Avtorske pravice za to izdajo določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva–Brez predelav 2.5 Slovenija
Vir opisa in transkripcije dokumentov je naveden za vsako enoto v dodatku Bibliografija.
Delo za to izdajo sta financirali Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem:
Elektronska znanstvenokritična izdaja je druga, popravljena in
dopolnjena izdaja knjige Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O
slovstvu na Kranjskem: Znanstvenokritična izdaja (Ljubljana: SAZU,
2009). Obsega prepise in prevode štirih najstarejših pregledov slovstva na
Slovenskem, ki so jih med letoma 1560 in 1719 napisali Primož Trubar, Tomaž
Hren, Janez Vajkard Valvasor in Janez Gregor Dolničar. Ti teksti so ne glede na
zelo različne okoliščine nastanka prvi začetki slovenske literarne zgodovine
pred njenim izoblikovanjem v znanstveno vedo na koncu 18. in na začetku 19.
stoletja. Predvsem pa so dragoceni in pogosto edini vir podatkov o znanih, manj
znanih in povsem neznanih avtorjih, knjigah, rokopisih in drugih kulturnih
dosežkih na Slovenskem v dobi reformacije, protireformacije, katoliške obnove in
baroka.
Literarna zgodovina kot samostojna znanstvena disciplina se je pri nas začela
oblikovati sorazmerno pozno, šele sredi devetnajstega stoletja. Kot prvo
samostojno znanstveno delo s tega področja se v leksikalnih geslih običajno
navaja Literatura Slovencev (Literatur
der Winden), ki jo je leta 1831 napisal Prešernov prijatelj Matija Čop,
vendar je več kot tri desetletja ostala v rokopisu, preden je bila – v okviru
druge izdaje Šafarikove Zgodovine južnoslovanskih
književnosti leta 1864 – natisnjena in objavljena.
Vendar pa to ne pomeni, da pred tem datumom na področju slovenskega literarnega
zgodovinopisja pri nas ni bilo raznih naključnih ali sporadičnih poskusov.
Najbolj znan leksikalni pregled kranjskih piscev je že pol stoletja pred Čopom
sestavil Marko Pohlin v delu z naslovom Bibliotheca
Carnioliae. Prve zametke ali prve poskuse zbiranja
literarnozgodovinskih podatkov pa lahko zasledimo že dvesto let pred Pohlinom,
saj segajo do Primoža Trubarja, ki je v Kemptenu sestavil in leta 1561 objavil v
nemščini napisan register vseh svojih dotlej objavljenih spisov in knjig. Čeprav
Trubarjev register nima znanstvenih ambicij, ampak predvsem nekakšen apologetski
in promocijski značaj (z njim je Trubar pač poskušal pridobiti in si zagotoviti
pokrovitelje in sponzorje za svoje nadaljnje knjižne objave), ga vseeno lahko
označimo kot pri nas prvi primerek literarne bibliografije, ki že od antike
velja za najbolj nepogrešljivo pomožno vedo literarnega zgodovinopisja. Za
Trubarjem lahko podoben, čeprav manj popoln zasnutek zbirke bibliografskih
podatkov zasledimo pri škofu Tomažu Hrenu, ki je zapustil (v latinščini
sestavljen) rokopis z naslovom Memoriale. Na precej
solidnejšo raven se je po Tomažu Hrenu povzpel Valvasor, ki v Dodatku (Anhang) k šesti knjigi svoje monumentalne monografije Slava vojvodine Kranjske ni zbiral samo bibliografskih
naslovov, ampak nam je posredoval tudi veliko dragocenih biografskih podatkov.
Vrsto naštetih pionirskih predhodnikov zaključuje Janez Gregor Dolničar, eden
najvplivnejših in najbolj dejavnih članov ljubljanske Academiae Operosorum, ki je v prvih desetletjih osemnajstega stoletja
napisal in v rokopisu z naslovom Bibliotheca Labacensis
publica zapustil obsežen pregled književnosti na Kranjskem, v katerem
je predstavil dela okoli 190 kranjskih pisateljev.
Vsi ti zasnutki našega literarnega zgodovinopisja so zanimivi in dragoceni ne samo kot častitljiva kurioziteta, ampak tudi kot nepogrešljiv vir in zakladnica bogatega podatkovnega gradiva, še bolj pa, ker v njih lahko opažamo sčasoma vse izrazitejšo težnjo k sistematizaciji in objektivnejši presoji literarnega gradiva in njegovih ustvarjalcev. Žal pa so vsa ta besedila zelo težko dostopna, saj so nekatera ohranjena samo v še neobjavljenih rokopisih, pa tudi tista, ki so bila v kakem drugem okviru že kdaj natisnjena, na prvi pogled niso takoj opazna kot izrazitejši prispevki k literarnemu zgodovinopisju.
Da bi se ta vrzel zapolnila, se je v krogu strokovnjakov, s katerimi se je družil
in posvetoval pokojni ustanovitelj naše fundacije dr. Bruno Breschi, pred leti
rodila ideja, naj bi se dvojezični komentirani izdaji Pohlinove Bibliothecae Carnioliae, ki je bila (obenem s Pohlinovo
Kraynsko grammatiko) leta 2003 ponatisnjena, v
doglednem času pridružila še podobno zasnovana zbirka besedil pionirskih
predhodnikov literarnega zgodovinopisja na naših tleh. Seveda se pri omenjenih
piscih, ki prihajajo v poštev, večina biografskih in bibliografskih podatkov v
glavnem omejuje na Kranjsko kot osrednjo deželo, v kateri je takrat raslo in se
razvijalo slovensko pismenstvo, čeprav je znano, da so se v tem času pojavljala
slovenska besedila in uveljavljali slovenski pisci tudi v drugih deželah – na
Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v Trstu, Istri in Prekmurju. Upamo, da štajerski
in prekmurski, koroški in primorski rojaki zaradi besedne zveze »na Kranjskem« v
naslovu naše knjige ne bodo preveč prizadeti; saj se npr. tudi v uvodoma
omenjeni Čopovi literarni zgodovini oznaki kranjski ali
kranjščina velikokrat uporabljata, tudi v primerih,
ko gre očitno za štajerske ali koroške pisce. Vsekakor bi bilo zanimivo
zasledovati in raziskati, ali so morda v tem obdobju podobni poskusi zbiranja
bibliografskih in biografskih podatkov nastajali tudi kje v naših drugih
deželah. Takšna raziskava ostaja slej ko prej deziderat, ki bi ga fundacija
skušala po svojih močeh podpreti.
Zahtevno uredniško delo v tej knjigi je opravil dr. Luka Vidmar, ki je tudi avtor dveh spremnih študij. Kritični prepis izvirnih nemških ali latinskih besedil je ponekod povzet po Jožetu Rajhmanu in Francetu Kidriču, drugod sta to zamudno delo opravila Monika Deželak Trojar in Vojko Pavlin. Kot prevajalci nemških ali latinskih besedil in kot avtorji drugih spremnih študij pa so – poleg zdaj že pokojnih profesorjev Jožeta Rajhmana in Janka Modra – sodelovali profesorji Primož Simoniti, Monika Deželak Trojar, Neža Vilhelm in Marijan Smolik, medtem ko je Martin Grum sestavil izčrpno bibliografijo dosedanjih študij in objav.
Izid knjige je – poleg Fundacije dr. Bruno Breschi – omogočila tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki je z denarno subvencijo podprla njen natis.
Ain sumarischer bericht vnd khurtze erzellung, was jn ainem jegelichen windischen buch von Primo Trubero biß auf ditz 1560-isten jarr jn truckh gegeben, furnemblich gehandelt vnd gelehrt wurdet. Beschehen auß befelch aines christlichen teutschen fursten vnd zu ablainung vnnd entschuldigung der falschen bezuchtigung vnd angebung, als ob er, Truber, was schwärmerisch vnd der augspurgischen confession zuwider jn seine obgemelte buechern gesetzt solte haben etc. Actum zinßtag den 2ten januarij jim 1560-isten jare.
Summa vnd jnhalt des ersten getruckten windischen buechlin jn octauo, jntituliert Catechismus jn der windischen sprach etc.
Diß buechlin ist deß Trubers die erste prob, ob man auch die windische sprach schreiben vnnd lesen mochte, welches er haimblich vnd vndter einem erdichten namen (von wegen das jme die supperattendenten der druckhereyen an zwayen orthen zur zeit deß jnterimß gemelt buechlin zu druckhen nicht wolten gestatten) hat muessen druckhen lassen. Daßelbigen halt jn sich dise nachfolgende stuckh.
[1.] Das erst stuckh nach der teutschen vorred jst ain vermanung an alle windische pfarher, prediger, schulmaister vnd eltern, das sy jre befolchne jugent den gantzen catechismum von wegen seines grossen vnaussprechlichen nutz, den die jugent darauß haben wurdet, trewlich vnd fleißig mit vorlesen vnd singen lehrnen sollen.
2. Das annder stuckh ist ain vunderricht, wie die ersten zwen mentschen von Gott erschaffen, wie sy jn die sunde gefallen vnd wie jnen die erste verhaißung von der erlosung sey geschehen.
3. Das dritt am kurtzer vnderricht, warumb vns die zechen gebott sind geben.
4. Die zechen gebott, wie die Moyses am 20 capittl exodi beschriben hatt.
5. Vonn wem vnd warumb der kurtzer khindischer glaub gemacht sey.
6. Der apostolisch glaub jn 12 stuckh gethailt.
7. Was das gepett sey, wie, warumb, umb was, welchen Gott man pitten soll.
8. Das vatter vnnser, jn siben pitte(n) gethailt.
9. Wer, warumb das predi(g)ampt vnd die hay. tauffe sein eingesetzt; dabey ist auch von der erbsund vnd warumb der son Gottes mentsch worden, ettwas geschriben.
10. Spruch vnd zeugkhnußen auß der geschrifft vom predigampt vnd von der tauffe.
11. Was die h. sacrament sein, wer sy eingesetzt, wartzu, was sy wurckhen vnd bedeutten.
12. Die gemeine vermanung, wan man deß herrn nachtmal halten will.
13. Die wortt der stifftung deß abendmals Christi.
14. Spruch vnd zeugkhnußen auß der geschrifft, das alle mentschen geborene sünder sein vnd der ewigen verdamnuß vnderworffen.
15. Lauther spruch vnd gezeugkhnußen auß der geschrifft, das wir arme mentschen von vnsern allen sunden, vom zorn Gottes, todt, teuffel vnd vom ewigen verdamnus allein durch das leiden vnd sterben Christi, so wirst vest glauben, das solches vnns zu gutt sey geschehen, sein erlößt vnd das ewig leben bekhomen.
16. Vnderweißung vnd verandtworttung, das allein die werckh, welche Gott gepotten, so sey jm glauben geschehen, Gott gefallen.
17. Lehr der apostell, wie sich ain jeder christ jn seinem beruff halten soll.
18. Hierauff folgen die außlegungen jn reymen vnd gesangweiß von Adams fall vnd deß ganntzen Cathechismj, darnach die litania, collecten vnd gebett fur alle christen, kayser, khönig vnd fur jre khinder.
19. Am letzsten ist ain ganntze predig von dem wortt glauben vnd von glaubens aigenschafft vnd wurckhungen, collegiert auß Jlliricj buechlin de voce & re fidej.
Von disen stuckhen allen zeugen auch die lateinischen titulj, die jm buechlein vor ainem jeden stuckh oder artickhl gesetzt sein.
Jnhalt der zwayen klain buechlin in octavo, das ain mit teutschen vnd das annder mit lateinischen buchstaben getruckht, baide intituliert Abecedarium Sind namenbuechlin, darauß die khinder windisch lehrnen, lessen vnd schreiben, in dem einen ist auch deß Brentij klein catechismus, vnd wie man vor vnnd nach essen, zum morgen vnd abent beim beth petten soll.
Jnhalt des klainsten buechlin, in decimo sexto, intituliert Catechismus Vslouenskim Jesiku Jst der klain catechismus Lutherj jn fragstuckh gestelt, gleichwol ettwas jn der ordnung verändert vnd auß Melanchthonis, Vrbanj Regij vnd auß deß grossen Brentij catechismus gemehrt. Dabey sind auch deß vorigen catechismi gepett vnd lehr der apostel, wie sich die obrigkaitten, klain vnd groß, die vnderthanen, die bischoffen, prediger, eltern, herren, knecht, junckfrauen, widtfrawen, vnd ain jeder christ, in seinem ampt vnd standt gegen gott vnd seinen nechsten solt halten.
Summa vnd jnhalt deß großen buch jn quarto getruckht, jntituliert Ta perui deil tiga nouiga testamenta
1. Jm anfang ist ain summa der gantzer h. geschrifft, darnach der kalender, ain taffel der sontäglichen buchstaben vnd ain register, wieuil jedes buch deß alten vnd newen testaments capittel habe vnd ain jedes buch lateinisch genennt, kurtz vnd lang geschriben wurdet.
2. Volgendts ist ain lange vorred vber das gantz new testament, darein sind die furnembste hauptartickhl deß christlichen glaubens mitt gutter ordnung eingefuert, jn funff thail vnnd 62 capittel abgethailt. Mit diser vorred vermainth vnd will der Truber nicht nur allein die ainfältigen windischen vnd crobathischen christen ain vnderricht vnd ain gutte anlaittung geben, wie sy das new testament vnd die ganntze h. geschrifft mit nutz vnd verstand lesen sollen, sonnder er will mit disen seinem schreiben (deßwegen er sich hoch befleißen vnd alle seine gedanckhen vnd arbaitt dahin gerichtet) auch die Turckhen zur erkhantnuß jrer sunden vnd verderbter natur, zur rechter puß, zum wahren christlichen glauben pringen, da sy darauß erkhennen, das jr machometischer glaub ain falscher, erdichter, newer, teufflischer glaub sey vnd das jederman darauß lehrne die gnad, vergebung der sunde vnd das ewig leben bey Christo allein durch den glauben zusuchen vnd wisse, wie er Gott soll dienen, betten, gottsälig leben vnd weß er sich trösten soll jn widerwärtigkhaitten, gefänckhnußen vnd jn todts nötten etc. Darumb vnd von deßwegen schreibt vnd lehret er weitleuffig mit vilen spruchen vnd exempln jn dem ersten thail diser seiner gemelter vorred jn den 13 capitteln nachainander, was das wortt euangelium fur ain wortt sey, was es jn sich haltet, warumb die reden, predigen vnd geschrifften vom son Gottes euangelia genennt werden, was wir auß dem euangelio fur nutz vnd guetter empfahen, wieuil der euangelia vnd wie alt die sind etc. Darnach so legt er auß reichlich vnd verständig die erste verhaißung von weibs samen vnd beweist mit derselbigen vnd mit Abrahams, der andern ertzvättern vnd aller propheten glauben vnd predigten, mit jren vnd der abergleubischen Juden vnd der haiden opfer, das sy nicht allein das viech, sonnder auch mentschen jn grosser gefahr offt geopfert haben, das vnnser christlicher glaub allein der recht, wahr, säligmachend vnd der aller eltiste glaub sey; dan diser vnnser christlicher glaub ist von Gott selber noch jm paradiß gestifftet vnd gepredigt dem Adam vnd Euae; disen hatt Adam vnd Eua, nach jnen alle gottsälige ertzuätter, Moyses vnd prophetten angenommen, daruon jren khindern bey jren altarn vnd opfern gepredigt vnd allein durch disen glauben an verhaißnen samen deß weibs, das ist, an den khunfftigen Christum sein Adam, Eua, alle ertzvätter, alle glaubige Juden vnd haiden sälig worden etc., vnd verwurfft alßo damit vnd dabey der Turckhen, der jetzigen Juden vnd romanisten glauben, die sich auch fälschlich ruemen, jr glaub sey recht vnd der eltist vnd beweißt, das jr glaub ain falscher erdichter vnnd teufflischer glaub sey, der die mentschen pringe jn das höllisch feur etc.
3. Jn dem andern thail der gemelten vorred, von dem 13 capittel biß auf das 33, lehret er erstlich vnd bezeugt auß dem ersten vnd andern capittel deß ersten buch Moysj vnd mit andern spruchen deß alten vnnd newen testaments, das jn dem ainigen ewigen göttlichem wesen sein drey vnderschidlich personen etc. Sagt darnach, was das recht bild gottes sey, nach welchem die ersten mentschen sind erschaffen, wie sy voll deß hay. gaists, volkhomenlich hailig, frumb, gerecht, Gott mitt gantzem hertzen geliebt, khain bösen lust noch begierd wider den willen vnd gesätz Gottes gehapt, klug vnd verstendig jn allen himblischen vnd jrdischen dingen, dartzu gesundt, starckh, vnforchtsam vnd vnstärblich gewesst, vnnd wie sy solche erleuchtungen, hoche gaben vnd tugendten durch jren vngehorsam nicht allein jnen, sonnder vnns, jren khinden allen, verloren haben. Jtem so sagt er grundtlich vnd ordenlich, was die erbsund, die wurckhende sunden sein, vom wem sy jren vrsprung haben, was sy vnns fur schaden gepracht vnd noch täglich pringen Jtem von vnderschid der läßlichen vnd tödtlichen sunden, die wider die gewissen geschehen etc.
4. Jm dritten thail, vom 33 biß auff das 46 capittel, hanndelt er vnd lehret weitleuffig von der rechtfertigung deß mentschen. Vnnd auff das die ainfaltigen Windischen, Crobathen vnd Turckhen disen wunderparlichen rath Gottes, das er seinen ewigen aingebornen sone ainen mentschen lassen werden vnd dermaßen leiden vnd sterben, dest leuchter möchten begreiffen vnd verstehn, hatt er am ersten eingefuert die hupsche gottsalige meditation Bernhardj von der mentschwerdung Christi vnd die zwo gleichnußen Math. 18 vom knecht, der zechen taußent pfundt dem khunig schuldig war vnd hets nicht zubezalen, vnd Luc. 10 vom dem, der vnder die mörder fuell vnd vom Samaritan, seinem artzet. Mit disen gleichnußen vnd mit vnzellichen vilen verständigen spruchen auß der h. geschrifft vnd der alten vnd newen lehrern zaigt er an die rechten vrsachen, warumb der son Gottes mentsch worden, gelitten, gestorben, namblich vmb vnserer sunden willen, vnnd aufferstanden vmb vnser gerechtigkhait willen vnnd das die mentschen durch khain ander mittel oder weg des verdiennsts Christj vnd aller seiner wolthatten vnd guettern thailhafftig nicht mugen werdene dan allein durch den rechten glauben an jn vnd durch den rechten geprauch der h. sacrament etc.
5. Jn dem vierdten thail, vom 46 biß aufs 57 capittel, verandtwurt er die furnembsten gegenargument vnd einreden wider dise vnnsere rechte säligmachende lehr von der rechtfertigung vnd zaigt daneben an acht vrsachen, von dero wegen vns das gesätzt von Gott ist gegeben, vnd acht vrsachen, warumb die gerechtfertigen christen nun hinfur frumb sein, Gott vnd jrem nechsten dienen vnd gutte werckh thun sollen etc.
6. Jn dem funfften thail, vom 57 biß auff das 62 capittel, erzellt er neun vrsachen, warumb die rechten christen souil jn disem leben leiden muessen, vnd zaigt darneben funff trostungen, sich darmitt jn jren anfechtungen vnd truebsaln, das sy an der hilffe vnd barmhärtzigkhait Gottes nicht verzweiffeln, wisen zutrösten vnd beym christlichen glauben biß aufs ende zuerhalten. Daneben lehret er, wie sy Gott recht anrueffen vnd betten sollen, warumb Christus souil zaichen gethon, von vnderschid der rechten vnd falschen zaichen, wer die vier euangelisten geweßt, varumb die euangelisten, Moyses, propheten vnd die apostel geschriben haben etc.
7. Nach diser langer vorred folgen als dan die vier euangelisten vnd der apostel geschicht auß zwayen lateinischen, auß zwayen teutschen, auß ainer wälschen, auß ainer behämischen translationen vnd auß ainen crobatischen meßbuch verdolmetscht. Jre capittel hatt er jn paragraphos abgethailt vnd bey jedem paragrapho seine summaria vnd khurtze annotationes vnd concordantias bibliorum hintzu gesetzt.
8. Am ende dises buchs ist ein register, so da außweißt, jn welchem euangelisten, capittl, paragrapho vnd blatt ain jedes sontäglichs vnd der andern fästen euangelia zu finden sein. Vnnd dabey sind annotationes vnd kurtze außlegungen vber alle gemelte euangelia, jn denen er sich beflissen vnnd daruber allerley comentaria vnd postillen gelessen, die nottigsten vnd nutzlichtste[n] lehr von der hay. dreyfaltigkhait, von baiden naturen Christj vnd von seinem ampt vnd verdiennst, was deß hay. gaists ampt vnd wurckhungen sind vnd was jn jeglichem euangelio die furnembsten lehr, tröstungen, straffe, besserungen, zuchtigungen vnd ermanungen etc. sind, anzuzaigen vnd zuberichten.
Sumaria vnd jnhalt deß letzsten getruckhten newen windischen buch jn quatro, jntituliert Der ander halb thail deß newen testaments
Jnhalt dises buchs, sagt die teutsche vorred, an khunig Maximilianum gestelt, jm andern vnd dritten paragrapho lauther vnd genugsam, das es die epistel zun Römern mitt einer langen vorred vnd mit kurtzen argumentis vnd scholijs sey etc.
Dise oberzelte stuckh vnd nicht andere sind jn deß Primj Trubers buechern, die er auß der prophetischen vnd apostolischer geschrifft jm rechten catholischen vnd der augspurgischen confession verwandten theologen verstand hab genomen vnd gedruckht. Dem ist alßo vnd nicht annderst. Christo dem herren sey darumben ehr vnd lob. Amen.
Sumarno poročilo in kratek naštevek, kaj se posebno obravnava in uči v vsaki slovenski knjigi, ki jo je Primož Trubar dal v tisk do tega 1560-ega leta. Sestavljeno na ukaz krščanskega nemškega kneza ter za odvrnitev in opravičilo krive obdolžitve in ovadbe, češ da bi bil on, Trubar, postavil v svoje zgoraj omenjene knjige kaj krivoverskega in augsburški veroizpovedi nasprotnega. Izdelano v torek, 2. januarja v 1560-em letu.
Povzetek in vsebina prve tiskane slovenske knjižice v osmerki, naslovljene Katekizem v slovenskem jeziku itd.
Ta knjižica je Trubarjev prvi poskus, ali bi se tudi slovenski jezik dal pisati in brati; moral jo je dati tiskati na skrivaj in pod izmišljenim imenom (ker mu nadzorniki tiskarn v dveh krajih za časa interima natisa omenjene knjižice niso hoteli dovoliti). Le-ta vsebuje tele razdelke:
[1.] Prvi razdelek za nemškim predgovorom je opomin vsem slovenskim župnikom, pridigarjem, učiteljem in staršem, naj zaupano jim mladino z glasnim branjem in petjem zvesto in marljivo uče ves katekizem zaradi njegove velike neizrečene koristi, ki jo bo mladina od tega imela.
2. Drugi razdelek je pouk, kako je Bog ustvaril prva dva človeka, kako sta v greh zašla in kako jima je bila dana prva obljuba o odrešenju.
3. Tretji je kratek pouk, zakaj so nam dane deset zapovedi.
4. Deset zapovedi, kakor jih je popisal Mojzes v 20. poglavju Izhoda.
5. Kdo in zakaj je napravil kratko otroško vero.
6. Apostolska vera, v 12 delov razdeljena.
7. Kaj je molitev, kako, zakaj, za katero reč in katerega Boga naj prosimo.
8. Očenaš, razdeljen v sedem prošenj.
9. Kdo in zakaj je postavil pridigarstvo in sv. krst; pri tem je nekaj napisanega tudi o izvirnem grehu in zakaj se je božji sin učlovečil.
10. Izreki in pričevanja iz pisma o pridigarstvu in krstu.
11. Kaj sta sv. zakramenta, kdo ju je postavil, kaj koristita in pomenita.
12. Splošni opomin, kadar hočemo obhajati Gospodovo večerjo.
13. Besede postavitve Kristusove večerje.
14. Izreki in pričevanja iz pisma, da so vsi ljudje rojeni grešniki in večnemu pogubljenju izročeni.
15. Sami izreki in pričevanja iz pisma, da smo ubogi ljudje rešeni vseh naših grehov, božje jeze, smrti, hudiča in večnega pogubljenja in da smo odrešeni ter dosežemo večno življenje zgolj s trpljenjem in smrtjo Kristusovo, kot trdno verujemo, da se je to zgodilo nam v prid.
16. Pouk in odgovor, da so Bogu všeč samo dela, ki jih je Bog zapovedal, če so storjena v veri.
17. Nauk apostolov, kako naj se vsak kristjan vede v svojem poklicu.
18. Sledijo razlage v rimah in napevih o Adamovem padcu in vsega katekizma, litanije, kolekti in molitev za vse kristjane, cesarja, kralja in njih otroke.
19. Na koncu je celotna pridiga o besedi vera in o lastnostih in učinkih vere, povzeta iz Ilirikove knjižice de voce & re fidei.
O vseh teh razdelkih pričajo tudi latinski naslovi, ki so v knjižici pred vsakim razdelkom ali členom postavljeni.
Vsebina dveh majhnih knjižic v osmerki, ena z nemškimi in druga z latinskimi črkami tiskani, obe z naslovom Abecednik. Sta začetnici, iz njiju se bodo otroci učili slovensko brati in pisati, v eni je tudi mali Brenzev katekizem, in kako naj molimo pred in po jedi, zjutraj, zvečer pred spanjem.
Vsebina najmanjše knjižice, v šestnajsterki, ima naslov Katekizem v slovenskim jeziku. To je mali Lutrov katekizem z vprašanji, četudi je nekoliko spremenjen vrstni red in je razširjen (z besedili) iz Melanchthona, Urbana Regiusa in velikega Brenzevega katekizma. Iz prejšnjega katekizma so tudi molitve in nauk apostolov, kako naj se vedejo do Boga in svojega bližnjega gosposka, nizka in visoka, podložniki, škofje, pridigarji, starši, gospodarji, hlapci, device, vdove in vsak kristjan v svojem poklicu in stanu.
Povzetek in vsebina velike knjige, v četverki tiskane, naslovljene Ta perui dejl tiga noviga testamenta.
1. V začetku je povzetek sv. pisma, nato koledar, preglednica nedeljskih črk in register, koliko poglavij ima vsaka knjiga stare in nove zaveze in kako se vsaka knjiga po latinsko imenuje, kako se kratko in dolgo piše.
2. Zatem je dolg predgovor vse nove zaveze. Vanj so vključeni najpoglavitnejši členi krščanske vere v lepem redu, v pet delov in 62 poglavij razdeljeni. S tem predgovorom meni in hoče Trubar ne le dati preprostim slovenskim in hrvaškim kristjanom pouk in dobro navodilo, kako naj s pridom in razumom bero novo zavezo in vse sv. pismo, temveč hoče s tem svojim pisanjem (zaradi katerega se je močno potrudil ter vanj vse svoje misli in delo obrnil) pripraviti tudi Turke k spoznanju njih grehov in pokvarjene nature, k pravi pokori in pravi krščanski veri, naj bi iz tega spoznali, da je njih mohamedanska vera kriva, izmišljena, nova in hudičeva; tudi naj bi se vsakdo iz tega naučil iskati milosti, odpuščanja grehov in večnega življenja pri Kristusu samo z vero ter zvedel, kako naj Bogu služi, kako naj moli, pobožno živi in s čim se ima tolažiti v nadlogah, ječah in v smrtnih težavah itd. Zato in zategadelj v prvem delu tega svojega omenjenega predgovora v 13 poglavjih zapovrstjo z mnogimi izreki in zgledi obširno piše in uči, kakšna beseda je evangelij, kaj vsebuje, zakaj se góvori, pridige in spisi o božjem sinu imenujejo evangeliji, kakšen prid in korist imamo iz evangelija, koliko je evangelijev, koliko so stari itd. Nato izčrpno in razumljivo razlaga prvo obljubo o ženskem semenu ter dokazuje z njo in Abrahama, drugih očakov in vseh prerokov vero in pridigami, z njihovimi in praznovernih Judov in poganov žrtvami, da so ne le živino, temveč v veliki nevarnosti često tudi ljudi žrtvovali, da je naša krščanska vera edina prava, resnična, zveličavna in najstarejša; zakaj to našo krščansko vero je sam Bog še v raju ustanovil in jo pridigal Adamu in Evi; sprejela sta jo Adam in Eva, za njima vsi pobožni očaki, Mojzes in preroki, o njej so pridigali svojim otrokom pri svojih oltarjih in žrtvah, in samo s to vero v obljubljeno žensko seme, t. j. v prihodnjega Kristusa, so se zveličali Adam, Eva, vsi očaki, vsi verni Judi, pogani itd. S tem in pri tem zavrača vero Turkov, sedanjih Judov in rimskih, ki se tudi po krivici hvalijo, da je njih vera prava in najstarejša, ter dokazuje, da je kriva, izmišljena in hudičeva vera, ki spravlja ljudi v peklenski ogenj itd.
3. V drugem delu omenjenega predgovora, od 13. do 33. poglavja, najprej uči in dokazuje iz prvega in drugega poglavja prve Mojzesove knjige in z drugimi izreki stare in nove zaveze, da so v edinem večnem božjem bitju tri različne osebe itd. Nato pripoveduje, kaj je prava božja podoba, po kateri sta bila prva človeka ustvarjena, kako sta bila polna Sv. Duha, popolnoma sveta, dobra, pravična, kako sta Boga iz vsega srca ljubila, bila brez vsakršne hudobne želje in poželenja zoper božjo voljo in postavo, pametna in razumna v vseh nebeških in posvetnih stvareh, poleg tega zdrava, močna, neustrašna in nesmrtna, in kako sta to razsvetljenje, velike darove in kreposti s svojo neposlušnostjo izgubila ne le zase, temveč tudi za nas, njihove otroke. Dalje temeljito in po vrsti pripoveduje, kaj je izvirni greh, kaj so dejanski grehi, od koga izvirajo, kakšno škodo so nam prinesli in še vsak dan prinašajo; dalje o razločku med odpustljivimi in smrtnimi grehi, ki se store zoper vest itd.
4. V tretjem delu, od 33. do 46. poglavja, obravnava in obširno poučuje o opravičenju človeka. In da bi preprosti Slovenci, Hrvati in Turki to čudovito odločitev božjo, ko je svojemu večnemu edinorojenemu sinu dal učlovečiti se ter tako trpeti in umreti, tem laže mogli dojeti in razumeti, je najprej navedel čedno pobožno meditacijo Bernarda o Kristusovem učlovečenju in dve priliki: o hlapcu, ki je bil dolžan kralju deset tisoč funtov in ni imel s čim plačati (Mt 18), ter o tistem, ki je pal med morivce, in o Samarijanu, njegovem zdravniku (Lk 10). S tema prilikama in neštetimi, mnogimi razumljivimi izreki iz sv. pisma, starih in novih učiteljev, izpričuje prave vzroke, zakaj je sin božji človek postal, trpel in umrl, namreč zaradi naših grehov, da je vstal zaradi našega opravičenja in da ne morejo ljudje z nobenim drugim sredstvom ali po nobeni drugi poti postati deležni Kristusovih zaslug, vseh njegovih dobrot in koristi kot le s pravo vero in pravo rabo sv. zakramentov itd.
5. V četrtem delu, od 46. do 57. poglavja, odgovarja na najimenitnejše nasprotne argumente in ugovore proti temu našemu pravemu zveličavnemu nauku o opravičenju ter navaja zraven osem vzrokov, zaradi katerih nam je Bog dal postavo, in osem vzrokov, zakaj naj bodo opravičeni kristjani poslej pravični, naj Bogu in svojemu bližnjemu služijo, dobra dela delajo itd.
6. V petem delu, od 57. do 62. poglavja, našteva devet vzrokov, zakaj morajo pravi kristjani v tem življenju toliko trpeti; a da ne bi obupali nad božjo pomočjo in usmiljenjem, kaže tudi pet tolažil, s katerimi se v svojih skušnjavah in bridkostih morejo tešiti in do konca vztrajati v krščanski veri. Poleg tega uči, kako naj prav kličejo in molijo Boga, zakaj je Kristus toliko čudežev naredil, kako se razločujejo pravi in lažni čudeži, kateri so bili štirje evangelisti, zakaj so evangelisti, Mojzes, preroki in apostoli pisali itd.
7. Za tem dolgim predgovorom sledijo nato štirje evangelisti in apostolska dejanja, prevedeni iz dveh latinskih, dveh nemških, enega laškega in enega češkega prevoda in iz hrvaške mašne knjige. Njih poglavja je razdelil v paragrafe in pri vsakem paragrafu dodal svoje povzetke, kratke pripombe in biblijske konkordance.
8. Na koncu te knjige je register, ki tu kaže, v katerem evangelistu, poglavju, paragrafu in na katerem listu se najdejo nedeljski in drugih praznikov evangeliji. In zraven so opombe in kratke razlage o vseh omenjenih evangelijih, v katerih si je prizadeval in zaradi katerih je prebral vsakovrstne komentarje in postile, da bi pokazal in naznanil najpotrebnejše in najkoristnejše nauke o Sv. Trojici, o obeh Kristusovih naravah, njegovi službi in zaslugi, kaj so službe in učinki Sv. Duha in kateri so v vsakem evangeliju najvažnejši nauki, tolažbe, kazni, pokore, strahovanje, opomini itd.
Povzetki in vsebina zadnje tiskane nove slovenske knjige v četverki, naslovljene Ta drugi dejl tiga noviga testamenta.
Vsebino te knjige jasno in zadostno naznanja nemški predgovor, naslovljen na kralja Maksimilijana, v drugem in tretjem paragrafu: da je pismo Rimljanom z dolgim predgovorom, s kratkimi vsebinskimi pregledi in pripombami etc.
Ti zgoraj našteti nauki in nikar drugi so v Primoža Trubarja knjigah, ki jih je posnel in natisnil iz preroškega in apostolskega pisma v pravem katoliškem in augsburški veri pripadajočih teologov razumu. Tako je in ne drugače. Kristusu Gospodu bodi zato čast in slava. Amen.
