razkriva svojo odgojiteljsko modrost (kakor v slovenski slovnici), da se mladina podučuj na podstavi materinjega jezika.

Najvažnejše Vodnikovo jezikoznansko delo pa je njegov nenatisnjeni Nemško – slovensko – latinski slovar. „Deutsch – Windisch – Latein Wörterbuch. Verfasset von Valentin Vodnik, Professor des zweiten Jahres des Humanität am Lycei zu Laibach“.

„Nemško-slovensko-latinski slovar, spisal Valentin Vodnik, profesor 2. letnika humanistike na ljubljanskem liceju.“

Vodnikov slovar je osnovan na podlagi Adelungovega nemškega slovarja ter je prvi slovenski slovar, ki se ozira na vsa slovenska narečja, kolikor so bila takrat znana, in na frazeologijo. Nemške fraze so poslovenjene kar najbolj natančno in jedrnato, ne da bi se delala jeziku sila. Gradivo (nad 30.000 besed) je skupljeno po pravilih, ki jih je ustanovil Vodnik sam. Največ besed je nabral med prostim narodom, izčrpal je vse prejšne slovstvo, zajemal iz stare slovenščine in živih slovanskih jezikov ter v ta namen pregledal vse njih slovarje in slovnice pisane v latinici ali cirilici ali glagolici; v pomoč so mu bili zlasti: Jambresič, Belostenec, Della Bella, Trotz, Tham, Tomsa, Dobrowský, Rodde, Heym, Stulli, „Dictionarium bilingue“ tiskan v Moskvi l. leta 1704, Popović, Smoticky, Sović, Lomonosov, Herbinius, Frencelius i.dr. Nekaj domačega imenstva in znanstvenih izrazov so mu priobčli tudi učeni prijatelji (imenoslovje n. p. imena kakih 500 cvetlic, rib, rudnin, tičev itd. je nameraval dodati slovarju v posebnem pristavku). Le kadar ni mogel za kak pojem nikjer najti primernega izraza, ga je skoval sam. Žalibog mu ni bilo dano, viditi to delo tiskano; vojska z Napoleonom, pozneje pa njegovo mučeništvo, ni dopustilo tiska. Rokopis, v katerem je prvotni naslov spremenjen v „Deutsch – Slowenisch – Lat. Lateinisches Worterbuch“, je kupil po Vodnikovi smrti Matevž Ravnikar ter ga izročil prof. Metelku, da bi ga izdal. Metelko pa je leta 1848 prepustil rokopis in ž njim skrb za izdajo „Slovenskemu društvu“, ki pa tudi ni moglo izvršiti prevzete naloge. L. Leta 1854 še le je naklonil Bleiweis kneza škofa Ant. Antona Alojzija Wolfa, da se je odločil izdati slovar svojega učitelja na svoje stroške. Prvi nemško slovenski del je vredil in ga pomnoženega spravil na svetlobo M. Matej Cigale v dveh zvezkih 1860.

Zadnja Vodnikova tiskana knjiga je preloga „Babištva“ Malošekovega. V zelo poučnem predgovoru razklada „pisavic“, to je Vodnik, načela, po katerih je v tej knjigi „našo zreko bogatejšal“, t.j. delal znanstveno imenoslovje, ki je na zadnjih straneh posebej spisano in nemški tolmačeno. Terminologija je precej dobro pogojena in tudi zlog že nekako tekmuje z Ravnikarjevo „čisto“ slovenščino.

Razen slovarja je zapustil Vodnik v rokopisu tudi nekaj predig in „Berilo greško“. V tem zadnjem rokopisu so preloženi mični in lahko doumni posnetki iz grških pisateljev, ki so bili takrat brani po srednjih šolah avstrijskih. Za matico je služila prelagatelju šolska hrestomatija „Griechische Lesebuch für die Humanitätsclassen der Gymnasien“.

„Grška čitanka za humanistične razrede gimnazije.“

Večkrat se govori, da je Vodnikova zaslužnost le relativna, to je, da je njegovo književno delovanje pomenljivo in važno le za dobo, v kateri je živel. Povsem to ni resnica. Res je sicer, da se njegove pesmi ne morejo meriti s Prešernovimi, Stritarjevimi in pesmimi drugih novejših pesnikov, niti ne njegova proza s prozo nekih modernih pisavcev. V obliki so ga gotovo prekosili nasledniki, toda duh, v katerem pojejo in pišejo, je več ali manj še njegov. Če ga hočemo prav ceniti, si ga moramo misliti vsega, v vsem njegovem tolikostranskem uspešnem delovanju ter ga postaviti nazaj v njegove čase; potem bomo tudi priznali, da ga dosedaj še nimamo, ki bi bil v takih časih in v takih razmerah v jezikoslovju in starinoslovju, v pesmih in podučnih knjigah toliko storil za naš narod kakor on.

Večkrat se tudi govori, da je v zadnjih letih Vodnikovega življenja in po njegovi smrti do l. leta 1830 slovensko slovstveno delovanje opešalo. Ta trditev pa ni popolnoma resnična. Doba od Vodnikove smrti do „Čebelice „ je ravno v zgodovinskem oziru zelo važna. Res da se niso pisale debele knjige, tudi pesmi niso dajali med ljudi, a gojila se je za slovstvo najpotrebnejša stvar, namreč jezik. Slov. Slovenski pisatelji, Vodnik in njegovi vrstniki, so spoznali, da je treba najprej jezik čeden narediti, ga olikati, ter mu postaviti določene meje. Skrbeli so torej v tej dobi najprej za dobre, popolne slovnice. Vtem ko je prej v 250. letih izšlo le šest slovnic, jih je v dobi od 1808 do 1832 izšlo celih devet novih in razen tega je Jarnik l. leta 1829 dal vnovič natisniti še Gutsmanovo. Že to število nam kaže, v katero smer se je zasukalo slovstveno delovanje. Slovnice, ki so v tej dobi izšle so: Kopitarjeva 1808, Vodnikova 1811, Franul – Weissenthurnova 1811, Šmigočeva 1812, Danjkova 1824, dve Metelkovi 1825 in 1830, Kvasova 1829 in Murkova 1832.

Razen slovnic karakterizuje to dobo tudi prizadevanje slovenskih domoljubov, vpeljati slovenščino v šole. Uže pod Francozi so bile normalke slovenske. Po odhodu Francozov je bila slovenščina zopet iztirana iz šol, Zois, Vodnik, Kopitar in Ravnikar pa so si prizadevali, da bi se osnovala slovenska stolica v Ljubljani. Njih trud ni bil zastonj. L. Leta 1816 je dovolila vlada, da se je osnoval ta za Slovence prevažni zavod. Učila se je slovenščina za bogoslovce drugega leta kot obligaten predmet, poslušat so pa lahko hodili tudi učenci fizike in logike, kakor tudi drugi ljudje. Ravnatelj je bil ravnatelj semenišča Ravnikar, učitelj pa Metelko. Enako stolico so že prej dosegli Štajerci v Gradcu.

Med najimenitniši tedanje delavce na slovstvenem polju spada Matej Ravnikar, škof tržaški, katerega je ločiti mlajšega s pridevkom Poženčana. O njem večkrat piše Kopitar v svojih pismih Zupanu: „Ravnikar est spes mea: sunt enim in eo aeque divina velle et nosse.“

LAT Prevod: „Ravnikar je moje upanje: v njem sta namreč enako božanska 'hoteti' in 'poznati'.“

Tržaško – koprska škofija je bila takrat, ko je Ravnikar prejel škofljo palico, silno zanemarjena. Francoske večletne vojske, slabe letine, lakota in tudi nezgoda, da niti v Kopru niti v Trstu niso več let imeli škofa, vse to je zbegalo priprosto ljudstvo in tudi duhovščino. Zlasti za odgojo mladih duhovnov je bilo slabo poskrbljeno. Da je duhoven le maševal, predigal, svete zakramente delil in nekoliko molitev znal, pa je bilo dovolj. Preveč se je zanemarjala tudi verska vzgoja priprostega ljudstva. Duhovni so imeli zelo slabe dohodke, da so komaj živeli, za potrebne knjige jim ni nič ostajalo. Vse te neprilike je skušal Ravnikar odstraniti s tem, da je pridno obiskoval fare po svoji škofiji, da je prepičlo plačanim duhovnim dohodke po svoji moči izboljševal, jim za svoj denar kupoval knjig, jih sam učil ter z besedo in z djanjem spodbujal in opominjal. Posebno pa je duhovnim priporočal, da naj skrbé vestno za nravno odgojevanje priprostega ljudstva, da naj ga skrbno in pridno uče krščanskega nauka pa tudi branja in pisanja. Tako je škofoval 14 let ter umrl l. leta 1845, zapustivši skoraj vse svoje premoženje za blage ustanove. Kako silno je bil priljubljen, je pokazal sijajni njegov pogreb, katerega so se udeležili vsa duhovska, deželska in vojaška gosposka, vsi konzuli tujih držav in brezštevilna množica Tržačanov, ki so brez razločka narodnosti, vere in stanu škofa Ravnikarja spoštovali in ljubili. Pokopal ga je goriški nadškof Sušin in zdaj počiva na občnem pokopališču tržaškem poleg svojega očeta. Po njegovi izrečni želji so mu postavili silno priprost spomenik s kratkim napisom latinskim: „Matevž Ravnikar, škof tržaško – koprski tukaj počiva.“

Mož, ki je škofa Ravnikarja dobro poznal, ga popisuje v „Novicah“ l. leta 1845: 50. list tako-le: „Ranjki škof je bil srednje-velike, krepke postave; čelo mu je bilo visoko, obličje bolj okroglo ko podolgasto in nekoliko bledorujavkaste barve. Lase je imel črne; vrhu glave se je po hudi vročinski bolezni že zgodaj (1807) pokazala plešica. Pod košatimi obrvmi je lesketalo črnotemno in ostro oko, ki je na prvi pogled razodevalo bistroumnega in resnobnega moža visoke veljavnosti. Streli enak je bil njegov pogled. Brž pa, ko so se mu usta odprla k pogovoru, se je odkrilo njegovo plemenito in ljubeznivo srce. V vseh njegovih delih se je razodevala živodušnost iskrenega, za vse dobro gorečega moža. V družbi svojih prijateljev se je rad razveseljeval z nedolžnimi kratkočasnicami. Priprost v vsem svojem življenju je preziral unanjo bliščobo. Pod milim nebom, posebno po gričih sprehajati se, mu je bilo narljubše veselje. Hoje je bil nagle in dober pešec je moral biti, ki bi se hotel ž njim skušati. Ko je bival še v Ljubljani, je rad obiskoval svoje stare prijatelje po deželi, najrajši pa je zahajal v svoj rojstni kraj, Vače, kjer je prebil nekoliko časa vsake šolske praznike, posebno dokler je živela njegova pobožna mati, katero je srčno ljubil. Duhovni gospodje na Vačah so vselej komaj pričakovali njegovega prihoda. Tudi predigoval je tam dokaj krat in ljudstvo ga je tam rado poslušalo. Skratka, Vače so mu bile tako drage, da je, ko je še bil v Ljubljani korar obložen s čezmernimi opravili, večkrat rekel: ’Vse bom popustil in pa za beneficijata na Vače šel’. Gorečo ljubezen do svojega rojstnega kraja in materinjega jezika, ki ga je visoko čislal in se ga nikoli ne sramoval, je ohranil v svojem srcu do zadnje ure.“

Baron Žiga Zois, vsem tedanjim pisateljem pravi Mecena, je navdihoval kakor Vodnika in Kopitarja, tako tudi Ravnikarja, kateremu je bil oseben prijatelj. Zois in Vodnik, pa tudi Kopitar so ga vneli za slovenščino in potem je sam vnet, vnemal za njo tudi druge licejske učence in bogoslovce, z besedo in z dejanjem. Prva njegova zasluga je, da je nasproti prejšnemu nemškutarjenju sam jel govoriti čisto slovenski in da je k temu budil tudi svoje učence, ki so jako spoštovali, prisrčno ljubili in ga vedno hranili v prisrčnem spominu, kar so očitno razodeli l. leta 1827 modroslovci v žalostinki „Elegia Matthaeo Ravnicher … a dolentibus et gratulantibus utrinsque Cursus philosophici discipulis dicata“,

LAT Prevod: „Žalostinka, Mateju Ravnikarju … posvečena od učencev filozofskega krožka, ki žalujejo in mu obenem čestitajo.“

Glavna njegova zasluga v slovstvenem oziru pa je njegovo književno delovanje. Vkljub vsem svojim častnim in težavnim službam si je vendar še toliko časa prikratil, da se je prav mnogo pečal s slovenščino. Pisal je večidel priprostemu narodu, otrokom in šolam namenjene bukve v čistem, krepkem narodnem jeziku. Prvo njegovo delo je iz nemškega, po Antonu Gallu, linškem škofu poslovenjen: „Perpomočk Boga prav spoznati ino častiti ino pot prave sreče po Jezusovim vuku in življenju. V Lublani 1813“. Ta pobožna knjiga je doživela potem še dva natiska.

Ravnikar je popravil tudi v dvanajstem in trinajstem natisku molitveno, po francoski A. Mésanguy–ja, poslovenjeno knjižico dr. Jurija Gollmeyrja „Sveta maša ino keršansko premišlovanje iz Svetiga pisma za vsak dan mesca, tudi druge lepe molitve“.

Najznamenitejša Ravnikarjeva knjiga so „Zgodbe svetiga pisma za mlade ljudi. Iz nemškiga prestavil Matevž Ravnikar, desete šole cesarske, kraljev vučenik“. Prvi del je izšel l. leta 1815, drugi l. leta 1816, treti ino četrti pa 1817. Knjiga je prevod „Chr. „Christoph Schmid’s Biblische Geschichte für Kindern zum planmässigen Unterricht in sämmtl. sämmtlichen deutschen Schulen Bayerns. München 1801“.

„Krištofa Šmida Biblijska pripoved za otroke za redni pouk v različnih nemških šolah Bavarske. München 1801.“

Ravnikar je skrbel tudi za šolsko slovstvo in je izdal „Abecednik za šole na kmetih v ces. cesarskih Kr. Kraljevih deželah“ 1816, in „Male povesti za šole na kmetih v ces. cesarskih Kr. Kraljevih deželah. Kleine Erzählungen, 1816 v Ljubljani“. To knjigo je v prvem natisku spisal pravzaprav J. Debevec, katehet v nunskih šolah l. leta 1809 pod naslovom „Majhnie perpovedovanja“ itd., Ravnikar pa jih je popravil in spravil v lepo, kreko besedo. On nam je podal tudi lep prevod Leonhardovega katekizma: „Keršanski katoliški Navuk z vprašanji inu odgovori, v Ljublani 1822. 360 str.“ V rokopisu je ostal prevod Pentateuha „Petere Mojzesove bukve“ iz pervotne ali hebrejske besede, ki so pozneje dobro služila Wolfovim prelagateljem Sv. pisma. Te Ravnikarjeve knjige so se močno širile med slovenskim narodom in prav rade prebirale. Mnogi so jih brali že zavoljo lepe, čiste, nepokažene besede, v kateri so pisane. Kako naj se slovenščina lika in bogati, je povedal Ravnikar najbolje v predgovoru k zgodbam Sv. pisma, nekaj pa je to že storil tudi v predgovoru k bukvicam „Svete maše“, kjer je 7 psalmov od pokore poslovenil iz izvirnega jezika. Tam pravi: „Kar se sicer tiče te bukvice, smo si perzadéli kranjski jezik, kar je bilo mogoče, popraviti in vam ga očejeniga, kakor se res govori med nami, dati v roke. Torej smo tudi nemškim in drugim ptujim besedam, ktere lepi kranjski jezik le kazé, slovò dali, in jih s pravimi slovènskimi, deslih po nektirih krajih že pozablenimi besedami namestili. Tako, postavim, se pravi gmajna po slovénsko opčina ali opčestvo, regirati vladati, firšt knez, cviblati dvomiti ali sumiti, ofer dar ali daritev, nucno koristno. Tudi pozableno besedo slava, po ktiri se sami imenujemo Slovénci namest besede čast; slava je več kakor čast.

Tudi ima slovenska beseda lepo lastnost, de se da grozno skrajšati. Namesti reči tedaj: „De bomo po tem, ki bomo vžili telo in pili kri zveličarja, z nebeškimi dobrotami napòlneni“, rečemo lepši in krajši: „De bomo, vživši telo in pivši kri zveličarja, napolneni z dobrotami“. Namesti reči: „Abraham je iz del opravičen, ker je dal svojiga sina na altar“, se reče krajši: „Abraham je iz del opravičen, djavši svojiga sina na altar“. Namesto reči: „Duša po tim, ki se je v svet vstopila, je pozabila Bóga“, se reče krajši: „Duša je vstopivši v svet, pozabila Bóga“. Sem ter tje se sliši kaj enakiga. Pa vsi drugi Slovenci govore tako in tako so govorili naši predniki, zakaj bi mi ne smeli?

Še drugač krajšamo besedo. Namest reči: „Človek se pregreši z obrekovanjem, ker drugim ljudém graje in madeže perdeva“, se reče krajši: „Človek se pregreši z obrekovanjem, perdévaje graje in madeže drugim ljudèm“. Kakor sicer pravimo: Petláje sim peršel do Lublane, ležé sim jedel, stojé sim spal itd.

10. jul.

Ravnikarjeva zasluga je tudi ta, da je on največ pripomogel, da se je začel slovenski jezik učiti v ljubljanskih viših šolah. Zlasti je živo čutil, kaj se pravi brez znanja slovenskega jezika pošiljati mlade duhovnike med narod slovenski. Sami poptujeni so poptujevali narod in kvarili njegov jezik, ker se ga niso nikjer znanstveno učili. Da se temu opomore, je že Kopitar v svoji slovnici l. leta 1808 svetoval, naj se napravi bogoslovcem stolica slovenskega jezika. Iz istega nagiba se je obrnil Ravnikar, da ne bi bila usoda Vodnikova tudi usoda slovenščine po šolah sploh, do barona Zoisa in Kopitarja in s posredovanjem teh mož se je zgodilo, da je cesar Franc l. leta 1812 dovolil v Ljubljani stolico slovenskega jezika in zavezal bogoslovce drugega leta k šolskemu učenju domačega jezika. Sad te naprave se je kmalu pokazal, ne le na Kranjskem, ampak tudi pri sosednjih Slovencih. Kmalu je prišlo dokaj dobro pisanih slovenskih bukev na dan in duhovni govori na prežnicah so bili prosti grozne sodrge.