Ingressus
Haeresis Labacum et Carniolam ingressa est circiter annum 1544. sub Joanne Ungnad, cuius magna fuit apud imperatorem Ferdinandum authoritas, ita, ut supremus dux Slavoniae et Croatiae haberetur. Beatae Mariae Virginis ecclesiam in Gradiſh et beati Joannis Euangelistae in suburbiis Petrensibus diruit sub praetextu Turcarum alicuius obsidionis etc. Aggressus fuit et sancti Christophori ecclesiam, sed Ferdinandi imperatoris mandato prohibitus desistere debuit. Varie is variis in locis, et post ipsum familia eius, haeresim in istis provintiis aluit fovitque, donec tota interiret una cum nomine familia. Postremus Simeon aere gravi oneratus solum mutavit.
Mathes Klobmer poligrammataeus ducatus Carniae e primis seductoribus laicus
tunc fuit. Deinde Primus Truberus apostata canonicus se illis adiunxit (cui
ego successi 1588)
Fuit is Truber mediocriter in humanioribus eruditus, sacerdos concubinarius
(4 habuit successive mulieres),
Progressus is fuit haereticae pravitatis. Ditiores,
superbiores, lasciviores et nobiliores quique, quibus orare, ieiunare,
caste, sobrie, iuste ac pie vivere poena fuit arduum et grave, se ad istos
aggregarunt cumulatissime. Hi iidem simpliciores et tenuioris fortunae
homines vestibus, muneribus, donis, officiis allectos ad se ad defectionem
et haeresim perduxerunt.
Ab imperatore Ferdinando ad instantiam episcopi Labacensis Primus Truberus examinatus et apostata haereticus inventus inde mox fuit proscriptus circa annum Domini 1560. Diu latuit lupus sub agnina pelle. Misit post illum usque in Tyrolim lictores caesar ad capiendum apostatam, quem puer eius Jacobus Tſhaule, inscriptus in formula concordiae, prodiderat, sed evasit, a nobilibus in suis castris et arcibus hospitio acceptus, publica subterfugiendo astute.
Interim provintiales apud imperatorem Ferdinandum institerunt pro eo quasi
catholico sacerdote, sola 2 haec puncta; communionem sub utraque et ne
infirmi a catholicis sacerdotibus foede in agone derelicti, uti proferebant,
negligerentur urgentes. Decipitur hoc noviter caesar Ferdinandus: post
biennium revocatus a provintialibus solenniter et cum (1562)
Cum illo plures alii apostatae et scelerati sacerdotes utpote: 1. Joannes
Schwaiger sacerdos ex Hotſhevia, qui fuit flegerus domini Horbardi ab
Awersperg in Tschernembl; 2. Georgius quidam dictus Kobila Juri eo quod
missam pro equa detestatus sit et pro recepta vendiderit equa; 3. Joannes
Tolſhakh apostata (Lyſsez sive Sherar);
Rebus sic male stantibus iterum certior factus imperator Ferdinandus per episcopum Labacensem proscripsit solum Truberum et una dominum Paulum Wienner apostatam canonicum cathenis vinctum Viennam perduci mandavit. Cui in Schattwienn per nobiles larvatos fuit e manibus deductorum et vinculis liberatus et in Hungariam Superiorem deductus, ibi in haeresi miseram clausit vitam.
Interea provintiales in horum locum (Foelicianum Trubar)
Hisdem Primus Truberus infaustae memoriae apostata totis (fere)
Biblia adiecerunt in linguam slavicam vertere cura hac Georgio Dalmatino praedicantio demandata. Opus sumptuosum et Lutheri bibliis conforme. Excusum Wittenbergae, ipso Georgio Dalmatino et Adamo Bochorizh Flacciano ad correcturam missis, qui multis mensibus ibi delituerunt. Tandem re confecta per Hungariam et extremas Slavoniae et Croatiae fines Carolstadium, inde Labacum et in Carniolam chartae advectae sunt et ex domo provincialium divenditae.
Hieremias Homburger Flaccianus doctor huc advocatus fuit, cum nonnullis aliis e Carinthia praediycantiis, qui sua censura et lima biblia illa typis edenda censuerunt. Omnia sumptibus et expensis provintiae.
In illa sathanae synagoga et congregatione conclusum moxque publice pro
concione e cathedra pestilentiae promulgatum fuit, festum nativitatis beatae
Virginis Mariae, ut nimis papisticum non amplius celebrari aportere. Mense
[…]
Postillam Primi Truberi posthumam Foelicianus filiusFoeliciano
filio.
Ad 21 praedicantes passim in variis provintiae locis totidem scholarum faces tenuerunt ad 4000 ad minimum salaria à 50 annis faciunt 2,000,000. Exceptis donariis typographiae impendiis et aliis huius modi gratiis.
Isti praedicantes inprimis apostatae omnes et sacerdotes fuerunt, iis exceptis, quos Tubinga submisit. Aliqui Lutherani, Flacciani alii, aliqui etiam Calvinistae. Aliqui vero Moller [?] secundum Norinbergensem aut Tubingensem modum extiterunt uti Benedictus Pirotar, quem quia iis se multo tempore nolebat conformare, explosum volebant.
Ex iis floruit fama ac nomine inter nobiles ac plebem Primus Truber, qui bene slavice dicebatur esse concionatus, utpote multo tempore canonicus et concionator antea Labaci ad sanctum Nicolaum et vicarius capituli ad sanctum Bartholomaeum in Campo. Deinde M. Christophorus Spindler Svevus tertius Truberi successor et praedicator germanicus, quem dominae haereticae angelum Dei vocabant. Hunc exhumatum tempore reformationis misi in profluentem.
Primi Lutheranae haeresis in Carniolia authores. Laici: Mathes Khlobmer f. f.
L. Landschreiber. Mathes Zwegkhl. Andre Farrest. Apostatae sacerdotes et
primi seductores: Primus Truber canonicus infaustae memoriae. Joannes Sherar
vel Tolſhak sive Lyſſez propter stigma inustum. Cobila Juri, qui pro equa
missae celebrationem vendidit eaque se penitus abdicavit. Juri Mazhek in
Weichselberg. Caspar Rokauez Crainburgae. Niclas Stradiot zu Weinberg.
Christoff Faschang zu Veldes. Thomas Faschang. Petrus Kuplenik et alii.
(Leonhardus Budina, Christoff Prunner, Adamus Bochorizh, Bartholomaeus Pica
Graetii.)
Začetek
Krivoverstvo se je v Ljubljani in na Kranjskem začelo okrog leta 1544, za
časa Ivana Ungnada, ki je imel pri cesarju Ferdinanduprope Labacum (Lavrič 1990: 261) je bila
podružnica šentpetrske fare, ki je stala na področju današnjega
Gospodarskega razstavišča.
Matija Klombner, pisar vojvodine Kranjske,ad fluvium Savum,
bodisi za cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Savi, ad
Savum fluvium (Lavrič 1990: 261). Ker je za cerkev sv. Jurija v
virih pogostejša lokalizacija (brez poimenovanja kraja) samo s pridevkom
ad Savum (Höfler 1998: 340), se bolj nagibam
k prvi možnosti.
Ta Trubar je bil le nekoliko humanistično izobražen, bil je priležniški duhovnik (imel je 4 žene zapored) in pridigar pri Sv. Nikolaju v Ljubljani. Preden je odpadnik prestopil na Lutrovo stran, je zapeljan od plemičev in od zgoraj omenjenih v deželi pri Sv. Nikolaju javno zavrnil katoliško vero in se ji odrekel. Pozneje je pri pridigi javno priznal, da so kmečki uporniki med vstajo njegovega očeta obesili na drevo (Hieronim Bartolej, javni pisar).
Napredovanje
Na vztrajno prigovarjanje ljubljanskega škofa
Cerkveno sodišče v Ljubljani ga je v odsotnosti izobčilo,
mu odvzelo kanonikat, šentjernejsko župnijo in celjski beneficiat
(Rajhman 1982 b: 207).Cerkovne
ordninge (v času nadvojvode Karla) (Rajhman 1982 b:
210).Formuli Concordiae, vendar je ušel. V svojih gradovih
in trdnjavah so ga gostoljubno sprejeli plemiči. Zvijačno in skrivaj je
zbežal z vlačugo.
Medtem so deželani pri cesarju Ferdinandu vztrajno prosili za njega kot
katoliškega duhovnika samo ti dve stvari: obhajilo pod obema podobama in da
se ne bi zanemarjalo nemočnih, ki (kot pravijo) pritiskajo, ker so jih
katoliški duhovniki v boju sramotno zapustili. To je nepričakovano premotilo
cesarja Ferdinanda: po dveh letih so deželani Trubarja slovesno poklicali
nazaj (1562), in z velikim odobravanjem se je vrnil v Ljubljano. Tedaj se je
v mestnem špitalu in v cerkvi sv. Elizabete,
Z njim je bilo še več drugih odpadnikov in zlobnih duhovnikov kakor na
primer: 1. Janž Schweiger, duhovnik iz Kočevja, ki je bil oskrbnik gospoda
Herberta Auersperga v Črnomlju;Articulov mudil v Nemčiji (Rajhman 1982 c).
Ko so znova obvestili cesarja Ferdinanda, kako slabe so razmere, je ta po
ljubljanskem škofu razglasil in ukazal, naj samega Trubarja in obenem
gospoda Pavla Wienerja, odpadlega kanonika, vklenejo v verige in pripeljejo
na Dunaj. Tega [Wienerja] pa so zamaskirani plemiči v Schottwienu osvobodili
iz rok stražarjev in iz verig. Odpeljan je bil v zgornjo Ogrsko, kjer je
zavezan krivi veri sklenil pomilovanja vredno življenje.
Medtem so deželani na mesto teh dveh (Felicijana Trubarja)
Primož Trubar, odpadnik nesrečnega spomina, je vseh teh skoraj ali približno
30 let za letno oskrbo iz javne blagajne Kranjske prejemal 250 florintov,
obenem pa tudi od württemberške vojvodine, kjer je imel v Derendingenu blizu
Tübingena odlično župnijo (kakor za njim, po očetovi smrti, tudi njegov sin
Felicijan, ko ga je presvetli nadvojvoda Ferdinand
V slovenski jezik so se namenili prevesti tudi Biblijo. To skrb so zaupali predikantu Juriju Dalmatinu. To je drago delo, ki se ujema z Lutrovo Biblijo. Natisnjeno je bilo v Wittenbergu in poslano v pregled samemu Juriju Dalmatinu in flacijancu Adamu Bohoriču, ki sta se tam skrivala več mesecev. Ko je bila stvar nazadnje končana, so knjige čez Ogrsko in najbolj skrajne meje Slavonije in Hrvaške pripeljali v Karlovec, od tam pa v Ljubljano in na Kranjsko, ter jih razpečevali iz lontovža.
Flacijanec doktor Jeremija Homberger je bil sem poklican skupaj še z nekaterimi drugimi predikanti s Koroške. Ti so s svojo oceno in pilo presodili, da je treba to Biblijo izdati v tisku. Vse na stroške in izdatke dežele.
V oni satanski sinagogi in na zboru je bilo sklenjeno in kmalu pred zbranim
ljudstvom s stolice pogube razglašeno, da se praznika rojstva blažene Device
Marije kot preveč papeškega ne sme več obhajati. Meseca […] leta 1573 so
drugi ukinili tudi slovesno praznovanje vnebovzete Device. Tako da so tudi
med javno procesijo in pobožnostjo katoličanov na ta presveti dan leta 1596
– ko so se od mnogih tisočev, ki so pod vodstvom gospoda Lovrenca, stiškega
opata krepostnega spomina, prihajali v Ljubljano s prapori in s petjem,
dvigale molitve k Bogu za našo vojsko pri obleganju Petrinje –
Postilo Primoža Trubarja, ki jo je postumno, po smrti superintendenta
Krištofa Spindlerja (ki so ga krivoverske plemiške žene imele navado
imenovati angel Božji) v Ljubljani, v Tübingenu izdal njegov naslednik,
Daleč naokoli, na raznih krajih v deželi, so imeli okrog 21 predikantov in prav toliko začetnikov šol za najmanj 4.000 [florintov] plače, kar v petdesetih letih znese 2.000.000 florintov, pri čemer so izvzeti darovi za stroške tiska in za druge podobne usluge.
Ti predikanti so bili vsi po vrsti predvsem odpadniki in duhovniki, z izjemo
tistih, ki jih je na pomoč poslal Tübingen. Nekateri so bili luteranci,
drugi flacijanci, spet nekateri kalvinisti. Nekateri pa (Moller)
Izmed teh pa je po slavi in imenu med plemiči in med ljudstvom največji ugled
užival Primož Trubar, za katerega pravijo, da je dobro pridigal v
slovenščini. Prej je bil namreč dolgo časa kanonik in pridigar v Ljubljani
pri Sv. Nikolaju in vikar kapitlja pri Sv. Jerneju na Polju.
Prvi začetniki luteranskega krivoverstva na Kranjskem. Laiki: Matija
Klombner, častivrednie. e. L.: einer
ersamen Landschaft.
Nach welcher Ordnung dieser Anhang abgetheilet werde. S. Cyrilli und
Methodii Schrifften. Freyherrns Sigismundi von Herberstein Eltern und
Geburts-Ort. Wird Baccalaureus. Ein Soldat. Ein Hofmann und Gesandter.
Seine gedruckte Schrifften. Schrifften Iohannis Melch. Maders. Primus
Truber übersetzt die Evangelien und das Neue Testament in Crainerische
Sprache. Erste Buchdruckerey zu Laybach. Meldung der Truberischen
Versionen beym Mosemanno. Dessen Evangelische Versionen werden
aufgehalten. Samuel Budina. Martini Pegei Schrifften. Spindleri Predigt.
Georgii Kiselii Oration. Adami Bohorizh Arcticae Horulae succisivae. M.
Georgii Dalmatini Ubersetzung der Evangelischen
Zu verwundern ists, daß, obgleich Crain an den letzten Grentzen deß
Erbfeindes ligt, dennoch gleichwol mancherley schöne Bücher darinn
geschrieben worden, als theologische, moralische, juristische,
medicinalische, historische, chronologische,
Nechst diesen soll folgen:
Derselbe hat unterschiedliche Bücher geschrieben, als:
2. Einen Commentarium de Rebus Moscoviticis (oder Beschreibung Moscowitischer Sachen), welches Buch in vielen andren noch heut angezogen und von manchem Scribenten, bevorab vom Herrn Georgio König, Professorn der Universitet Altdorff, in dessen herausgegebenen Bibliotheca gerühmt wird.
3. Ein Büchlein de admirandis Rebus Naturae (von den Wundern der Natur), in Quarto.
1. Iohannis Melchioris Maderi Equestria, sive de Arte benè equitandi, Liber primus de Hippica, id est: Primae Equestriae Consideratio Equi.
2. Liber secundus de Hippeutica, id est: secunda pars Equestriae, Consideratio Equitis.
Unten steht: Segoduni excudit Simon Halbmeyer,
Anno M DC XXI.
Dieses Buch, welches in Quarto gedruckt, hat der Author etlichen fürnehmen jungen Herren gededicirt, mit dieser Zuschrifft:
Illustriss. Generosiss. Nobilissimis Iuventutis Principibus, D. D. D. D.
Domino Ioanni Antonio, Libero Baroni ab Eggenberg &c.
Domino Georgio Bernardo Ursenpeck, Libero Baroni &c.
Domino Wolfgango Engelbrechto, Libero Baroni in Auersperg &c.
Domino Ioanni Udalrico ab Ernaw &c.
Dieser hat also den Anfang gemacht der Erfindung mit Lateinischen Littern
Crainerisch zu schreiben und mit dergleichen Buchstaben auch drucken zu
lassen, nachdem man vorhin, wie zuvor schon gedacht worden, mit
Glagolitischen und Cyrillischen Littern geschrieben. Er hat auch einen
Buchdrucker mit sich auf Laybach gebracht, nemlich Ioannem Manlium,
welcher mit Lateinischen Characteren gedruckt;
So hat gleichfalls besagter Truber (5) die Augspurgische Confession in Crainerischer Sprache und hernach zu Wien (6) eine Evangelische Kirchen-Ordnung drücken lassen.
(7) Ebner Massen ließ mehrerwehnter Truber durch Cooperirung Doctoris Iacobi Andreae, Probstens, Cantzlers und Superintendentis der Kirchen und Hohen Schul zu Tübingen, die Formulam Concordiae auflegen.
Auch ist (8) von demselbigem Truber die Teutsche Postilla D. Martini
Lutheri auf Sclavonisch oder Crainerisch verdolmetscht und beschrieben
worden, welche hernach die Löbliche Landschafft in Crain auf ihren
eigenen Kosten zu Tübingen drucken ließ um zwey tausend Gülden. Wovon
die gedruckte Exemplarien durch Hieronymum Megiserum, der adelichen
Schul zu Clagenfurt
(9) Es wird auch dieses Trubers gedacht in der Summarischen Welt-Histori
Hermanni Fabroni Mosemanni, welcher also schreibt:
Ich * habe zwar keine solche Bibel gesehn. Es muß dieselbe mit Cyrillischer oder Glagolitischer Schrifft gedruckt worden seyn.
Im Jahr 1586, als in dem letzten Lebens-Jahr deß Trubers, hat derselbe denen Herren Verordneten in Crain den letzten Brieff geschrieben, auch denselben eigenhändig unterschrieben: »Primus Truber, gewesener, ordentlich beruffener, praesentirter und confirmirter Thumherr zu Laybach, Pfarrer zu Lack bey Ratschach, zu Tüffer und in S. Barthelmer Felde, Caplan bey S. Maximilian zu Cilly, Windischer Prediger zu Triest, und nach der ersten Verfolgung Prediger zu Rotenburg an der Tauber, Pfarrer zu Kempten und Aurach, nachmals Prediger der Erl. Löbl. Lands. in Crain und in der Graffschafft Görtz zu Rubia, und nach der andern Verfolgung Pfarrer zu Lauffen und jetzund zu Derendingen bey Tübingen etc.«
Es gedenckt auch Martinus Zeiler in der Epistolischen Schatz-Kammer {Tom. I. p. 850.}, daß dieser Truber im Jahr 1586 gestorben sey.
1. Liber de Servitutibus, so im Jahr 1557 ans Licht gekommen und Alberto, Hertzogen in Bayern, dedicirt ist. Dieses Buch ist nachmals auch verteutschet und also intitulirt worden: Martini Pegei, I. U. D. Dienstbarkeiten Städtischer und Bäurischer Erbeigen-Güter. In Folio. Gedruckt zu Ingelstadt M D LX.
2. Ein Tractat De Iure emphyteutico, so gleichfalls im Jahr 1557 herausgekommen und seinem Schwagern, Herrn Leonardo von Sigersdorff, Hauptmann in Bischofflagk, übereignet (oder dedicirt) worden.
3. Ein Buch, dessen Titul ist Tyrocinia Consiliorum und im Jahr 1564 gedruckt. Welches der Author denen Praesidibus, Praefectis & Primatibus Carnioliae (denen Praesidenten, Verordneten und sämtlichen Ständen in Crain) dedicirt hat, und in der Dedication gedenckt, er habe darum die Zuschrifft an Sie gestellet, daß es nicht mögte das Ansehn gewinnen, als ob er gegen seinem Vaterlande undanckbar wäre. Angeblickt solches diese seine eigene Lateinische Zeilen ausführlicher anzeigen:
Bibliothecam augere cupiens hoc quantulocunque opusculo, ansam vobis
scribendi arripui, ut & apud vos mei memoriam aliqualem relinquerem
& gratum animum erga patriam meam significarem &c. multa mihi
hactenus impedimento fuerunt, quò
4. Ein Buch de Iure & Privilegiis Dotium. Anno 1567.
Diesem nach seynd am 24. Augusti 1581sten Jahrs nachbenannte, sowol der
Hebraeischen und Griechischen als Lateinisch- und Sclavonischen Sprachen
wolkündige, und von den dreyen Landern hiezu deputirte Theologi in der
Crainerischen Hauptstadt Laybach zusammen gekommen, nemlich aus Steyer
Jeremias Hamburger, Doct. der H. Schrifft, Pastor und Superintendens der
Evangelischen Kirchen zu Grätz, aus Kärndten Magister Bernhard Steiner,
Pastor zu Clagenfurt, und aus Crain obgemeldter Magister Georgius
Dalmatinus als Dolmetscher der Bibel nebst Christophoro Spindlern,
Pastorn und Superintendenten zu Laybach, Adam Bohoritschen, Hanns
Schweigern und Felician Trubern, um besagte Correction und Revision ins
Werck zu setzen. Nachdemmal aber dabey in Betrachtung gezogen und
sorgsamlich erwogen worden, daß dem Druck und Ausgange solches Buchs in
den Oesterreichischen Landen unfehlbar dörffte ein Riegel vorgeschoben
und mit starcken Hindernissen begegnet werden, als hat man sich eines
Andren besonnen und offt-ersagten Ubersetzern dieses Wercks, nemlich den
Magister Dalmatin, wie auch den Laybachischen Schul-Rectorn, Adam
Bohoritsch, mit gefertigter Instruction an den Churfürsten zu Sachsen
recommendirt und auf Wittenberg abgeschickt. Welche auch im Jahr 1583,
am 10. Aprilis, dahin
Der Titel lautet also: Biblia tu je uſe ſuetu piſmu, ſtariga inu nouiga Teſtamenta, Slouenskj tolmazhena Skuſi Juria Dalmatina. Welches auf Teutsch soviel heisst als:
BIBEL,
das ist
Die gantze Heilige Schrifft Altes und
Neues
Testaments,
Windisch gedolmetscht
durch
Georgium
Dalmatinum.
Gedruckt
in der Chur-Sächsischen Stadt
Wittenberg,
durch Hanns Kraffts Erben.
Anno M D LXXXIIII.
Der Ubersetzer, nemlich der Magister Dalmatin, hat solches Werck allen dreyen Ländern, als Steyer, Kärndten und Crain, gededicirt.
Die gebundene Exemplarien seynd in Fässer eingeschlagen, auf deß Buchhändlers eigenen Kosten biß nach Leipzig, von dannen aber auf der Löbl. Landschafft in Crain Unkosten nach Laybach geliefert.
Offtgenannter M. Georg Dalmatin und sein Gehülff der Adam Bohoritsch,
welche als Directores, Aufseher und Correctores solcher Bibel biß zu
völliger Verfertigung derselben zu Wittenberg sich aufgehalten, haben
hiernechst auf der Herren Verordneten in Crain Befehl ihren Weg auf
Dresden genommen, allda Sie bey Churfürsten für gnädigste Beforderung
dieses Wercks, im Namen der Crainerischen Landschafft, nebst Verehrung
sechs köstlich-eingebundener Exemplarien eine unterthänigste Dancksagung
abgelegt. Welches Praesent sehr wol aufgenommen
Er war ein hurtiger, expediter, activer und gelehrter Mann; angesehn das
Werck davon zeuget und den Meister lobet.
Dieser Thomas nun hat von seiner Feder herausgegeben:
2. Nachmals hat er die Evangelien und Episteln an Sonn- und Fest-Tägen deß gantzen Jahrs in die gemeine Landsprache, das ist in die Crainerische übersetzt, und, nachdem er seine Arbeit mit Andren geconferirt, solche Version zu Grätz auf seinen Kosten drucken lassen, typis Widmanstadianis. Und ist Anno 1630 im siebentzigstem seines Alters entschlaffen.
3. Er hat gleichfalls grosse Annales (will sagen ein grosses Werck von Jahr-Geschichten) geschrieben, welche aber nicht zum Druck gelangt.
Unten stehen diese Lateinische Verse:
M. Casp. Brülovius
Pomer. D. L. Argentorat.
in Acad. Poët.
Prof.
Wäre dieser gelehrte Mann nicht im dreyssigsten Jahr seines Alters, oder rechter zu reden, seiner Jugend, aus der Welt geruckt, hette die Welt vermutlich noch mehr Beweisthümer oder Muster seiner hohen Gelehrtheit bekommen.
Dieser hat herausgegeben:
1. Velitationem Epistolicam in Triumviros Augustanae Confessionis Verbi Ministros. Anno 1615.
2. Librum in Concionem Simonis Manu, de norma Fidei & Religionis. Anno 1617.
1. Vindicias Astronomicas theticas pro Dionysio exiguo contra eximios Chronographos de aera vulgari Dionysiana.
2. Vitam B. Ioannis DEI, Fundatoris FF. Misericordiae. Ist in Lateinischer Sprache, aber mit Auslassung seines Namens, geschrieben.
Er begab sich wegen angenommenen evangelischen Glaubens auf Augspurg und hernach auf Speyer. Endlich ist er zu Ulm und Augspurg geblieben.
Von seiner Gelehrtheit kann unter andren diese auf sein Konterfeyt gemachte und dem Kupffer desselben eingegrabene Lob-Schrifft, so in etlichen lateinischen Versen begriffen ist, Zeugniß geben, uber welchem diese Obschrifft stehet:
In Iconem nobilis celebratissimique Viri, Davidis Verbezii, Carno-Lubeani, Phil. & Medic. Doctoris & apud Ulmanos Physici Ordinarii. Lucas Kilian sculp. Anno 1615.
Hiernechst folgen diese Verse:
Dieser gelehrte Kopff hat viel Bücher, wie ein fruchtbarer Baum viel Oepffel, abgestattet, und insonderheit die Artzney-Beflissene damit nicht wenig verpflichtet. Unter welchen diese nachgesetzte gedruckt worden:
2. Davidis Verbecii, Carno-Labeani, Philosophi et Medici Augustani, pro Raymundi Mindereri, Medici olim Augustani, Disquisitione Iatrochymica de Chalcantho ad Dodecaporii Chalcantini Petri Castelli, Philosophi & Medici Romani, partem priorem Responsio: Quâ simul Aëtii Cleti Signini Medici Disputatio de Chalcanto in R. Mindererum potissimùm Romae editum examinatur. Prostat Augustae Vindelicorum, apud Sebastianum Mylium, Bibliopolam, Anno Salvatoris M DC XXVI.
3. Unus Tractatus de Peste &c., editus Campoduni Anno 1617.
4. Exercitationum Medicarum super dispositione quadam de Peste liber unus, edente Davide Verbezio, Carno-Labeano, Phil. & Medicinar. Doct. & Reip. Ulmanor. Physico Ordinario. Excusus typis Christophori Kraus, Chalcographi Campodunensis, M DC XVIII. In Quarto.
5. Exercitationum de Peste, libri duo, in Quarto. Impressum Campoduni 1619.
6. Homo non Homo, sive Monstrum Tübingense, ob virulentissimam, quam spiravit, auram, legitimè dissectum & evisceratum, à Davide Verbezio &c. Campoduni MDCXVIII., in Quarto.
7. Davidis Verbezii &c. Disquisitio Iatrochymica de Chalcantho. Impressum Argentorati Anno 1633.
8. Libri duo de Logica.
9. Varia alia opuscula & permultae Disputationes.
Von ihm ist der Catechismus Petri Canisii in Crainerischer Sprach zum Druck gekommen.
Alexander Verbezius, Davidis Sohn und Doctor der Medizin, hat drucken lassen Annotationes & Axiomata Physicae.
Manuale Sodalitatis Immaculatae conceptionis B. V. Viennae Austriae Anno 1625.
1. Einen Tractat, so intitulirt ist Manus CHRISTI [amoris]. Anno 1640.
2. Librum de Origine & Divisione Provinciae Bossnae Croatiae sui Ordinis & de Conventibus.
3. Historiam Tersatensem.
4. Uber das hat er noch mehr andre kleine Wercklein, aber in Illyrischer Sprach, lassen ausgehen.
Er ist in seinem Orden nicht allein Guardian, sondern auch Provincial
worden, wie seine Geschicklichkeit auch wolverdiente,
Derselbe gab im Jahr 1636 ein schönes Lateinisches Büchlein ans Liecht, intitulirt Asma Poëticum Litaniarum Lauretanarum, in Octavo. Dieses Buch, welches Lateinisch ist, hat bey jedwedem Titel eine Kupffer-Figur, darunter Lateinische Verse stehen.
Von seiner Feder seynd ausgegangen in Druck Theoremata Chronologica de Anno Ortûs & Mortis Domini nostri IESU CHRISTI; darinn er weiset, der Herr Christus sey geborn Anno XL. Iuliano, unter der Burgermeisterlichen Regierung D. Laelii und C. Antistii.
Seine gelehrte Beredsamkeit leuchtet hervor aus zweyen Lateinisch-gedruckten Reden, als:
1. Aus der Oration, welche er bey der Leichbestattung deß Hochwürdigsten
Cardinals, Melchioris Khlesetii,Khleselii.
2. Aus einer zu Grätz gehaltenen Oration in Parasceve (über den Rüsttag), welche Oration ihm durch einige gute Freunde heimlich genommen und zum Druck befordert worden.
1. Annales Societatis IESU plurium annorum. Welche aber annoch nicht in Druck herausgekommen.
2. Orationem in Exequiis Ferdinandi II. Imperatoris, welche er zu Laybach in der Thum-Kirchen bey S. Nicolai gehalten.
3. Einen Tractat de Quadratura Circuli, welchen er ohne Meldung seines Namens im Jahr 1673 hat drucken lassen.
4. Uberdas noch andre kleine Wercklein mehr.
Sein Vater hieß Ludwig Schönleben, und hat die Stadt Laybach von Anno 1648 biß 1654 als Burgermeister mit grossem Ruhm regiert, und auch die Ehren-Stelle eines Stadt-Hauptmanns bekleidet.
Solchen Ruhm deß Vaters hat der Sohn an sich nicht erdunckeln lassen,
noch zu einem Verweis (angemerckt, das Lob der Eltern denen Kindern,
welche aus der Art schlagen, nur ein Aufruck ist), sondern vielmehr zum
Sporn seines Verhaltens ererbt, auch sich selbsten durch Betrachtung
desselben zur Ruhmwürdigkeit und Vortrefflichkeit in preißverbindlicher
Gelehrtheit in seiner Jugend so löblich gestachelt und angehauen, daß er
in dem Schrancken-Lauff der Studien vielen weit vorgekommen.
Er ließ ihm die Ehre und den Ruhm seines Vaterlands trefflich angelegen seyn; gestaltsam sein Aemona vindicata und die Annales Carnioliae, wie nicht weniger seine gedruckte Genealogiae und andre seine Bücher mehr hell genug weisen, wie eyfrig er sich um die Achtbarkeit desselben bemühet und angenommen. Weßwegen das Gerücht auch seinen Ruhm so weit ausgebreitet, daß sein Nam von der Sterblichkeit unbezwungen bleibt, obgleich sein Leib derselben unterwürffig gewest, und nunmehr biß zur Auferstehung alles Fleisches der Verwesung im Schoß ligt.
Nachdem er seine jugendliche Studien vollendet, ist er in den Orden der
Societet IEsu getreten, auch etliche Jahre dahinn beharret.
Ich verstehe aber durch solche seine Ruhe keinen Müssiggang; von welchem dieser fleissige Mann so wenig gewusst, als der Puls eines gesunden Leibes vom Stillstande weiß. Denn er hat in seinem gantzen Leben biß zum Beschluß desselben alleweile geschrieben. Gestaltsam auch die löbliche Landschafft sich durch ihn bewegen lassen, im Jahr 1678 zu Laybach eine Druckerey durch Joh. Baptista Meyern, Saltzburgischen Buchdruckern, aufzurichten, darinn die Land-Chronic gedruckt worden. So giebt auch die Vielheit seiner Schrifften, welche wir bald hernach erzehlen wollen, gnugsam so erkennen, wie unmüssig seine Feder gewest, und wie gern er mit derselben der gelehrten Welt gedienet.
Endlich hat diesen so unverdrossenen Scribenten das drey und sechszigste
Jahr seines Alters der Ewigkeit zugeschrieben; angemerckt, er nach
ausgestandener dreywochentlicher Krankheit am 15. Octobr. 1681
verschieden, und hoffentlich zu der himmlischen Ruhe gelangt.
Seine Grabschrifft lautet, wie folgt.
QUOD
MORTALE FUIT
IOANNIS
LUDOVICI
SCHÖNLEBEN
SS. THEOLOGIAE DOCT. PROTONOTARII
APOSTOLICI
CATHEDRALIS ECCLESIAE
LABAC. OLIM DECANI
ET
CAESAREI PLEBEI REIFNICENSIS
ASSERENDAE, ET
PROPAGANDAE
IMMACULATAE
CONCEPTIONIS
DIVORUMQUE COELITUM
CULTUI.
AUGUSTISSIMAE DOMUS AUSTRIACAE
HONORI
DUCATUS CARNIOLIAE, PATRIAEQUE
NOMINI
QUA
SACRIS, QUA PROPHANIS,
LUCUBRATIONIBUS
AD NOMINIS
IMMORTALITATEM
CLARUIT
HUIUS VIRI
QUEM
DIES XV.
OCTOBRIS EX
PATRIA RAPUIT
PERENNEM IN POSTERIS
MEMORIAM
FUNDAVIT.
REQUIESCAT IN PACE
ANNO M DC LXXXI.
1. Aegis Palladia Daphnophoria oblata Neo-baccalaureis Graecensibus. Impressum Graecii 1643. Ohne Zusetzung seines Namens.
2. Thalassii Coronae, sive applausus nuptialis illustriss. Neo-coniugibus N. N. Lincii 1644.
3. Plectrum Cleantheum Lyrae Apollineae conformatum, sive Sol Pyrrhi montis illuminator ad Lyram cantatus, auspicatissimae inaugurationi N. N. Praepositi Ecclesiae colleg. ad Pyrrhum montem. Lincii 1644.
4. Conatus nymphae Hortensis ad inaugurationem duorum Theologiae Doctorum. Viennae 1648., in 4to.
5. Tryphyaeon nymphae Hortensis oblatum tribus Theologiae Baccalaureis. Viennae 1648., in 4to.
6. Verna Theosophorum ad meridiantem Sapientiam deambulatio oblata sex Neo-doctoribus Theologis. Viennae 1648., in fol.
7. Parentalia Reverendiss. Praepositi Cathedralis Ecclesiae Viennensis. Viennae 1648., in 4to.
8. Mars Austriacus, D. Leopoldus, Austriae Marchio & Tutelaris, Panegyrico laudatus. Viennae 1648.
9. Lacrumae piis manibus illustriss. adolescentis Ioan. Michaëlis Adami Baptistae Comitis ab Althan. Viennae 1648., in 4to.