Zasluga Ravnikarjeva je tudi, da je na stolico slov. slovenskega jezika spravil Metelka in menda prav on ga je naklonil, da je ustanovil novo abecedo po načelih Kopitarjevih. Oznanil jo je vsaj l. leta 1812 v „Zgodbah Svetega pisma“ (14. del, str. 324, 325) in l. leta 1820 so se sešli na Dunaju Dobrovskỳ, Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister in Šlakar ter se posvetovali o napravi edinega slovenskega ali celó občeslov. občeslovanskega pravopisa. Kakor Vodnik zadnja leta, tako se je po Ravnikarjevih načelih ravnal Metelko s svojimi tovariši in učenci in kakor so prej prehudo nemškutarili, tako so jeli odslej preveč trebiti in slovenariti. Na to merijo Prešernove besede v „Novi Pisariji“: „Ak’ hočeš kaj veljati v našim tropi, besed se tujih boj, ko hudga vraga, … Češ biti v Kranjskih klasikov števili, debelo po gorjansko jo zarobi; tri leta pojdi v rovtarske Atene, med pastirje, kmete, sredi kozarjev; to bratec med učene gre lingviste, to priča od jezika lepotije, Slovenci bodo brali bukve čiste“ itd. Z ozirom na malo navadne deležnike, katere je Ravnikar mnogokrat tudi krivo tvoril ( na –vši od imperfektivnih, na ge, e od perfektivnih glagolov), je sprožil Prešeren (ki seveda pravila sam ni znal) vanj znano puščico: „Gorjancov naših jezik poptujevavši – Si kriv, de kolne Kranjc (kmet) molitve bravši.“

„Trotz dieser Ausstellung“, je pisal Čop, „kann nicht geleugnet werden, dass, wenn die Bildung der Krainischen Schriftsprache hinsichtlich der grammatischen Richtigkeit und lexicalischen Reinheit seit einigen Jahren bedeutende Fortschritte gemacht hat, man dieses nebst Kopitar und Vodnik vorzüglich Herren Ravnikar und seinen Nachfolgern, unter denen sich durch Sprachgediegenheit vorzüglich prof. Metelko und die Herren Potočnik und Zalokar auszeichnen, und der von jenem erwirkten slowenischen Lehrkanzel in Laibach zu verdanken habe. Thatsache ist es, dass beinahe alle seit den letzen 15 Jahren in Krain erschienenen Bücher in sprachlicher Hinsicht die besten der früheren Periode bedeutend übertreffen. Übertreibungen, wenn sie wirklich stattfanden, wird am besten die Zeit selbst ermässigen.“

Prevod: „Kljub temu očitku se ne more zanikati, da je ustvarjanje kranjskega pisnega jezika v smislu slovnične pravilnosti in leksikografske čistosti v poslednjih letih doseglo pomemben napredek, za to pa so poleg Kopitarja in Vodnika zaslužni predvsem gospod Ravnikar in njegovi nasledniki, med katerimi se po skrbnem jeziku posebno odlikujejo profesor Metelko ter gospoda Potočnik in Zalokar, katerim gre tudi zahvala za ustanovitev slovenske stolice v Ljubljani. Res je, da vse, v poslednjih 15 letih na Kranjskem izdane knjige, v jezikovnem pogledu znatno presegajo tudi najboljše iz preteklih obdobij. Pretiravanja, če so res bila, bo najbolje omilil čas.“

V dobi Vodnikovi spada k najvažnejšim delavcem brez dvojbe Jernej Kopitar, sloveči jezikoslovec slovanski; mi si ga moremo ogledati, v kolikor je vplival na razvoj našega slovstva.

Svoje življenje je popisal sam; ta življenjepis je priobčil Miklošič v 1. zv. svoje „Slav. „Slavische Bibliothek“ l. leta 1852. Snovi za njegov životopis obsega zlasti mnogo njegova korespondenca, katero je izdal Jagič v dveh debelih zvezkih.

Rodil se je Kopitar l. leta 1780 21. avgusta, kakor stoji v krstnih bukvah vodiške duhovnije (in ne 23., kakor piše on sam) v vasi Repnje. Krstili so ga drugi dan po domači navadi, da se daje detetu imé tistega svetnika, kateri je dobro znan ter se nahaja v pratiki najbliže rojstnemu dnevu, bodi si pred njim ali pa za njim, torej na Jerneja, katero ime pa v slovenščini ne zveni tako dolgočasno kakor v nemščini. Jernej (tudi Jarnej, Arnej, še bolj na kratko Arn) je nedoumna izpaka, če je iz imena Bartholomaeus, vendar se ne dà zaslediti, da bi bila ta izpaka samovoljna nemška zamena na pr. za Arno, kakor je Albert za češki Vojtěcha. Med kmečkim ljudstvom se je rodil Kopitar. Oča mu je bil polovičar gruntar

Nečitljivo, verjetno v grški pisavi.

Ko pa pride septembra meseca domov na počitnice, je bilo na čast njemu, še bolj pa njegovi rodovini, da je stregel gosp. gospodu župniku pri maši, dasi ni seveda razumel ni besedice latinski. Župnik mu je ugajal tudi zato, ker je spoštoval njegovega očeta, cerkvenega starejšino (cehmoštra) in župana. Tej časti se je pa oče podvrgel samo v sili, nikoli ni hrepenel po njej ni po županstvu, ki ga je podeljevala graščina. Zdelo se je namreč očetu, da je oboje, če se vzame tudi na veliko boljšo stran, potrata časa pri gospodarstvu. Za dvomesečnih počitnic se je moral Jernej vsaj ob delavnikih od jutra do večera baviti pri župniku, ki je bil meščanskega rodu, grajskega oskrbnika sin ter se zatorej obnašal gosposki, ali vendar mu je bil nauka željni dečko, kakor se je videlo, tako pri srcu, da ga je puščal domov pol ure daleč samó spat. Gledal je posebno na to, da je govoril učenec pravilno nemški ter ga je pripravljal o počitnicah za kratek čas skoraj za celega pol leta naprej. To mu je koristilo tako, da je l. leta 1792 v prvi mali šoli, ki je bila ob enem prva latinska, izmed 250 součencev, dobil „prvo darilo“. Primerilo se je, da ni bilo rednega učitelja za latinščino, in da ga je namestoval nemški učitelj, ki se je bil prvih latinskih resnic iznebil tako, da je velel zapisati si: do, das, daze, davi, datum in avis m. Kopitar mu pa oboje popravi na veliko veselost vsem součencem brez kake zamere.

Prevelika sramota bi bila Kopitarju, ako bi ne bil poslej vedno prvi po vseh latinskih šolah. Zato mu pa ni bilo treba plačevati nikake učnine, ampak je iz učnine, ki so jo morali po ukazu cesarja Jožefa II. plačevati drugi, dobival po 50 goldinarjev ustanovnine na dar za pridnost, tako da ni od tretje šole (l. 1794), potem ko so mu bili oče in mati umrli za kužno boleznijo, inker je poleg te ustanovnine podučeval slabejše součence, potreboval z doma ne samo nikake pomoči, ampak je l. leta 1794 prišel za domačega učitelja sestrama blagega barona Žige Zoisa, ki je največ pripomogel k temu, da je postal Kopitar potlej to, kar je bil. Kajti tudi potem, ko je bil njegov učenec zvršil Ljubljanske šole ter prešel na Dunaj, je ostal Kopitar pri preljubem in ljubeznivem Zoisu v hiši za tajnika, knjižničarja in rudninske hrambe nadzornika še osem let, ki jih je štel med najprijetnejše vseh svojih živih dni.

Iz svojih gimnazijskih let nam pripoveduje Kopitar v svojem životopisu neke posameznosti o učitelju svojem Penclju, ki mu je bil učitelj v šesti šoli ter pravi o njem: „Ta posebnež se ni rad ravnal po drugih. Namesto poprejšnih prvakov so prihajala pri njem na vrh nova imena šolskih velikašev, t.j. tako imenovanih treh obdarjencev (praemifer) in petih pohvaljencev (akcessistov).“ Tudi pri Kopitarju je pokazal svoje posebne muhe ter ukrenil tako, da je bil Kopitar obdarjen sám. Tako je tudi njega samega zapisal v „zlate bukve“, zato ker mu je bil Kopitar v naglici, vendar ne brez premisleka ugovarjal, ko je Pencelj v Enejidi IV. 611 namesto „meritumque malis advertite numen“

LAT Prevod: „in svojo pravično moč uperite proti podležem“ Vergilij, Eneida, 4. 611.