10. Corona gemmea, adgratulatio sex Neo-doctoribus Theologis ex Ord. Cisterciensi. Viennae 1649.
11. Arboris vitae S. Crucis fructus
12. Philosophicum NIHIL oblatum Neo-magistris Philosophiae. Viennae 1649., in 4to.
13. Campus Liliorum, seu Album Austriaco-Marianum, exornatum elogiis Austriacorum Deiparae Virgini peculiariter devotorum, oblatum sex Neo-doctoribus Theologis Cisterciensibus, ubi ad finem panegyricus magnae matri sine macula Originali conceptae. Viennae 1649., in 4to.
14. Inferiae Austriaco-Academicae piis manibus Fundatorum & Benefactorum Universitatis Viennensis. Viennae 1653., in 4to.
15. Trias Colossea honoris Celsissimi Sac. Rom. Imp. Principis Maximiliani Gandolphi ex Comitibus à Khüenburg Archiepiscopi Salisburgensis primatis Germaniae, cùm Archiepiscopali pallio insigniretur. Salisburgi 1668., in folio.
16. Evangelia und Episteln über die Sonn- und Fest-Tage deß gantzen Jahrs, der ersten alten Edition hat er überlesen und corrigirt, und viel verbessert in Crainerischer Sprach. Grätz 1672, in 8vo.
17. De Officio immaculatae conceptionis Deiparae antiquissimo & devotissimo, parvo mole, magno mysteriis, recens per anonymum correcto & Lucensibus typis edito. Observationes Sigismundi à S. Maria, Theologi ex SS. Patribus & Doctoribus praesertim Ordinis p. p. Praedicatorum desumptae. Altstedii 1680., in 8vo.
18. Genealogia illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681., in fol.
19. Ioannis Ludovici Schönleben Orbis votorum pro definitione piae sententiae de immaculata conceptione Deiparae Virginis. Libri quatuor. Clagenfurti 1658., in 4to.
20. Orbis votorum pro definitione piae sententiae de immaculata conceptione Deiparae Virginis. Libri tres. Pars prior. Clagenfurti 1659., in 4to.
21. Examen Synopseos historicae de Conceptione B. V. quam Fr. Marcellus Sydereus Cyriacus elucubravit & Io. Lud. Schönl. ad Trutinam bullarum sedis Apostolicae appendit. Salisburgi 1668., in 4to.
22. Vera ac sincera sententia de immaculata conceptione Deiparae Virginis. Salisburgi 1670., in 4to.
23. Palma virginea, seu Victoriae Marianae Septendecim Seculorum de adversariis immaculatae conceptionis B. V. Salisburgi 1671., in 4to.
24. Feyertäglicher Erquick-Stunden Erster Theil, das ist: Ehren und Lob-Predigen der lieben Heiligen GOttes, welche in der allgemeinen Römischen Catholischen Kirchen jährlich verehret werden. Das Winter- und Frühlings-Quartal. Saltzburg 1669, in 4to.
25. … Andrer Theil … das Sommer- und Herbst-Quartal. Saltzburg 1670, in 4to.
26. Pyramis IESU agonizanti erecta in monte Oliveti, das ist: Fünff Gemüts-bewegliche Betrachtungen vom Gebet Christi im Garten für die Feyertage in der Fasten. Saltzburg 1668, in 4to.
27. Die heilige Pilgerschafft zu dem heiligen Grabe CHRISTI, durch die sieben Stationes oder Betrachtungen von unsers HErr GOtts Leiden. Saltzburg 1668, in 4to.
28. Eadem Pyramis IESU agonizanti erecta, in duplum aucta & Latinè reddita. Salisburgi 1672., in 4to.
29. Eadem sacra peregrinatio ad S. CHRISTI sepulchrum, in duplum aucta & Latinè reddita. Salisburgi 1672., in 4to.
30. Aemona vindicata, sive Labaco metropoli Carnioliae vetus Aemonae nomen iure assertum. Salisburgi 1674., in 4to.
31. Horae subsecivae dominicales seu sermones ad populum pro dominicis ab adventu ad pentecosten cum allocutionibus synodalibus. Salisburgi 1676., in 4to.
32. Horae subsecivae dominicales sive sermones ad populum pro Dominicis à Pentecoste ad Adventum cum aliquot Panegyricis. Salisburgi 1676., in 4to.
33. Dissertatio Polemica de prima Origine augustae domus Habspurgo-Austriacae. Labaci 1680., in fol.
34. Carniolia antiqua & nova sive Annales inclyti Ducatus Carnioliae à condito mundo, usque ad annum millesimum CHRISTI. Tomus I. Labaci 1681., in fol.
35. Genealogia illustrissimae familiae Sac. Rom. Imp. Comitum & Dominorum de Gallenberg. Labaci 1680., in fol.
36. Rosa Ursina in Provinciis Austriacis florens, sive illustrissimae
& antiquissimae
37. Genealogia illustrissimae familiae Principum, Comitum & Baronum ab Aursperg. Labaci 1681., in fol.
Dieses nachfolgende Büchlein ist nach seinem Tode erst, als ein Liber posthumus, gedruckt worden.
38. Allegoriae SS. Patrum, ordine Alphabetico, in gratiam concionatorum collectae per Io. Lud. Schönleben. Salisburgi 1682., in 12mo.
1. Orbis vota pro definitione piae & verae sententiae de immaculata conceptione Deiparae Libri V. Tomis duobus praelo parata.
2. Arboretum Austriacum sive plena genealogia augustae Domûs HabspurgoAustriacae ab Anno CHRISTI 600. ad nostra tempora cum 300 & ultrà Symbolis, aeri incidentis, in fol.
3. Chronologia Austriaca, sive rerum à Comitibus Habspurgicis & Archiducibus Austriae gestarum succincta per annorum seriem enarratio, in fol.
4. Auctarium Concionum Festivarum, in 4to.
5. Basis Ethico-politica Virtutum & vitiorum moralium, in 4to.
6. Annus sanctus Habspurgo-Austriacus, sive Sancti & BB. utriusque sexus Habspurgo-Austriacis sanguine & cognatione coniuncti, quingenti per totius anni dies distributi, in fol.
Uber jetztbenannte hat er auch 3 Tomos in Folio und 6 Tomos in Quarto,
nebenst vielen eintzelnen Schrifften hinterlassen, darinn allerley
Collectanea, Notationes begriffen, woraus er den zweyten Tomum der
Crainerischen Chronic machen wollen. Aber in allen solchen Tomis ist
schier gar nichts Eigentlichs von Crain befindlich, ohn allein, was die
Familien und Geschlechter anbelangt. Ich habe * sie durchgelesen von
Wort zu Wort, und kann mit Warheit schreiben, daß ich aus allen solchen
seinen Schrifften nicht acht Bögen herausziehen können, welche das Land
Crain beträffen. So man aber die Geschlechter sollte beschreiben, würde
man aus seinen hinterlassenen Scripturen viel gebrauchen können, weil er
von allen Geschlechtern unglaublichviel mit grossem hochbemühtem Fleiß
zusammgetragen,
Warum er aber zu den letzten siebenhundert Jahren von Crain so gar wenig hat, das rühret (wie er manchesmal nicht allein gegen mir, sondern auch Andren sehr geklagt und gleichfalls in diesen seinen hinterlassenen Manuscriptis an vielen Orten zu verstehen giebt) daher, weil man ihm mit Urkunden, mit Geschicht-Verzeichnissen und andrer dazu dienlicher Materi nicht an die Hand gehn wollen. So ist er Selber auch nirgends hingereist, daß er ein Mehrers hette in Erfahrung oder in Augenschein bringen können. Alles, was man ihm auf sein langes vielfältiges Ansuchen und Bitten mitgetheilt, besteht in etlichen alten Schrifften, als: Heirahts-Abreden (oder Ehe-Stifftungen), Contracten, Rechtsführungen und dergleichen, derer Durchlesung ihm viel Zeit verschlungen, da er hingegen gleichwol nichts draus nehmen können, als allein die blosse Namen. Also hat er nur alle Namen samt der Jahr-Zahl draus verzeichnet. Auf solche Art seynd etliche Tomi beschrieben nur zu Genealogiis oder Geschlecht-Registern.
Er hat drucken lassen:
1. Einen Panegyricum funebrem, in Exequiis Ducissae Lotharingiae, Coniugis Francisci Nicolai Ducis, Viennae Austriae, Anno 1652. dictum in templo Academico.
2. Imgleichen einen Panegyricum funebrem nomine Sodalitatis B. Virg.
Illustrissimo Iuveni, AdamoIoanni.
3. Er hat noch andre Druckbestimmte Sachen mehr in Bereitschafft gehabt, welche ihm aber die Abbrennung der Stadt Passau entrissen.
Michael Hermannus, ein Jesuit, zu Rudolphswerth in Crain geborn, hat
Humaniora docirt und viel Jahre lang einen Regentem Convictûs Viennensis
abgegeben und ist nachmals zu
2. Unterschiedliche Officia, als das Officium S. Barbarae, SS. Ignatii, Xaverii, Aloysii und Stanislai Kostkae, nebst vielen andächtigen Gebeten; wie dann dieser Mann die Jugend in der Gottseligkeit zu unterweisen, einen besondren Eyfer bewieß.
Speculum Generosae Iuventutis, oder Neu-
begläntzter Zucht-Spiegel
der Adelichen Jugend,
klärlich entwerffend, wie die edle Jugend von
ihren Wiegen-Jahren biß zur anruckenden reiffen
Mannbarkeit
mit schönen Tugenden Seel-
ersprießlich gezieret, auch in
holdseligen Sitten
und höflichen Geberden Leibs-behäglich
gepflantzt
werden sollte; geschrieben durch Adam Sebastian
von
Siezenheim etc.
Gedruckt zu München 1659, in 8vo.
Dieser ist zwar kein geborner Crainer gewesen, wie er in seiner Dedication selber gestehet, hat dennoch, weil er sich in Crain wol accommodirt befunden, sich selbst mit unter die Crainer rechnen, auch dasjenige Land, wie sein Vaterland ehren und lieben wollen, welches ihn, wie einen Sohn gehalten und mit einer guten Condition verpfleget hat. Immassen solches diese in berührter Dedication, so er an die drey I. O. Länder, als: Steyer, Kärndten und Crain gerichtet, enthaltene Zeilen anzeigen und danckbarlich rühmen:
»Und ob mir schon auch wider Verhoffen der allda unentsetzt-gebrauchende,
nunmehr viel-jährig-genossene Vaterlands-Ruhm (um weiln ich der Geburt
nach dem rot- und weissen Oesterreichischen Fähnlein einverleibt), in
etwas verweislich sollte vorgehalten werden, so kann mich doch der
begeiste Britannische Tichter Ovvenus mit seinen wolgestellten Verslein
gleichfalls
1. Constitutiones & Instructiones Synodales Curatorum.
2. Er hat auch sonst noch viel andre nützliche Sachen geschrieben, welche aber noch nicht ans Licht gekommen.
Er ist ungefähr vor drey oder vier Jahren erst eingeruhet, und in einem ehrlich-hohem Alter zu Grabe gekommen, als der bald neuntzig Jahre alt worden.
1. Einen Panegyricum zu Ehren Ihrer Römisch-Keyserlichen Majestet Leopoldo Augusto, als Seine Keyserliche Majestet im Jahr 1660 dero Erbländer allergnädigst besuchte.
2. Ingleichen Historiam & Annales Noricos, so aber annoch nicht gedruckt worden, weil ihn vor dem Druck der Tod in die Erde gedruckt, einen solchen Mann, dem Viele seiner Curiositet wegen längers Leben gewünschet.
Von ihm seynd folgende Schrifften in Druck gekommen:
1. Triumphus Rosarum Illustriss. & Excellentiss. Comitis Wolfgangi Andreae à Rosenberg. Impress. 1656.
2. Firmamentum Regnorum. Oratio funebris Ferdinandi III. Imperatoris. Impress. 1657.
3. Lyrica de S. Ignatio. Impress. 1657.
4. Triumphus Panegyricus de contrito Serpente, sine labe conceptae Virgini Matri erectus & in Basilica S. Stephani dictus, praesentibus Augusto Leopoldo Imp. & Sereniss. Leopoldo Wilhelmo Archiduce. Impress. Anno 1658.
5. Ein Panegyricus funebris (oder bey häuffiger Versammlung gehaltene Leich-Rede) bey der Gräfin von Tättenbach Leich-Begängniß, wovon die Uberschrifft also lautet: Das starcke Sclavonische Weib in sittlicher Gleichständigkeit der Hoch und Wolgebornen Frauen, Frauen Judith Eleonora, Gräfin von Tättenbach, gebornen Gräfin von Forgatsch etc. Gedruckt im Jahr 1662.
6. Neun-tägige Andacht zu Ehren dem H. Francisco Xaverio, Indianischem Aposteln, gedruckt im Jahr 1662.
7. Der Indianische Wundermann Franciscus Xaverius, gedruckt im Jahr 1666.
8. Ausgeleschtes Liecht am Firmament der Wienerischen Kirchen; das ist: Wildericus von Wilderdorff, deß Heil. Röm. Reichs Fürst und Bischoff zu Wien in Oesterreich. Gedruckt im Jahr 1680.
9. Uberdas hat er noch mehr Bücher ausgehen lassen, derer Titeln mir jetzo nicht beyfallen.
1. Ein Politisch Buch in Lateinischer Sprache, seinen Namen aber verschwiegen.
2. Seit dem wiederum noch zween Politische Tractaten, denen er gleichfalls seinen Namen nicht beygesetzt.
Dieser hat in Druck gegeben:
Hortulum Myrrhae, das ist: Den Myrrhen-Garten der Gesellschafft Christi Tods-Kampffs am Creutz; darinn mancherley Ubungen Gottseliger Andachten für die Mitgesellschaffter enthalten. Ist in Teutscher Sprache geschrieben.
1. Schicksel der lieben Bellimire und Corilanders, Teutsch beschrieben durch den Wolgebornen Herrn, Herrn Frantz, Freyherr von Wützenstein etc., Obrist-Wachmeistern aus der streitenden Gesellschafft, der Wehrhaffte genannt; vertheilt in Fünff Bücher. Nürnberg 1671, in 12.
2. Vulcani Liebes-Garn. Nürnberg, in 12.
Diese beyde Schrifften, so von der Liebe handeln, seynd aus dem Italiänischen Ferrantis Pallavicino verteutscht.
Ausser solchen Zweyen hat er nach seinem Tode noch andre zween geschriebene Tractaten hinterlassen.
I. U. D.
Aus dieses Manns fleissigen Feder seynd unterschiedliche Schrifften geflossen, und zwar zu desto mehrerm Nutzen seiner Landsleute meistentheils in Crainerischer Sprache.
Wovon allbereit diese nachbenannte in Druck gekommen:
1. Ein Büchlein für die Brüderschafft deß heiligen Rosenkrantzes, welches auf Crainerisch also intitulirt ist: Bratouske buqvizè Svetiga Roshen Kranza. Gedruckt zu Grätz 1687, in 8vo. Welches auf Teutsch soviel heisst als: Bruderschafft-Büchlein deß Heiligen Rosenkrantzes.
2. Modus iuvandi agonizantes, welches Lateinisch und Crainerisch durcheinandergesetzt. Gedruckt zu Laybach 1682, in 8vo.
3. Breve Exercitium matutinum & vespertinum. Ist Lateinisch. Labaci, M DC LXXXII.
4. Nebeſhki zyl, tu je premiſhloúaine teh Svetih ozhakou (das ist: Himmlisches Ziel oder Betrachtungen der H. Alt-Väter), Laybach 1684.
5. Kratki Sapopadek potrebnih catoliſkih naukoù. Laybach 1685. Das ist: Kurtzer Begriff der nothdürfftigen Catholischen Lehr.
6. Praxis Catechistika, tu je: Nauk Chriſtianſki. Gedruckt zu Laybach im Jahr 1686.
Diese hiernechst benamste seynd zwar auch allbereit von ihm schrifftlich, aber annoch nicht Druckerisch verfasst, sollen doch gleichwol ehestens unter die Presse gegeben werden, nemlich:
7. Simplex Translatio Sacrorum Bibliorum Veteris & Novi Testamenti, secundùm articulos, in tribus Tomis.
8. Thomas de Kempis Carniolicus, de Imitatione Christi.
9. Spegel te Zhiſtoſti, das ist: Spiegel der Reinigkeit.
10. Viridarium Exemplorum, in quo numerantur Septingenta Exempla, accommodata pro Concionatoribus.
12. Shpeigel duhouni od Saſhetka inu konza Zhloreſkiga Shirenia.Zhloveſkiga
Shivenia.
Dieses Buch ist Gespräch-Weise eingerichtet.
Insonderheit aber war er überaus fertig und glücklich nicht allein in den Epigrammatibus, sondern auch Anagrammatibus, also gar, daß, worüber mancher den Kopff noch wol ziemlich lang brechen müste, er so geschwinde, wie eine reiche Quelle ihre Silber-Flut von sich schüttete, und solche Erfindungen, die Manchem eine rechte Marter, ihm Spiel und Schertz seyn.
Ich will dem curiösen Leser etliche, jetzo gleich mir zur Hand ligende, Verse seiner Erfindung hieher setzen, die zu unterschiedlichen seiner Poetischen Bücher gehörig, als:
1. Im Jahr 1680 hat er zu Clagenfurth ein Wercklein drucken lassen und den Kärndterischen Ständen dedicirt, welcher Dedication Titel oder Zuschrifft von ihm so künstlich hernach per anagramma (oder durch Letter-Wechsel) in ein paar Disticha oder zwey-schichtige Verslein verkehrt worden, daß sie dem Buchstaben nach fast gäntzlich darinnen begriffen, und also die würckliche, kurtze, poetische Dedications-Rede in eben denen Littern besteht, daraus der Titel. Dann derselbe lautet also:
Excellentissimo Praesidi, Reverendissimo Abbati, caeterisque
illustrissimis
Auf solche Ober- und Zuschrifft folgen, an stat der Ubereignungs- oder Antragungs-Rede, diese zwey Disticha, welche seinem schnellerfindenden Geist aus den vorigen Titular-Littern erwachsen seynd.
Anagramma.
Diesen seinen unterschriebenen Namen hat er gleich darauf wiederum anagrammaticè also umgesetzt:
Grandibus egregiis hos ornat Musa libellos. Anno
Domini hIs trIbVs eX orIs CarInthIa LaVDe MeretVr.
Weil ihms dann so hurtig gelungen, aus der Dedication ein Anagramma sowol als wie auch aus seinem Namen zu machen, steht leichtlich daraus zu schliessen, wie bereit fertig und schnell er in andern seinen poetischen Ersinnungen sey. Denn man weiß, daß ihm allerdings auch diese anagrammatische Dedication wenig Mühe gekostet, sondern er dieselbe, eben sowol wie andre Anagrammata, ohn langes Besinnen verfertigt habe.
Aus dem also anagrammatisch-dedicirten Büchlein selbsten muß ich denen Liebhabern netter Verse und artlicher Erfindungen zu Liebe hiernechst auch etliche Epigrammata allhie vorlegen, und zwar solche, die er auf sich selbsten gemacht.
De Se ipso.
Aliud.
Aliud.
Denn die KarstPferde seynd dauerhafft und leben lang.
Aliud.
Ordo Litium.
Mulier Crux.
Vir nobilitat uxorem.
Ad lectorem.
2. Das andre Buch ist gleichfalls zu Clagenfurt im Jahr 1682 in 8vo gedruckt und der löblichen Landschafft in Crain dedicirt:
Anno Domini Me DeCeat patrIae refLeXos teXere
VersVs.
Aus diesem Büchlein will ich gleichfalls dem curiosen Leser zu Gefallen etliche wenige Epigrammata herausziehen, nemlich diese nachgesetzte:
Ad Lectores.
De Se ipso.
Aliud.
Ad Comitem à Gallenberg &c.
Georgius Sigismundus Sa. R. I.
Comes à Gallenberg. Anagramma. Cressibus à glogolis migras de
Sanguine Regum.
******
(Aus der Famili der Grafen und Herren von Gallenberg ist Einer König in Bosnia gewest; darauf deutet der anagrammatische Vers, in welchem für Gressibus Cressibus gesetzt worden. Wozu aber dieser Herr aus zwiefacher Betrachtung privilegirt ist: denn erstlich so haben die Poeten viel Freyheit; vors andere ist er selber ein Freyherr, dessen trefflichem und freyem Geist billig noch mehr Licentz gebilligt und zugestanden wird, als einem gemeinem Poeten, zu dem lautet das C dem G in der Aussprach sehr ähnlich.)
De Se ipso.
De sua aetate.
Nachdem er solches Epigramma im
De Se ipso.
GEORGIUS SIGISMUNDUS, B.
ab Hallerstein, Coniunx quoque,
MARIA
SIDONIA Paradeiserin.
Anagramma.
De secundis nuptiis.
Er hat solche Weise, wovon er in dem Epigrammate redet, eben in solchem
1682stem Jahr würcklich auch begangen, und mit seiner Gemahlinn, welche
eine geborne Gräfin Paradeiserinn ist,
Die Löbl. Landschafft in Crain hat aber zu solcher seiner wiederholten Hochzeit einen Abgesandten, samt einem gebräuchlichem Hochzeit-Present, in dero Namen auf Clagenfurt in Kärndten abgeordnet, weil er sie dazu hatte eingeladen.
Auf sothanen seinen vieljährigen Ehestand machte er dieses artliche Distichon.
Er hats errahten, doch noch etliche Jahre der angenehmen Gesellschafft seiner Gemahlinn genossen.
Herr Paulus Ritter de Segnia. Ich sorge, die Musen selbst dörfften von
mir beleidigt werden, so ich dieses Krabatischen
ILLUSTRISSIMO DOMINO DOMINO Ioanni
Weichardo
Viennae, 13. Iulii 1687.
sive Ioannes Waichardus
à
PAULO RITTER.
[1.] PraeservationumPraeservativum.
Ich gedachte anfangs, dem curiosen Leser meine Meynung von dem niemals in der Natur gewesenem Lapide Philosophorum bey dieser Gelegenheit mitzutheilen; weil ich aber finde, daß der Author in der Dedication eine so hohe und mächtige Patroninn zum Schutz erwählet hat, für dero Majestatischen Namens-Glantz man sich billig mit tieffster Ehrerbietung bückt und denselben als wie einen güldenen Kron-Schild allerdemüthigst adorirt, unterlasse ich an diesem Ort, da sich ohne dem auch nicht wol eigendlich davon handlen lässt, das Gegentheil, nemlich die Unerfindlichkeit deß Lapidis Philosophorum mit vernünfftigen Ursachen zu bezeugen.
Jedoch muß ich unterdessen gleichwol hierinn mein Gesicht viel schwächer zu seyn bekennen, als, daß es die sehr weit gesuchte Beweis-Gründe sollte ermessen und ergreiffen können, aus welchen der Herr Haupt-Author und Defensor Lapidis befugt sey, diejenige, welche den Weisen-Stein für einen blossen Wahn, falsche Einbildung und vergebliche Hoffnung ausgeben, für Majestet-Verletzer zu halten. Und möchte wohl gern wissen, in welchem Corpore Iuris oder Keyserlichen Reichs-Constitution derselbe solches gefunden. Die, welche ich in meiner Bücherey habe, wissen gewißlich gar nichts drum. Dann also redet Ehrngedachter Herr Author am andren Blat seines jetzt-angezogenen Buchs: Inquis enim, Te dubitare & dubitâsse semper, utrum quid simile detur, nempe Lapis Philosophorum. In quo summae ignorantiae tuae notam incurris. Nemo enim eius possibilitatem & existentiam, nisi in Octavo stolidus & insipiens, hucusque negavit & apud Summos penesque Sapientissimos orbis Principes, Crimen Laeasae Maiestatis incurris, cum sic discurris &c.
Seynd trauen! kräfftige und erschreckliche Donner-Worte, die mit dem
Crimine laesae &c. so bedrohlich um sich blitzen! Also sollte ich
gleichfalls jetzt billig, was ich im XXVIII. Capittel deß dritten Buchs,
bey der Beschreibung deß Bergwercks Ydria, wider den Lapidem gedacht,
wiederum vor lauter Furcht ausleschen. Aber quod scripsi,
Nichts destoweniger berufft sich offtgemeldter Herr Author auf das Experiment deß Snyders, wann er (fol. 3.) spricht: Et Ioannem à Monte Snyders, coram adhuc viventibus testibus, nostro saecolo, cum parte una suae medicinae, integri Saturni libram in aurum transformâsse &c. Aber was es mit diesem gutem Snyders für einen Ausgang gewonnen, wie er in diesem Stück, nemlich in der profitabeln Goldmacherey, seinem Namen gemäß (angemerckt Snyder auf Niederteutsch einen Schneider bedeutet) meisterlich geschneidert und zuletzt deßwegen das Reißaus spielen müssen; ist in vorernanntem Capittel deß dritten Buchs schon erzehlt worden, weßwegen ich für dißmal weiter nichts sage, als allein: sto à longè & rideo – ich lache in meine Faust! und verwundere mich, daß das Sprichwort Mundus vult decipi, so gar nicht abkommen will, sondern noch täglich seinen würcklichen Unterhalt findet.
2. Mehr hat noch obgedachter Herr Author (dem man im übrigen das
gebührende Ehren-Lob seiner Qualitet, Erudition und Klugheit nicht zu
entziehen wünschet) Ihrer Keyserlichen Majestet, ohngefähr vor sieben
oder acht Jahren, etliche eigenhändig-geschriebene, grosse, chymische
Folianten, mit schönen chymischen Farben wunderlich gemahlten Figuren
geziert, Selber übergeben. Was nun diese Bücher für Würckungen gethan,
weiß ich nicht. Unterdessen muß man ihm doch dieses lassen, daß er ein
gelehrter und verständiger Mann sey. Zu bedauren ists nur, daß er sich
so sehr und übermässig in den niemals in der Natur gefundenen Lapidem
Philosophorum hat vertiefft, auch zu besorgen,
Derselbe hat nachgesetzte Sachen in Druck gegeben:
1. Panegyricum S. Antonii Paduani, cum Titulo: Vitis.
2. Von eben diesem Heiligen hat er noch andre zwantzig Panegyricos in Bereitschafft, aber annoch ungedruckt.
3. Er hat überdas noch einige andre Panegyricos auflegen lassen, welche er bey unterschiedlicher Gelegenheit und Veranlassung gehalten. Darunter auch dieser begriffen, welcher also getitulirt wird: Sittliche Lehr-reiche Revanche, in welcher, als die Hoch- und Wolgeborne Fräule, Fräule Sidonia Dorothea, Gräfinn und Herrinn von Gallenberg, in deß löbl., von ihren hochadelichen Voreltern gestifften, uralten Münckendörffischen Clarissen-Klosters Gottes-Hause den H. Ordens-Habit den 25. Februarii dieses 1680ten Jahrs höchst-auferbaulich annahm etc., in 4to. Gedruckt zu Laybach 1680.
4. Hysteron Proteron, oder Hintersich für sich verstellte Menschen-Einbildungen, Erkentnissen und Begierlichkeiten; so als die Wol-Edle Fräule Anna Catharina Waldreichin von Ehren-Porten in löbl. Laybacherischen S. Clarae Gotteshause deß H. Ordens-Habits den 19. Januarii 1681ten Jahrs bewürdigt und Maria Antonia benamet, durch P. F. Antonium Lazari, der Mindern Brüder S. Francisci Ordens Regulmässiger Observantz, der H. Schrifft Lect. General. verfasst und vorgetragen worden. Gedruckt zu Laybach 1681, in 4to.
5. Er hat gleichfalls auflegen lassen
Selbigen Panegyricum hat er dedicirt den dreyen jungen Grafen von Gallenberg, laut dieser der Dedication Obschrifft:
Illustrissimi Domini S. R. I. Comitis & Domini, Domini Georgii Sigismundi à Gallenberg in Thurn, Rosegkh & Gallenstein, Illustris Domini in Aynödt, haereditarii Advocati Coenobii Minkendorffensis, Sacr. Caes. Maiestatis Camerarii, inclytae Provinciae Carnioliae olim Deputatorum Praesidis, nunc Iudiciorum Praetoris & Capitaneatûs eiusdem Caesareâ institutione Locum tenentis, Gnatorum Trigermini nobilissimo, Ioanni Richardo, Wolfgango Weichardo & Sigefrido Balthasari, Comitibus & Dominis à Gallenberg.
6. Er hatte eben damals auch schon in Bereitschafft zur Presse die Philosophiam Scotisticam unter diesem Haupt-Titul: Philoponema tetrateuchum Scotici acuminis acu phrygiatum; hoc est: Universae Philosophiae rationalis & naturalis, moralis & transnaturalis, corpus apharmacum.
Allein obschon dieser Author mit seiner mathematischen Feder in diesem
Tractat die Einnahme der festen Stadt Ofen so leicht gemacht, hat doch
eben im selbigem Jahr die Mißlingung und hernach im Jahr 1686 die GOtt
Lob! Wolgelingung Christlicher Waffen gewiesen, daß zwischen der
Speculation
Von Iacobo Ignatio Seitern, Medicinae Doctore, welcher zu Laybach, woselbst sein Vater Stadt-Richter war, geboren, ist im Druck ausgegangen:
Lux Septuplex astralis, id est: Triumphans Sapientum Mercurius &c. Dedicavit Adamo à Lebenwald, Medicinae Doctori &c. Iacobus Ignatius Seiter, Medicinae Doctor. Labaci Anno 1684, in 4to.
1. La muta loquace, das ist: die Stumm-Redende etc.
2. La perfecta Maritata, die Vollkommene Vermählte etc.
Beyde seynd im Jahr 1687 zu Nürnberg gedruckt.
Disputatio Iuridica, de Officio Iudicis &c., in Universitate
Viennensi, Praeside
Diese Disputation ist von ihm der Löblichen Landschafft dedicirt worden.
Ius universum Decretalium, Codicis, Digestorum, Consuetudinum, Feudalium, nec non Theoricae praxis civilis & Criminalibus Thesibus disquisitum. Quod sub auspiciis inclytorum Ducatûs Carnioliae Procerum propugnandum proponit Ilustriss. Dn. Marcus Engelbrechtus Paradeiser, Liber Baro à Neuhaus & Gradisch, Dominus in Meichau & Laas, S. C. M. in Carinthia Haereditarius Venationum Praefectus, Carniolus, Collegii Nobilium Parmensis Convictor. Explicato Capitulo, intelleximus extra de Iudicis, auctore Francisco Bonvicino, I. U. Doctore in Patrio Parmensi Gymnasio publico civili Interprete Ordinario & in eodem Collegio Nobilium eiusdem Iuris ac Pontificii & Feudorum Lectore. Parmae M DC LXXVIII., in Fol.
Ius civile ad normam Institutionum accuratâ Methodo concinnatum, ac in alma & Archi-Episcopali Universitate Salisburgensi, publicae Disquisitioni subiectum ab Illustrissimo & Generosissimo Domino Leopoldo Engelberto Josepho Kazianer, S. R. I. Comite à Kazenstein; Praeside Josepho Bernardo Gletle, Iurium Doctore & Digestorum Professore Ordinario, die 12. Decembris Anno 1685. Salisburgi, in 8vo.
Solche, von diesem Herrn rühmlich ausgeführte und behauptete Juristische
Theses ziehen, unter andren, dieses Corollarium nach sich, daß man mit
Fuge daraus urtheilet. Er sey eines solchen Herrn Vaters, welchen
Männiglich
Nicht weniger hat Herr Frantz Adam Ursin, Graf Wlagey, jetziger Zeit Römischer Keyserlicher Majestet Lands-Vitzdom in Crain, einen Glantz seiner Geschicklichkeit und Erudition blicken lassen in Behauptung gar ansehnlicher und grosser Thesium.
Daß Herr Marx Antoni, Freyherr von Bilichgrätz, seine blühende Jahre den Palladischen Bemühungen rühmlichst ergeben, erhellet gleichfalls aus dergleichen Academischen Exercitien.
Herr Franciscus von Maißrembel wird ebenfalls durch gewisse gedruckte Zeugnissen gnugsam überwiesen, daß er sich nicht habe begnügen lassen, in der Vor-Kammer Minervae zu erscheinen, sondern gar zu ihr in ihren Thron-Saal hinein gedrungen.
Vor Herrn Johann Friedrich von Peritzhoff zeugen auch seine angeschlagene
Theses, daß er dem Fußtapff seines Herrn Vaters, Herrn Marxens von
Preitzhoff,Peritzhoff.
Deß Herrn Mugerle, I. U. Doctoris, grosse Theses kann Niemand anders
ungelobt lassen, als der, welcher Lust
Dem Herrn Carolo Iosepho de Coppinis gebührt gleichfalls kein mittelmässiges Lob, weil er in den Studien die Mittelmässigkeit übergangen, wie solches in seinen Thesibus hervorblickt.
So recommendiren nicht weniger den Herrn Johann Joseph Marpurch seine trefflich-schöne Theses, welche er vor dritthalb Jahren ungefähr, nemlich Anno 1685 der Löblichen Landschafft in Crain gededicirt, und dardurch Hoffnung von sich gegeben hat, daß er mit der Zeit ihr nützliche Ehren-Dienste werde thun können.
Es hat auch in diesem 1687. Jahr Ioannes Adamus ab Erberg Conclusiones ex universa Philosophia lassen in Druck zu Grätz ausgehen und dabey seinen ruhm-würdigen Fleiß zugleich wol ausgedruckt.
Ich wüsste noch unzehlich-viel andre Personen zu benennen, welche dergleichen haben ausgehen lassen, aber solche fast unzehliche Anzahl bewegt mich eben, daß ich es bey denen bißhero benannten lasse beruhen.