Kopitar sam priznava, da bi bil, če bi bili konec leta1800 še živeli njegovi starši in zlasti če bi Zoisa ne bilo, stopil bržkone v duhovski stan. Sorodniki sami ga niso mogli pridobiti za to. V letih 1800-1808 se je prenehal pečati s pravimi šolskimi nauki in porabil ta dosti dolgi počitek pri Zoisu za to, da je na vso moč s povoljnimi nauki mašil praznine, ki jih je pustila šola. Francoski se je učil uže v četrti šoli, zato ker je bil neki deželni poglavar poprejšnjega francoskega učitelja svojih otrok usilil deželi za 300 gl. plače na leto; pozneje pa se je Kopitar poleg svojega gojenca zasebno po kakih dveh letih priučil dobro govoriti in pisati. Laški se je brez kake slovnice naučil v Zoisovi na pol laški hiši, vendar izjavlja, da ne bi znal pravilno toskanski napisati niti ene strani, dasi je prebiral in dobro umel laške klasike. Angleščine se je vadil iz šesterih lepih zvezkov Gibonovih; četudi si je najel za ta jezik učitelja tržaškega, se ni naučil do dobrega ga izrekovati. Zavoljo svojega gospodarja Zoisa pa se je pečal tudi s prirodopisom in prirodoznanstvom. Zase in po skrivnem nagonu se je bavil tudi z grščino ter se ni mogel nikoli nasmejati Inverncijevemu Aristofanu. Da je postal slavist, to je pripisovati, kakor sem omenil že pri Zoisu, zlasti temu zadnjemu, kateri je imel tedaj domačega slavista Vodnika. O razmerah v Zoisovi hiši piše Kopitar zelo natančno in smo to že omenili pri Zoisu. Tudi nam pove, kako je prišel do tega, da je začel spisovati slovensko slovnico. Podučevati je namreč jel hčer grofa Bellegarda v slovenščini. V ta namen je začel, ker ni bilo druge pripravne slovnice, spisavati sproti francoski slovensko slovnico polo za polo. Učenka je polo prebrala, kadar ni česa umela, je prašala učitelja, naj jej stvar bolje razjasni. Po dveh mesecih je znala slovenskim poslom dopovedati vse do dobrega. Zaradi tega uspeha podraži Kopitar nekega dne Vodnika za šalo, rekoč: če bode on še dalje odlašal, da ga utegne prehiteti on (Kopitar). Vodnik se nasmeje 5-6 polam francoskega rokopisa ter misli, sebi na nesrečo, da sme on zdaj dražiti Kopitarja, vprašaje ga dan za dnevom, je-li njegov umotvor že pri tiskarju. Na prvo pikanje odgovori Kopitar samo to: „Ne dražite me“, na drugo in tretje pa s tem, da je šel knjigarja prašat, ne bi li hotel založiti slovenske slovnice? Kako potrebna je bila, je sodil mož po tem, ker se je pogostoma popraševalo po njej in je privolil tem rajši, ker ni zahteval Kopitar nikakega plačila, ampak si je izgovoril samó naglo tiskanje. Vodnik ni hotel tega verjeti, ker si ni mislil, da kdor zna spisati slovnico v tabelah po francoski, da še laže po nemški spiše nepretrgano razlago brez tabel. To je Vodnika tako razjezilo, da je moral naposled mecen obeh, Zois, zavoljo nagajivosti Vodnikove biti porok za to, da je Kopitarjevo delo dobro. Vendar je ostal Vodnik še vedno „domači slavist“ kakor prej. Kopitar priznava na tem mestu sam, da ni njegova slovnica popolna. Skladnja je razložena samo nekoliko v skladju, na pravem mestu pa je celo ni, na mestu nje je pa pravopis, če tudi temeljito, vendar preobilo razložen, kar je tudi Dobrowský opazil. Živa duša ni vedela pravega vzroka tej brezkončni temeljitosti razen pisatelja, ki pa ga je zamolčal za to, ker ni hotel nikogar žaliti. In res je knjiga dosegla svoj namen, nadaljuje Kopitar. Pridobila si je celo duhovitega učenca prof. Ravnikarja, škofa tržaškega, ki je počel novo dobo prave slovenske književnosti s svojimi spisi, pa tudi z ustanovljeno stolico za bogoslovce. Ko se je tiskala Kopitarjeva slovnica, je sklenil oditi na Dunaj. Potem, ko je preživel osem let med ljudmi, ter se učil samo izbranih si naukov, je spoznal, da sta svet in on drugačna kakor si je mislil, ko je stopil iz osme šole. Lahko mu je bilo prihraniti si od svoje tajniške plače kakih dvajset stotakov, ponujal mu je pa vrh tega baron Zois, ki je odobraval Kopitarjev namen, za silo pomoči, ki je pa Kopitar ni potreboval, zato ker si je tudi na Dunaju preskrbel prislužka, ter je bil uže po dveh letih na Dunaju izbran najprej za slovanskih in grških knjig cenzorja, brž potem pa za uradnika v dvorski knjižnici s trdno službo, kakoršne si je želel. Kopitar je odšel na Dunaj, ko je bil očevino razdelil med brate in sestre in ves dan pohajal hribe in doline, po katerih je pasel za mladih nog, jemaje, rekel bi, slovo od njih, se je napotil iz početka novembra meseca na Dunaj ter se dal ondi vpisati za pravoslovca. Dasi so pravoznanski profesorji dognali, da nima K. Kopitar za pravoznanstvo nič kaj glave („Kopitar habe fürs Jus keinen Löffel“

„Kopitar ni prav nič nadarjen za pravo.“

Leta 1814 je bil poslan Kopitar, dasi poslednji uradnik dvorne knjižnice, v Pariz, da tam prevzame tiste knjige in rokopise, katere so bili l. leta 1809 Francozi unesli. O tej priliki je krenil tudi v London in Oxford. Že prej je potoval o počitnicah na Prago, do Berlina ter se vračal na Lipsko, Norimberg in Mnihov; l. leta 1837 pa je ob svojih stroških potoval v Benetke in Bolonjo pa v Rim, vrnil pa se je na Livorno, Pizo, Florencijo in Milan. Ves drugi čas je posvečeval svojemu poklicu in spisal razen „slovnice slovenskega jezika“ tudi „Glagolita Clozianus“

LAT Prevod: „Kločev glagolit“.

Že prva leta se je pečal Kopitar na Dunaju z Novogrki, Srbi, Rumunci in Albanci. Ker je bil za narodne predsodke teh ljudi podkovan s trdnim jezikovskim znanjem, zato mu ni mogla njih druščina biti na kvar, ampak samo na korist. To se pa menda ne more trditi o prof. Neidlingerju, ki se je dal Grkom, potujočim v Mnihovo glede grščine spreobrniti k izgovarjanju Reuchlinskemu (novogrškemu) in o tem dal l. leta 1814 tiskati jalov spisek. Kopitar se je drznil možu skromno dopovedavati v istem časopisu (Wiener allgemeine Literatur Zeitung), na kako slabih nogah stoji njegova stvar. Ali pripeti se mu, kakor se je pripetilo še dostikrat potem, da so nasprotniki šteli skromnost za slabost. Neidlinger da, dokler sta si s Kopitarjem še prijateljski dopisovala o stvari, proti njemu knjigo na svet. Kopitar jo prerešeta do dobrega v časopisu (Wiener Jahrbücher) in tako je bila ta stvar dognana. - Drugi prepir je imel z Majorjem; Kopitar je namreč pretresel v istem časniku protopopa rumunskega Jurija Majorja zgodovino Rumuncev, prebivajočih po Daciji in je trdil pisateljevim mislim nasproti, da so Rumunci pomešani z Dačani in s Tračani, ter jim svetoval, naj rabijo tudi poslej azbuko cirilsko, za njih jezik kakor nalašč stvarjeno. Major, ki je bil vzgojen v propagandi, si je mislil, da mu je knjigo pretresel neki razkolniški nadškof ilirski in ga je zato pital z razžaljivimi nadevki, ki jih je dal tiskati, dokler je bil Kopitar še v Parizu. Vrnivši se iz Pariza, odpiše nemudoma Majorju, da je on, njemu istovernik katoličan, pisal ono naznanilo. Zato dobi zdaj tudi on iz robatega peresa tega profesijonalnega prepirljivca več debelih pod nos. Kopitar odneha Rumuncu v zmerjanju, ker se je tačas vnel med Kopitarjem in onim nadškofom (Stratimirovćem katerega je bil Kopitar osvobodil krivega sumničenja) prepir zavoljo tega, ker je bil Kopitar v časopisu „Oesterreichischer Beobachter“ oznanil res čisto srbski slovar slovečega Vuka Stefanovića Karadžića.

Toda z velikimi gospodi ni dobro češenj zobati; pokojni podmaršal Duca (Rumunec, ki se je pa delal Srba) je rogovilil naprošen zarad te stvari kakor kakšen učenjak zoper Kopitarja ter je bil prečastitega nasprotnika umotvor popravil; pa vcepil mu nemara tudi kolikor toliko zmot. Kopitar je pojasnil ta umotvor v četrtem zvezku „Dunajskih letnikov“ (Wiener Jahrbücher) tako strašansko, da je nasprotniku kazalo umolkniti. Imel je prepir tudi s Poljakom Duninom Borkowskim o samih dogodkih, to je zastran tega, kdo je prvi dal na svetlo psalter Sveto – florijanski, pisan v treh jezikih. Po nepotrebnem se je raznetil njegov peti prepir s prerodoljubno svojatjo praško (mit der Clique der Hyperpatrioten) po nepremišljenem ali pristranskem uredovanju „Repertorija“ lipskega. Spoznal je bil namreč Kopitar, da je treba izprožiti pošteno besedo o tem, kaj uganja ta svojat. Urednik pa obdrži Palackega zgodovine pretres, v katerem je bila ona beseda povedana, leto dni pri sebi, in ko mu je bilo dano na voljo, naj ga natisne ali pa nazaj pošlje, ne da bi ga bil nazaj poslal (kot bi bil storil v takem primeru vsak poštenjak), dá ga sicer natisniti, pa tako popačeno, da je bila ravno poglavitna stvar zasukana drugače, kakor jo je bil zapisal Kopitar, premislivši jo do dobrega. Rekel je namreč, da se „Libušin soud“, kolikor ga je z drugimi takimi sumljivimi spisi vred, ne sme nikakor rabiti za zgodovino. Urednik pa je, dasi za to ni imel poklica ni pravice, premenil to tako: „Da se ne sme porabiti ravno vse do zobca.“ Od one dobe je minilo Kopitarja veselje, dajati še karkoli tiskati v tuje liste.

Tako približno se nam je popisal Kopitar sam. Dopolniti nam je ta lastni životopis z nekimi nadaljnimi podatki. Leta1818 je postal Kopitar četrti, l. leta 1827, pomeknivši se mahoma za dve stopnji više, uže drugi varuh, bil 1844 (27. aprila) pa prvi varuh in dvorni svetovavec. Toda ne dolgo potem je mož umrl na Dunaju in bil pokopan z velikim sprevodom na pokopališču sv. Marka, od koder so bili predlanskim, 1897, njegovi ostanki skrbno preneseni v Ljubljano.