********
Nachdemmal ich versichert lebe, daß Ihre Hochwolgeborne Gnaden, der Herr
Baron Valvasor, als der Herr Haupt-Urheber dieses Wercks, keinen
mittelmässigen Theil seiner bißherigen und GOtt gebe noch lang-währenden
Lebens-Zeit den Minervalischen Studien aufgeopffert, und auch wol durch
dieses einige Werck allein klar genug erhellet, daß er billig für eine
Zier sowol der gelehrten Welt, als seines hochlöblichen Vaterlandes, und
insonderheit deß Freyherrlichen Standes zu schätzen sey, so hat mich
unbillig zu seyn beduncken wollen, daß deßjenigen, der andrer seiner
Herren Lands-Genossen Wercke in diesem Buch urkündlich und weltkündig zu
machen so höflich bemüht und emsig gewest, selbsteigene bey dieser
Gelegenheit sollten verschwiegen
So wisse demnach der geneigte Leser, daß hochermeldter Herr Haupt-Author in gar vielen Schrifften seinen auf manche gelehrte, bevorab natürliche und mathematische Wissenschafften, wie auch auf die Ehre und Ruhm seines Vaterlands rühmlich ereyferten Geist habe blicken lassen; darunter ich diese nachbenannte von Ihm zu wissen verlangter Massen erlangt habe.
2. Topographia Ducatûs Carnioliae
3. Topographia Arcium Lambergianarum, Castellorum & Dominiorum in Carniolia, ad vivum iconizata (Das ist: Topographische Beschreibung der Lambergischen Schlösser, Kastellen und Herrschafften, so die Herren Grafen von Lamberg vormals in Crain aufgebauet und besessen, auch theils noch heut darinn besitzen etc.), Wagensbergi 1679., in Fol.
4. Metamorphosis Ovidiana, auf Kupffern abgebildet; dabey unter jedwedem Kupffer-Stück Lateinische Carmina seynd. Wagenspergi 1680., in Fol.
5. Topographia Archi-Ducatus Carinthiae modernae. Das ist: Alle deß Ertz-Hertzogthums Kärndten heutige Städte, Märckte, Klöster und Schlösser ihrem gegenwärtigen Stande nach, in Kupffer. Wagensberg 1681, in Fol. Dabey über 200 Kupfferstücke seynd.
6. Topographia Carinthiae Salisburgensis. Id est: Episcopatus, Praepositurae, Civitates, Oppida, Arces & Castella, quae Archi-Episcopatus Salisburgensis in Carinthia possidet. Wagenspergi 1681., in Fol.
7. Theatrum Mortis humanae tripartitum, das ist: Schau-Bühne deß menschlichen Todes, in drey Theile, mit schönen Kupffern geziert etc.
Pars Prima: Saltus Mortis (der Todes-Tantz).
Pars Secunda: Varia Genera Mortis (Unterschiedliche Gattung- oder Arten deß Todes).
Pars Tertia: Varia Tormenta Damnatorum (Unterschiedliche Höllen-Pein der Verdammten), alles mit aus Lateinischen Carminibus und Teutschen Versen bestehenden Dialogis oder Sprach-Wechslungen, wie auch Teutsch- und Lateinischen Sprüchen Heiliger Schrifft und schönen Kupfferstücken geziert. Die Schrifft ist gedruckt zu Laybach 1682, in 4to, die Kupffer aber zu Wagensperg drein gedruckt.
8. Im Jahr 1671 hat Er zu Bamberg ein Büchlein aus dem Frantzösischen verteutscht und ohne Beysetzung seines Namens drucken lassen.
9. Charta Geographica Carinthiae, das ist: Land-Charten deß Ertz-Hertzogthums Kärndten, zu Wagensperg im Jahr 1685, mit Auslassung seines Namens.
10. Charta Geographica Carnioliae oder Land-Karten deß Hertzogthums Crain, zu Wagensperg 1684.
11. Charta Geographica Croatiae, das ist: Crabatische Land-Kart. Zu Wagensperg 1685.
12. Topographia Archi-Ducatus Carinthiae, das ist: Ausführliche Beschreibung aller Städte, Märckte, Klöster und Schlösser deß Ertz-Hertzogthums Kärndten mit schönen, nach dem Leben treffenden Kupffer-Bildungen. Nürnberg 1686. In Fol.
13. Historisch-Topographische Beschreibung deß Hertzogthums Crain, nemlich eben dieses anjetzo in Druck gehende grosse Werck, in Folio, welches Er mit grosser Mühe und vielen Unkosten zusammen gebracht und fast aus eigener Erfahrung versicherten Grund-Bericht davon ertheilt.
14. Zu seinen achtzehen Tomis, in groß Regal zusammen gebrachte Kupfferstücke, zu deren jedwedem Tomo Er ein Titel-Blat hat drucken lassen, auch die dazu gehörige Beschreibung aufgesetzt und beygefügt.
Diese nachbenannte seynd von seiner selbsteigenen Hand geschrieben:
15. Ein Satyrischer Ovidius, mit Teutscher Beschreibung und mehr als 170 Kupffern. In 12.
Sechs allbereit würckliche beschriebene Tomi, in Quart, mehrentheils von seinen selbsteigenen Experimenten, wiewol auch theils andren daneben, welches Werck Er Lumen Naturae titulirt, als:
16. Luminis Naturae Tomus I. de Vitro (vom Glase), in Quarto, in zehen
Bücher abgetheilt. Darinn alle Experientien oder Experimenten, welche
immermehr zu finden und sich unter diesen Titel deß Glases bequemen,
vorkommen; zum Exempel: bey der Lampen das Glas blasen, im Feuer das
Glas vergülden, oder sonst mit allerley Farben mahlen und einbrennen,
Glas-Mahlerey, Glas-schneiden, weich zu machen, härten, allerley email
und amusia zu machen, imgleichen allerley Edelgestein, Perlen, Korallen
auf
17. Luminis Naturae Tomus II. de Pasta, vom Teige, in Quarto, und gleichfalls in zehen Bücher eingetheilt. Dieser zweyte Tomus begreifft mancherley Experientien, als von Gips, Alabaster, Marmel, von tingiren, beitzen, erweichen, härten, imgleichen altväterische alte Güsse, Spanisch Wachs, Kütt, Leim und Allerley deßgleichen, was sich nur immer lässt ersinnen etc.
18. Luminis Naturae Tomus III. de Colore (von der Farbe), in Quarto, darinn alle Experimenten von Zubereitung der Farben aus Steinen, Wurtzeln, Kräutern etc. Item allerley Wasser und Oel, Indianisch- und Türckischen Ferniß, und was dergleichen mehr. Ist ebner Massen in 10 Bücher vertheilt.
19. Luminis Naturae Tomus IV. de Sympathia & Antipathia, in Quarto, abermal in zehen Bücher zertheilt; darinn wunderliche und seltene Experimenten der Syn- oder Antipathiae beschrieben werden.
20. Luminis Naturae Tomus V. de Fuco (von der Schminck), gleichfalls in 10 Büchern verfasst, in 4to; darinn alerley Pomaden, Anstrich, Abwisch-Wasser und was dergleichen Sachen anhängig oder ähnlich zuzurichten gewiesen wird.
21. Luminis Naturae Tomus VI., in Quarto, de Medicina (oder von der Artzney), das ist: Allerley Chymische, Galenische und mancherley andre sonderbare Secreta und Experimenta für allerley Zustände.
22. Flos Physico-Mathematicus. Ist ein ansehnlich Werck, so drey grosse
Tomos in Folio giebt. Darinn allerley deß Herrn Haupt-Authors
selbsteigene Experimenten und Proben, wie nicht weniger viele seiner
eigenen Erfindungen, die Er gleichfalls Selber hat experimentirt,
begriffen. Und wird in diesem Werck von allen mathematischen Sachen
gehandelt, nemlich aus der Astronomia, Astrologia, Geometria,
Arithmetica, Stereometria, Musica, Optica, Perspectiva, Catoptrica,
Gnomonica, Thaumatopoetica, Statica, Pyrobolica, Pneumatica, Hydraulica,
Scriptoria, Architectura militari, Architectura civili, Mechanica,
Dieses Werck, so annoch unter der Feder, wird in Teutscher Sprache
gedruckt und mit vielen Kupffer-Stücken beleuchtet. Zu dessen
glücklicher Vollendung dem Herrn Verfasser als
Na kakšen način je razdeljen ta dodatek. Spisi sv. Cirila in Metoda.
Starši in rojstni kraj barona Žige Herbersteina. Postane bakalaver.
Vojak. Dvorjan in odposlanec. Njegovi natisnjeni spisi. Spisi Janeza
Melhiorja Maderja. Primož Trubar prevede evangelije in Novo zavezo v
kranjski jezik. Prva tiskarna v Ljubljani. Omemba Trubarjevih prevodov
pri Mosemannu. Njegove evangeličanske prevode zadržijo. Samuel Budina.
Spisi Martina Pegija. Spindlerjeva pridiga. Govor Jurija Khisla. Proste
zimske urice Adama Bohoriča. Prevod evangeličanske
Tema dvema naj sledi:
Napisal je razne knjige kakor:
2. Moskovske zapiske (ali opis moskovskih zadev). To knjigo še danes upoštevajo mnoge druge, hvalijo pa jo številni pisci, predvsem gospod Georg König, profesor na univerzi v Altdorfu, v svoji natisnjeni Biblioteki.
3. Knjižico De admirandis rebus naturae (O čudesih narave) v četverki.
1. Janeza Melhiorja Maderja Konjeništvo ali O umetnosti dobre ježe. Prva knjiga o konjereji, to je prvi del Konjeništva: Obravnava konja.
2. Druga knjiga o konjeništvu, to je drugi del Konjeništva: Obravnava jezdeca.
Spodaj piše: V Rodezu natisnil Simon Halbmeyer
leta 1621.
To knjigo, natisnjeno v četverki, je avtor posvetil nekaterim uglednim mladim gospodom s tem pripisom:
Presvetlim, predobrotnim, prežlahtnim knezom mladine,
gospodu Janezu
Antonu baronu Eggenbergu itn.,
gospodu Juriju Bernardu Ursenpecku,
baronu itn.,
gospodu Volbenku Engelbertu, baronu na Turjaku itn.,
gospodu Janezu Ulriku pl. Ernauu itn.,
daje, podarja, posveča.
Ta je torej prvi iznašel način, kako pisati kranjsko z latinskimi črkami,
in dal s temi črkami tudi tiskati, medtem ko so prej, kakor je bilo že
omenjeno, pisali z glagolskimi in cirilskimi črkami. V Ljubljano je s
seboj pripeljal tudi tiskarja, namreč Janeza Mandelca, ki je tiskal z
latinskimi črkami.
Tako je dal že omenjeni Trubar natisniti (5) augsburško veroizpoved v kranjskem jeziku in pozneje na Dunaju (6) evangeličanski cerkveni red.
(7) Ravno tako je dal večkrat omenjeni Trubar v sodelovanju z doktorjem Jakobom Andreaejem, proštom, kanclerjem in superintendentom cerkva in visoke šole v Tübingenu, izdati Formulo soglasja.
(8) Isti Trubar je v slovanščino ali kranjščino prevedel in popisal tudi
Nemško postilo dr. Martina Lutra, ki so jo dali nato na svoje lastne
stroške za dva tisoč goldinarjev v Tübingenu natisniti slavni deželni
stanovi na Kranjskem. Natisnjene izvode je Hieronim Megiser, rektor
plemiške šole v Celovcu,
(9) Ta Trubar se omenja tudi v sumarični svetovni zgodovini Hermanna
Fabronia Mosemanna, ki torej piše:
je uporabil tri slovenske učenjake. Enemu je bilo ime Primož Trubar,
drugemu Anton Dalmata, tretjemu Štefan Konzul.
Jaz * nisem sicer videl nobene takšne biblije. Ta je morala biti natisnjena v cirilski ali glagolski pisavi.
Leta 1586, torej v zadnjem letu življenja, je Trubar gospodom odbornikom na Kranjskem napisal zadnje pismo in ga tudi lastnoročno podpisal: »Primož Trubar, bivši pravi, poklicani, prezentirani in konfirmirani kanonik v Ljubljani, župnik v Loki pri Radečah, v Laškem in Šentjerneju, kaplan pri Sv. Maksimilijanu v Celju, slovenski pridigar v Trstu in po prvem preganjanju pridigar v Rothenburgu ob Tauberi, župnik v Kemptenu in Urachu, nato pridigar slavnih deželnih stanov na Kranjskem in v grofiji Goriški v Rubijah, po drugem preganjanju pa župnik v Lauffenu in zdaj v Derendingenu pri Tübingenu itn.«
Tudi Martin Zeiller omenja v Epistolarni zakladnici {I. zv., str. 850}, da je ta Trubar umrl leta 1586.
1. Knjiga o služnostih, ki je prišla na dan leta 1557 in bila posvečena bavarskemu vojvodi Albertu. To knjigo so pozneje tudi prevedli v nemščino in jo torej naslovili: Martina Pegija, doktorja obojega prava, Služnosti meščanskih in kmečkih dednih posesti. V foliu. Natisnjeno v Ingolstadtu 1560.
2. Obravnava o pravu dednega zakupa je ravno tako izšla leta 1557 in je bila izročena (ali posvečena) njegovemu svaku, gospodu Leonardu pl. Sigersdorfu, glavarju v Škofji Loki.
3. Knjiga, katere naslov je Začetnica pravnih mnenj in ki je bila natisnjena leta 1564. Avtor jo je posvetil praesidibus, praefectis et primatibus Carnioliae (predsednikom, odbornikom in vsem stanovom Kranjske) in v posvetilu omenil, da je pisanje naslovil nanje zato, da ne bi utegnil kdo pomisliti, kako ni hvaležen svoji domovini. In sicer o tem izčrpneje poročajo te njegove lastne latinske vrstice:
Hoteč obogatiti knjižnico sem s tem delcem, kakor koli že drobnim,
zgrabil priložnost za pisanje, da bi tudi pri Vas zapustil kakšen spomin
nase in izrazil hvaležnost do svoje domovine itn. Marsikatera ovira mi
je doslej branila,
4. Knjiga z naslovom O pravu in privilegijih dot. Leta 1567.
V skladu s tem so se 24. avgusta leta 1581 v kranjskem glavnem mestu
Ljubljani zbrali ti teologi, določeni od treh dežel in izvedeni v
hebrejskem in grškem,latinskem in slovanskem jeziku, in sicer s
Štajerskega Jeremija Homberger, doktor Svetega pisma, pastor in
superintendent evangeličanskih cerkva v Gradcu, s Koroškega magister
Bernard Steiner, pastor v Celovcu, in s Kranjskega že prej omenjeni
magister Jurij Dalmatin kot prevajalec biblije, poleg njega pa še
Krištof Spindler, pastor in superintendent v Ljubljani, Adam Bohorič,
Janž Schweiger in Felicijan Trubar, da bi opravili omenjene korekture in
revizijo dela. Ko pa so pri tem upoštevali in skrbno pretehtali, da bi
tisk in izid takšne knjige v avstrijskih deželah prav gotovo preprečili
in ju na vso moč zavirali, so se domislili nečesa drugega ter so že
nekajkrat omenjenega prevajalca tega dela, namreč magistra Dalmatina, pa
tudi ljubljanskega šolskega rektorja Adama Bohoriča, priporočili s
podpisanimi navodili volilnemu knezu na Saškem in ju poslali v
Wittenberg. Dne 10. aprila leta 1583 sta res
Naslov se torej glasi: Biblia tu je uſe ſuetu piſmu, ſtariga inu nouiga Teſtamenta, Slouenskj tolmazhena Skuſi Juria Dalmatina. To bi se po nemško glasilo:
BIBEL
das ist
Die gantze Heilige Schrifft Altes und
Neues
Testaments
Windisch gedolmetscht
durch
Georgium
Dalmatinum.
Natisnjena
v volilnem mestu
Wittenberg,
po dedičih Hansa Kraffta.
Leta 1584.
Prevajalec, namreč magister Dalmatin, je to delo posvetil vsem trem deželam, torej Štajerski, Koroški in Kranjski.
Vezane izvode so zabili v sode in jih na knjigarnarjeve lastne stroške poslali v Leipzig, od tam naprej pa na stroške slavnih deželnih stanov na Kranjskem v Ljubljano.
Že večkrat omenjeni magister Jurij Dalmatin in njegov pomočnik Adam
Bohorič, ki sta kot ravnatelja, nadzornika in korektorja te biblije
ostala v Wittenbergu, dokler je niso popolnoma dokončali, sta takoj
zatem na ukaz gospodov odbornikov Kranjske odpotovala v Dresden, kjer
sta se volilnemu knezu v imenu kranjskih deželnih stanov nadvse vdano
zahvalila za premilostno podporo pri tem delu in ga počastila s šestimi
krasno vezanimi izvodi. To darilo je bilo zelo lepo
Dalmatin je bil uren, delaven, podjeten in učen mož, saj to izpričuje
njegovo delo, ki hvali mojstra.
Ta Tomaž je dal izpod svojega peresa:
2. Pozneje je v običajni deželni jezik, se pravi v kranjščino, prevedel evangelije in liste za nedelje in praznike v vsem letu ter dal takšen prevod – potem ko se je o svojem delu posvetoval še z drugimi – natisniti na svoje stroške v Gradcu z Widmanstetterjevimi črkami. Leta 1630 pa je preminil v sedemdesetem letu.
3. Prav tako je napisal velike Letopise (hočem reči véliko letopisno delo), ki pa niso bili natisnjeni.
Spodaj so ti latinski verzi:
Magister Caspar Brülow,
Pomorjanec, profesor poetike
na
akademiji v Strassburgu.
Ko bi ne bil ta učeni mož v tridesetem letu svoje starosti ali – pravilneje povedano – svoje mladosti poklican s tega sveta, bi svet verjetno dobil še več dokazov ali zgledov njegove izjemne učenosti.
Ta je izdal:
1. Pisemsko naskakovanje triumvirov augsburške veroizpovedi, služabnikov Besede. Leta 1615.
2. knjigo proti pridigi Simona Manna o pravilu vere in praznoverja. Leta 1617.
1. Astronomske splošno potrjene oprostilne sodbe za Dionizija Malega zoper izvrstne kronografe o Dionizijevem splošno sprejetem štetju časa.
2. Življenje blaženega Janeza od Boga, ustanovitelja usmiljenih bratov. Napisano je v latinskem jeziku, vendar je njegovo ime izpuščeno.
Ker je prevzel evangeličansko vero, se je odpravil v Augsburg in pozneje v Speyer. Nazadnje je ostal v Ulmu in v Augsburgu.
Njegovo učenost lahko med drugim dokaže pohvalni napis na njegovem portretu, vrezan v baker in zajet v nekaj latinskih verzov, nad njim pa stoji to besedilo:
K podobi plemenitega in slavljenega moža Davida Verbca, Kranjca iz Ljubljane, doktorja filozofije in medicine ter rednega fizika pri Ulmčanih. Vrezal Lucas Kilian leta 1615.
Ta učena glava je – kakor rodi rodovitna jablana veliko jabolk – ustvarila veliko knjig in tako nemalo zadolžila vnete za zdravila. Med njimi so bile natisnjene te:
2. Davida Verbca, Kranjca iz Ljubljane, augsburškega filozofa in zdravnika, v obrambo Iatrokemične raziskave o modri galici Raimunda Mindererja, nekoč augsburškega zdravnika, Odgovor k prvemu delu Dvanajstkratnega pridelka modre galice Pietra Castellija, rimskega filozofa in zdravnika, v katerem se hkrati presoja Ezia Cletija, zdravnika v Segniju, Razprava o modri galici, izdana v Rimu predvsem zoper R. Mindererja. Na prodaj v Augsburgu pri knjigarju Sebastianu Myliu, v letu Zveličarja 1626.
3. En traktat o kugi itn., izdan v Kemptenu leta 1617.
4. Ena knjiga zdravniških vaj ob neki obravnavi kuge v izdaji Davida Verbca, Kranjca iz Ljubljane, doktorja filozofije in medicine ter rednega fizika v mestu Ulm. Natisnjena s črkami Christopha Krausa, kemptenskega tiskarja, 1618, v četverki.
5. Dve knjigi vaj o kugi, v četverki. Natisnjeni v Kemptenu 1619.
6. Davida Verbca itn. Človek – Nečlovek ali Tübinški spaček, zakonito razrezan in raztelešen zaradi strupene sape, ki jo je dihal. V Kemptenu 1618, v četverki.
7. Davida Verbca itn. Iatrokemična razprava o bakrovi galici, natisnjena v Strassburgu leta 1633.
8. Dve knjigi o logiki.
9. Razna druga delca in številne disputacije.
V tisk je dal katekizem Petra Kanizija v kranjskem jeziku.
Aleksander Verbec, Davidov sin in doktor medicine, je dal natisniti Opombe in aksiome fizike.
Priročnik bratovščine brezmadežnega spočetja blažene Device. Na Dunaju leta 1625.
1. Razpravo s tem naslovom: Roka KRISTUSOVE [ljubezni]. Leta 1640.
2. Knjigo o izvoru in razdelitvi bosanske in hrvaške province svojega reda ter o samostanih.
3. Zgodovino Trsata.
4. Poleg tega je izdal še več drugih manjših del, vendar v ilirskem jeziku.
V svojem redu je postal ne le gvardijan, temveč tudi provincial, kakor si
je tudi zaslužil zaradi svoje spretnosti,
Ta je leta 1636 dal na svetlo lepo latinsko knjižico v osmerki z naslovom Pesniško prepevanje lavretanskih litanij. Ta knjiga, ki je latinska, ima pri vsakem naslovu podobo v bakrorezu, pod njo pa so latinski verzi.
Izpod njegovega peresa so v tisku izšli Kronološki teoremi o letu rojstva in smrti našega Gospoda JEZUSA KRISTUSA. V njih dokazuje, da je bil gospod Jezus Kristus rojen leta 40 po julijanskem koledarju, in sicer pod župansko vlado D. Lelija in C. Antistija.
Njegova učena zgovornost sije iz dveh v latinščini natisnjenih govorov, in sicer:
1. Iz govora, ki ga je imel ob pogrebu prečastitega kardinala Melchiorja Khlesla, dunajskega škofa.
2. Iz pridige na postni petek (o dnevu priprave), ki jo je imel v Gradcu. Ta govor mu je nekaj dobrih prijateljev skrivaj izmaknilo in jo spravilo v tisk.
1. Letopise Družbe JEZUSOVE za več let. Vendar še zdaj niso izšli v tisku.
2. Govor na pogrebu cesarja Ferdinanda II., ki ga je imel v Ljubljani v stolnici pri Sv. Nikolaju.
3. Razpravo o kvadraturi kroga, ki jo je brez omembe svojega imena dal natisniti leta 1673.
4. Poleg tega še več drugih manjših del.
Njegovemu očetu je bilo ime Ludvik Schönleben. Kot župan je zelo slavno vodil mesto Ljubljano od leta 1648 do 1654 in opravljal tudi častno službo mestnega glavarja.
Sin ni dovolil, da bi takšna očetova slava zaradi njega zbledela, in je
ni podedoval kot očitek (kajti sloves staršev je za tiste otroke, ki se
izpridijo, le bodica), temveč nasprotno kot ostrogo za svoje ravnanje,
tako da se je s premišljevanjem o njem v svoji mladosti tako pohvalno
spodbujal in priganjal k častivrednosti in izvrstnosti v zavezujoči
učenosti, da je pri tekmovanju v šolah številne daleč presegel.
Čast in slava domovine sta mu bili zelo pri srcu, saj njegova Spet pridobljena Emona in Letopisi Kranjske, nič manj pa natisnjene genealogije in druge knjige, dovolj jasno dokazujejo, kako vneto si je prizadeval in se zavzemal za njen ugled. Zaradi tega se je tudi njegova slava razširila tako daleč, da smrt ne more premagati njegovega imena, pa čeprav ji je njegovo telo podleglo in od tedaj leži v naročju trohnenja, dokler ne napoči vstajenje vsega mesa.
Ko je dokončal mladostno šolanje, je stopil v red Družbe Jezusove, kjer
je tudi vztrajal nekaj let.
Vendar s tem njegovim mirom nikakor ne mislim na brezdelje, s katerim je bil ta marljivi mož ravno tako malo povezan kakor utrip zdravega telesa z mirovanjem, kajti vse svoje življenje je do konca kar naprej pisal. Tako je tudi slavne deželne stanove pregovoril, da so leta 1678 s salzburškim tiskarjem Janezom Krstnikom Mayrjem vzpostavili tiskarno, v kateri je bila natisnjena deželna kronika. Tudi množica njegovih spisov, o katerih nameravamo kmalu govoriti, zadostno kaže, kako plodno je bilo njegovo pero in kako rad je z njim služil učenemu svetu.
Končno je triinšestdeseto življenjsko leto tega neutrudnega pisca
zapisalo večnosti: po prestanih treh tednih bolezni je namreč 15.
oktobra 1681 preminil in, upam, dosegel nebeški mir.
Njegov nagrobni napis se glasi tako:
UMRLJIVI OSTANKI
JANEZA LUDVIKA
SCHÖNLEBNA,
DOKTORJA
PRESVETEGA BOGOSLOVJA,
APOSTOLSKEGA PROTONOTARJA,
NEKDANJEGA
DEKANA
STOLNE CERKVE LJUBLJANSKE
IN
CESARSKE FARE
RIBNIŠKE.
V ČAŠČENJE
ZATRJEVANEGA IN RAZŠIRJEVANEGA
BREZMADEŽNEGA SPOČETJA
V ČAST
PREVZVIŠENE HIŠE
AVSTRIJSKE,
V IMENU VOJVODINE KRANJSKE IN
OČETNJAVE.
TAKO
S SVETIMI KAKOR S POSVETNIMI
DELI
JE ZASLOVEL
IN PRIDOBIL
NEUMRLJIVOST
IMENU TEGA MOŽA,
KI GA JE
PETNAJSTI DAN
OKTOBRA
IZTRGAL OČETNJAVI.
MED POTOMCI JE UTEMELJIL
TRAJEN SPOMIN.
NAJ POČIVA V MIRU.
LETA 1681.
1. Lovor prinašajoča Paladina egida, izročena novim graškim bakalavrijem. Natisnjeno v Gradcu 1643. Brez navedbe njegovega imena.
2. Poročni venci ali Svatbeno ploskanje presvetlima novoporočencema N. N. V Linzu 1644.
3. Kleantova lutnja, uglašena po Apolonovi liri, ali Sonce, osvetljevalec Spitala pri Pyhrnu, opevano ob liri, ob srečno začeti inavguraciji N. N., prošta kolegiatne cerkve v Spitalu pri Pyhrnu. V Linzu 1644.
4. Poskus nimfe iz HorteConatus nymphae Hortensis
je mogoče razložiti kot Poskus nimfe iz
Horte. Morda je torej šlo za cento (pesem, sestavljena iz
posameznih verzov enega ali več pesnikov) po vzoru centona, ki ga je
okoli leta 400 zložila Faltonia (ali Falconia) Betitia Proba, doma
iz italskega municipija Horta ali Hortanum, danes Orte ob Tiberi:
Cento Vergilianus de laudibus
Christi.
5. Trojni vek [?] nimfe iz Horte, izročen trem bogoslovnim bakalavrijem. Na Dunaju 1648, v četverki.
6. Pomladni sprehod k Modrosti ob opoldanskem počitku, izročen šestim novim doktorjem bogoslovja. Na Dunaju 1648, v foliu.
7. Zadušnica za prečastitim proštom dunajske stolne cerkve. Na Dunaju 1648, v četverki.
8. Avstrijski Mars, sv. Leopold, mejni grof in zavetnik Avstrije, slavljen v panegiriku. Na Dunaju 1648.
9. Solze za pobožnimi mani presvetlega mladeniča Janeza Mihaela Adama Krstnika grofa Althana. Na Dunaju 1648, v četverki.
10. Z dragimi kamni okrašeni venec. Čestitke šestim novim doktorjem bogoslovja iz cistercijanskega reda. Na Dunaju 1649.
11. Sad drevesa življenja sv. Križa.
12. Filozofski NIČ, izročen novim magistrom filozofije. Na Dunaju 1649, v četverki.
13. Polje lilij ali Avstrijsko-marijanski album, okrašen s hvalnicami Avstrijcev, posebej vdanih Devici Materi Božji, izročen šestim novim cistercijanskim doktorjem bogoslovja, kjer je na koncu panegirik veliki Materi, brez izvirnega madeža spočeti. Na Dunaju 1649, v četverki.
14. Avstrijskoakademska daritev pobožnim manom ustanoviteljev in dobrotnikov dunajske univerze. Na Dunaju 1653, v četverki.
15. Velikanska trojica časti prevzvišenega Svetega rimskega cesarstva kneza Maksimilijana Gandolfa grofa Kuenburga, salzburškega nadškofa, primasa Nemčije, ko je bil zaznamovan z nadškofovskim palijem. V Salzburgu 1668, v foliu.
16. Evangeliji in listi za nedelje in praznike v vsem letu. Prvotno staro izdajo je pregledal in popravil ter zelo izboljšal v kranjskem jeziku. Gradec 1672, v osmerki.
17. O prastari in nadvse pobožni službi brezmadežnega spočetja Matere Božje, majhni po teži, veliki po skrivnostih, ki jo je neimenovan pisec Žatčanom pred nedavnim popravil in v tisku izdal. Opažanja teologa Sigismunda od sv. Marije, povzeta iz presvetih očetov in doktorjev zlasti iz reda patrov pridigarjev. V Allstedtu 1680, v osmerki.
18. Genealogija presvetle družine gospodov grofov Attems. V Ljubljani 1681, v foliu.
19. Janeza Ludvika Schönlebna štiri knjige Zaobljub svetá za določitev pobožnega odloka o brezmadežnem spočetju Device Matere Božje. V Celovcu 1658, v četverki.
20. Tri knjige Zaobljub svetá za določitev pobožnega odloka o brezmadežnem spočetju Device Matere Božje. Prvi del. V Celovcu 1659, v četverki.
21. Pretres Zgodovinskega pregleda o spočetju blažene Device, ki ga je frater Marcellus Sydereus Cyriacus objavil in Janez Ludvik Schönleben stehtal na tehtnici bul Apostolskega sedeža. V Salzburgu 1668, v četverki.
22. Resnično in iskreno mnenje o brezmadežnem spočetju Device Matere
Božje. V Salzburgu 1670, v četverki.
24. Prazničnih kratkočasnih uric prvi del, to je: Pridige v počastitev in hvalo preljubega Boga, kakršne imajo vsako leto v javnih rimskokatoliških cerkvah. Zimsko in spomladansko četrtletje. Salzburg 1669, v četverki.
25. … Drugi del … Poletno in jesensko četrtletje. Salzburg 1670, v četverki.
26. Piramida, postavljena JEZUSU v smrtnem boju na Oljčni gori, to je: Petero duhovno spodbudnih razmišljanj o Kristusovi molitvi v vrtu za praznične dni v postu. Salzburg 1668, v četverki.
27. Sveto romanje k svetemu KRISTUSOVEMU grobu skozi sedmero postaj ali premišljevanj o trpljenju našega Gospoda Boga. Salzburg 1668, v četverki.
28. Taista Piramida, postavljena umirajočemu JEZUSU, dvakrat pomnožena in polatinjena. V Salzburgu 1672, v četverki.
29. Taisto Sveto romanje k svetemu KRISTUSOVEMU grobu, dvakrat pomnoženo in polatinjeno. V Salzburgu 1672, v četverki.
30. Spet pridobljena Emona ali Ljubljani, glavnemu mestu Kranjske, po pravici prisvajano staro ime Emone. V Salzburgu 1674, v četverki.
31. Nedeljske proste ure ali Pridige ljudstvu za nedelje od adventa do binkošti s sinodalnimi nagovori. V Salzburgu 1676, v četverki.
32. Nedeljske proste ure ali Pridige ljudstvu za nedelje od binkošti do adventa z nekaj panegiriki. V Salzburgu 1676, v četverki.
33. Polemična disertacija o prvem izvoru vzvišene habsburško-avstrijske hiše. V Ljubljani 1680, v foliu.
34. Stara in nova Kranjska ali Letopisi slavne vojvodine Kranjske od stvarjenja sveta do KRISTUSOVEGA leta tisoč. Prvi zvezek. V Ljubljani 1680, v foliu.
35. Genealogija presvetle družine Svetega rimskega cesarstva grofov in gospodov Gallenberg. V Ljubljani 1680, v foliu.
36. Roža medvedja, cveteča v avstrijskih deželah, ali Genealogija
presvetle in
37. Genealogija presvetle družine knezov, grofov in baronov Auersperg. V Ljubljani 1681, v foliu.
Ta knjižica, ki sledi, pa je bila natisnjena šele po njegovi smrti kot posthumna knjiga:
38. Alegorije svetih očetov v abecednem redu, ki jih je v korist pridigarjev zbral Janez Ludvik Schönleben. V Salzburgu 1682, v dvanajsterki.
1. Pet knjig Zaobljub svetá za določitev pobožnega odloka o brezmadežnem spočetju Device Matere Božje, pripravljenih za natis v dveh zvezkih.
2. Avstrijska drevesnica ali Popolna genealogija vzvišene habsburško-avstrijske hiše od KRISTUSOVEGA leta 600 do naših časov z nad 300 simboli, ki naj se vrežejo v baker, v foliu.
3. Avstrijska kronologija ali Zgoščena, po zaporedju let urejena pripoved o dejanjih habsburških grofov in avstrijskih nadvojvod, v foliu.
4. Dodatek prazničnih pridig, v četverki.
5. Etično-politična podlaga kreposti in grehov, v četverki.
6. Habsburško-avstrijsko sveto leto ali Petsto svetnikov in blaženih obeh spolov, povezanih z avstrijskimi Habsburžani po krvi in sorodstvu, porazdeljenih po dnevih celega leta, v foliu.
Poleg omenjenih je zapustil tudi tri zvezke v foliu in šest zvezkov v
četverki, vrh tega pa še mnoge posamezne spise, med njimi raznovrstne
zbrane opazke, iz katerih je nameraval sestaviti drugi zvezek kranjske
kronike. Vendar v vseh teh zvezkih ni najti skoraj nič pomembnega o
Kranjski razen tistega, kar se tiče družin in rodov. Sam * sem jih
prebral od besede do besede in lahko po resnici zapišem, da bi iz vseh
teh njegovih spisov ne mogel nabrati niti osem pol, ki bi zadevale
deželo Kranjsko. Če pa bi bilo treba opisovati rodove, bi se dalo
zapiske, ki jih je zapustil, koristno uporabiti, ker je z izjemno
prizadevno marljivostjo nabral neverjetno veliko o vseh rodovih,
Vzrok za to, da ima tako malo o zadnjih sedemsto letih Kranjske, pa tiči (kakor se je večkrat zelo pritoževal ne le meni, temveč tudi drugim, in kakor namiguje še na mnogih mestih v teh rokopisih, ki jih je zapustil) v tem, da mu niso hoteli pomagati z listinami, zgodovinskimi zapisi in drugim potrebnim gradivom. Pa tudi sam ni nikamor odpotoval, da bi zvedel ali videl kaj več. Vse, kar so mu poslali v odgovor na njegove dolge vsakovrstne zahteve in prošnje, je nekaj starih spisov kakor ženitni dogovori (ali poročne pogodbe), pogodbe, pravde in podobno. Njihovo branje mu je požrlo veliko časa, nazadnje pa iz njih kljub temu ni mogel izbrati nič drugega kakor le gola imena. Tako je izpisal samo vsa imena skupaj z letnicami. Na ta način je napisal nekaj zvezkov le kot genealogije ali rodovne sezname.
1. Nagrobni panegirik na pogrebu lotarinške vojvodinje, žene vojvode Franca Nikolaja, govorjen leta 1652 v akademskem svetišču na Dunaju v Avstriji.
2. Ravno tako Nagrobni panegirik presvetlemu mladeniču [Janezu] Mihaelu Adamu Krstniku grofu Althanu v imenu bratovščine blažene Device. In ta panegirik je bil naslovljen Žalovanje bratovščine. Leta 1648.
3. Poleg tega je imel za tisk pripravljenih še veliko drugih stvari, ki pa mu jih je iztrgal požar v mestu Passau.
Mihael Hermann, jezuit, rojen v Novem mestu na Kranjskem, je poučeval
humanistične predmete, več let vodil dunajski konvikt, pozneje
2. Razni oficiji kakor Oficij sv. Barbare, sv. Ignacija, sv. Ksaverja, sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostke z dodanimi številnimi pobožnimi molitvami. Način, s katerim je ta mož mladino uvajal v pobožnost, izpričuje posebno gorečnost.
Ogledalo plemiške mladine ali
Na novo zglajeno vzgojno ogledalo
plemiške mladine,
ki jasno začrtuje, kako naj se plemenita
mladina
od svoje zibelke do bližajoče se zrele doraslosti
blagodejno krasi z lepimi, duhovno spodbudnimi
čednostmi, pa
tudi vzgaja v milih navadah in
vljudnem vedenju v telesni blagor.
Napisal Adam Boštjan pl. Siezenheimb itn.
Natisnjeno v Münchnu
1659, v četverki.
Ta sicer po rodu ni bil Kranjec, kakor v posvetilu tudi sam priznava. Ker pa se je na Kranjskem lepo ustalil, je samega sebe štel za Kranjca ter je želel tudi to deželo spoštovati in ljubiti kakor svojo domovino, saj ga je imela kakor za sina in ga je oskrbela z ugodnimi življenjskimi razmerami. O tem namreč govorijo in hvaležno slavijo te vrstice v omenjenem posvetilu, ki ga je namenil trem notranjeavstrijskim deželam, namreč Štajerski, Koroški in Kranjski:
»In čeprav sem tu povsem nepričakovano in pravzaprav neverjetno dolgo
užival čast domovine (pa čeprav sem bil ob rojstvu vpisan pod rdeče-belo
zastavico Avstrije) in bi tako rekoč zaslužil kaj graje, me vendarle
poduhovljeni britanski pesnik Owen s svojimi lepo oblikovanimi verzi
1. Sinodalne odredbe in navodila za kurate.
2. Tudi sicer je napisal veliko drugih koristnih stvari, ki pa še niso ugledale luči.
Šele pred približno tremi ali štirimi leti se je upokojil in se približal grobu v častitljivo visoki starosti, ko mu je bilo že skoraj devetdeset let.
1. Panegirik v čast Vašega rimskega cesarskega veličanstva Leopolda Avgusta, ko je Njegovo cesarsko veličanstvo leta 1660 premilostljivo obiskalo svoje dedne dežele.
2. Ravno tako Zgodovino in noriške anale, ki pa še niso bili natisnjeni, ker ga je od tiska potisnila pod rušo smrt – takšnega človeka, ki so mu številni zaradi njegove nenavadnosti privoščili daljše življenje.
V tisk je dal te spise:
1. Zmagoslavje rož presvetlega in preizvrstnega grofa Volbenka Andreja Rosenberga. Natisnjen 1656.
2. Opora kraljestev. Nagrobni govor za cesarjem Ferdinandom III. Natisnjen 1657.
3. Lirske pesmi o sv. Ignaciju. Natisnjene 1657.
4. Panegirično zmagoslavje nad strto kačo, postavljeno Devici Materi brez madeža spočeti in govorjeno v baziliki sv. Štefana v navzočnosti vzvišenega cesarja Lepolda in presvetlega nadvojvode Leopolda Viljema. Natisnjeno leta 1658.
5. Nagrobni panegirik (ali pred zbrano množico govorjeni pogrebni govor) ob pogrebu grofice Tattenbach, katerega naslov se glasi: »Močna Slovanka: nravstvena stanovitnost visoko- in blagorodne gospe, gospe Judite Eleonore grofice Tattenbach, rojene grofice Forgacs« itn. Natisnjen v letu 1662.
6. Devetdnevna pobožnost v čast sv. Frančišku Ksaverju, indijskemu apostolu, natisnjena leta 1662.
7. Indijski čudodelec Frančišek Ksaver, natisnjeno leta 1666.
8. Utrnjena luč na nebesnem svodu dunajske Cerkve, to je: Wilderich von Walderdorff, knez Svetega rimskega cesarstva in škof na Dunaju v Avstriji. Natisnjeno leta 1680.
9. Vrh tega je dal natisniti še več knjig, katerih naslovov pa se sedaj ne morem domisliti.
1. Politično knjigo v latinskem jeziku, svoje ime pa je zamolčal.
2. Za tem zopet še dva politična traktata, katerima prav tako ni dodal svojega imena.
Ta je dal v tisk:
Hortulum Myrrhae, to je: Vrt mire družbe Kristusovega smrtnega boja na križu. V njem so vsakovrstne vaje bogoljubne pobožnosti za člane družbe. Napisan je v nemškem jeziku.
1. Usoda ljube Belimire in Korilandra, ki jo je v nemščini opisal blagorodni gospod, gospod Franc baron Wützenstein itn., polkovnik stražmojster iz Bojujoče se družbe z imenom Branilec. Razdeljeno na pet knjig. Nürnberg 1671, v dvanajsterki.
2. Vulkanova ljubezenska mreža. Nürnberg, v dvanajsterki.
Obadva spisa, ki se ukvarjata z ljubeznijo, sta ponemčena iz italijanskega Ferranteja Pallavicina.
Poleg teh dveh je po smrti zapustil še dva druga traktata v rokopisu.
Izpod marljivega peresa tega moža so pritekli razni spisi, in sicer v toliko večjo korist njegovih sodeželanov večinoma v kranjskem jeziku.
Med njimi so tale dela izšla tudi že v tisku:
1. Knjižica za bratovščino svetega rožnega venca, ki ima v kranjščini takšen naslov: Bratouske buquizè Svetiga Roshen Kranza. Natisnjeno v Gradcu 1687, v osmerki. Po nemško bi se reklo tako: Bruderschafft-Büchlein deß Heiligen Rosenkrantzes.
2. Način, kako pomagati v smrtnem boju, ki je sestavljen v latinščini in kranjščini. Natisnjen v Ljubljani 1682, v osmerki.
3. Kratke jutranje in večerne duhovne vaje. So v latinščini. V Ljubljani 1682.
4. Nebeſhki zyl, tu je premiſhloúaine teh Svetih ozhakou (to je: Himmlisches Ziel oder Betrachtungen der H. Alt-Väter). Ljubljana 1684.
5. Kratki Sapopadek potrebnih catoliſkih naukoù. Ljubljana 1685. To je: Kurtzer Begriff der nothdürfftigen Catholischen Lehr.
6. Praxis Catechistica, tu je: Nauk Chriſtianſki. Natisnjeno v Ljubljani leta 1686.
Te [spise], ki so navedeni tu v nadaljevanju, je sicer že pripravil v rokopisu, vendar še niso izšli v tisku. Bodo pa kmalu šli pod tiskalnico, namreč:
7. Preprost prevod Svetega pisma Stare in Nove zaveze po členih v treh zvezkih.
8. Kranjski Tomaž Kempčan o hoji za Kristusom.
9. Spegel te Zhiſtoſti, to je: Spiegel der Reinigkeit.
10. Cvetnik zgledov, v katerem je naštetih sedemdeset zgledov, prirejenih za pridigarje.
12. Shpeigel duhouni od Saſhetka inu konza Zhloveſkiga Shivenia. V kranjski jezik je preveden iz italijanske knjižice, ki ima naslov: Spechio Spirituale del principio & fine della vita humana. Geistlicher Spiegel deß Anfangs und Endes menschlichen Lebens.
Ta knjiga je sestavljena v obliki pogovora.
Še posebej pa je bil nadvse spreten in posrečen ne le v epigramih, temveč tudi v anagramih, in sicer celo na takšen način, da je o stvareh, s katerimi bi si moral prenekateri precej dolgo razbijati glavo, sam zapel tako, kakor se iz obilnega studenca razlije srebrni tok, in so mu bile takšne domislice, ki bi marsikateremu pomenile pravo muko, kakor igra in šala.
Radovednemu bralcu želim tu predstaviti nekaj verzov njegove ustvarjalnosti, ki jih imam sedaj ravno pri roki in ki pripadajo njegovim različnim pesniškim knjigam. Na primer:
1. Leta 1680 je dal v Celovcu natisniti delce, ki ga je posvetil koroškim stanovom. Naslov ali napis tega posvetila je potem z anagramom (ali z zamenjavo črk) tako umetelno preobrnil v par distihov ali dvovrstičnih verzov, da ti skoraj v celoti vsebujejo [prejšnje] črke in da je torej resnični kratki pesniški posvetilni nagovor sestavljen iz prav tistih črk, iz katerih je naslov. Ta se namreč glasi tako:
Preizvrstnemu predsedniku, prečastitemu opatu in drugim presvetlim
Temu naslovu ali napisu sledita namesto izročilnega ali namenilnega nagovora ta dva distiha, ki sta zrasla iz prejšnjih črk naslova v njegovem hitro ustvarjajočem duhu.
Anagram
Izroča preponižni Jurij Žiga
Tako napisano svoje ime je takoj zatem zopet pretvoril v anagram:
Z velikimi izjemnimi dejanji krasi Muza
te knjižice. Leta Gospodovega Iz teh treh dežel si
Koroška zasluži hvalo [1680].
Ker mu je torej uspelo tako naglo iz posvetila kakor tudi iz lastnega imena ustvariti anagram, moremo z ozirom na to zlahka sklepati, kako pripravno spreten in uren je tudi v drugih svojih pesniških stvaritvah. Zavedati se je namreč treba, da ga seveda tudi tako anagramsko posvetilo ni stalo veliko napora, temveč ga je – kakor tudi vse druge anagrame – dovršil brez dolgega obotavljanja.
Iz te knjižice, posvečene z anagramom, moram ljubiteljem prijetnih verzov in umetelnih domislic na ljubo sedaj na tem mestu predstaviti tudi nekaj epigramov, in sicer takšnih, ki jih je zložil o samem sebi.
O samem sebi
Še eden
Še eden
Še eden
Red iz pravd
Z žensko je križ
Mož proslavlja ženo
Bralcu
2. Druga knjiga je bila ravno tako natisnjena v Celovcu leta 1682 v osmerki in posvečena slavnim deželnim stanovom na Kranjskem
leta Gospodovega Meni tedaj pristoji:
zasukane spletati stihe [1682].
Tudi iz te knjižice želim radovednemu bralcu na ljubo odbrati nekaj epigramov, in sicer te:
Bralcem
O samem sebi
Še eden
Grofu Gallenbergu itn.
Jurij Žiga Svetega rimskega cesarstva
grof Gallenberg. Anagram [Ti, ki si] kraljeve krvi, greš
korakoma od
******
(Nekdo iz družine grofov in gospodov Gallenberg je bil postal kralj v Bosni. To nakazuje anagramski verz, v katerem je Gressibus nadomeščen s Cressibus. Do tega je omenjeni gospod upravičen iz dveh razlogov. Kajti, prvič, velja, da imajo pesniki veliko svobode, drugič pa je on sam svobodni baron, čigar odličnemu in svobodnemu duhu se spodobi in mu pripada še več pravic kakor navadnemu pesniku, ki mu [poleg tega] C zveni zelo podobno kakor G.)
O samem sebi
O svoji starosti
Potem ko je leta 1681 napisal te epigrame,
O samem sebi
JURIJ ŽIGA
baron Hallerstein in tudi žena
MARIJA SIDONIJA
Paradeiserka.
Anagram
O drugi poroki
Tako, kakor govori v epigramu, je ravno tistega letu 1682 tudi resnično
storil in je s svojo soprogo, ki je bila rojena grofica Paradeiser,
Slavni deželni stanovi na Kranjskem pa so mu ob tej njegovi ponovljeni poroki v Celovec na Koroškem v svojem imenu poslali pooblaščenca z uporabnim poročnim darilom, ker jih je povabil na slavje.
Na čast svojemu tako dolgotrajnemu zakonskemu stanu je zložil ta umetelni distih:
Uganil je, da bo še nekaj let užival prijetno družbo svoje soproge.
Gospod Pavel Ritter iz Senja. Skrbi me, da bi utegnil užaliti same muze,
če bi na tem mestu ne omenil srečnosti tega hrvaškega plemiča
PRESVETLEMU GOSPODU, GOSPODU Janezu
Vajkardu
Na Dunaju 13. julija 1687.
ali Janez Vajkard
Zložil
PAVEL RITTER.
[1.] Splošno in naravno varovalo v vsakršni vrsti bolezni, pridobljeno iz
narave in umetnosti, to je kamen filozofov, katerega možnost, stvarnost,
obstoj in priprava je spet dokazana, da je samo on edini Herkul,
premagovalec bolezni, proti Jakobu Janezu [Vaclavu Dobrzenskemu]
Černomostskemu, doktorju filozofije in medicine, ki zanika kamen
filozofov in njegovo v vseh boleznih nedoločeno izvrstnost zdravljenja.
Najprej sem nameraval radovednemu bralcu ob tej priložnosti povedati svoje mnenje o kamnu filozofov, ki ga nikoli ni bilo v naravi. Ker pa se mi zdi, da si je avtor v posvetilu za zaščito izbral tako visoko in mogočno pokroviteljico – veličastnemu blišču njenega imena se upravičeno klanjamo z najglobljim spoštovanjem in ga najponižneje častimo kot zlati kronski ščit –, na tem mestu, kjer se pravzaprav že tako ali tako ne bi dalo primerno razpravljati o tem, ne bom z razumnimi utemeljitvami dokazoval nasprotnega, da namreč kamna filozofov sploh ni mogoče najti.
Vendar pa moram kljub temu priznati, da postaja moja glava zelo utrujena, ko skuša preveriti in dojeti daleč naokoli iskane dokaze, ki naj bi dajali gospodu glavnemu avtorju in branilcu kamna pravico, da tiste, ki imajo kamen filozofov za prazno utvaro, zlagano domišljijo in brezplodno upanje, obtožuje žalitve veličanstva. In tako bi resnično rad izvedel, v katerem Pravnem korpusu ali Cesarski državni konstituciji je najti kaj takšnega. Tiste [knjige], ki jih imam sam v knjižnici, ne vedo o tem zanesljivo prav nič. Tedaj torej govori častno omenjeni gospod avtor na drugem listu svoje ravnokar navedene knjige takole: Praviš namreč, da dvomiš in da si zmeraj dvomil o tem, ali obstaja kaj podobnega, namreč kamen filozofov. V tem zapadaš v sramoto svoje nevednosti. Nihče namreč doslej ni zanikal njegove možnosti in obstoja razen neumneža in bedaka v osmerki. In pri najvišjih in najmodrejših vladarjih sveta zapadaš v zločin žalitve veličanstva, ko se tako zaletavaš sem in tja itn.
Samo pomislite, kako silovito in strašno grmeče besede, ki tako grozeče
bliskajo okoli sebe z zločinom žalitve itn.! Torej bi moral sedaj
nemudoma iz golega strahu zopet upravičeno izbrisati, kar sem napisal
zoper kamen v XXVIII. poglavju tretje knjige ob opisu idrijskega
rudnika. Toda kar sem napisal,
Ne glede na to pa se večkrat omenjeni gospod avtor sklicuje na Snydersov poskus, ko (list 3) pravi: In Johann de Monte Snyders je v prisotnosti še živih prič v našem stoletju z delom svoje [Univerzalne] medicine spremenil funt čistega svinca v zlato itn. Ampak o tem, kako se je izteklo s tem dobrim Snydersom, kako se je on v tej zadevi, se pravi v dobičkonosnem delanju zlata, v skladu s svojim imenom (Snyder namreč v spodnjenemški govorici pomeni krojač) mojstrsko odrezal in je moral zaradi tega nazadnje pobrati šila in kopita, sem povedal že v prej omenjenem poglavju tretje knjige, zato ob tej priložnosti ne bom rekel nič drugega kakor samo: sto a longe et rideo – stojim daleč stran in se smejem v pest! In se čudim, da pregovor – svet hoče biti goljufan – sploh ne more izgubiti veljave, temveč še vedno vsak dan dobiva stvarno potrditev.
2. Vrh tega je pred kratkim omenjeni gospod avtor (ki mu sicer ne želimo
odtegovati zaslužene časti in hvale za njegovo odličnost, učenost in
modrost) pred približno sedmimi ali osmimi leti Njegovemu cesarskemu
veličanstvu osebno predal nekaj lastnoročno napisanih velikih foliantov
o kemiji, ki so jih krasile podobe, čudovito naslikane z lepimi
kemičnimi barvami. Kakšen učinek so imele te knjige, pa mi ni znano. Ob
vsem tem mu je pač treba priznati, da je razgledan in razumen mož.
Obžalovanja vredno je le, da se je tako zelo in tako čezmerno poglobil v
kamen filozofov, ki ga v naravi nikoli niso našli, prav tako pa je
upravičena skrb,
Isti je dal v tisk te stvari:
1. Panegirik sv. Antona Padovanskega z naslovom: Trta.
2. Ravno o tem svetniku ima pripravljenih, vendar še nenatisnjenih tudi dvajset drugih panegirikov.
3. Vrh tega je dal natisniti še nekaj drugih panegirikov, ki jih je govoril ob različnih priložnostih in pobudah. Mednje spada tudi ta, ki ima naslov Poučno nravno povračilo, v katerem: Ko je visoko- in blagorodna gospodična, gospodična Sidonija Doroteja grofica in gospa Gallenberg, 25. februarja tega leta 1680 v hiši Božji slavnega prastarega samostana klarisinj v Mekinjah, ki so ga ustanovili njeni preplemeniti predniki, nadvse spodbudno sprejela sveto redovno oblačilo. Natisnjeno v Ljubljani 1680.
4. Histeron-proteron ali za seboj prestavljene človeška domišljija, spoznanja in želje: Tako kakor se je blagoplemenita gospodična Ana Katarina Waldreich pl. Ehrenporten 19. januarja 1681 v slavni ljubljanski hiši Božji sv. Klare izkazala za vredno svetega redovnega oblačila in si nadela ime Marija Antonija. Napisal in prebral o. Anton Lazari reda manjših bratov observantov sv. Frančiška, generalni lektor Svetega pisma. Natisnjeno v Ljubljani 1681, v četverki.
5. Ravno tako je dal natisniti tudi
Isti panegirik je posvetil trem mladim grofom Gallenberg, in sicer s tem posvetilnim napisom:
Presvetlega gospoda, Svetega rimskega cesarstva grofa in gospoda, gospoda Jurija Žige Gallenberga na Turnu, Rožeku in v Podpeči, svetlega gospoda v Soteski, dednega odvetnika mekinjskega samostana, komornika svetega cesarskega veličanstva, nekdaj predsednika odbornikov slavne dežele Kranjske, zdaj po cesarski uredbi namestnika ograjnega sodišča in deželnega glavarstva, sinov prežlahtni trojni mladiki, Janezu Rihardu, Volbenku Vajkardu in Sigfridu Baltazarju, grofom in gospodom Gallenberg.
6. Ravno tedaj je imel za tisk pripravljeno tudi skotistično filozofijo pod tem glavnim naslovom: Četveroknjižna ljubezen do truda, z iglo skotistične ostroumnosti z vezenjem okrašena, to je: Nezastrupljeni korpus celotne racionalne in naravne, moralne in nadnaravne filozofije.
Toda čeprav je ta pisec s svojim matematičnim peresom v tej razpravi s
tako lahkoto zavzel utrjeno mesto Budim, sta vendarle ravno v istem letu
neuspeh in potem leta 1686 – Bogu hvala! – uspeh krščanskega orožja
dokazala, da je med teorijo
Jakob Ignacij Seiter, doktor medicine, ki je bil rojen v Ljubljani, kjer je bil njegov oče mestni sodnik, je dal v tisk:
Sedmerna astralna luč ali Modrecev zmagoviti Merkur itn. Posvetil Adamu pl. Lebenwaldu, doktorju medicine itn., Jakob Ignacij Seiter, doktor medicine. V Ljubljani leta 1684, v četverki.
1. La muta loquace, to je: Nema klepetulja itn.
2. La perfecta Maritata, Popolna zakonska žena itn.
Obe deli sta bili natisnjeni leta 1687 v Nürnbergu.
Pravna disputacija o službi sodnika itn. na dunajski univerzi, pod
predsedstvom
To razpravo je posvetil slavnim deželnim stanovom.
Celotno pravo Dekretalov, Kodeksa, Digestov, fevdalnega običajnega prava kakor tudi teorije o civilni in kazenski praksi, razdeljeno po tezah, ki ga pod varstvom slavnih prvakov vojvodine Kranjske v obrambo predlaga presvetli gospod Marko Engelbert Paradeiser, baron novigrajski in gradiški, gospod na
Mehovem in v Ložu, svetega cesarskega veličanstva dedni lovski prefekt na Koroškem, Kranjec, konviktor kolegija plemičev v Parmi. Po razlagi tega poglavja smo spoznali posebno poglavje o sodiščih avtorja Francesca Bonvicina, doktorja obojega prava, rednega razlagalca na domačem javnem mestnem gimnaziju v Parmi in predavatelja taistega civilnega in papeškega ter fevdalnega prava v taistem kolegiju plemičev. V Parmi 1678, v foliu.
Civilno pravo po pravilu institucij, s skrbno metodo sestavljeno ter na blagodarni in nadškofijski univerzi v Salzburgu podvrženo javnemu pretresu od presvetlega in predobrotnega gospoda Leopolda Engelberta Jožefa Kacijanarja, Svetega rimskega cesarstva grofa begunjskega, pod predsedstvom Jožefa Bernarda Gletleja, doktorja prava in rednega profesorja digestov, dne 12. decembra leta 1685. V Salzburgu, v osmerki.
Pravne teze, ki jih je ta gospod tako slavno izpeljal in ubranil, imajo
med drugim za posledico tudi to dodatno ugotovitev: iz njih je mogoče
upravičeno sklepati, da [Kacijanar] nikakor ni nevredni in plemenitost
zavračajoči sin gospoda očeta, ki so ga vsi
Nič manj ni sijaja svoje izurjenosti in izobraženosti v obrambi zelo uglednih in velikih tez pokazal gospod Franc Adam Ursini grof Blagaj, sedanji deželni vicedom rimskega cesarskega veličanstva na Kranjskem.
Ravno tako je razvidno iz podobnih akademskih vaj, da je gospod Marko Anton baron Billichgrätz svoja cvetoča leta nadvse slavno posvetil Paladinemu delu.
Gospod Frančišek pl. Maissrembel je z nekaj natisnjenimi pričevanji ravno tako zadostno dokazal, da se ni pustil zadovoljiti z nastopanjem v Minervini predsobi, temveč se je prebil naravnost k njej v njeno prestolno dvorano.
O gospodu Janezu Frideriku pl. Perizhoffu pričajo tudi njegove objavljene teze, da slavno hodi po stopinjah svojega gospoda očeta, gospoda Marka pl. Perizhoffa, nadvse zaslužnega registratorja slavnih deželnih stanov Kranjske.
Velike teze gospoda Mugerleja, doktorja obojega prava, lahko obide, ne da
bi jih pohvalil, samo tisti, ki ima veselje
Tudi gospod Karel Jožef de Coppini si zasluži nadpovprečno pohvalo, saj je v študiju presegel povprečnost, kakor je razvidno iz njegovih tez.
Ravno tako ne priporočajo gospoda Janeza Jožefa Marpurcha nič manj njegove izjemno lepe teze, ki jih je pred približno polčetrtim letom, namreč leta 1685, posvetil slavnim deželnim stanovom na Kranjskem in s tem vzbudil upanje, da bo lahko sčasoma zanje opravljal koristne častne službe.
V letošnjem letu 1687 je dal gospod Janez Adam pl. Erberg v Gradcu natisniti Sklepe iz celotne filozofije in s tem obenem izraziti svojo pohvale vredno marljivost.
Lahko bi imenoval še nešteto drugih osebnosti, ki so dale natisniti podobna [dela], vendar se ravno zaradi takšnega, skoraj nepreglednega števila nagibam k temu, da se zadovoljim z do sedaj imenovanimi.
********
Ker živim v prepričanju, da je Njegova visokoblagorodna milost, gospod
baron Valvasor, kot gospod glavni pisec tega dela, žrtvovala nemajhen
del svojega dosedanjega in Bog daj še dolgo trajajočega življenja
Minervinim študijam ter da je ravno tako že samo s tem delom dovolj
jasno pokazala, kako mora upravičeno veljati za okras tako učenega sveta
kakor svoje preslavne domovine, posebej pa baronskega stanu, se mi ni
zdelo prav, če bi ob tej priložnosti ostala zamolčana dela tistega, ki
si je tako vljudno in marljivo prizadeval, da bi v tej knjigi vestno
popisal in svetu razglasil dela drugih svojih gospodov sodeželanov.
Naklonjeni bralec naj torej izve, da je dal z velikim spoštovanjem omenjeni gospod glavni avtor svojega duha, ki tako sloveče gori za raznovrstne učene, predvsem naravoslovne in matematične znanosti, pa tudi za čast in slavo svoje domovine, pokazati že v zelo številnih spisih. Od teh sem na izrecno željo od njega izvedel o spodaj naštetih:
2. Topografija sočasne vojvodine Kranjske,
3. Topografija lamberških gradov, trdnjav in gospostev na Kranjskem, upodobljena po naravi. (To je: Topografski opis lamberških gradov, trdnjav in gospostev, ki so jih nekdaj na Kranjskem zgradili in imeli v lasti gospodje grofje Lamberg, delno pa jih imajo v lasti še danes itn.) Na Bogenšperku 1679, v foliu.
4. Ovidijeve Metamorfoze, upodobljene v bakru, pri čemer so pod vsakim bakrorezom latinske pesmi. Na Bogenšperku 1680, v foliu.
5. Topografija sočasne nadvojvodine Koroške. To je: Vsa današnja mesta, trgi, samostani in gradovi nadvojvodine Koroške v bakrorezih v njihovem sedanjem stanju. Bogenšperk 1681, v foliu. V njej je nad 200 bakrorezov.
6. Topografija salzburške Koroške. To je: Škofija, proštije, mesta, trgi, gradovi in graščine, ki jih ima na Koroškem v lasti salzburška nadškofija. Na Bogenšperku 1681, v foliu.
7. Theatrum mortis humanae tripartitum, to je: Prizorišče človeške smrti v treh delih, okrašeno z lepimi bakrorezi itn.
Prvi del: Saltus mortis (Mrtvaški ples).
Drugi del: Varia genera mortis (Razne vrste ali oblike smrti).
Tretji del: Varia tormenta damnatorum (Razne peklenske muke pogubljenih). Vse okrašeno z dialogi ali besednimi izmenjavami, sestavljenimi iz latinskih pesmi in nemških verzov, pa tudi z nemškimi in latinskimi izreki iz Svetega pisma ter z lepimi bakrorezi. Spis v četverki je bil natisnjen 1682 v Ljubljani, bakrorezi zanj pa so bili natisnjeni na Bogenšperku.
8. Leta 1671 je v Bambergu ponemčil knjižico iz francoščine in jo dal natisniti brez navedbe svojega imena.
9. Charta Geographica Carinthiae, to je: Zemljevid nadvojvodine Koroške. Na Bogenšperku leta 1685, brez navedbe svojega imena.
10. Charta Geographica Carnioliae ali Zemljevid vojvodine Kranjske. Na Bogenšperku 1684.
11. Charta Geographica Croatiae, to je: Zemljevid Hrvaške. Na Bogenšperku 1685.
12. Topografija nadvojvodine Koroške, to je: Izčrpen opis vseh mest, trgov, samostanov in gradov nadvojvodine Koroške z lepimi bakroreznimi podobami, posnetimi po naravi. Nürnberg 1686. V foliu.
13. Zgodovinski in topografski opis vojvodine Kranjske, namreč ravno to veliko delo v foliu, ki gre sedaj v tisk. Sestavil ga je z velikim trudom in mnogimi stroški, v njem pa podal temeljita poročila, preverjena skoraj le na podlagi lastnih izkušenj.
14. Bakrorezi, zbrani v veliki omari v njegovih osemnajstih zvezkih, ki jim je dal za vsak zvezek posebej natisniti naslovni list, sestavil in priložil pa je tudi zanje ustrezni opis.
Ta spodaj našteta [dela] je napisal lastnoročno:
15. Satirični Ovidij z nemškim opisom in več kakor 170 bakrorezi. V dvanajsterki.
Šest že povsem popisanih zvezkov v četverki, večinoma o svojih lastnih poskusih, delno pa poleg tega tudi o drugih. To delo je naslovil Luč narave, namreč:
16. I. zvezek Luči narave: De vitro (O steklu), v četverki, razdeljen na
deset knjig. V njem so zbrane vse izkušnje ali poskusi, ki jih je mogoče
kjerkoli zaslediti in spadajo pod ta naslov o steklu, na primer: pihanje
stekla pri svetilki, zlatenje ali sicer barvanje in vžiganje stekla z
raznovrstnimi barvami v ognju, slikanje na steklo, rezanje stekla,
mehčanje, utrjevanje, izdelovanje vseh mogočih emajlov in posteklitev,
ravno tako pa tudi raznovrstnih dragih kamnov, biserov, korald na
17. II. zvezek Luči narave: De pasta (O testu), v četverki, in ravno tako razdeljen na deset knjig. Ta drugi zvezek obsega vse mogoče poskuse, na primer z mavcem, alabastrom, marmorjem, s prepajanjem, namakanjem, mehčanjem, utrjevanjem, poleg tega pa tudi s starosvetnimi vlivki, s španskim voskom, zamazom, lepilom in z vsem mogočim podobnim, kar si je sploh mogoče zamisliti itn.
18. III. zvezek Luči narave: De colore (O barvi), v četverki. V njem [so] vsi poskusi o pripravi barv iz kamenja, korenin, zelišč itn. Prav tako o raznovrstnih tekočinah in oljih, o indijskem in turškem firnežu in o tem, kar je še podobnega. Ravno tako je razdeljen na deset knjig.
19. IV. zvezek Luči narave: O privlačnosti in neprivlačnosti, v četverki, prav tako razdeljen na deset knjig. V njem so opisani nenavadni in redki poskusi s simpatijo ali antipatijo.
20. V. zvezek Luči narave: De fuco (O ličilu), enako sestavljen v desetih knjigah, v četverki. V njem je opisano, kako pripravljati vse mogoče pomade, namaze, tekočine za spiranje in kar še spada k podobnim stvarem.
21. VI. zvezek Luči narave v četverki: De medicina (ali O zdravilstvu), to je: raznovrstne kemične, galenske in marsikatere druge posebne skrivnosti in poskusi za raznovrstne priložnosti.
22. Fizikalno-matematični cvet. To je kar zajetno delo, ki obsega tri
velike zvezke v foliu. V njem so popisani vsakovrstni lastni poskusi in
preizkusi gospoda glavnega avtorja, nič manj pa tudi njegove številne
lastne iznajdbe, ki jih je prav tako sam preizkusil. In tako to delo
obravnava vse matematične zadeve, namreč iz astronomije, astrologije,
geometrije, aritmetike, stereometrije, glasbe, optike, perspektive,
katoptrike, gnomonike, tavmatopoetike, statike, pirobolike, pnevmatike,
hidravlike, vede o pisanju, vojaške arhitekture, civilne arhitekture,
mehanike,
To delo, ki je sedaj še pod peresom, bo natisnjeno v nemškem jeziku in
pojasnjeno s številnimi bakrorezi. Za njegovo srečno dokončanje želim
gospodu piscu kot
seu
De scriptoribus Carniolis, qui tum vetera tum recentiora saecula illustrarunt, notitia locuples, qua non solum auctorum, qui ad haec usque tempora scripserunt, codices excussi vel manuscripti adnotantur, verum etiam eorum patria, aetas, professio, munia, dignitates, memoranda et obitus recensentur.
In medio:
Ioannes Baptista Preschern, Praepositus Labacensis
Sigismundus Cristophorus, Episcopus Labacensis
Ioannes Antonius a Thalberg, Decanus Labacensis
TheologiIoannes Ludovicus Schönlebius,
Decanus Labacensis
Canonistae— — —
Sacri oratores— — —
Ascetae— — —
HistoriciIoannes Weichardus Valvasor Liber
Baro
GeneologiciIoannes Gotthardus
Lukantschitsch
Iuristae— — —
MediciDavid Verbezius
ChimiciConradus Liber Baro a Ruessenstein
PhilosophiFranciscus Bernardus Fischer
Mathematici — — —
GeographiFranciscus Antonius a Stemberg
Astrologi — — —
Geometrae Franciscus Bernardus Tauffrer Liber
Baro
Musici Ioannes Bertholdus ab Höffer
Picturae cultores Georgius Adamus Liber Baro
a Grimbschiz
Arithmetici — — —
Politici Franciscus Albertus Liber Baro
Pelzhover
Oratores et humanistae — — —
Poetae Ioannes Rudolphus Coraduzius
Philologi Franciscus Wilhelmus a Zergollern
seu
Accurata notitia Bibliothecae publicae
insignis Collegii
Carolini Nobilium
continens
memorias virorum sapientia ac
virtute
clarissimorum inclytae gentis
Carnioliae,
qui tam
vetera quam recentiora saecula
illustrarunt ac ad
Quibus
non solum codices excussi vel
manuscripti adnotantur,
verùm etiam eorum patria, aetas, professio,
munia, dignitates,
memoranda
et obitus recensentur.