Po besedah Miklošičevih je bil Kopitar srednje postave, rjavkastih las, béle kože, tankih usten in modrook; pogleda je bil bistrega, vendar prijaznega. Nosil se je tako kakor tedanja gospoda in po navadi bel robec za vratom. Pomagal je rad sirotam in siromakom. Težko ga je bilo zateči doma, ker je po dnevu vedno tičal v dvorni knjižnici, zakopan v svoje knjige, vendar je bil jako prijazen in postrežljiv proti vsem kateri so ga obiskovali, kar se je godilo zelo često, v društvu je pa bil pravi veseljak. Oženjen ni bil nikoli. Da se je ženil, je pa znano. Miklošič je celo pripovedoval, da bi se bil rad oženil in je tudi snubil na Dunaju neko sila izobraženo gospodično, kakor je ta pozneje pravila Miklošiču sama. Ko jo je Miklošič poprašal, zakaj ga ni hotela vzeti, se mu je odrezala: „Kdo neki naj bi bil tedaj vedel, da bo kedaj dvorni svetnik!“ Ko je Miklošič to pravil Navratilu in pristavil svoj stari izraz, take so ženske

Nečitljivo, verjetno je zakrita kaka neprimerna beseda.

Zadnja leta Kopitarja so bila zagrenjena ne samo po literarnih bojih, ki so večkrat prehajali v osebnosti, jezilo ga je najbolj to, da ga zlasti češki slavisti niso hoteli spoznati tako rekoč za naslednika Dobrovskemu, ampak tudi izguba vse imovine kar si je bil prihranil v teku let, je vplivala nanj zelo občutno. Da je temu tako, se je sicer čuditi, najbrž je nameraval mož napraviti iž nje kake ustanove, ker bi mu sicer ta izguba nikakor ne mogla zadeti takih bolečin, ko je bil vendar samec in mu je bila zagotovljena prvemu

Nečitljivo.

Leta 1842 in 1843, ko se je bavil drugič v Rimu, kjer so po papeževi želji na novo ustanavljali rusinsko semenišče in v ta namen postavljali tudi stolico za staro slovenščino, si je nakopal pljučno sušico, ki ga je tudi pod zemljo spravila. V Rimu je o tej priložnosti prepisoval tudi kodeks Assemanijev, katerega si je bil že ekscerpiral l. leta 1837, ko je bil prvič v Rimu. Na Dunaj se je vrnil bolehen prve dni maja 1843. l. leta . Po smrti Moslovi postane l. leta 1844 prvi kustos dvorne knjižnice. Toda vedno bolehanje ga je prisililo, da je zarad zdravja prešel v Baden blizu Dunaja, kamor je hodil letovat tudi sicer o počitnicah, dokler je bil zdrav. Pa zdravje mu je odpovedalo. Bolan se je vrnil na Dunaj, kjer je stanoval sam pri tujih ljudeh v Bürgerspitalu na mestu, kjer so danes prostori Sport-Cluba. Ker se je bolezen hujšala dan za dnevom, ga je vzel po njegovi želji k sebi prijatelj in rojak prof. Jenko v svojo hišo „na Kostanjevici“ (Landstrasse). Tam je nedolgo nato 11. avgusta 1844 l. leta umrl star 64 let. Njegovo knjižnico je kupila iz njegove ostaline knjižnica ljubljanska, za kar si je zadobil posebnih zaslug M. Kastelec.

Prijatelji so mu postavili na Markovem pokopališču spomenik iz granita z lat. latinskim napisom: Barth. Bartholomeus Kopitar – Carantanus (Slovenec) – Natus in pago Repnje ad Aemonam, d. 23 augusti 1780 – In slavicis literis augendis Magni Dobrovii ingeniosus aemulatur (v množenju književnosti slovanske, velikega Dobrovskega bistroumen naslednik) umrl na Dunaju 11. avg. avgusta . Predlanskim, 1897 l. leta , so bili Kopitarjevi ostanki preneseni v Ljubljano.

Za nas je Kopitar važen po svojih jezikoslovnih spisih, ki se tičejo našega jezika; slovenski ni pisal nič, razen posameznih stavkov v svoji slovnici, svojih kritikah in pismih, vendar je na razvoj našega jezika vplival tako, kakor malokateri. Z Vodnikom in Ravnikarjem je on glavni probuditelj nove slovenščine. On je med drugim prvi opozoril na glagole dovršne in nedovršne v slovnici str. 306; on je sistematično napadel germanizme, zlasti člen in s tem se je začela še le očiščevalna doba; nastavil je dve imenitni načeli za pravopis in skladnjo: gledé sintakse je namreč izrekel zoper Pohlina, ki veli: „Die Krainer. Krainerische Sprach in die Regeln bringen“; to pravilo: „Ne jezik v pravila vprezati, marveč pravila v jeziku iskati in po jeziku posneti mora slovničar“ (131. 148): „Der gramatiker soll treuen Bericht geben, wie die Sprache ist, aber nicht die selbe reformieren wollen (sehe 43). Die Lexikographen und Grammatiker sind nur Statistiker, nicht Gesetzgeber der Sprache, sie sollen treu inventieren und beschreiben, was und wie es ist (sehe 287).“

Prevod: „Slovničar naj zvesto poroča o stanju jezika, vendar naj je ne spreminja (glej 43). Leksikografi in slovničarji so le statistiki, ne predpisovalci jezikovnih pravil. Zvesto naj popišejo in opišejo stanje, kakršno je (glej 287).“

Kopitar je bil bojevita natura. Vseh njegovih bojev nočem naštevati, ker spadajo v zgodovino slovanske filolofije; le glede slovenščine si ga hočemo ogledati. Že prvo njegovo slovstveno delo, „Slovenska slovnica“ l. leta 1808, je nastalo vsled njegove borbe z Vodnikom, katerega je rad obiral v listih do svojih prijateljev, dasiravno se ž njim ni javno prepiral. V slovnici je hudo zdelal ubogega patra Marka Pohlina, da so ga pozneje krivo sodili in ga še dandanes sodijo krivo ter mu odrekajo celo zasluge, ki si jih je res pridobil. Enako mu je bil pri srcu Jan. Janez Nep. Nepomuk Primic (r. 1785, u. 1820 leta), ki je zasedel stolico slovenskega jezika na praškem liceju. Sprva mu je bil naklonjen, pozneje ga je pa tudi po pismih zasramoval. V spisku „Windische Sprachkanzel in Gräz

Prevod: „Sovenska stolica v Gradcu“ v Domovinskih listih.

O značaju Kopitarjevem sodijo neslovenski pisavci večinoma preostro in krivično; ravno njegova pisma, katera je zbral in izdal Jagič, so nam dokaz, da ni bil tak, kakor so ga slikali sovražniki in nasprotniki. Pypin

Aleksander Nikolajevič Pypin (1833–1904), zgodovinar ruske književnosti.

Ni moja dolžnost zbrati vse, kar se je kedaj po pismih pisalo o njem dobrega in slabega. Omeniti hočem le, da Pogodin, hvalno pripoznavaje silno učenost in delavnost njegovo, pravi o njem, da je bil „pylky katolikъ vъ dušě“ in je imel „nêŝto volitérovskoe, sarkastičeskoe vo vzgljadĕ na predméty“. Najbolj ga obirata Šăfarik in Palacký, prvi ga imenuje „ein wahrer Nolimetangere,

LAT Prevod, dobesedno: „ne dotikaj se me“.

Za Kopitarjev značaj je zanimivo, kar piše o njem Kollár, ki ga je zadnjič obiskal 22. julija l. leta 1844, ko je bil Kopitar že na smrt bolan: „Na Dunaju smo ostali samo en dan. Ko sem slišal, da je Kopitar nevarno bolan, sem ga obiskal, dasi so bili moja žena in drugi tamkajšnji prijatelji in Slovani zoper zaradi osebnih vzrokov, češ da je ta mož gg. Šăfarika, Gaja, mene in druge Slovane v poslednjih svojih spisih hudo razžalil. Jaz sem vendar, hoteč dati enkrat zgled slovanske edinosti in pomirljivosti, šel h gospodu Kopitarju. Sprejel me je na svoji bolniški postelji nepričakovano ne le prijazno, ampak tudi vroče in prisrčno. Ker pak ni smel zavoljo bolečine v grlu mnogo govoriti, mi je ves čas stiskal roke ter je govoril bolj z izrazi na obličju, kakor z besedami. Ko sem ga prašal o njegovih nedokončanih delih, spisih in ostalini: komu to zapusti in kedo to dokonča, je odgovoril: ’Zato me le malo skrbi; Napoleon je rekel: Mi si domišljamo, da smo morda nenadomestni, komaj pa umremo, se že potiska na na še mesto pet in deset drugih. Tako je tudi z učenjaki in s knjigami’. Ko sem ga prašal o slovanski stolici v Rimu, je rekel, da svet o tem več govori, kakor je morda resnica. ’Jaz sem’, pravi, ’izuril in usposobil za to nekega dalmatinskega meniha v Rimu, ko sem se tam bavil, toda kake nasledke bo to imelo, ne vem’. Naposled mi je z neko neizrečno radostjo pokazal krasen izvod Ostroške biblije, katerega je pred kratkim dobil iz Peterburga. Ko sem mu jo prinesel z mize k postelji k njemu, razjasnile so se mu ugašajoče oči zopet in so bliskale ko ogenj. ’To je lep zaklad, drag in ljub vsem Slovanom!’ Iz tega je bilo videti, kako vroč častivec stare slovenščine je bil Kopitar. Pri odhodu se je ločil od mene z mirno dušo in zares modrijansko udanostjo, rekoč: ’Ko se vrnete iz Italije, me boste pač težko zopet videli’, kar se je v resnici tudi zgodilo. Sit ei Terra levis! Na njegove človeške slabosti pozabimo, njegove velike zasluge za naš narod pa cenimo!“

Kopitar je bil v zvezi z vsemi važnejšimi možmi tedanje dobe, kolikor so se pečali z znanostmi, ki so se priljubile njemu. Najzanimivejša je za slov. slovenskega filologa njegova korespondenca z Dobrovskim, Šafarikom, Mušickim, Vostókovom, Pogódinom, Jak. Grifom, z nemškima helenistoma Wolfom (iz Berlina) in Schneiderjem iz Breslava, z modroznancem Hermanom iz Lipska, jezikoznancem Valterjem, Sacyjem iz Pariza, Bowingom iz Londona in dr.