Studio et opere
Ioannis Fortunati Mengini
Labacensis.
Anno a Partu Virginis MDCCXV.
Domino, Domino clementissimo.
Celsissime ac reverendissime Sacri Romani Imperii
Princeps, Domine, Domine clementissime!
Ut munificum in nos, qui de sacra ditione Tua sumus, benignitatis ac clementiae munus, inter grates, quam possumus devotissimas veneremur, Celsitudini Tuae humillimo cultu advoluimur. Bibliothecam publicam ac illius genuinam effigiem, citra illitum fuco simulacrum veris vivisque coloribus sinceroque penicillo adumbratam, sub Tuis auspiciis publici iuris fecimus. Ac ne ornamentum insigne desideretur, exquisitum aviti nominis Tui decus fronti huius libelli praefiximus. Amplissimam qua Tu Princeps celsissime idemque reverendissime Antistes per omnem aetatem inclarescebas sapientiam, nemo ullus, praeterquam lumine iuxta ac mente captus non senserit, non suspexerit.
Quò exemplo, quo zelo, quo auxilio cultum litterarium promoves, eiusque
incrementum impensè cordi Tuo esse animadvertimus, omnibus in Athenaeis
ac scientiarum palaestris primatum tenens, ubique supremus Sacrorum cum
Antistes, tum idaea Praesulum atque virorum Principum exemplar ac
sapientiae oraculum
Ne statutos modestiae limites excedamus aut congenitam Tibi praestantiam
mediocri sermone imminuamus aut vulgari calamo profanemus, venerabundo
duntaxat silentio obstupescimus decora, in exteras plane oras
propagata.
Itaque Tibi, celsissime ac reverendissime Princeps, ac Tuo potenti praesidio haec committimus et tutellae … In acceptis omni, qua par est, veneratione referimus demis[s]issimasque grates rependimus. Pro eo supplices, quo etiam deinceps faveas Tuâ sub tutela totum Collegium, ut quae dona habemus serves, ut quale quantumque incrementum optamus, de tanto gaudeamus, ut quas livor technas Carolinam in familiam scalituras confidit subversas lugeat.
Collegium Carolinum Labacense
Ioannes Georgius Mayr,
Typographus
Paucis Te, candide Lector, de scopo huius instituti, antequam id pervolvere aggrederis, erudire volui. Patriotarum, quorum in rem litterariam merita longe praeclara ac immortalia agnoscimus, ab interritu et hominum oblivione nostra qualicunque industria vindicare nitimur. Quorum nomina dum veneramur, patriam unà laudamus, et hoc ex debito ortu contracto. Patria enim, teste Plutarcho, plus in nobis quam parentes ius habet. Aliena alienis, quibus de suis exactior notitia elaboranda relinquimus nec invidemus consilium Euripidis sequendo, qui ait: Meo iudicio non recte sapit, qui spretis patriis finibus alienum laudat et moribus gaudet alienis.
Hoc unum cum pluribus gentibus quaerimur, quod a maioribus nostris, pauca
de viribus illustribus notata accepimus. Quod si praestitissent ac
suorum in re lit[t]eraria merita ab interritu et hominum oblivione
vindicassent, minus laboraret historia lit[t]eraria. Praesenti proinde
opusculo viros, quorum nomina etiam post fata sum[m]è veneramur aut ad
perpetuam sui commendationem litteris
Fatemur demum longè plures viros claros reperiri, qui hoc extemporaneo opusculo non adducti fuère neque omnium pro eorum dignitate merita aut scripta inserta. Est totum ob non habitam exactiorem notitiam. Erit suo tempore, qui haec fusius deducet, quod optandum. Tu interim hoc benevolo animo suscipe et conatu nostro tali quali fruere.
Dialogus
Agesilaus, Praefectus Collegii Carolini
Lentulus, adolescens advena
Agesilaus Praefectus: Binas ante hebdomades e
Latio secundo fluvio Nauporto adolescens quidam illustri loco natus,
morumLentulus (sic adolescens
vocabatur): Dabis, inquit, veniam mihi, Praefecte, ut omisso longiore
sermone candide, quid a Te postulem, edisseram. Ammente me pergit
advena: Italia, uti ex litteris perceperas, mihi solum natale, ubi
absolutis severioribus studiis placuit peregrinas regiones et orbis
incolas invisere, ut horum mores et studia pro futura norma cognoscere,
valeam. Nunc in Carnioliam Italiae conterminam eiusque urbem principem
Labacum imprimis secundo fluvio navi delatus, ea me tantum de hac
inclyta urbe scire cupere, quae huic loco celebritatem solent
conciliare.
Agesilaus: Ex[s]equar et obtemperabo desiderio, mi
Lentule, ac litteris ad me datis lubens gratificabor. Omnium proinde
primo, ut exiguo impendio notitiam de Labaco capere possis ac non
vulgari cum loci existimatione iter Tuum prosequi, hunc librum Rerum
Labacensium typographicè descriptarum, nuper editum, volve. Quo
compendio reperies: De origine urbis, quis hanc condiderit.
Accipit Lentulus benevolo animo sibi extraditum volumen, asserens nil ei
gratius fieri potuisse quam hoc offertum, quo compendiaria opera
notitiam maximam, quam cupit, obtinere possit. Cum toto suo itinere
ubique locorum memorabiliora ad notam summere firmiter proposuerat.
Quibus dictis antequam
Die mox sequenti, cum non multum diei effluxerit, ut spopondit ex
condicto, adest Lentulus, refferens quod maxima genii sui satisfactione
sibi concreditum librum maiore ex parte pervoluerit. Nunc pro
supplemento superesse, ut Bibliothecam publicam revisat. Cui ego prompto
animo satisfacturus ad locum eiusdem deduco, quo cum ventum oculos
imprimis torquet Lentulus ad inscriptionem in limine Bibliothecae
locatam
INGREDERE, Hospes!
Musis Apolinique heic sacer locus.
Quo apum
instar e voluminum floribus
selectiorem succum
excerpere,
honeste animum ab anxiis curis
lectione
relaxare.
In litterario otio copiosum fructum
capere.
Cum
viris in republica litteraria
defunctis, tacentibus, mutis
conversari, loqui,
conferre,
si libet, licet.
Quo facto fundatoribus
benemerentibus
prosperam perennitatem
grato animo apprecare.
Hoc annotato quo authore? Quando et a quibus condita et fundata fuerit
haec Bibliotheca errudiri cupit. Agesilaus: Hunc
Tibi (excipio), si moram ferre tantam potes, nodum paucis resolvam.
Huius tam laudabilis operis modernus Decanus Cathedralis Basilicae
Ioannes Antonius a Thalberg
In Nomine Dei. Amen.
Cum ea, quae in tempore geruntur, non rarò
Libri praefato modo specificati observabuntur a modernis possessoribus,
seu quibus
Ut vero libri debito in ordine conserventur ac litterarum amatoribus
statis horis accessus ad eosdem pateat, necessario provideri debebit
huic Bibliothecae de idonea persona, onera Bibliothecarii ac pro iisdem
congruam recognitionem receptura. Hinc ego supra memoratus Episcopus
confidens, quod tam mei praelibati confundatores, quam alii boni publici
ac artium liberalium cultores, mox nominanda emolumenta pro manutenenda
Bibliotheca, nec non stipendiando Bibliothecario de suo augmentaturi
sint. Capitale florenorum duorum millium ad eundem finem pro fundando
Bibliothecario de meis bonis destino ac deputo ita, ut eiusdem capitalis
censum post mortem
Ius suscipiendi Bibliothecarium praefatorum duorum millium censum recepturum sit semper penes Episcopum Labacensem pro tempore futurum, ita tamen, ut sub poena nullitatis semper unum ex officialibus Sacerdotibus venerabilis Capituli Labacensis seligere, ac pro Bibliothecario determinare teneatur. In quorum omnium ac singulorum fidem hoc instrumentum manu propria subscripsimus ac sigil[l]is nostris com[m]univimus. Actum Labaci die 30. Maii anno 1701.
Sigismundus Christophorus, Episcopus Labacensis
Ioannes Baptista
Preschern, Praepositus
Ioannes Antonius Thalnitscher a Thalberg,
Decanus
Ex hoc instrumento abundè colligere poteras fundatores, qui et quibus conditionibus tam celebrem Bibliothecam condiderint, quo loco interim libri, donec hic locus construebatur, repositi fuere.
Horum nunquam satis de pr[a]edicandam munificentiam aemulando librarias suas huic aggregare decreverunt. Viri, litteris clari maxima sui apud posteros commendatione, inter quos:
Marcus Gerbezius,
Ioannes Iacobus Schilling, Vicarius
generalis,
Georgius Adamus Liber Baro et Dominus a Grimbschiz.
Porrò memorare aggredior, qualiter tabella, iuxta portam ingressus
affixam.affixa.perpetuum.
Hanc Bibliothecam,
publico litteratorum usui destinatam,
qui
studendi gratia inviserint,
hasce inviolate observanto
leges.
Mane statutis diebus hieme ante 9. non
venito, post XI.
non maneto,
aestate hora sexta matutina.
Diebus ferialis duarum
horarum mane,
unius a prandiis heic tempus morae.
Nil inconsulto
Bibliothecario attingunto,
quoscunque libros legere libet,
legito.
Ac grato animo fruitor
visos lectosque verò cuiuscunque
is ordinis
ac dignitatis sit, nulli ex ea exportandi
aufferendi
facultas esto.
Si quis secus fecerit, libros partemque
aliquam
abstulerit aut corruperit
dolo malo,
perpetuo detestabilis,
execrabilis esto,
maneto.
His subiunxi: Cuius liberali aere videlicet …
… armariis ad omnem elegantiam fabre factis exornetur. Nec aliud
superesse, quam ut volumina ad
Sursum demum si oculos attol[l]ere libet, viden[dum], aio, prophylaeum Bibliothecae, totum pene constructum. Vidisses hic magna animi relaxatione adolescentem repletum, hinc in haec verba prorupit: Hic campus aperitur animum docta curiositate pascendi.
Audisti, mi Lentule, praecedenti paragrapho prophylaeum unicum hucusque
perfectum ac supraemam accessisse manum. Noveris pariter statuae
marmoreae et icones illi superpositae,statuas marmoreas et icones illi
superpositas.
Ioannes Baptista Preschern, sanctae theologiae
Doctor, Cathedralis Ecclesiae Labacensis Praepositus et inclytorum
S[t]atuum Carnioliae Deputatus. 9. Iunii anno 1655 Rottmansdorffii
Superioris Carnioliae civitate humilibus prognatus genitoribus, ut nil
ortui, sed propriae partae virtuti tribueret. A teneris acre eius
emicuit ingenium ad litteras aptum ac incitatum. Athaeneis applicitus
omnem Palladi palmam praeripuit, philosophiae, theologiae ac poeseos
laurea insignitus. Cuius sapientiae radius diu latere non potuit, hinc
ad Episcopatûs Sec[c]oviensisSalisburgensis.
Dissertatio academica. De linguis, eorum origine, dialecto et concordantia a condito mundo.
Commentarius de iure pontificio et imperiali.
Tractatus historico-iuridico-politicus. De iure Austriaco in exteras ditiones.
Lignum vitae.
Oratio panegyrica in funere … Caroli Comitis a Castelbarco, Praepositi Archiepiscopi Salysburgensis, anno 1689.
Oratio inauguralis.
Geneologiarum nucleus.
Selectiora poemata.
Omen votidicum futuri Pontificis.
Tractatus hi, ut legisti, Lentule, non omnes ad sacram theologiam spectant. Eos tamen, uti hic, sic in aliis quid quid quisque edidit aut scriptis reliquit, coniunctim subiungere volui, ne legenti fastidium pariam, si quemlibet ingenii partum ad suum titulum reponerem.
Ioannes Antonius Thalbergius. Magnus hic vir, meritò
huic proximum meretur locum, non solum, qua author huius, de qua in
presenti agimus, Bibliothecae publicae, sed ob plures alias, quas
strictim dabimus, praerogativas. Labacum ei genium ad sublimia et
publica commoda natum dedit 5. Idibus Februarii anno 1662. A teneris
nobilissimis artibus atque disciplinis capacissimum excoluit animum,
subinde Romano in Athenaeo omnem Divinam humanamque scientiam complexus.
Theologica anno 1685 laureà insignitur ac in Vaticana Principis
Apostolorum Basilica Sacris initiatur. Qua virtutum commendatione motus
Sigismundus Christophorus Princeps Episcopus Labacensis ei nomine suo
limina Apostolorum visitandi provinciam demandavit ac in patriam
rediturum augescentibus meritis in Officialem suum et in spiritualibus
Vicarium generalem selegit. Quem successive Ferdinandus et Franciscus
Carolus Antistites Labacenses huic muneri dignissimum censentes
postularunt. Anno 1700 confertur ei a Sacra Caesarea Maiestate Decanatus
Labacensis et anno 1712 fit unanimi suffragio Statuum Carnioliae
Provinciae Deputatus. Iam ad ea, quae publico commodo praestitit,
enumerando deveniamus. Cathedralem Basilicam Labacensem Divo Nicolao
sacram ad immortalitatem sui nominis a fundamentis ad magnificum
splendorem restauravit, initium fabricae datum 6. Iunii anno 1701,
absolutum intra quinquenium die 19. Iulii anno 1706. Quo peracto
celeberrimi Collegii Carolini Nobilium pro iuventute virtutibus et
artibus liberalibus imbuendis fundamenta iecit 3. Nonis Maii anno 1708
opusque amplum ac augustum ad summitatem anno 1713 deduxit. Cultum
litterarium promovit ac conferentias casuum diebus veneris a clero
ventilandosventilandorum.Basilica.
Stipendiarii
Scripta:
Selectorum casuum conferentiae, anno 1713.
Decisiones quaestionum de restitutione. Opus Parochis, Confessariis, theologis et iurisperitis perutile.
Constitutiones et decreta synodalia.
Michael Mikez. Labaci in lucem editus.
Absolutis studiis theologica laurea condecoratus fit Decanus Cathedralis Ecclesiae anno 1599 ac demum anno 1602 Deputatus inclyti Ducatus Carnioliae, ubi Praesidem quinquennio egit. Obiit anno 1620.
Scripta:
Speculum charitatis et patientiae.
Georgius Slatkoina, Labacensis, Sacri Romani Imperii
Princeps Episcopus Viennensis. Vir omnigenae virtutis, summae prudentiae
et pietatis. Maximiliani I. Caesaris Consiliarius intimus. Anno 1497 e
Canonico Labacensi ad Praeposituram anno 1510 admotus, inde ad
Rudolphswertensem promovetur. Tum Administrator Petinensis ac demum anno
1514 in Episcopum Viennensem eligitur, ubi plenus dierum maximo bonorum
luctu abdormivit in Domino anno 1520. In Cathedrali Basilica Divi
Stephani cum sequenti
Georgius Slatkoina, natione Carniolus, Laybaco oriundus, huius templi
Pontifex et Administrator Petinensis. Divi Maximiliani Caesaris Augusti
Consiliarius intimus et intrinsecus. Vir pientissimus, integerrimus et
morigeratissimus. Qui in ornando hoc templo Viennae Episcopos
Eius scripta:
[…]
Leonardus Bageus, Carniolus, Mitterburgensis.
Societatem Iesu complexus. Philosophiam et theologiam variis locis
tradidit. Rexit Collegia Fluminense et Zagrabiense. Obiit anno 1650.
Edidit:
Speculum morale casuum cons[c]ientiae.
Manuale Sodalitatis sine labe conceptae, anno 1625.
Fulgentius Kerth.
Laurentius Sengsenschmidt, Labacensis. Natus anno
1599. Societati Iesu aggregatus anno 1617. Vir subtilis ingenii et
variae exactae eruditionis. Docuit poesim, rethoricam, philosophiam et
theologiam Graecii et Viennae. Decessit Labaci anno 1646, Calendis
Septembris.
Typis emulgavit: Orationem funebrem in obitu eminentissimi Cardinalis Clesselii, Episcopi Viennensis.
Antonius Lazari, Labacensis. Natus anno 1640, 19.
Iunii. Nomen ei in baptismale Augustinus non absque omine datum, cum
magnum lumen suae, quam 17 annorum est ingressus, religionis Seraphicae
addictus.
Philoponema tetrateuchum Scotici acuminis seu Universa philosop[h]ia rationalis et naturalis.
Nota in Boetium, De consolatione philosophiae.
Panegyres variae illustrium virorum.
Concionum selectarum tomus.
Thymiama.
Altariolum thymiamatis et holocausti. Portatile figuris exornatum. Augustae Vindelicorum anno 1709.
Centum brevissimae meditationes, quibus tota Christi passio inspicitur,
1702.
Petrus Sterglerus, Carniolus, Lythopolitanus.
Societati Iesu nomen dedit anno 1618, aetatis suae 25. Theologiam in
celeberrima Universitate Graecensi magna nominis sui com[m]endatione
tradidit. Obiit vir plenus dierum 8. Augusti anno 1642. Typis edidit:
Asma poeticum litanearum lauretanarum, in quo singulis litanearum titulis singula emblem[m]ata cum suo carmine correspondent.
Viridarium exemplorum, in quo numerantur septuaginta exempla, accomodata
pro concionatoribus.
Dictionarium Latino-Slavonicum.
Speculum spirituale principii et finis hominis. »Ioannes Antonius a Thalberg. Scripta: Selectorum casuum conferentiae, anno 1713. Decisiones quaestionum de restitutione. Opus Parochis,
Confessariis, theologis et iurisperitis perutile.«
Simon Karchne, Carniolus, Vipacensis, e Societate
Iesu.
Edidit:
…
Matthias Bernardus Pekel. Huic Labacum primam lucem
indulsit anno 1673. Ut tamen promotionis suae, ad quam per aetatis
gradus ascenderat, congrua iaceret fundamenta, post Suadam et Apollinem
factus philosophiae alumnus, tam theologicis scientiis aprimè imbutus in
celeberrima Universitate Graecensi sub magno patre Simone Kärchne,
theologiae Doctore. Anno 1699 laurea insignitur qua Aulicus Seccoviensis
Capellanus. Fit subinde Marpurgensis et Strassgangensis Parochus ac
cel[s]issi[mi] Principis Episcopi Sec[c]oviensis Consistorialis. Vir
aeque sapiens ac facundus orator.
Scripta:
[…]
Iacobus Hoffstetter Ordinis S. Francisci
Refformatorum. Provinciae Carnioliae Lector iubilatus et Labaco
oriundus, admissus ad Seraphicam religionem anno …
Edidit:
[…]
Carolus Enders, Carniolus, patria Labacensis. Natus
anno 1659, mense Februarii. Societatem Iesu iniit anno 1676.
Philosophiam tradidit Tyrnaviae, theologiam Graecii, Labaci. Cancellarii
munus obiit.
Scripsit:
Tractatum theologicum de iure et iustitia.
Fulgentius Kerth Ordinis S. Augustini Labaci mundo
datus anno 1658.
Antiquissimae Universitatis Viennensis Cancellarius anno […] Provinciam Austriae et Hungariae anno 17… summa prudentia et dexteritate rexit. Fuit nobilis vir vastissimi ingenii, animi candidi et laboris infracti.
Humanis valedixit Labaci Calendis Martii anno 1713, aetatis 55.
Augustinus Causar, Labacensis, Ordinis S. Augustini.
In lucem editus …
In celeberrima Salamanticensi Universitate altioribus studiis imbutus. Fit philosophiae et theologiae Lector.
Vir omnibus humanitatis studiis affluens.
Supremum diem clausit …
Scripta:
[…]
Hi sunt insigniores patriae theologi, suis scriptis et elucrubationibus clari, qui nobis innotuerunt. Nunc facto passu ad sacrorum canonum explanatores moveamus.
Huic proxima, quam contemplaris, imago est.Javne ljubljanske knjižnice
krasile podobe glavnih predstavnikov posameznih ved in
področij, ki so obravnavani na začetku vsakega poglavja.
Lentulus: At quis illic thiara fulget. Agesilaus: Accipe, Lentule, est imago magni
Antistitis Labacensis Thomae Crön, qui Ecclesiae hostes quo advixit
insectatus, sacros canones par viribus tuitus, hunc locum primum meruit.
Thomas Crön. Labaci orbi natus anno 1560.
Mansuetioribus in patria litteris excultus, altioribus Viennae deditus,
non minorem laudem utrabique retulit. Cum aliis naturae dotibus
excelleret, primas tamen tenere visa est religio in Deum et patriam ac
litterarum cultus. Quare ab augustissimo Imperatore Ferdinando II. Sacri
Romani Imperii Principem Episcopum Labacensem ex Canonico Labacensi est
adscitus non absque Divino speciali consilio ac providentia ad haeresim
serpentem conculcandam. Hic enim dignus tanti viri virtutibus datus est
locus ostendendi, quam provide a Deo designentur Ecclesiarum Praesules
ac animarum Pastores. Quam intenta ac vigil in eo eluxit pastoralis
sollicitudo, quam egregiam laudem a Sede Apostolica ac summo terrae
Principe Caesarea Maiestate meritò reportavit. In reformatione sibi
commissa a Lutheri dogmate qua universam Carnioliam, partem Styriae et
Carinthi[ae] orthodoxae fidei restituit. Quam liberalis ac ferme
prodigus, ubi pauperum praesertim ageretur causa, patrimonium suum
effecerat patrimonium egenorum. Quis satis et pro dignitate recenseat
pietatem et cultum erga Deum et caelites? Testabitur id vetus Basilica
Labacensis, ac tota tantaque ad ipsoipsum.
Edidit:
Opus canonicum.
Evangelia, idiomati Slavonico donata.
Annales sacro-prophani.
Casparus Wobek, Rattmansdorffensis. Postquam iuri
canonico ac civili magna ingenii ac doctrinae laude incubuisset, ac
laurea eadem insigneretur. Vir spectatissimae eruditionis ac virtutis.
Fit anno 1622 Praepositus Labacensis ac dein Episcopus Petinensis, demum
Deputatus Provinciae. Extremum diem clausit Labaci 8. Octobris anno
1634. Sepultus Rottmansdorffii in propria crypta. Mitrati huius theologi
cineribus encomium inscriptum: Magnus erat Casparus, splendor verae
religionis, exemplar virtutum, exacta et accurata imago Praesulis.
Scripta:
[…]
Philippus Terpin, Carniolus. Sanctae t[h]eologiae
Bacalaureus, foro celsissimi Principis Episcopi
Vir multarum virtutum, cultu Divino deditus, indefessus laboribus magnae
sobrietatis et in tractandis negotiis urbanitatis et promptitudinis,
quem in numero eximiorum virorum locare non timeas, cuius mores ad
communem probitatem stimuli, actiones vivendi norma, vita manuductio ad
honestatem, obiit 23. Iunii anno 1683.
Andreas Cralius, Carniolus, Rattmansdorffensis.
Philosophiam, sacros canones et ius civile magna sui com[m]endatione
emensus ac laurea condecoratus. Vir magnarum virtutum, solidae
eruditionis, prudentiae ac morum suavitatis. Quae praerogativae
serenissimi Archiducis Ernesti Maximiliani oculos in se converterunt, ut
in Instructorem tantae personae decerneretur. Subinde in Praepositum
Labacensem admotus, infulam precibus Ferdinandi Archiducis a Sede
Apostolica pro se et successoribus suis impetravit. Resignavit nepoti
suo Casparo Wobex Praeposituram anno 1621.
Ioannes Iacobus Schilling,
Exantlatis humanioribus et philosophicis studiis Graecii
Scripta:
Constitutiones et decreta synodalia.
Tractatus in 5 libris decretalium.
Franciscus Bernardus Piscon. Labaci natus anno 1660.
Cuius adepta sapientia a severiori Pallade theologico serto coronatur.
In administratione sui muneris insignem non imneritoimmerito.
Philippus Hoffstetter. Summus hic vir. Labaci natus
anno 1669, 22. Aprilis
Vir spiritu, sententiis, figuris, beatissima rerum et verbor[um] copia non facile imitandus.
Edidit typis:
Tractatus de iustitia et iure.
De matrimonio.
Augustinus, Labacensis, Capucinus. Natus anno 1627.
Doctrina, virtus et morum mansuetudo in eo certare videbantur, nec ulla
alteri caedere. In neminem, si ipsum excipias, severus, in Provincialem
cooptatur, suaviter aeque ac fortiter ea constitutionibus cauta
exigebas,exigebat.
Scripta:
[…]
Ioannes Baptista Skerpin e Societate Iesu,
Carniolus, Lyt[h]opolitanus, 7. Maii 1643 in lucem editus. Absolutis
humanioribus cum laude studiis qua logicus ad Societatem Iesu 22.
Octobris anno 1662 admissus. Ubi philosophicis et theologicis studiis
admotus mira ingenii promptitudine difficil[l]ima quaeque resolvit, a
pietate, prudentia et sapientia com[m]endatus, adeo ut passim vir solide
doctus et solidè religiosus audit. Canones explanavit mira dexteritate
Graecii, Lincii, Passavii et Clagenfurti. Pie obdormivit in Domino 8.
[…] 1702.
Edidit:
[…]
Ioannes Cappus e Societate Iesu in Minerali
Steinpühl Superioris Carnioliae, quod 5 milliaribus Labaco recedit, in
lucem editus. Societati 1688, 2. Octobris adscriptus. Vir solidae
doctrinae et exacti iudicii, ad quem arduis in rebus tanquam ad asylum
plurimi recur[r]erunt. Eminebat in eo charitas et mansuetudo. Hinc nil
omisit, quo proximum iuvare posset. Cannones Labaci et Graecii ad
extremum suae vitae maximo audientium fructu tradidit. Obiit plenus
dierum Labaci
Edidit:
[…] »Carolus Enders e Societate Iesu. Natus Labaci Ianuarii anno 1660. Iacobus Schilling. Tractatus in 5 libris decretalium.«
Fridericus Iosephus Garzarol de Garzarolshoffen.
Carniolus, sanctae theologiae Doctor, celsissimi Principis Iosephi
Episcopi Labacensis Officialis et Vicarius generalis anno 1680, subinde
Parochus et Decanus Stokeravii, demum anno 1690 Universitatis Viennensis
Rector magnificus.
Edidit:
…
Iosephus a Rudolphi, Sacri Romani Imperii Princeps,
Abbas S. Galensis Helvetiis. Labaci in Carniolia in lucem editus
1677
Iosephus Kledrer, Carniolus ex campo
Scripta:
[…]
Plures in medium adducendi forent. Ast his transgressis eos, qui e sacris pulpitis magno sui applausu dixerunt et dicta ad indies maiorem fructum comparandum provide litteris consignarunt.
Agesilaus:Lentulus.Lentulus:Agesilaus.Balthasari Radlitsch Episcopi Labacensis. Hic
Wexelbergae, tribus milliaribus a Labaco dissita civitate, anno Salutis
1533 in lucem editus. Adultior aetate humanioribus et severioribus
disciplinis excultus, Sacris initiatus. Ob singularem doctrinam et
probitatem ad Canonicatum et Decanatum Labacensem ac inde ad supremam
Episcopatus dignitatem evehitur. Ob eloquentiam, qua pol[l]ebat, sui
temporis Demostenes habitus. Ad suggestum adscitus sum[m]um Paulum
immitatus dicendi contentione et maximo fructu dixit. Obiit vir
immortalitate dignus anno 1580, aetatis 47.
Conciones panegyricae.
Dissertatio contra Lutheri dogmata.
Ioannes Raphael Cobenzel ex illustri Baronum familia
Luegii in Inferiori Carniolia natus anno 1572. Societati Iesu aggregatus
anno 1543. Collegium Graecense Rector gubernavit et Domum professam
Viennensem, primus ab eius institutione Praepositus. Magna sanctitatis
et prudentiae relicta opinione diem supremum clausit anno 1627, 28.
Ianuarii.
Edidit:
Librum in concionem Simeonis.
Fridericus Jellentschitsch, natione Germanus, gente
Carniolus, patria Labacensis. Natus anno 1630.
Triumphus rosarum Comitis WolffganiWolfgangi.
Firmamentum regnorum. Oratio funebris Ferdinandi III. Imperatoris, anno 1657.
Lyrica de S. Ignatio, anno 1657.
Triumphus panegyricus de contrito serpente, Virgini sine labe conceptae errectus, anno 1658.
Slavonica Amazon. Panegyricus funebris in funere Iudith Eleonorae Comitissae a Tattenbach, natae Comitissae a Forgatsch, anno 1662.
Noven[n]a S. Francisci Xaverii, anno 1662.
Thaumaturgus Indianus, anno 1666.
Sidus in Viennensis Ecclesiae polo extinctum. In funere Wilderici a Wildersdorff Episcopi Vien[n]ensis, anno 1680.
Andreas Clementschitsch, Canonicus Labacensis. Natus
anno 1655, 4. Calendis Novembris Labaci honestis genitoribus, patre
Ioanne Bartholomae[o], exterioris Senatus Magistro Labacensis, matre
Barbara. Absolutis in patria humanioribus in philosophicis Viennae
Ioannem Despotoviz e Societate Iesu audivit, ubi
Edidit tractum:
Lux evangelica.
Ioannes Tsandek, Carniolus, Weixelburgensis, in
lucem editus anno 1600. Absolutis humanioribus musis natus annos 17
Societati Iesu aggregatus. Vir apostolicis virtutibus ornatus, ad
proximi salutem unice intentus. Peste Graecii grassante in obsequio
epidemia laborantium victima charitatis occubuit die 8. Octobris anno
1624.
Edidit:
Chatechismum et Evangelia per annum Slavonicae linguae abs se donatae. Graecii anno 1612.
Matthias Paradisichz e Societate Iesu. Crainburgi,
olim Marchionum sede, 23. Februarii 1664 natus. Sanctae theologiae
laurea insignitus in Cathedrali Basilica Divi Nicolai tanta suavitate et
facundia dixit, ut animos ad pietatem maximo fructu ad lubitum flexerit.
Obiit pridie Idibus Octobris anno 1711.
Scripta:
Dominicale.
Thomas Reutlinganus, Rattmansdorffensis. Cum aliis
naturae dotibus excelleret, primas tamen tenere visa est sponte
profluens quaedam in dicendo facundia ac pietatis zelus. Quare a
serenissimo Archiduce Carolo in Sacrum Aulae suae oratorem est adscitus,
subinde in Praepositum Labacensem et Archidiaconum Superioris Carnioliae
anno 1569 ac demum in Provinciae Deputatum renunciatus 1574. Vivere
desiit 10. Martii 1579.
Carolus Ioseph[us] Apfaltrer Liber Baro, Canonicus
Labacensis, sanctae theologiae Doctor. In lucem editus 11. Septembris
anno 1669 patre Georgio Sigismundo, matre Regina Sidonia nata a Samburg.
Fit Canonicus Labacensis anno 1713.
Edidit:
Oratio. Primus Minister Aulae caelestis, Divus Iosephus. Dicta Viennae sub auspiciis Iosephi I. Imperatoris. 1708.
Oratio. Legatus Salvatoris nostri, Divus Andreas Apostolus. Dicta Viennae anno 1717 sub auspiciis Caroli VI. Imperatoris.
Praelo parata:
Festivale seu Proprium de Sanctis per annum.
Pater Didacus Thori Ordinis S. Francisci
Reformatorum, Carnioliae Provinciae Labaci natus.
Vir eleganti facundia et solida doctrina, plurimum in erudiendo populo
meritus.
Obiit […]
Scripta:
[…]
Pater Aloysius Valvasor Ordinis S. Francisci
Refformatorum, natus anno 1674, illustri stirpe Liberorum Baronum
Valvasor editus, clari sui aevi Ioannis Weichardi historici primogenitus
filius. Ut genus suum solidis virtutibus coronaret, Seraphicae religioni
se Labaci addixit, ubi gradum pietate ac doctrina posuit ad nominis sui
perennitatem.
Scripta:
Dominicale.
Festivale seu Proprium de Sanctis.
Quadragesimale.
Pater Reginaldus, Labacensis, insignis concionator
Ordinis Capucinorum. Auditoribus ob innatam suavitatem et facundiam
acceptus pluribus locis oratorem
Mathias Schoss, Carniolus, natus in oppido
Neümark[t]l, qoud 6 milliaribus Labaco removetur, die 16. Februarii anno
1683 patre Andrea et matre Helena, a quibus ob perspectam capacitatem
litteris traditus utrobique cum laude profecit. Absolutis humanioribus
et theologicis Viennae anno 1706 aetatis 23 Sacerdotio insignitur,
subinde Notarii munus duorum Vicariorum generalium prompta dexteritate
et peritia exegit. Qua facundus orator expedito dicendi normâ tam Latina
quam vulgari lingua cum applausu dixit. Anno 1717 fit Vicarius ad S.
Petrum extra muros Labacenses.
Scripta:
Oratio. Nova cythareda philoharmonica Labacensis seu Diva Magdalena. Anno 1704.
Pater Aloysius, Labacensis, Capucinorum Ordinis.
Orator facundus, vir moribus probatissimis et priscae bonitatis.
Evangelicae prudentiae ac animarum lucrandarum zelo clarus. Obiit Idibus
Aprilis anno 1698, aetatis 71, religionis 51.
Adeodatus Bernasch Ordinis S. Augustini, Labaci
natus anno …
Fit Bacalaureus …
Supremum diem clausit …
Scripta …
Aliique complures, quorum vel nomina desperat memoria vel ab aliis quaesiti, nobis in tempore non communicati, aut demum, quia alio sub titulo opportunius commemorari possunt.
Effigiem, quam nunc intueris, est Mathiae Costeliz,
Canonici Collegiatae Rudolphswertensis. Is quia et vivus et vita functus
de animarum zelo, rudibus instruendis et vitae integritate, pro suo
virili, quam optime mereri studuit, dignus habetur, cuius lineamenta
oris hoc loco appendantur. Hic natus anno Salutis 1620, 24. Ianuarii,
Carstiae in Interiori Carniolia, Kellenbergae vico. Adultior factus
philosophicis et theologicis instituitur doctrinis. Quibus plene imbutus
apostolicis reliquam laboribus impendit vitam in salutem animarum unicè
intentus. Parochiam Toplicensem Inferioris Carnioliae 13 annis
gubernavit, subinde ad Parochiam S. Bartholomaei in campestribus
admotus. Ab hoc ad Canonicatum Collegiatae Rudolphswertensem, demum
Parochiam ibidem
Liber precum Sanctissimi Rosarii, anno 1687.
Modus iuvandi agonizantes.
Breve exercitium matutinum et vespertinum, anno 1682.
Compendium doctrinae Christianae.
Praxis cathechistica.
Simplex translatio sacrorum Bibliorum
Thomas de Kempis in vernaculam Slavonicam linguam translatus.
Speculum castitatis.
Viridarium exemplorum, in quo numerantur septuaginta exempla, accomodata pro concionatoribus.
Dictionarium Latino-Slavonicum.
Speculum spirituale principii et finis hominis.
Georgius Wetstein, Canonicus Labacensis, Labaci
primam lucem aspexit anno 1645. Absolutis philosophicis et theologicis
studiis ac lustratis longinquis Europae regionibus disertus Germanice,
Slavonice, Latine, Hispanice, Gallice et Italice. Fit Canonicus et
Parochus Labacensis Basilicae. Fuit vir animi candore summo, veritatis
et religionis cultor strenuus, misericors ergoerga.
Edidit:
Pietatis victoria, ludis theatralibus exhibita.
Rudolphus Coraduzius Liber Baro.
Fit Canonicus Labacensis anno 1647.
Vir moribus candidissimus, ob mansuetudinem, charitatem ergoerga.
Laurentius Cappus, Carniolus, Steinpicklensis, natus
anno 1656, e Societate Iesu. Egregius Christi testis in Indias
Septembris anno 1687, quo se proprio motu ultrò obtulit, ad orthodoxam
fidem propagandam missus. Quo mense Aprilis anno 1689 post tot exantlata
pericula maris appulit. Missio haec ultima omnium
Scripta:
Fasciculus epistolarum. Itineris in Indias relationis.
Item De ritu paganorum et memoranda.
Marcus Doliner, Locopolitanus, clarum Praepositorum
Labacensium sidus ac virtutum norma. Ex Decano et Vicario generali
praesentatus anno 1653. Pietas et eruditio in eo certare videbantur, nec
ulla alteri cedere. Tempus vitae suae ne infructuose elaboretur, totum
distribuit. Mane quotidie hora sexta sacrum summâ pietate dixit horis
canonicis exactè, tum sacro cantato adfuit ac precibus solitis usque ad
decimam incubuit. Corpus horâ undecimâ levi cibo referit ac quotidie
potius ieiunare videbatur. Hora prima a prandiis Cathedralem revisere
solebat ad cultum Sanctissimo Sacramento debitum praestandum. Cum e domo
exiret ac rediret, ad altariolum suum genuflexus orationes fudit. Ad
festa celebria lectus ei humus. Sabatinis diebus ieiunabat, qualibet
septimana confessus. Praevie si quem offendisse censebat, deprecatus.
Publicis festivitatibus per annum devote adesse studebat. Episcopatum
sibi oblatum fortiter ac constanter recusavit. Mira et prodigiis affinia
de favoribus caelestibus ei exhibitis idonea prostant fundamenta. Uti
vixit, ita sanctissime obiit ipsis Calendis Ianuarii anno 1656, in
Cathedrali tumulatus. Cui funebrem panegirim adornavit clarus
Schoenlebius, Decanus Labacensis.
Scripta:
Mater amabilis seu Motiva amandi magnam Dei Matrem. Liber precum.
Ioannes Baptista Scherpin, Carniolus, Interamnensis,
sanctae theologiae Doctor. Fit anno 1700 Parochus ad S. Petrum extra
Labacum. Vir probatissimae virtutis, sobrietati deditus, puritate
angelica praeditus, Cleri et Curatorum sui aevi norma. Pietatis et
amoris Divini ardore accensus, saluti animarum unice intentus, cultus
magnae Matris promotor strenuus, cuius honorem propagandum 12 stationes
Marianas a Parochiali S. Petri ad Thaumaturgam Virginem in Campo
struxit. Iuventutem cathechistica doctrina nec non egenos in
hospitalibus erudivit. Congregationem Beatae Mariae Virginis in
Parochiali S. Petri sub titulo Refugii agonizantium anno 1712 instituit
ad consequendam felicem mortem.
Edidit:
Fidus comes in itinere ad felicem aeternitatem seu 12 Marianae viae per
totidem stationes ad consequendam felicem mortem. Labaci anno 1713,
idiomate Germanico.
Georgius Thomez, Lythopolitanus. Natus 20. Aprilis
anno 1682.
Egit anno 1713 Coadiutorem spiritu[a]lem Ursulinarum Labaci.
Scripsit:
De perfectione spirituali.
Praxis erudiendi rudes in articulis fidei.
Affectus cordis amantis et laudantis Deum.
Georgius Praunsberger, Wilhelmi Consulis Labacensis
filius, suavitate morum, vitae exemplo et agendi gratia insignis in
Decanum Cathedralis Ecclesiae Labacensis designatur anno 1531. Vitam
finiit anno 1553, tumulatus in Cathedrali.
Scripta:
Diurnum Divini amoris.
Georgius Latomus, Labacensis, philosophicis et
theologicis institutus doctrinis. Vir egregiae virtutis, ad suaviter
gubernandum a natura accommodatus. Fit Canonicus Labacensis, subinde
celsissimi Petri et Conradi Episcopi Labacensis Officialis et in
spiritualibus Vicarius generalis. Vir labori die noctuque addictissimus.
Supremum diem clausit 30. Decembris anno 1572, aetatis 58. De quo
ex[s]tat monumentum in Cathedrali Basilica, ubi tumulatus.
Rochus, Labacensis, Capucinus, vitae sanctimonia
clarus,Seraphica religione.
Georgius Thomez, Praesbiter.
Hi, quos hucusque recensuimus, Divina ac sacra tractarunt. Nunc
historici,
Imago, quam ex ordine 6. lateraliumIoannis Ludovici Schönlebii, Decani Cathedralis Basilicae
Labacensis, historicorum sui aevi facile principis. Qui ob tot conspicua
volumina, quibus
Aegis Palladia daphnophoria, anno 1643.
Thalassii coronae seu Applausus nuptialis etc., 1644.
Plectrum Cleantheum lyrae Appolineae, ingauratioApollineae,
inauguratio.
Conatus Nymphae Hortensis ad inaugurationem duorum theologiae Doctorum, anno 1648.
Tryphyaeon Nymphae Hortensis, anno 1648.
Verna theosophorum ad meridiantem sapientiam deambulatio, anno 1648.
Parentalia reverendissimi Praepositi Cathedralis Ecclesiae Viennensis, anno 1648.
Mars Austriacus, Divus Leopoldus, Austriae Marchio et Tutelaris, panegyrico laudatus. Anno 1648.
Lacrumae piis manibus illustrissimi adolescentis Ioannis Michaelis Adami Baptistae Comitis ab Althan, anno 1648.
Corona gemmea. Adgratulatio sex Neodoctoribus theologis ex Ordine Cisterciensi. Anno 1649.
Arboris vitae S. Crucis fructus. Gemina infula novi Abbatis Cisterciensis. Anno 1649.
Philosophicum Nihil, oblatum Neomagistris philosophiae, anno 1649.
Campus liliorum seu Album Austriaco-Marianum, exornatum elogiis Austriacorum Deiparae Virgini peculiariter devotorum, anno 1649.
Inferiae Austriaco-Academicae piis manibus fundatorum et benefactorum Universitatis Viennensis.
Trias colossea honoris celsissimi Principis Maximiliani
Evangelia Slavonicae linguae restituta, 1672.
Retorsio adversus observationes Sigismundi a S. Maria Ordinis Dominicanorum. De Officio sine labe conceptae Virginis pleno mysteriis. Anno 1680.
Geneologia Comitum ab Attimis, anno 1681.
Orbis votorum pro definitione piae sententiae de Immaculata conceptione
Deiparae Virginis, libri tres,
Partis secundae libri quatuor.
Examen Synopseos historicae de conceptione Beatae Virginis, quam Frater Marcellus Sydereus Cyriacus elucubravit, ad trutinam bullarum Sedis Apostolicae sumptum, anno 1668, in 4to.
Vera ac sincera sententia de Immaculata conceptione Deiparae Virginis etc., 1670, in 4to.
Palma Virginea seu Victoriae Marianae septendecim saeculorum de adversariis Immaculatae conceptionis etc., 1671, in 4to.
Festivale Sanctorum, pars hiemalis et vernalis, anno 1669, in 4to.
Pars aestivalis et autumnalis, in 4to.
Pyramis Iesu agonizanti, errecta in monte Oliveti, anno 1668 Germanico
idiomate,
Peregrinatio ad sepulchrum Domini, 1668, in 4to.
Aemona vindicata sive Labaco vetus nomen Aemonae iure assertum, anno 1674, in 4to.
Horae subsecivae Dominicales seu Sermones ab Adventu ad Pentecosten cum allocutionibus synodalibus, anno 1676, in 4to.
Iidem sermones a Pentecoste usque ad Adventum cum aliquod panegyricis.
Dissertatio polemica de prima origine augustae Domus Habspurgicae, Labaci anno 1680, in folio.
Annales inclyti Ducatus Carnioliae a condito mundo usque ad annum Christi
1000, Labaci,
Geneologiae Dominorum Comitum a Gallenberg, anno 1680.
Rosa Ursina, Comitum Ursini de Blaggey Geneologia, 1680.
Geneologia Principum ab Auersberg, anno 1681.
Allegoriae SS. Patrum, in gratiam concionatorum collectae, anno 1682.
Orbis vota pro deffinitione verae sententiae de Immaculata conceptione Beatae Mariae Virginis, Libri V, in folio.
Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Quingenti Sancti Austriae Domus. In folio, 168[…]
Arboretum Austriacum seu Geneologia augustae Domus Austriacae, in folio.
Chronologia Austriaca seu Rerum Austriacarum ennaratio, in folio.
Basis ethico-politica virtutum et vitiorum moralium.
Ioannes Weichardus Valvasorius, litteris et genere
clarus, ex illustri Baronum familia, Labaci anno 1638 in lucem editus.
Adultior factus absolutis studiis arma litteris raro connubio copulavit.
Lustratis provinciis Societati Regiae Angliae adnumeratur ob non
vulgares animi dotes et naturalium rerum experimentalem cognitionem.
Anno 1683 ingruente Turcio bello copiis gregariis nationalibus contra
hostes Styris in auxilium missis praeficitur. Redux inde[fe]ssam in
elucrubationibuselucubrationibus.ediderat.
Metamorphosis Ovidiana, aeneis iconibus illustrata, in folio, anno 1679.
Topographica descriptio Carinthiae, anno 1681, in folio.
Eadem descriptio locorum, quae Archiepiscopatus Salisburgensis possidet, 1681, in folio.
Theatrum mortis humanae, tres partes, anno 1682, in 4to.
Annales seu Historico-topographica descriptio inclyti Ducatus Carnioliae, anno 1689, in folio, 4 tomi.
Luminis naturae, tractus de vitro, pasta et colore, tomi 3, in 4to.
De sympathia et antipathia, in 4to.
De medicina et fuco, tomi 2.
Flos physico-mathematicus, in folio.
Samuel Budina, gente Carniolus, patria Labacensis,
ortus anno 1512. Humanioribus et altioribus studiis imbutus. Historiam
scribendi genus prae caeteris amplexus. Vivere desiit anno 1562. Edidit:
Expugnatio fortalitii Sigeth in Hungaria.
Franciscus Glavinich, Carniolus, Carstensis, Ordinis
Minorum de Observantia, nunc Reformatorum. Vir doctrinâ ac reliqua
virtute memorandus, Provinciam Carnoliae dicti Ordinis
Historiam Tersatensem.
MomusManus.
De origine et divisione Provinciae Bosnae et Croatiae sui Ordinis.
Martinus Bautscher, gente Carniolus, patria
Vipacensis, Societati Iesu aggregatus, variis muniis applicatus,
tradidit humaniores et altiores disciplinas.
Scripsit:
Historiam et annales Noricos.
Panegyricon. Cum augustissimus Imperator Leopoldus Provincias haereditarias lustraret anno 1660.
Antonius Abich, Labacensis.
Scripta:
Historia urbis Labacensis, idiomate Germanico.
Paulus Puzl Ordinis exempti Cisterciensis, Sititii
Professus, Rudolphswerthae Inferioris Carnioliae in lucem editus. Vir
aeque pius ac doctus, indefessi laboris, sum[m]ae continentiae ac
sobrietatis, eruditis lucubrationibus suis limandis intentus, egit
subinde Prioris munus. Dolores artriticos, quibus sub finem vitae
vexatus fuerat, infracte ac constanti animo sustinuit.
Scripta:
Historia celeberrimi et antiquissimi Monasterii Sitticensis.
Gesta et acta Abbatum Sitticensium.
Sebastianus Godefridus Widerker a Widerspach Liber
Baro, Labaco oriundus. In lucem editus anno 1670. Absolutis studiis non
solum Europam universam, sed totum prope terrarum orbem peragravit.
Affricam, Asiam et Americam sibi perspectas reddidit ac
perlustravit.
Scripta:
Relatio itineresitineris.
Antonius Abich.
Ioannes Gregorius Thalbergius. Labaci 10. Martii
1655 natus.
Patrocinium Labacense, Labaci anno 1683.
Rivus lacrymarum animae Christo compatientis, Labaci anno 1686.
Historia belli Foroiuliensis, anno 1689.
Elogia Academiae Unitorum, anno 1690.
Aquila Austriaca triumphans, anno 1698.
Thesaurus Labacensium caelestis seu Exercitia pietatis Archiconfraternitatis Sanctissimi Corporis Christi, anno 1713.
Epitome c[h]ronologica, continens etc., anno 1714.
Praelo parata:
1. Rerum Labacensium historico-topographice descriptarum, quibus urbis Labacensis olim Aemonae origo, monumenta, inscriptiones, imperium maiorum etc. ennarantur, libri quinque, in folio.
Cypressus Labacensis seu Epitaphia et inscriptiones Labacenses, in 4to.
Annales urbis Labacensis ab anno 1660 usque ad annum 1718,
Antiquitates Labacenses, in 4to.
2. Historia Cathedralis Basilicae Labacensis veteris et novae, in folio.
3. Corona illustrium virorum inclytae gentis Carnioliae.
Epitome chronologica, continens res memorabiles urbis Labacensis a condito mundo usque ad annum 1713.
4. Theatrum memoriae Academiae Unitorum.
Bibliotheca
Nunc tempus monet, Lentule, ut eorum inspiciamus monumenta, qui aviti sanguinis propagines pertinaci labore ab oblivione vindicarunt.
Sexta iam icon huius prophylaei contemplanda occurit, quae exactem vultum exhibet.
Qui in geneographico studio, quo in re litteraria nil laboriosius,
excel[l]uit. Magnam is in conquirendis antiquis documentis industriam,
in discernendis solertiam et combinandis cautelam adhibuit.
Ioannes Gotthardus Lucantschitius. Patritius
patriae. Natale ei solum fuit Labacum, ubi 17. Aprilis anno 1665 vitam
auspicatus est patre Gabriele, viro pluribus titulis claro, matre
Catharina nata Meisriemblin de Oberweissau et Stokach. Absolutis studiis
et lustratis provinciis sibi in coniugem selegit Mariam Ceciliam natam
Füernpheil a Pfeilhaimb, cum qua 12 proles procreavit, quorum syl[l]abum
petere licet ex tracto geneologico, Ratisbonae a IoannoIoanne.
De quo exstant tractatus:
Regia virtutis seu Diversae geneologiae inclytae gentis Carnioliae.
Tomus 1. Principum et Comitum.
Tomus 2. Comitum et Liberorum Baronum.
Tomus 3. Patritiorum seu Provincialium.
Tomus 4. Nobilium.
Franciscus Erasmus ab Hochenwart etc., illustri
sanguine ortus, primam lucem aspexit avito castro Gerlachstein, quod a
Labaco 4 milliaribus removetur, anno 1650, mense Maii, die 20.
Scripta:
Tractatus varii geneologici.
Meditabatur Canonicatum Labacense errigere anno 1712, sed ob […]
Rebus humanis ereptus Calendis Octobris 1714.
Gazophylaceum avitae gentis Carnioliae seu Codex geneologicus, in folio.
Adamus Matthaeus de Sukoviz, Provincialis Ducatus
Carnioliae, Secretarius Capitaneatus Carinthiae.
Marcus Porcius Cato rediviv[u]s seu Geneologica historia Hannibalis Alphonsi Emanuelis Sacri Romani Imperii Principis de Portia.
Nunc ad facultatem iuridicam incidimus, ubi viri in hac classe clari ad eorum nunquam emmorituram famam memorabuntur.
Primos hic deferendos existimo nobili, consultissimo ac eruditissimo viro
Ioanni Stephano Floriantschitsch de Grienfeld,
Labacensi. Hic natus 26. Decembris anno 1663. Parentem nactus est
Adamum, virum bonae famae ac praeclararum facultatum, matrem Annam
Elisabetham natam Froelichin. A teneris in eo probitas, ingenii
promptitudo ac morum gravitas effulsit, nec quidquam in eo puerile
praeter aetatem. Exantlatis mansuetioribus et severioribus classibus in
celeberrima Universitate Ingolstadiana ad iuridicam lauream sibi
apperuit viam, quam dein Siennae in Italia obtinuit. Redux in patriam ob
paratam nominis celebritatem et divinam quandam dicendi vim Advocaturae
admotus, omnes partes iurisconsulti integerrimi adimplevit ac passim
viduarum pupil[l]arumque patronus absque mercede audiit.
Anno 1693 aetatis 30 sociam sibi thalami iunxit, virginem Annam Genovevam puel[l]arum lectissimam, Ioannis Antonii Kunstl a Paumgarten et Annae Ursulae natae a Grundlerm filiam, cum qua 6 proles suscepit, 3 filios totidemque puel[l]as.
Anno 1699 author erat cultus Divi IvvonisIvonis.
In actu publico celeberrimae Academiae Operosorum Labacensium, quam strenue par viribus promovit, anno 1701 in Aula Episcopali solidae doctrinae discursum omnium cum applausu formavit.
Demum non solum iurisperitia et innata facundia ac integritate, sed aeque
antiquitatis studio, vetustorum Romanorum num[m]orum cognitione ad
im[m]ortalitatem nominis claruit. Celebre is sibi musaeum seu cimelium
praeter exquisitam bibliothecam adornavit ad eruditos incolarum ac
advenarum animos oblectandos. Continebat illud imprimis numismata
Imperatorum antiquorum orientis et oc[c]identis, Consulum ac idolorum
magno numero aurea, argentea et aenea, lucernas in sepulchris Labaci
repertas, vasa lacrymarum, cortices animalium testaceorum, varias res
impetritas ac fragmenta eruditae antiquitatis. Acerbos ac pene
intolerabiles dolores in costis, quos 15 septimanis senserat, sub finem
vitae non tantum infracte, sed cum omnium adstantium stupore composita
mente ac
Edidit:
Bos in lingua seu Discursus Academicus de pecuniis vetero-novis, historico-politico, iuridice deductus, anno 1695.
Votiva parenysis, Wolfgango Weichardo Comiti a Gallenberg Locumten[en]ti
et Praetori adumbrata anno 1702.
Manuscriptum:
De num[m]is vetustis idolorum.
De num[m]is vetustis Imperatorum.
De num[m]is familiarum.
Martinus Pegius, natione Germanus, gente Carniolus,
patria Labacensis, in lucem editus anno 1508. Fuit is, ut ipse de se
fatetur, ab exteris nationibus ab incunabulis benigne
Librum de servitutibus, Ingolstadii anno 1560, in folio.
Tractatum de iure emphyteutico, anno 1557.
Tyrocinium consiliorum, anno 1564.
Tractatum de iure et privilegiis dotium, anno 1567.
Ioannes Putschar,
Edidit:
Relatio itineris serenissimae Mariae Archiducissae Austriae, Regiae Hispaniarum Infantis sponsae, et Archiducis Leopoldi anno 1631.
Georgius Wohiniz, Labacensis, Universitatis
Viennensis codicis Professor anno 1672, Au[l]ae et iudicis Advocatus,
Episcopi Vien[n]ensis Consistorialis. Clarus iuris civilis et canoni
Professor in antiquissima ac celeberrima Universitate Viennensi, Rector
magnificus anno 1675.
Edidit tractatum:
Hecatombe obligationum seu Assertionum centuria universam obligationum materiam continens.
Simon Kimovizius. In vil[l]a S. Petri Equitum
Melitensium, quae 3 milliaribus Labaco removetur, in lucem editus anno
1625, die 23. Octobris, quam ortu suo nobilitavit. Litteris
mansuetioribus et altioribus imbutus ad ius excolendum animum addixit.
Advocatur admotus vetustis oratoribus pene par et in dicendo ac
respondendo cuilibet eorum, qui fuerunt in foro diserti,
comparandus.
Obiit 9. Octobris anno 1690, aetate 65.
Scripta:
Decisiones practicae Provinciales Carnioliae.
Mat[t]hias.
Ioannes Daniel Erberus. Casimirius.
Vir rarâ facundia praeditus, aequitatis amator, in egenis gratuito
iuvandis facile praecipuus, caeterum omnibus rebus, personis, affectibus
accom[m]odatus. Tria, quae filio suo Leopoldo com[m]endaverat:
scientiam, abstinentiam et conscientiam, ut ab ipso capite, iuxta
monitum Lipsii, et origine ius peteret, antequam ad alias leges devenire
studiat. Secundum, ut avratiamavaritiam.praefigat.
Scripta:
Commentarius in quatuor libros institutionum iuris civilis Divi Iustiniani Imperatoris, multis insignibus quaestionibus adauctus.
Georgius Weinzerle.
Matthias Ferfilla.
Gabriel Lukantschitsch, Patritius Carnioliae, natus
Labaci 23. Decembris anno 1620. A teneris magnos fovit spiritus.
Exantlatis humanioribus et philosophicis studiis iuri deditus, ea
ingenii ubertate profecit. Ut eloquentia sua aes in sui sensum trahere
videbatur, quare non immerito ab hominibus aetatis suae regnare in
iudiciis dictus est, hinc Archigram[m]atei Iudiciorum Praetorialium
munus consecutus ac 1678 Assessoris officio remuneratus, quo magno
emolumento patriae usque ad extremum functus est. Obiit plenus dierum
summus hic vir 30. Decembris 1683, aetatis 63.
Scripta:
Praxis Ducatus Carnioliae.
Tractatus de piscatione.
De arborum plantatione.
Matthias Ferfilla.
Ioannes IosephusWallersberg. Natus Labaci anno 1669.
Cum causis tractandis incumberet, prospera promptitudinapromptitudine.
Scripta:
Responsa civilia et criminalia.
Cironi […]
Utschan.
Magna huic facundia et celeris ingenii vigor, subtilis atque elegans
stilus, vel ob haec memoriae dignus.
Scripta:
Legalia responsa et decisiones iuridicae.
Vermati.
Cui avus … pro patruis …
Eruditio in eo et felicitas ingenii mira ac facundia, atque inde magna vis dicendi ac eficax oratio.
Hortensi studio valde deditus.
Anno 1719 fit Secretarius Capitaneatus.
Scripta:
Consultationum fasciculus.
Matthias Fervilla,
Scripta:
De iure statutario, Viennae Austriae.
Georgius Weinzerle, Carniolus, iuris utriusque
Doctor, in celeberrima Universitate Viennensi iuris Professor, fisci
Austriaci Advocatus. Fit Rector magnificus eiusdem Universitatis anno
1635.
Scripta:
…
Ne diuturna mora tempus subrepat, Lentule, motum faciamus, eos nunc
contemplaturi, qui medicina excelluerunt.
Imago ex ordine octava, iatro-physicorum voluminibus praefigenda, refert
oris lineamenta Davidis Verbezii, qui ob raras
animi sui dotes hunc sibi vendicat honorem. Hic Labaci Carnioliae anno
Salutis 1578 vitam auspicatus nobili patre Iosepho, Sacrae Caesareae
Maiestatis Archiquaestore Labaci, matre Maria nata Steklin, a quibus
pariter prognatus Ioannes Baptista Verbezius, anno 1626 ad Consulatus
Labacensis dignitatem promotus, cui muneri triennio cum laude praefuit.
Absolutis mansuetioribus at severioribus musis medicis Paduae excultus
disciplinis ibidemque laurea condecoratus. Subinde Ulmam, Sueviae
Imperial[em] urbem, concessit, ubi Poliatri munus sum[m]a sui
com[m]endatione ac laude proximique salute ad extremum usque exegit.
Tempus a curis domesticis residuum libris componendis quam accuratissime
impendit. Vir omni encomio dignissimus vivere desiit Ulmae anno 1636,
aetatis suae 58.
Typis edidit tractatus:
De temperamentis, Campoduni anno 1598.
Disquisitio iatrochymica de calcanto, Augusta[e] anno 1626.
Exercitatio medica de peste, Campoduni 1617.
Homo, non homo sive Monstrum Tybingense evisceratum.
Libri duo de logica …
Exercitatio medica de peste, Campoduni anno 1618.
Exercitatio medica, pars secunda et tertia, ibidem anno 1619.
Varia alia opuscula.
Alexander Verbezius. Labaci in lucem editus eximii
Davidis praeclarus filius prompti ingenii. Absolutis humanioribus et
philosophicis medicis disciplinis navavit operam ac lauream inde
reportavit.
Edidit:
Annotationes et axiomata physicae.
Ioannes Baptista Ganserus.
Obiit Rudolphswertae 28. Novembris anno 1688, aetatis 49.
Scripta:
De morbis mulierum …
Paulus Qualiza
Scripta:
Tractatus phisico-medicus de febribus.
Animadversiones anatomicae.
Marcus Gerbezius. Oppido ad S. Vitum prope Sitticium
tribus milliaribus Labaco remoto oriundus. In lucem prodiit 24. Octobris
anno 1658. A parentibus ob acre in puero perspectum ingenium litteris
admotus, magno ubique applicitus profecit fructu. Absolutis humanioribus
et philosophicis Viennae medicinae vacavit, qua anno 1683 a Turcis
obsidione cincta. Ante obsidionem quatriduo Patavium ad studia
prosequenda se recepit, inde Bonnoniam, ubi lauream feliciter suscepit.
Redux in patriam prospera fama praecursa a Proceribus summis magnis
favoribus et stipendiis cumulatur. Tum solidis studiis, quod a curis
domesticis et professionis suae vacabat, totum tradidit. Anno 1688
Academiae Naturae Curiosorum aggregatus. Observationes suas annuatim
eidem transmittere studuit. Anno 1692 Academiae Operosorum Labacensium
adnumeratus,
Edidit typis:
Intricatum extricatum seu De morbis complicatis, anno 1692 Labaci.
Constitutiones anni
De anno 1698, dicato Libero Baroni a Tauffrer.
De anno 1699, dicato celsissimo Principi Ferdinando Episcopo Labacensi.
De anno 1700, dicato Ioanni Erasmo Comiti ab Englshauss.
Observationes de hidrope. Item hidrope sanata.
De epilepsia et convulsionibus ac de mirabili phantasiae vi, Norimbergae anno 1699.
Observationes de quartana ac de plantagina febrifuga, Norimbergae anno 1700.
Observationes de epilepsia in gravida soluta, Norimbergae 1701.
De purgantium usu in mensium fluxu et colicis doloribus.
Observationes de frigido potu ieiunis funesto, 1702.
Observationes de phtisicis, de vino pueris noxio ac de chachecsia cum obstructione et duritie, 1703.
Observationes de febre pethechiali, 1704.
Observationes de ictero auripigmento curato, 1705.
Observationes de gravido nimio fluxu sanguinis de mortua, 1706.
De methodo ferrum frangendi ac rursus glutinandi, 1707.
De constitutione anni apud Labacenses, annotata anno 1709.
Vindiciae medico-physicae aurae Labacensis, Labaci anno 1710.
De constitutione anni apud Labacenses, annotato 1710, 11, 12, 13, 14, 15, 16 et 17.
Eiusdem opera omnia prodierunt Francofurti anno 1713.
Manuscriptum:
Vindiciae curationum vernalium.
»Ioannes Andreas Coppinius. Protomedicus
Labacensis. In lucem editus Labaci 18. Octobris 1653 patre
Francisco, Patricio ac Protomedico insigni, matre Iustina a S.
Flore. Ioannes Baptista Petermanus. Carniolus, Jauerbu[r]gensis. Natus
anno 1652 patre Ioanne, Administratore Dominii Rattmansdorff,
matre Anna nata Sevin. Absolutis philosophicis studiis medicinae
applicitus Romae laurea condecoratur. Anno 1679 duxit Ursulam
natam […] Scripta: Tractatus de peste. Consultationes medicae. Edidit: Panacaea Aemonensis seu Divi Cosmas et Damianus, infirmorum
medelam quaerentium speciales Patroni, anno 1712. Scripta: Dissertatio de febre contagiosa, quae in ditione
Carnioliae boves exercuit, anno 1713.«FranciscusAugustinus Bosio.
Scripta:
Reflexiones phisico-practicae de apoplexia.
Andreas Vidmaierus.
Edidit:
Higiaea Tractatus de aere, cibo et potu.
Antonius Loigk.
Scripta:
Praxis medica.
Divus Leopoldus Augustus, eucharisticâ dictione celebratus.
Ioannes Gasparus Corusi. Labaci natus anno 1661
patre Francisco, matre Magdalena Antonia, Patavina. Domicilium mutavit,
ubi a Nobilitate imprimis in pretio habitus. Varasdini
Scripta:
De mumiis.
Faber.
Georgius Sigismundus Pogatschnig Labaci in lucem
editus honestis parentibus anno […] Fit Medicus Cilliensis. Duxit
uxorem, viduam … Absque prolibus. Fit Academicus Naturae Curiosorum,
Operosus.
Kern. Coris. Raker.
Conradi Liberi Baronis a Ruessenstein haec
subtristis est facies. Mundo hic datus anno 16[…]
Scripta:
Dialogus, in quo auri et argenti conficiendi nova exponitur ratio.
Obiit 12. Augusti anno 1668.
Scripta:
[…]
Sebastianus a Rechbeg, Medicus, Physicus
Labacensis.
Scripta:
Arcana chymica.
Obiit anno 1685, aetatis 67.
Ioannes Fridericus a Rain, e nobilissima ac
vetustissima Liberorum Baronum familia ortus, Labaci anno 163[…]
Absolutis humanioribus et altioribus studiis et lustratis de more
provinciis fit Assessor Iudiciorum Praetorialium. Quod reliquum a curis
solitis vacabat, chymico studio tribuit. Hinc augustissimo Imperatori
Leopoldo I. ob perspectam in hac arte profundam cognitionem et
experientiam gratus. Obiit …
Edidit:
PraeservationumPraeservativum. Dolničar je naslov z napako vred prepisal
iz Valvasorjevega poglavja o kranjskih pisateljih v Slavi vojvodine Kranjske.
Petrus Catinus.
Scripta:
Operationes chymicae.
Iacobus Ignatius Seitter. Labacensis Iudicis filius.
Mundo datus […]
Edidit:
Lux septuplex astralis, id est Triumphans sapientum Mercurius, anno 1684, in 4to.
Ioannes Baptista Petermanus, Carniolus. In lucem
editus in Iauerburg oppido, quod Labaco 6 milliaribus removetur,
Scripta:
Tractatus de peste.
De morbis mulierum.
Consultationes medicae.
Proximum his locum merentur philosophi, qui scientias naturales ex visceribus causae scrutantur et experimentis comprobare nituntur.
Imago ex ordine duodecima, philosophorum nationalium voluminibus huius
classis praefigenda, refert oris lineamenta Francisci
Bernardi Fischer, Canonici Labacensis. Hic anno 1662, Idibus
Maii Labaci primam lucem aspexit. Provectior aetate et absolutis
severioribus disciplinis fit Plebanus in Rieggers Austriae Superioris
Passaviensis Dioecesis, inde Confessarius almae Societatis S. Ursulae
Viennae Austriae, subinde Parochus in Zwetl, anno 1703 Consistorialis
Passavien[s]i[s] et Parochus civitatis Badensis, tandem anno 1705
Canonicus Labacensis.
Fuit hic vir mediocris staturae, magnae eruditionis et litt[e]ris pertinaciter ad[d]ictus, hinc sibi.
Obiit 18. Calendis Maii anno 1715, azmale confectus, aetatis 52.
Edidit:
Demonstratio mathematica, qua ostenditur civitatem Budensem facil[l]ime a Christianis recuperari posse, anno 1684 Clagenfurti.
Conciones variae. Sub auspiciis augustae Imperatricis Eleonorae Magdalenae. Viennae 1687.
Novitiatus Sacerdotum saecularium, Viennae.
Lignum vitae. Opus omnibus statibus utile. Viennae.
Votiva paraenesis, Wolffgango Weichardo Comiti a Gallenberg Locumtenenti adumbrata, Labaci 1702.
Lux mundi seu Cognitio omnium statuum mundi, Viennae.
Flores Academici Aemonae decerpti, Labaci.
Vaticinium de augusto Imperatore Carolo VI., Rege Hispaniae, Labaci.
Insignis solemnitatis dies. Oratio. Anno 1706 Labaci.
Corona iustitiae. Oratio. Anno 1711 Labaci.
Casparus Sitnigk, Labacensis, natus anno 15…
Absolutis humanioribus et altioribus studiis iuris laurea insignitus et
Comitis Palatini titulo condecoratus. Ob exactam doctrinam Viennae
Austriae philosophiam moralem professus, subinde serenissimi Archiducis
Caroli in excelso Regimine Interioris Austriae Consiliarius. Cuius
monumentum exstat in Parochiali ad S. Petrum, anno 1612 positum.
Alexius Strauss, Carniolus, Labacensis,
Universitatis Viennensis Professor publicus, Rector magnificus anno 1580.
De viri aetate annales non memorant, et bene: semper enim ampla aetas
virtuti patet, si recte disponatur. Ne breve sit vitae aevum, providet
sapiens
Fulgentius Kerth, Labacensis, mundo editus 2.