Zasluge njegove za staro slovenščino in staro zgodovino slovensko so velike, dasi dandanes ne velja več njegovo mnenje o domovini staroslovenskega jezika. Kolike so njegove zasluge za srbski jezik in slovstvo, to kaže srbska književna zgodovina. Vzbudil je Vuka, ga vodil in zagovarjal kjer je bilo treba. Kako prisrčno je bilo razmerje med obema, kažejo nam najbolj pisma Vukova. 1. dne junija 1814 leta mu piše Vuk med drugim: „Ne izgubljajte popolnoma upanja, da se zopet vrnem na Dunaj in da bova ustno občevala med sabo. 15. dne junija st. st.

Nejasen pomen kratic st.

Naposled ni najmanjša zasluga Kopitarjeva, da je za slovansko jezikoslovje pridobil Miklošiča. Kopitarjevo ime se bo še mnogokrat imenovalo v naši slovstveni zgodovini.

––––

V zadnjih predavanjih sem govoril o Kopitarju ter omenil, da je s svojo slovnico užgal v pisateljih voljo, pisati v kolikor toliko dobrem jeziku in varovati se pred vsem germanizmov. Seveda velja to bolj o tistih pisateljih, ki so pisali na Kranjskem in so bili kolikor toliko v zvezi z glavnimi voditelji kranjskega pisemstva, ter so se šolali sosebno v Ljubljani, kjer so imeli priložnost obiskovati predavanja in vaje pri slov. slovenski stolici v semenišču. Večina pisateljev iz te šole je pisala knjige pobožne vsebine, nekaj tudi take, ki so namenjene priprostemu narodu; mnogi med njimi so še ostali pri stari kranjski šprahi ter jim ni bilo do jezika, ampak le za stvar. Med nje spada na primer p. pater Paškal Škrbinec iz Višnje Gore, sloveč predigar, ki je izdal poleg neke izložejne pesmi tudi več zvezkov predig, namreč en zvezek nedelskih, en zvezek prazniških pridig. Čop pravi, da njegovo življenje „war nicht so ganz regelrecht“,

Prevod: „Ni bilo povsem po pravilih.“

Pesem obsega 50 kitic.

Spisal je tudi zanimivo nemško knjigo: „Die Indianer in Nord Amerika Ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche u. und s. so w. weiter “,

Prevod: „Indijanci v Severni Ameriki, njihov način življenja, običaji, navade in drugo.“

Za posvetni poduk je skrbel še Juri Jonke iz Srednje vasi na Kočevskem, ki je dal preložiti svojo knjigo „Kranjski Bučelarček, to je kratko podučenje čbele rediti“. Preložil jo je Luka Pintar, pisatelj pobožnih knjižic. S spisi teh mož je bilo vsaj kolikor toliko preskrbljeno za branje narodu, za praktični poduk v verskem in gmotnem oziru, s čemur so gotovo po svojih močeh nekaj dopomogli k nravnemu in materijalnemu napredku naroda, na slovstvo pa niso imeli nobenega drugega vpliva, da, nekateri iz imenovanih, so stavili razvoju posvetnega slovstva, kakor bomo videli pozneje, celó zapreke.

Razmeroma kesnó so stopili na slovstveno polje štajerski Slovenci. Imenoval sem že Popoviča, Hasla, Fr. Franca Gorjupa in Zagajšeka. Iz prejšnih stoletji so bili Štajerci samo latinski in nemški pisatelji, nekateri med njimi, kakor Popovič in Gašpar Rojko, so dosegli svetovno slavo. O slovenščini se iz prejšnjih let le malo sliši. Misli se, da so v Rušah že v času od l. leta 1676 do 1697, za gotovo pa leta 1700, predstavljali igro tudi v slovenskem jeziku, ki jo je zložil neki benediktinec Egidij; kaj je s slovenskim rokopisom in kdo ga je napisal, o tem molči kronika ruška. Tudi štajerskim slovenskim pisateljem je bila prva potreba pobožnih knjig. Take so pisali Hasel, dalje Franc Gorjup, ki je izdal „Cerkovno lejto ali Evangeljski navuk za use nedele in praznike“, potem Goličnik Janez, ki je poslovenil Janžetovo „Čebelarstvo“. Anton Breznik, beneficijat v Žalcu, je oskrbel stoletno pratiko z gospodarskimi sestavki, knjiga, ki je bila še dvakrat ali trikrat natisnjena in še dandanes napoveduje, kakšno bo vreme. Na Štajerskem je deloval Reja Andrej, rojen l. leta 1752 pri Krminu na Goriškem, pozneje fajmošter v Zibiki in v Šmarju pri Celju; kot župnik pri sv. Petru na Sotli je marljivo pobiral in zapisaval nepoznane mu slovenske besede in reke in v tem duhu je poslovenil tudi Jakominijev Veliki katekizem. Istega leta, katerega je izšla stoletna pratika Breznikova, je neki nepoznani pisatelj izdal v Mariboru „Enu malu besedishe nemrič slovinskiga inu nemškiga jezika“, ki je bilo potem še dvakrat ponatisnjeno; veči del tega besediša obsegajo slovensko nemški pogovori dveh kmetov o dobrem in praktičnem gospodarstvu; govori se tam o živinskih boleznih, kako jih je lečiti, kako je ravnati s pšenico, režjo, ječmenom, ovsom, ajdo, prosom, konji, govedom, kako je skrbeti za zdravje; zopet drugo poglavje podučuje kmeta od društve, te gosposke, od postav inu Žovnierjov, zopet drugo od dazije in štibre, eno govori od pokojnosti tega kmetniga stana, dalje pogovor med dvema sosedoma, v katerem razlaga sosed sosedu, kako si je opomogel iz stiske in reve. Pisatelj je bil po jeziku domá med Slovensko Bistrico in Mariborom.

Prečrtano Konjicami.

Edini mož, ki je v žalostni ponemčevalni dobi deloval med štajerskimi Slovenci v narodnem duhu in izobraževal svoje rojake ne samo kot predigar in učitelj, ampak tudi kot pesnik, je Leopold Volkmer. Rodil se je v Ljutomeru 13. oktobra 1741 l. leta Povoden S. Simon poroča v svojem spisu „Bürgerl. „Bürgerliches Lesebuch“, da je bil Volkmerjev oče Sležak,

Šlezak – poljski Šlezijec.

L. Leta 1773 je dobil Golobov beneficij in je prevzel dušno oskrbovanje ptujske bolnišnice, katero službo je opravljal do septembra leta 1784, ko se je preselil k Sv. Urbanu zunaj Ptuja, kjer je bil kaplan do 27. avgusta 1788. leta. Po smrti župnikovi je postal tam oskrbnik, katero službo je opravljal do 2. februarja 1789 l. leta , ko se je preselil kot oskrbnik k Devici Mariji v Vurbergu. Od 4. julija 1789 l. leta do l. leta 1808 je bil kaplan pri Sv. Martinu pod Vurbergom. V tej dobi je ustanovil zalogo za kaplana pri Sv. Martinu, položivši v ta namen 400 goldinarjev, ki nesejo 16 gl. 80 kr., za katere je opraviti pet svetih maš. L. Leta 1808 je dobil 200 gl. pokojnine, katero je še štiri leta užival pri Sv. Martinu. Leta 1812 se je preselil nazaj k Sv. Urbanu, kjer je 22. septembra 1814 bral zlato sv. mašo. 20. decembra 1815 je prosil, da bi ga škof oprostil dolžnosti, moliti brevijar, ker so mu oči oslabele, kar se mu je 10. januarja 1816 l. leta tudi res dovolilo. Pri Sv. Urbanu ga je zadel 4. februarja 1816 l. leta v cerkvi mrtvoud, umrl pa je 7. februarja l. leta 1816.

Volkmer je bil velik prijatelj pridnih mladih ljudi; v tem delu je že na Ptuju osnoval zasebno šolo in se ž njo preselil k Sv. Urbanu. Veliko mladenčev je izučil do viših šol, dosti prav siromašnim pa je on pomagal šolati se. Dijaki so imeli pri Volkmerju hrano in še pred štiridesetimi leti se je pri Sv. Urbanu kazal na desko pritrjen nož na vzvod, s katerim je Volkmer rezal svojim učencem vsakdanji kruh. Župnijski knjižnici pri Sv. Urbanu je zapustil tudi svoje knjige, katerih je precejšne število. Če sodimo po njih, je bil gotovo zelo izobražen. Volkmerja narod dolgo ni pozabil zlasti zavoljo njegove ljubezni do petja v domačem jeziku. Še čez trideset let po njegovi smrti so znali ljudje urbanske fare veliko lepih reči pripovedovati o njem, posebno tudi o mestu, kjer je stal v pesmih toliko obžalovani hrast.

Prve pesmi je spisal Volkmer v dobi, ko je bil kaplan pri Sv. Ožbaltu od l. leta 1765 do 1769. Snov jim je zajemal iz basni nemških pesnikov Gellerta, Gleima in Lessinga. Kaplan pri veliki cerkvi v Ptuju je spisal več cerkvenih pesmi, katerih je precejšne število prepisal Jožef Štuhec, okoli leta 1800 učitelj pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, nekaj jih je bilo tudi natisnjenih v Gradcu 1783 l. leta „Pesme k tem opravili te svete maše, s toj pesmoj pred predgoj, iz nemškega na slovensko prestavlene, za fare Optujske dekantie“. V Gradcu, pri Royeri 1783. Pri teh pesmih je zanimivo to, da so pisane v dobri meri, ne kakor kranjske cerkvene pesmi iz tiste dobi, samo v štetih zlogih, n.p.: „Rosi nebo, to pravico, Megle dol nam dajte njo“, ali „Zveličar je gor vstano, Na tretji dan ganc rano.“ V l. letih 1784 do 1789, ko je bival pri Sv. Urbanu, spadajo tri basni, katerih snov je zajeta iz Pfeffelnovih,

Gottlieb Konrad Pfeffel (1736–1809). Nemški pisatelj, častni član berlinske Akademie der Künste in kraljevske Akademie der Wissenschaften v Münchnu.

Volkmerjevi umotvori niso prosti nemškega duha, dasi se je mož dosti trudil, peti v narodnem duhu; večkrat jim poleg obilnega zdravega humorja manjka pesniškega vzleta; tudi jezik je včasi pogrešen. Vendar gre z druge strani Volkmerju zasluga, da je s svojim na pol narodnim pesnikovanjem oživil sploh ljubezen do pesništva ter pripomogel, da se je ohranila v Slovenskih Goricah slovenska pesem. Vrhu tega odlikujejo zlog njegovega narečja mnoge znamenite jezikovne posebnosti, nekaterim niso bile ravno zavoljo tega po volji, zlasti ne Kranjcem, Prešeren je zavoljo njih celo pičil Murka, toda tajiti ne smemo, da so na svoje rojake ravno tako vplivale, kakor na Kranjce Vodnikove.

Kakor Volkmer je deloval tudi Štefan Modrinjak iz Središča, kjer je bil rojen l. leta 1774. Stanko Vraz ga je v svojem delu „Gusle i tambura“ omenja pohvalno. Tri gimnazijske razrede je zvršil v Varaždinu, sedmi in osmi v Gradcu, kje druge, se ne ve. Bogoslovje je dovršil najbrž v Gradcu. L. Leta 1804 in 1805 je bil kaplan v Ormožu, potem župnik pri Sv. Tomažu do l. leta 1814; nato je prišel k Sv. Miklavžu, kjer je l. leta 1827 umrl nagle smrti.

Vraz piše o njem: „Ljudi, što su ga poznavali, hvale ga, kao čovjeka umnostno učena, ugodna i poštena. Proti koncu svojih godina, nerado gledan od poglavara, poradi nekojih stvari, v koje se slobodni taj um nije mogao skučiti, zanemari se sasvim, pijući preko mere, da u piću zaboravi tuge i žalosti svoje …“

Vraz neizmerno hvali njegove pesmi, češ, „da su žeženo zlato, pravi ures poezije slavjanski. Iz njih zbori“, pravi, „čisti um slavjanski glasom domorodnim; misli uzvišene, izložene obrazi sjajnim, fantazije zdrave, skore, uznešene“. Ta hvala je seveda preveč navdušena. Modrinjak je imel lep talent; v malem številu njegovih pesmi nahajamo lepe smele podobe in druge govorniške figure, pa izvajanje glavne misli je tu in tam nejasno in pesnik večkrat pade, rabeč kak robat izraz, v nedostojnost; verzi so slabi, dasi ne vsi, jezik pa je pomešan z nemškimi in madjarskimi besedami. Pesmi je zlagal le v naglici, kar je razvidno iz šepavih verzov in nečistih rim; najbrž niti ni imel namena kedaj jih izdati; zlagal jih je o priložnosti ter jih bral znancem in prijateljem ko je bil dobre volje pri „punoj ročki“. Njegov rokopis v slov. slovenščini je pisač po njegovi smrti razdrapal in vrgel na smetišče in le malo se jih je ohranilo. Le mala knjižica se je že prej rešila, iz katere je nekaj pesmi prepisal Vraz. V nji nahajamo neko zaljubljeno „Elegijo“, o kateri pravi neki kritik, ki jo je bral, da se misli ne zlagajo z duhovskim stanom in poklicem in da je morda s tem Modrinjak zakrivil, da je bil „nerado gledan od svojih poglavara“. Tudi druga, „Golob“, je zaljubljene, sentimentalne vsebine, toda se ne tiče pesnikove osebe. Zložena je l. leta 1812. Golob in golobica sta združena v ljubezni; jastreb prileti, zažene se na golobico in ji izmakne rep. „Golob tužen, ves prestrašen – Žalosten sedi – S tugom zgube je opašen – Suznato gledi. – Suzne oči – gor zdigava – Vu dne v noči – Si zdihava, -Gnezda ne gradi“. Več si ne išče hrane in končno: „V mračnem koti – Žalost ga vmori. Golobica od strahote Dalko zaleti, Celi tjeden do sobote, V dom ne pogodi, Sem tam besno Trudna leče, Tužno, kesno Al brez sreče K domi prileti“. Doma lačna in žejna neprestano išče goloba, najde ga naposled v kotu na slami mrtvega, toda misli, da je še živ in spi. Ko pa se prepriča o njegovi smrti, „K njemu tužna se pridene Pa ž njim vekom spi“. Kakor je razvidno iz te vsebine, je snov jako sentimentalno medla, neosnovana in neverjetna.

Verzi niso ravno slabi, pa neprimerno izbrani za pripovedno – lirično pesem. Tretja pesem ima naslov „Amico Zvetkoni“,

LAT Prevod: „Prijatelju Cvetku“.

V pesmi „Vinska bratva“, hvali pesnik vinsko moč in dobroto, ki v žalosti tolaži človeka, ter mu zbuja v srcu radost in veselje.

V pesmi „Deklici“ svetuje pesnik ženskim, naj se mlade omože, ker sicer lahko obsedé; posneto je po neki nemški. V pesmi „Prošnja“ se nam kaže zopet zaljubljenca; neka druga, „Punica zeta tuži“, je šaljiva. Mati namreč toži, da ima zeta zapravljivca, ki cele noči kvarta, po dnevi pa spi. Ko ni doma kaj jesti, pa kolne da je strah. „Gosposki stališ spoznan od kmeta“ kaže, kako je Modrinjaka veselilo poljsko delo. V nji graja gosposki stan zavoljo zapravljivosti, napuha, skoposti in preziranja delavskega stanú. Ena kitica slove: „Proti sirotam slep in gluh. On nezna kde izrase kruh, Na bresti al na vrbi. Po celi den za kratek čas V zrcalo gleda si obraz, Jé, pije, spi brez skrbi“. Manjše vrednosti je šaljiva „Od pet pijanih bab“ in „Fabula“, ki pa se je Vrazu tako dopadla, da jo je v zbirki „Gusle i tambura“ pohrovatil.

V Primčevih pismih se nam je ohranil prepis Modrinjakovega pisma Cvetku, iz katerega razvidimo njegovo navdušenost za domači jezik. V njem pa se nam je ohranila zanimiva izpovedba, da se je že l. leta 1809 zbralo nekaj rodoljubov v združbo, da bi gojili svoj jezik. „Vor 7 Jahren sind wir, 9 an der Zahl, alle ex ordine Levi, mit Kreisämtlicher Bewilligung den 30. September

Pravilno November.

Ko so se skušali združiti doma v književno delovanje in izobrazbo jezika maloštajerski

Verjetno spodnje Štajerci.

Prvo mesto med temi zavzema Janez Nep. Nepomuk Primic iz Zaloga na Kranjskem, rojen okoli leta 1790. Leta 1809 je pristopil prostovoljnim domobrancem štajerskim in poslal istega leta Vodniku nekoliko poslovenjenih Kollinovih brambovskih pesmi v pregled. V letu 1810, ko je bil še jurist v Gradcu, je črpal za slovar gradivo iz Truberja in Dalmatina. Istega leta je osnoval malo društvo svojih tovarišev, nazvavši je „societas slovenica“. S Kopitarjem sta si dopisovala, in prvi ga je hvalil in spodbujal, in Dobrovski je izjavljal o tem svojo srčno veselje: „Primitz et socii valde mihi placent.

LAT Prevod: „Primic in tovariši mi zelo ugajajo.“

V tem društvu se je rodila misel o potrebnosti slovenske stolice. Vedeli so jo sugerirati Jožefu vit. vitezu Vareni, predstojniku finančne prokurature, ki je opozoril na to potrebo tedanjega naučnega referenta Jüstela. Ta se je takoj poprijel ideje in 4. julija l. leta 1810 pisal štajerskim deželnim stanovom o tej stvari. Poudarjal je važnost znanja slovenskega jezika za duhovnike ki ga morajo, in za uradnike, ki bi ga morali znati. Ustanovitev javne stolice bi v kratkem pomogla k temu. Če stanovi vzdržujejo brez velike koristi za deželo učitelja francoskega in italijanskega jezika, bodo pač tudi radi vzdrževali to stolico, ker so morali do sedaj za slovanske dele dežele jemati uradnike s kranjskega, kar pa zdaj ni več mogoče, ker je Kranjsko bilo pod Francozi. Stanovski odbor (ali dandanes bi rekli deželni odbor) je predložil, da se stolica ustanovi in učitelj naj bi užival 1000 gl. plače; dežela bi mu plačevala tretji del. Posebno naj bi se gledalo na to, da se mladeniči nauče temeljito in dovolj tega jezika, k čemur je potreba večletnega poduka in mnogo praktičnega vežbanja v govorici. Deželni zbor je sklenil nov. novembra 1810 ustanoviti plačo s 500 gl., katere polovico bi plačali stanovi. Jüstel je potem 15. dec. decembra istega leta poročal dvorni šolski komisiji tako, kakor je sklenil deželni zbor, torej premenivši prvotno svoje mnenje gledè slovenskega jezika; kot prvi razlog je naveden, da naj se stolica ne napravi zato, da bi se postopalo zoper razširjanje nemškega jezika, ampak ravno za to, da se nemščina čim dalje razširja („den wer den Wenden deutsch lehren will, muss seine Sprache verstehen, muss Ideen mit denselben zuerst in dieses seiner Sprache wechseln können“);

Prevod: „Kajti kdor želi Slovenca učiti nemščine, mora razumeti njegov jezik, z njim se mora znati sporazumevati v njegovem jeziku.“

Meseca aprila 1811. je predložil Jüstel poročilo cesarju, da se napravi stolica s plačo 250 gl., ktero doprinašajo stanovi, in sicer tako: 1. Da nikdo ni prisiljen poslušati, 2. Za poskus na tri leta, ali se bo nahajalo zadosti učencev, kajti fiziki, pravoslovci, gospodarski in drugi uradniki krvavo potrebujejo znanje slovenskega jezika, in ta jezik je gotovo toliko in še bolj koristen kakor franc. francoski in ital. italijanski , za katera plačujejo stanovi posebna učitelja; tudi učitelji na slovenskih šolah delajo brez slovničnega jezičnega znanja teže in manj uspešno, zakaj glavne šole v Celju in Mariboru nimajo deloma zategadelj zaželenega napredka ter ravno zaradi tega znanja nemškega jezika ne širijo uspešno, ker so se našle le osebe, ki znajo samo nemški, da so bile tam nastavljene za učitelje. Glede filozofičnih nauk v slovenskem delu štajerskem in glede učenja na teh zavodih je še posebej poročal. Cesar je meseca julija 1811. leta odločil v tem smislu.

Konkurza, razpisanega po stanovih, so se udeležili trije kompetenti: Ivan Šmigoc, pravnik drugega tečaja; Ivan Nep. Nepomuk Primic, skriptor na licejalni knjižnici in Franc Cvetko, bogoslovec drugega leta s pogojem, da sme zraven dovršiti bogoslovje. Deželni odbor je odbil Cvetkov pogoj in na prvem mestu predložil Šmigoca zavoljo tega, ker mu je bila od mladih nog štajerska slovenščina (die windische Sprache) kot materinščina znana, ker je že privatno podučeval in zložil slovnico slov. slovenskega jezika, katero je dunajska cenzura že odobrila, Primicu pa, rojenemu Kranjcu, ne morejo biti razna narečja štajerske slovenščine tako znana.

Primic je l. leta 1810 obiskal Dunaj, kakor vemo iz njegovega prvega lista Županu; tam se je pač sešel tudi s Kopitarjem, katerega je hotel že prej sprijazniti zopet z Vodnikom: „Primitz iz Gradca will den Versöhner machen zwischen mir und V. Vodnik . O hominem molestum! ich habe nichts gegen V. Vodnik , als daß er auch ein Figulus

LAT Prevod: piskrar, lončar (pomen nejasen, najbrž gre za zmerljivko, morda v latinščino zavito namigovanje na figo, ker Vodniku ni uspelo sestaviti obljubljenega slovarja ipd.).

Drugod piše Kop. Kopitar Dobrovskemu: „Primitz ist also richtig Prof. Professor der slov. slovenischen Sprache in Gratz und hat 60 Schüler, meist Theologen (was ich am meister liebe und dem Pr. Primitz auch dringend empfohlen habe) und andere Mitläufer, die sich später immer verlaufen mögen. Aber die Eingeborenen (to je štaj. štajerski Slov. Slovenci ) sind auf Primitz eifersichtig, desto braver muss er sich zeigen. Ich hatte mich ihm gebrochen wegen seines themistokleischen Charakters (ker mu ni v treh dneh vrnil neke knjige) und weil ich ihn im Grunde für einer Erben der Talente des P. Pater Markus halte, wiewohl er deutsch ganz vernünftig schreibt, so wird erganz geschmacklos, sobald er den Mund auf Krainisch aufmacht; da hascht er nach ungewöchnlichen (icepten sensu Ciceroni) Phrasen indessen ist er doch unter den Steyrern der Abbas. Aber zur guten Sache will ich einmahl mein persönliches Gefühl zur Opfer bringen, und ihm wieder vorpredigen. Heute kann ich ihnen nur seine Lectionsankündigung und seines Wörterbuchs übermachen, die mir recht gefällt. Dies würd den Vodnik aufschrecken, der mit dem Bau eines Lycealconvicts, davon er Rector werden soll, beschäftigt ist. Ich besorge nur, dass Primitz’s themistoklischambitioser, also nicht biederer Charakter noch mehr dazu beitragen wird, ihn verhasst zu machen als seine Ausländerschaft.“

Prevod: „Primic je torej zares profesor slovenskega jezika v Gradcu in ima 60 učencev, večinoma teologov (kar mi je najbolj ljubo in sem Primicu tudi priporočal) in nekaj nerednih obiskovalcev, ki pa se pozneje radi porazgubijo. Toda domačini so na Primica ljubosumni, zato se mora še bolj potruditi. Sam sem z njim prelomil zaradi njegovega temistoklejevskega značaja in ker mislim, da je dedič zapuščine patra Marka. Čeprav piše v nemščini popolnoma razumljivo, pa takoj, ko po kranjsko odpre usta, spregovori popolnoma neokusno in lovi neobičajne fraze, vendar je med Štajerci abbas. Vendar sem za dobro stvar pripravljen žrtvovati svoje osebne občutke ter mu ponovno pridigati. Danes vam lahko posredujem samo napoved njegovih predavanj in slovarja, kar mi je zelo všeč. Vodnika, ki je zaposlen z gradnjo licejskega konvikta, kjer naj bi postal rektor, bo to zelo prestrašilo. Poskrbel bom, da Primicu njegov temistoklejevsko ambiciozni, ne preveč čvrst značaj in njegovo tujstvo ne bosta še bolj pripomogla k njegovi osovraženosti.“

Kakor pripoveduje Kopitar, ni bil le on sam, ampak so bili s Primcem nezadovoljni tudi drugi „Primic hat den ersten Kurs diesen Sommer bis auf die Verba mit 30–60 Schülern vollendet. Meinetwegen, so lange die Studenten nur das Befohlne (und zwar nicht inconsequent, da die Direction der Studien väterlich Sorge führt) für wichtig ansehen. Die Steyrer (seine vorigen Freunde Zvetko, Šmigovc etc.) sind nicht mit ihm zufrieden, ich glaube, weil er zu egoistisch ist, auch aus lauter Ambition und unreifer Klugheit manchml ein Bissel unredilch handelt. Indessen war es seines Enthusiasmus wegen doch der beste zu der Stelle, und in der Ferne (Klagenfurt etc.) hat er warme Verehrer. Er hat ganz Innerösterreich zu Beiträgen zu einem deutsch-windisch-lateinischen Lexicon aufgefordert. (Hätte er lieber aus sich, Marcus, Gutsmann, Habdelič, Belostenec etc., einmal vorerst ein Inventarium in Groben aufgenommen, und auf breitem Schreibpapier drucken lassen; dann könnte er Beträge zu etwas vorhandenem fordern; aber so, sollen 1000 zugleich das nähmliche von Grund aus anfangen etc.!)

Prevod: „Primic je prvi tečaj tega poletja končal do glagola, in to s 30 do 60 učenci. Meni je vseeno, dokler študenti menijo, da je pomembno samo zapovedano (in sicer dosledno, ker vodi direktorat za študije o tem očetovsko skrb). Štajerci (njegovi prejšnji prijatelji Cvetko, Šmigoc itd.) z njim niso zadovoljni, mislim, da zato, ker je preveč sebičen in iz prevelikega častihlepja ter nezrele razsodnosti včasih ravna nekoliko nepošteno. Toda med prijavljenimi je bil najboljši zaradi svoje zavzetosti in drugod (v Celovcu itd.) ima tople oboževalce. Celo notranjo Avstrijo je pozval, da napiše prispevke za nemško-slovensko-latinski slovar. (Bolje bi bilo, če bi najprej sam površno pregledal Marka, Gutsmana, Habdeliča, Belostenca in druge ter to dal natisniti na širok pisalni papir, potem bi lahko zahteval prispevke k nečemu obstoječemu, tako pa naj bi njih tisoč istočasno od začetka začelo delati isto stvar itd!).“

Tožbe Primčeve zoper Kopitarja v pismih na Župana nam pričajo, da je Kopitar imel o njem zelo slabo mnenje, pa po krivici, kakor je Kopitar krivo sodil tudi Vodnika. Primic spada mariveč gotovo k številu tistih domoljubov, ki so iz vsega srca skušali preporoditi svoj narod. Ni sicer imel blestečega uma Kopitarjevega, pa tudi ni imel njegove strupenosti in nepriljubljenosti. Nasprotno, on se je trudil, če je kje zapazil kakšno napetost, odstraniti jo, in pomiriti nasprotnike n. pr. Kopitarja z Vodnikom. Kopitar je preganjal Primica s strupeno kritiko. Primčeve tožbe o tem glede p. patra Marka omenil sem iz 2. Primčevega pisma že zadnjič. Ono nam je hkratu najlepši dokaz, da je Kopitar šel v svojem zaničevanju predaleč; v njem nam izpoveduje Primic tako rekoč svojo vero gledé narodnih potreb Slovencev v tedanji dobi. Načrtal je ob enem v njem tudi sebe in stanje svojega naroda; zato je za zgodovino tedanje dobe imenitno, kakor sploh Primic zasluži časten spomin bolj zavoljo svojega neknjiževnega, kakor književnega delovanja. V njem piše Primic, ko se je zagovarjal zoper očitanje Marcijanstva.

Ob počitnicah sta se Primic in Župan tudi sešla in Primic je ustno najbrž še bolj dokazal neumestnosti Kopitarjevega srda; v tem oziru je tudi pisal Kopitarju. Kako je bil Primic ukaželjen in je želel opominov in popravkov od vseh straní, nam kaže tretje pismo Županu, v katerem priobčuje interesantne podrobnosti o konkurzu za stolico slov. slovenskega jezika, o nalogah itd.