Octobris anno 1658. Absolutis humanioribus, cum in eo cum innocentia
plurimum eluctabatur sapientia, in Sacrum Divi Augustini Ordinem ultrò
suscipitur, ubi postquam vis magnis naturae et gratiae donis excellens
in Universitate Viennensi theologiae laurea insignitur ac philosophiam
nec non theologiam suis tradidisset, dictae Universitati Vien[n]ensi qua
Cancel[l]arius praeesse iussus est. Subinde ob singulare gubernandi
talentum ad Provinciam universam Austriae regendam admovetur. Demum dum
Labaci suis canones explicaret, ad vitam meliorem praereptus est maximo
sui relicto desiderio 1. Martii anno 1713.
Scripta:
[…]
Iosephus Kupfersin,
Ad S. Andream primum, dein Ducumburgensium Praepositus, Universitatis
Viennensis Rector magnificus anno 1641.
Clemens Koppitz, Carniolus, artium liberalium et
philosophiae Doctor, Sacrae Caesareae Maiestatis Sacellanus et ad S.
Stephanum Canonicus, inde ad gubernandam celeberrimae et antiquissimae
Universitatis Viennensis Rector eiusdem declaratus anno 1629.
Pater Eugenius Gottscheuer Ordinis Reformatorum S.
Francisci Labaci vitalem auram hausit 2. Octobris anno 1676. Religionem
ingressus 6. Iulii anno 1692. In Monte sancto philosophiam praelegit
anno 1702. Quo tempore philosophiae Lector generalis est renunciatus,
theologiae anno 1710 admotus.
Partim thesibus edidit, partim scripta reliquit:
Tractatum de logica, anno 1707.
Universa philosophia Scotistica, 1708.
Tractatum de Trinitate, anno 1713.
De visione beata, anno 1715.
De universa theologia ad mentem Scoti, anno 1717.
Item Theoremata theologica de Deo uno et trino.
De constitutionibus et iudiciis.
Georgius Freüseisen, vir rarae sapientia[e] et
prudentiae, philosophus clarus, Ordini Cisterciensium Runae nomen dedit,
ubi ob eximias animi dotes Abbas renunciatus. Subinde in intimum
Consiliarium serenissimi Archiducis Ferdinandi nec non Praesidem Camerae
adscitus, electus anno 1577, praefuit annis 28. Vitam cum morte
commutavit 15. Augusti anno 1605.
… Liber Baro a Neuhaus.
Sacris initiatus […]
Franciscus Corusi Ordinis S. Pauli primi Eremitarum,
Labacensis.
Scripta:
Scala sapientiae seu Assertiones philosophicae Tomistico-Aristot[e]licae, anno 1717.
NB.
Bernardus Fischer, Labacensis, Canonicus
ibidem.
Obiit 18. Calendis Maii anno 1715, aetatis 52, azmale confectus.
Edidit:
Demonstratio mathematica, qua ostenditur Budam facile a Christianis recuperari posse, Clagenfurti anno 1684.
Conciones variae. Sub auspiciis augustae Imperatricis Eleonorae Magdalenae, Viennae anno […]
Novitiatus Sacerdotum saecularium, dicatus excellentissimo Comiti Iulio Friderico Bucelleni, Sacrae Caesareae Maiestatis Cancel[l]ario, Viennae.
Lignum vitae, opus omnibus statibus utile, dicatum eminentissimo Ioanni Philippo Comiti a Lamberg, Episcopo Passaviensi, Cardinali. Viennae.
Lux mundi seu Cognitio omnium statuum mundi.
Flores Academici Aemonae decerpti, Labaci.
Vaticinium de augusto Imperatore Carolo VI., Rege Hispaniae, Labaci
1711.
Casparus Sajer. Cui Labacum dedit primam lucis
usuram anno 1679, 24. Decembris.
Adamus Störn, Carniolus, Flödnicensis, natus anno
1678 … Absolutis cum laude humanioribus et severioribus disciplinis
Sacris initiatus anno 1702, subinde Cooperator in Aich operam strenuam
in lucrandis Deo animis ac ardentibus imprimis ad populum dictionibus
impendit.
Scripta:
De principiis rerum naturalium.
Lucas Madren, Carniolus, natus anno 1693,capessendam.
Scripta:
De praedicabilibus.
De philosophicis ad mentem Aristotelis.
De potentiis animae.
De principiis philosophiae moralis.
Franciscus Xaverius Rhode Ordinis exempti
Cisterciensis, in Landstrass Professus. Labaci mundo natus anno 1695.
Meditabunda, quam spectas, facies est Leopoldi Ludovici
ab Hochenwarth, Patritii Carnioliae. Gerlachstein natus anno
1692. Avitis natalibus clarus, at parta sapientiâ ac omnigenâ virtute
clarior. Litteris severioribus applicitus altae mentis impulsu prima
rerum principia eruere conatus idque ea subtilis ingenii felicitate
praestitit, ut mathematici nomenclaturâ notaretur.
Scripta:
Modus observandi apparitiones caelestes.
Dissertatio phisico-mathematica de cometis.
Andreas Kobavius, Carniolus, Cirknicensis, e
Societate Iesu. Natus anno 1593, in Societatem Iesu cooptatus anno 1612,
aetatis 19. Vir insignis altioribus disciplinis ac imprimis mathematicis
institutus docuit Graecii. Quo tempore Doctor philosophiae est
renunciatus. Rexit Collegia Iudenburgense et Soproniense. Plenus dierum
migravit e vita die 12. Februarii anno 1644.
Edidit:
Vindicias astronomicas theticas pro Dionysio exiguo contra eximios chronographos de aera vulgari Dionysiana, Viennae 1643.
Vita Beati Ioannis Dei, fundatoris Fratrum Misericordiae. Tacito nomine.
Gregorius Bencho Societatis Iesu.
Humanae sapientiae praeses, arcanis naturae consiliarius. Astrorum
terrarumque indagator sedulus. Vir non corporis mole, sed doctrina ac
reliqua virtute magnus.
Obiit Labaci 28. Maii anno 1688.
Scripta:
[…]
Ioannes Dismas Floriantschitsch. Labaci mundo datus
anno 1691. Eximii patris Ioannis Stephani et matris Genovevae Kunstlin
non degener filius.
Scripta:
Horologia selecta ex gnomonica universali.
Laurentius Daniel a Wolbiz, Patritius. Labaci
natus.
Editum:
Exercitium mathematicum seu Paradigma catoptrico-steganographicum ac causticum per radios reflexos ex speculis planis, Labaci anno 1709.
Ioannes Iosephus Locatelli, Carniolus,
Pheihoffensis.
Scripta:
De rebus meteorologicis.
Primas hic deferendas existimo Francisco Antonio a
Stemberg, Patritio Carnioliae, cuius sub hinc coloribus
expressam intueris effigiem. Natale ei solum fuit Poikae Steinberga, ubi
28. Octobris 1684 in lucem prodiit. Nupsit …
Ivonis …
Viri huius magnae fuerunt virtutes, ingenium vastum et facile plurimum
studii, multarum rerum cognitio. Hinc tractavit imprimis geographica tum
polemica. Anno 1718 vias publicas in Carstia et Ad Pirum reparavit.
Scripta:
Manuductio ad geographiam per artis geographicae principia.
Weichardus Ferdinandus Comes Barbo. Mundo datus anno
1670.
Scripta:
Geographia moralis et politica.
De architectura militari.
Andreas Bognar, Carniolus, Flednicensis.
Natus anno 1686.
Scripta:
Exercitium mathematicum seu Geographia plana geographicae sphaericae aequipol[l]ens, anno 1708.
De sponsalibus et desponsatione impuberum.
De clandestina desponsatione.
De matrimonio contracto contra interdictum.
Casparus Storseg. Natus anno 1689.
Scripta:
Demonstratio geographica, qua beneficio alatae crucis in sphaerico parallelo planum exhibetur, anno 1708.
Clarissimum hoc in genere nomen est Ioannis Göss,
Labaco oriundi. Philosophicis studiis apprimè deditus, ac imprimis
astronomicis, quibus assidua applicatione tantum profecit, ut sui
temporis coaetaneos facile superaverit. Floruit is circa annum Salutis
1632, ut ex astronomicis observationibus ac calendariis ab eo editis
didicimus. Quo vero tempore mundo datus aut decesserit, affirmare non
audemus.
Edita:
Prognoses astronomicae astrologicae.
Praxis ephemerica catholica.
Ioannes Georgius Gotscheer, Rudolphswertensis, iuris
utriusque Doctor, vivere mundo caepit 2. Octobris anno 1656. Exantlatis
de more studiis animum ad ius adiecit, cuius lauream Patavii in illo
celeber[r]imo studio anno 1686 adeptus est. Anno 1690, die 26. Octobris
sibi connubio iunxit virginem Mariam Catharinam natam Mengaliam,
Senatoris Labacensis filiam, cum qua proles suscepit: quatuor filios et
septem filias, e quibus Iosephus Fortunatus anno 1716 Sacerdotio
insignitus et Carolus Dismas … Anno 1695 Academiae Operosorum aggregatus
assumpto nomine Candidus, in numerum sub hinc Academicorum
Philoharmonicorum receptus, fit secundus eiusdem Director anno 1701.
Delectabatur ac incubuit imprimis studio astronomico ac arti musices,
quantum sibi otium a domesticis curis relictum, ac in utroque excelluit.
Obiit 22. Augusti 1714.
Eius scripta:
Dissertatio astrologica seu Curiosae ac selectiores astronomicae observationes, anno 1693.
Amuletum mundi agonizantis, directum ad maiorem Dei Optimi Maximi gloriam, anno 1685.
Omina genetliaca, ex syderum influxionibus vaticinata.
Musicalia. Lithanias laurethanas 24, a se compositas.
Praefectus: Imago, quam vides (imago quaerenda
apud Dominum Christophorum Dinzel in Perau),Francisci Bernardi Tauffrer Liberi Baronis
est.
Scripta:
Institutiones geometricae practicae.
Ioannes Michael a Cumberg, Patritius Carnioliae,
Sacrae Caesareae Maiestatis Collonellus,
Scripta:
Observationes fortificationum.
MarcusBlaschiz,
Scripta:
Geometria practica.
Elementa trigonemetrica.
Carolus Iosephus a Wisenthal, Patritius. Labaci anno
1682, die 2. Februarii
Scripta:
Manuductio ad geometriam.
De usu geometricarum mensurarum.
Hueber.
Andreas Lautter, Carniolus, Selzahensis, natus anno
1654.
Scripta:
Elementa geometrica com[m]unia.
De constructione elementorum instrumentorum geometricorum.
Hi, quos paululum ante recensui, mentis plurimum operationes tractarunt.
Nunc cum varietas delectat, eos,
Agesilaus: Clarissimum hoc in genere nomen est Ioannis Bertholdi Höfferii, Patritii Carnioliae,
Academiae Philoharmonicorum Labacensium conditoris, cuius isthic vultum
tabella refert. Labacum Carnioliae Metropolis ei primam dedit lucis
usuram 24. Iulii anno 1667 felici siderum aspectu ob innatam morum
gratiam, ingenii promptitudinem et conversandi suavitatem. A teneris
litteris deditus in omni scibili acre suum emicuit iudicium. Redux in
patriam per peragratas diversas regiones in Assessorem inclyti Ducatus
Carnioliae Iudiciorum Praetorialium adoptatur. Quod tempori a seriis
vacabat, musicae, potenti illi animorum nostrorum domitrici, ad quam
innato instinctu summè trahebatur, se totum ad[d]ixit.
Valetudine usus est prospere ad annum aetatis 40. Ab eo tempore artriticis laboravit doloribus lecto affixus. Hoc non obstante eius domus com[m]une fuit omnium receptaculum. A sum[m]is et infimis indies visitatus vix Labacum quis pium appulit, qui non eum visitare studuit, hinc omnibus ob perspectam com[m]un[itatem] charus.
Edidit:
Magdalenae conversio. Oratorium musicis adaptatum concentibus, anno 1715 Labaci repr[a]esentatum.
Patientia victrix in amico Dei Iob. Oratorium feriis Quadragesimalibus, Labaci anno 1716 productum.
Mors et vita. Oratorium melo-dramaticale.
Lilium. Oratorium, anno 1715.
Epiteta Latino-Germanica, anno 1716.
… Dolar, Carniolus, Lythopolitanus, Societatis
Iesu.
Insignis sui aevi musices compositor. Quo in genere ita excel[l]uit, ut
magnum sui post fata reliquerit desiderium.
Edidit:
Dramata seu Miserere mei, Deus etc. Viennae Austriae anno 1666.
Ioannes Iacobus Labassar de Laubenburg. Labaci natus
anno 1656.
Obiit 23. Februarii anno 1703.
Scripta:
Opuscula dramatum musicalium.
Ioannes Casparus Goschel,
Pol[l]ebat is imprimis arte summâ dexteritate clavicymbalum pulsare, harpia sonare.
Fit director Academiae Philoharmonicorum Labacensium anno 1711.
Obiit 15. Februarii anno 1716.
Scripta:
Compositionum musicalium fasciculus.
Missae cum instrumentis necessariis.
Psalmi vespertini.
Ioannes Andreas Mugerle ab Edlheimb, Labacensis,
mundo datus 22. Novembris anno 1658. Pater ei Ioannes Iosephus, clarus
sui aevi Solicitator, mater Maria nata Roknerin. Provectior aetate iuri
applicitus ope genitoris plurimum profecit patrocinando clientibus. Tres
duxit successive uxores. Primam Barbaram Rüffin, ex qua Marcum Iosephum,
secundam Mariam Hellerin, ex qua octo filias suscepit, quas duabus
demptis in cunis amisit. Matre ipsa acerbo fato secuta. Tertiam sibi
iunxit Rosaliam T[h]eresiam Franciscam natam a Wertenthal Patritii
ordinis, quae Franciscum Michaelem, Andream Antonium ac Carolum
Richardum, filias Franciscam, Annam Dorotheam et Monicam Rosaliam
progerminavit. Quantum sibi a curis domesticis otii relictum,
s[u]avissimae harmoniacaeharmonicae.Philoharmonicorum.
Fatis concessit 26. Augusti anno 1711, aetatis 53. Tumulatur in proprio sacello Ecclesiae S. Michaelis virginum Ordinis S. Clarae.
Michael Omersa. Lythopoli civitate, tribus
milliaribus Labacea Labaco.
Vir spectatae probitatis, eruditionis ac morum suavitatis.
Fit anno 1715 Parochus in Igg.
Scripta:
Diva Magdalena poenitens. Drama sacrum, musicis adoptatumadaptatum.
Pastor bonus. In Aula Archiconfraternitatis Sanctissimi Corporis Christi Labaci modulis expressus anno 1710.
Mater dolorosa. Melodramma, anno 1711 Labaci cantatum.
Christus baiulans crucem. Oratorium, die Parasceves anno 1712 Labaci exhibitum.
David deprecans pro populo ad avertendam plagam suis inminitatam. Drama sacrum, in die Parasceves Labaci productum anno 1713.
Ioannes Baptista Polz. Labaci in lucem editus 1685,
die 10. Iunii.
Scripta:
Concentus a 4 violinis et 5 instrumentis.
Wolffgangus Conradus AndreasaSiberau, Patritius Carniolia[e], Labaci anno 1688,
25. Novembris natus. Absolutis humanioribus et philosophicis studiis
orbatus patre a curatore suo ad celeberrimum Collegium Nobilium Parmense
anno 1709 mittitur, ubi praeter iuris studium animum fidibus ad omnem
artem ludere, cuius non levem praevie habuit cognitionem, adiecit, eo
prospero successu, ut in actu publico Academico hoc in genere musices
omnibus aemulis facile palmam praeripuerit.
In patriam redux Academicis Philoharmonicis aggregatus munus Directoris anno 1716 cum laude subiit.
Scripta:
Concentus sacri.
Symphoniae a 2 violinis cum basso.
»Franciscus Xaverius Rhode Ordinis exempti
Cisterciensis, in Landstrass Professus, in lucem editus anno
1695. Vir aeque religiosus, litteratus ac musicus. Scripta.«Iosephus Fortunatus Gotscheer,
Scripta:
[…]
Georgius Blatnig, Crainburgensis, natus anno
1693.
Scripta:
Missae concentibus adaptatae.
Miserere.
Regina caeli.
Salve Regina.
Rem non minus gratam Tibi Lentule fore confidimus, si cultores trium nobilissimarum artium, picturae, sculpturae et architecturae, in[s]pexerimus.
Imago, quam iuxta Bertholdum Höfferum intueris, est Georgii Adami Liberi Baroni et Domini a Grimbschiz e
vetustissima familia ortus anno 1676, 25. Martii genitoribus Ioanne
Ludovico, Domino a Grimbschiz, et Anna Barbara nata Listin a
Sigerstorff. Lucem primam aspexit in castro gentilitio Grümbschiz
territorii Feldensi, quod Dominium Episcopis Brixensibus paret. Inter
paternos lares prima rudimenta litterarum iecit. Quibus instructus
altioribusque traditur, ubique ob ingenii felicitatem metam quam
celerrime assequitur. Quantum vero temporis residuum fuerat, nobili
exercitio picturae impendit. Quo genere, ut erat velocioris ingenii, ita
excel[l]uit, ut opera ab eo facta captum et fidem multorum hominum
excederent. Ductorem enim habuit neminem, a quo principia, ut fieri
solet, ad[d]isceret. Adultior factus animum adiecit maria
transmittere,sub.
Anno 1712 privatis in aedibus Academiam pictoriae nobilissimae artis fovere caepit.
Scripta:
Monita ad Principem, tractatus politicus.
Tractatus architecturae civilis.
Disquisitio geometriae practicae.
Tractatus de aquaeductibus.
Ioannes Iosephus a Zergolern, Patritius Carnioliae.
Natus Labaci 21. Ianuarii festo S. Agnetis anno 1684 parentibus
Francisco Wilhelmo a Zergolern, Patricio Carnioliae, et Elisabetha nata
a Grundlern de Grienberg, speculo virtutum omnium ac vitae sanctimonia
clarae. A quibus non solum probitate morum institutus, sed etiam
litteris ad[d]iscendis applicatus, cum a teneris excitatos spiritus
foveret. Verùm absolutis mansuetioribus studiis animum adiecit
delineationi, cui occasionem praebuit genitor, qui eiusdem liberae artis
non levem tenuit cognitionem ac magnam artificiosarum picturarum
posederit penum. […] accessit et com[m]oditas a peritissimo artis huius
Magistro Francisco Remb exactius rem addiscendi in suburbano paterno
Rosenbüchl, a …
…
Anno 1707 Viennâ redux fit Ephebus celsissimi Principis Ferdinandi
Episcopi Labacensis ex Comitibus a Küenburg qua Legati Caesarei ad Aulam
Regiam Portugaliae. Qua occasione celeberrimis pictoribus innotuit
ac
Alexius Sigismundus Tolius. Labaci 5. Augusti anno
1685 in lucem editus. A teneris morum probitatis, litteris ac artibus
liberalibus excolendis assidue deditus. Mansuetioribus ac altioribus
pal[a]est[r]is traditus omnem Palladi oc[c]upavit lauream. Perusiae in
Collegio Gregoriano iuri incumbens qua facundus orator die loci
patrocinii cum applausu dixit ac Saturnalium feriarum tempore
triumphatorem egit. Academiae Excentricorum aggregatus cum disserendi
provinciam susciperet, pro oraculo habitus. Adolescens labori cum die
noctuque esset addictissimus. A superioribus licentiam
Edidit:
Encomium vitae agrestis, Venetiis anno 1713.
Manuscripta:
Sylva variae eruditionis.
Tractatus de precibus primariis.
Descriptio nobilissimae urbis Venetae.
Antiquitates Aquileienses.
Descriptio urbis Patavinae.
Augustae Perusiae.
Notabiliora almae urbis Romae.
Franciscus Remb. Rottmansdorffii Carnioliae in lucem
editus anno […] patre Ioanne Georgio, matre Ursula.
Natus anno 1674. A teneri[s] delineationi ac picturae deditus. Provectior
aetate Venetias ac Romam, hac in arte peritorum »Krail, Labacensis.«
Adamus Sontar. Labaco oriundus.
Solent pictores, ut novimus, in uno aut altero genere picturarum excellere, historiae effigiando, frag[oru]um, florum, maritimarum, praeliorum et sexcentenorum aliarum rerum. Sic noster Sonterus vicinias vulgo Landtschafttl ad vivum repraesentando inclaruit. Floruit anno 1661.
Ioannes Koch, Rudolphswertensis. Delineandi seu
adumbrandi arte clarus.
Hic non solum in historicis, sed imprimis in exhibendis praeliis ac
conflictibus vulgo Schlachten excelluit.
Obiit anno 1715, aetatis 65.
Krail, Labacensis.
Historicus sui aevi clarus, in quo genere primatum tenuit.
Is cum compertum sibi habuerit, quod non solum poesis et musica ad
refocil[l]andos ac delectandos animos magnam vim ac facultatem
obtineant, tam illa
Ioannes Lipez. Quem nascentem Labacum excepit.
Clarus sui aevi sculptor, floruit is circa annum Salutis 1484. Quo vetus
Curia Labacensis in publico foro structa, sculpsit is statuas Adami et
Evae, quae hodiedum prostant ad omnem artis peritiem,peritiam.
Petrus Beslej, Labacensis. Vir a teneris
architecturae deditus, quo in genere excel[l]uit. Hic, ut manuscriptum
Labacense testatur, veterem Curiam a fundamentis struxit.
Scripta:
Studium architecturae civilis.
Mathias Greisher. Labaci natus anno 1660. Absolutis
humanioribus arti incisoriae cupro feliciter incubuit.
Obiit Budae anno 1689.
Sebastianus a Raigersfeld. Carniolus, quem virtus ad
Patritiatûs dignitatem evexit.
Totam pone vitam in commodum patriae impendit, ut eidem, per quam lucem accepit, debitum exsolveret.
Scripta:
[…]
Antonius Iosephus Zergolius.
Supremum diem explevit […]
Scripta:
[…]
Antonius Zacharias Waltreich, Patritius. Labaci 28.
Augusti anno 1662 [natus] patre Zacharia, Patritio Augustano
Vindeliciae, matre Anna Catharina nata Pipanin a Prunfeld. Fit anno 1695
Caesareus et Provinciae Carnioliae Quaestor in Franz. Quo ipso anno
duxit in uxorem nobilem virginem Mariam Franciscam, filiam Ioannis
Bartholomaei a Stemberg et Annae natae Zankin.
Scripta:
Compendium arithmeticae.
De numeris fractis.
De aurea proportionum regula.
Laurentius a Wolbiz. Natus in Feldes ad Lacum, qui
abest a Labaco 6 milliaribus, anno 1667. Nuptias celebravit cum
Catharina nata Lavin, cum qua proles suscepit …
Excelluit is imprimis arte arithmeticâ.
Anno 1696 a supremo aerarii Provinciae Quaestore in Subquaestorem adoptatur. Quo munere prospero sui emolumento fungitur.
Supremum diem clausit 28. Novembris anno 1715, aetatis suae 48.
Ioannes Georgius Wagner. Labaci vitae limen iniit
anno 16…
Concessit vitâ […]
Scripta:
Praxis arithmeticae.
Ioannes Iacobus Karner. […]
Si quis alius, hic certe in arte arithmeticâ ad invidiam excelluit.
Obiit 28. Aprilis anno 1716, aetatis
68.
Edidit:
Carniolicae monetae cum Germanica collatio, dicata[e] celsissimo Ioanni Antonio Principi ab Eggenberg, supremo Praesidi, et excelsis Statibus, anno 1701.
Census computatio. Manuductio seu Iudex ad cognoscendum cuiuscunque rei valorem, dicata excelsissimo Comiti ab Auersberg Mareschalo, anno 1701.
Trium nationum monetae, cuiusvis valor exhibitus. Sub auspiciis illustrissimorum Comitum a Gallenberg anno 1700. Idiomate Germanico.
Raster.
E medio excessit.
Antonius Iosephus Zergolius. Labaci 12. Februarii
anno 1665 in lucem editus patre Francisco, matre Sidonia Peonia.
Absolutis studiis et lustratis regionibus Europae Amstelodami maximam
moram habuit, ubi arithemitcaearithmeticae.
Nunc ethices asseclas, qui politica monita scriptis consignarunt, lustremus.
Agesilaus: Dudum, nullus dubito fando, cum adhuc
patrios teneres lares, accepisti, Lentule, de Francisco
Alberto Pelzhovero Libero Barone de Schoenau etc., nostri aevi
altero patriae Lipsio.Lentulus: Plurima sane eaque omnia honoris plena,
quod ipsum eius opera, quae passim terrentur a litteratis, firmant et
plus satis acre eius iudicium et salubria monita, solidis argumentis
condita, commendant. Agesilaus: Haec, in quam
digitum nitendo, est eius effigies, selectorum operum authoris. Magnus
hic vir.
Labaci anno 1645 in lucem editus. In puero non solum formae elegantia,
sed etcapessendis.
Duxit uxorem viduam Magdalenam Ziriani, qua defuncta iungitur Mariae Constantiae Reginae Baronessa Paradeiserin.
Obiit Rudolphswerthae 13. Octobris anno 1710, aetatis suae 65.
Edidit:
LacoonLacon.
Arcana status politici.
Austriaca Domus, ad summum fastigium genita.
Sigismundus Liber Baro ab Herberstein. Vipaci in
Carniolia natus anno 1487. Absolutis studiis humanioribus philosophiae
laurea insignitur, subinde lustratis provinciis rei militari
Edidit:
Tractatum de admirandis naturae rebus.
Stem[m]atographiam gentis suae Herberstainianae.
Com[m]entarium de rebus Moscoviticis.
Ioannes Daniel Liber Baro a Gallenfels. [Natus] anno
1661. Postquam in studiis humanioribus egregie profecisset, Salysburgi
anno 1685 ius […]
Redux per varia officia ac imprimis Assessoris Praetorialium Tribunalium […] Fama unicus est sapientum thesaurus, purissima vitae gemma, ut Lipsius monet.
Dein supremus Quaestor aerarii Provinciae, nec defuit praemium, post
Deputatus Statuum ac Praeses positus.
Scripta:
Quaestio philologica. Utrum virorum sapientum silentium plus prosit an obsit reipublicae.
De passionibus et perturbationibus animi.
Ioannes Fridericus Raab a Rauenheimb, Patritius
Styriae, Carinthiae et Carnioliae Patritius. Maiores ex Dania originem
trahunt. Hic Labaci …
Quod vanitati struitur, tempus edax rodit, nullaque non dies inde spolium rapit. Quod sapientiae impenditur, aeternitatem spondet, nec sapient[i]a melius collocari potest quam ad salutem patriae.
Nunquam non illum invenisses aut legentem aut commentantem aut
scribentem, idque ea diligentia et copia et acumine et, quod semper est
caput, ordine. Caeterum in amicos officiosque, in bene de se meritos
quoque gratus, aequus praeterea, unoque verbo:
Scripta:
Acta publica inclyti Ducatus Carnioliae.
Quaestiones ethicae ex X libris moralium Aristotelis desumptae.
Conclusiones iuridico-politicae.
De principiis actionum moralium.
De libertate, bonitate ac malitia actuum moralium.
Franciscus Christophorus Wogathei. Locopoli 4.
Augusti anno 1684 in lucem editus parentibus Mathia Wogatheio … et Anna
Francisca nata Wenkovitschin.
Gradum sumpsit Patavii
Hic vir eximius primus Labaci ex inclyto Collegio iuris anno 1712 cooptatus, qui copiosis iuris studiosis legales institutiones scripto et voce declarare initium dedit.
Scripta:
Codex Officii Vicedominatûs Nobilis et Mercenarii excelsi Ducatus Carnioliae. Tractatus historico-politico-iuridicus. Anno 1713.
Observationes practicae selectiores dicasteriorum Carnioliae.
Alii complures huic classi adnumerandi forent, sed eorum alibi opportunius mentio fit.
Ad oratores recensendos devenimus, igitur, ut Aratus ab Iove incipiendum
putat, ita nos rite caepturi a Francisco Copinio
videmur. Hic enim omnes partes oratoris adimplevit, idem iucundus
ac gravis, suavis ac pressus, tum copia tum brevitate spectandus. Lucem
primam Labaci auspicatus anno 1682. Societati Iesu absolutis
humanioribus studiis nomen dedit anno 1698.
Petrus Sterglerus, Carniolus, Lithopolitanus.
Societati Iesu nomen dedit anno 1618, aetatis suae 25. Theologiam,
postquam humaniores classes absolvit, in celeberrima Universitate
Graecensi magna nominis sui commendatione tradidit. Obiit vir plenus
dierum 8. Augusti 1642.
Typis edidit:
Asma poeticum litaniarum lauretanarum, in quo singulis litaniarum titulis singula emblemata cum suo carmine respondent, Lincii 1636.
Viridarium exemplorum, in quo numerantur septuaginta exempla, accom[m]odata pro concionatoribus.
Dictionarium latino-slavonicum.
Speculum spirituale principii et finis hominis.
Ioannes Leberius, Labacensis, e Societate Iesu. Vir
non minus pietate, animi candore quam litteris clarus. Poesim ac
rethoricam pluribus annis magno auditorum fructu docuit. Qua orator
facundus Graecii ac Vienna[e] e suggestu verbum Divinum ad populum dixit
magna sui commendatione. Supremum diem clausit in residentia
Pleteriachensi anno 1678.
Edidit:
Panegyris funebris in exequiis Ducissae Lotharingiae, coniugis Francisci Nicolai Ducis, Viennae Austriae anno 1652, in templo Academico dicta.
Luctus Sodalitatis seu Panegyris funebris in obitu illustrissimi iuvenis Adami Michaelis Comitis Althaim, anno 1648.
Christophorus Spindler. Labaci anno 1535 in lucem
editus. Vir eloquentissimus, qui ingenii laude singulari sempiternae
memoriae nomen suum commendavit. Tradidit is discipulis normam, e qua
eloquentiam hauriant lacteo fonte manantem.
Scripta:
De notitia partium orationis.
De quantitate syl[l]abarum.
Edita:
Panegiris funebris. In obitu Herbardi Liberi Baronis ab Auersberg. Anno 1576.
Adamus Bohoriz, gente Carniolus. Vir multae
eruditionis felici vena vincta et soluta tractavit, humanioribus
disciplinis tradendis strenuam navavit operam. Quo anno et ubi naturae
concesserit, nil compertum.
Edidit anno 1584:
De litteratura Latino-Carniolana, ad Latinae linguae analogiam accom[m]odata. Unde Moschoviticae, Rutenicae, Polonicae, Bohemicae, Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur.
Franciscus Copinius e Societate Iesu.
Urbanus Cavalier. Humilibus et honestis parentibus
genitus, ob acre ingenium litteris deditus. Absolutis philosophicis et
theologicis studiis mox in Alumnatum Oberburgense susceptus. A
celsissimo Sigismondo Christophoro Episcopo Labacensi ob perspectas
qualitatisqualitates.
Fundavit in vivis alumnum stipendiatum anno 1716 in Seminario SS. Rogatiani et Donatiani.
Scripta:
Epistolarum selectarum centuria.
Ioannes Michael Arch. Labaci natus anno 1678.
Uti necesse erat, naturae concessit.
Edidit:
Virgineus amor Divinus. Ludis theatralibus exhibitus. Labaci in Aula Principum ab Auersberg feriis Saturnalibus anno 1701.
Worenz.
Scripta:
Dictionarium Latino-Slavonicum.
Hipolitus, Rudolph[s]wertensis, Capucinus.
Edidit:
Thomas de Kempis, Slavonica lingua donatus.
Scripta:
Dictionarium nobilissimae linguae Slavonicae.
Iordanus Rakovitsch Ordinis Eremitorum S. Augustini.
Labaci primam lucem aspexit 10. Novembris anno 1684. In religione
susceptus anno 1705 Labaci a M. Iosepho Aichinger, Provinciali tunc
temporis in visitatione existenti. Professionem emisit 14. Novembris
1706. Labaci anno 1707 philosophicum, dein Graecii theologicum studium
absolvit ac utrobique theses publicas diffendit. Labacum missus oratorem
Sacrum Dominicalem, subinde Sacristanum et SS. Rosarii Custodem ac demum
Subpriorem eiusdem Conventus Labacensis egit. Cum humaniora in Conventu
Labacensi privatim anno 1716 traderet, nactus est scholares primae
Nobilitatis.
Scripta:
Exercitium scholastico-domesticum seu Compendium principiorum Latinae linguae ab infima ad rethoricam.
Brevis dialectica seu Ianua ad philosophiam.
Alphabetum iuris canonici seu Compendium iuris canonici omnibus Confessariis necessarium.
Laurentius Zhizius, Carniolus. Natus anno 1660.
Litteris a teneris deditus. Hinc non levem sibi in omni scibili paravit
cognitionem. Quibus ut fortunae iniuriis succur[r]eret, maecenates sibi
paravit benignos plurimos.
Scripta:
Genet[h]liacon.
Felix augurium anno 1681, Ioanno Baptistae Dolnitscher Consuli Labacensi natalizanti concin[n]atum.
Elogium. Eidem anno 1682 dicatum.
Labacum, urbs inclyta, non solum iure gloriatur ob situs gratias, sylvae,
quam in centro sui recinctus possidet, amoenitatem, fluvii, qui eandem
urbem perfluit, delicius,delicias.
Oratores et humaniorum litterarum cultores, Lentule, ut vides, recensui. Nunc:
Ioannis Rudolphi Coraduzii insignis poetae haec
facies est, Lentule. Is illustri Liberorum Baronum sanguine Labaci anno
1663, 7. Aprilis ortus. A genitoribus suis ob summas animi dotes
sexennis litteris admotus primum in omni palaestra occupavit locum.
Redux in patriam mox in Assessorem Iudiciorum Praetorialium adoptatur,
quo in munere ob acre eius iudicium pro oraculo habitus. Quid quid porro
negotiis publicis residuum erat, poeticis deliciis, tum politicis et
historicis reservabat.
Scripta:
Florilegium diversorum epigram[m]atum.
Poemata selectiora ad amicos sinceritatis.
Apes academicae.
Apoplexiae morbo tactus. Obiit Locopoli 21. Maii anno 1717, aetatis 55. Labaci in Ecclesia Assumptae Virginis Patrum Franciscanorum tumulo antenat[or]um illatus.
Iosephus Selenitsch. Labaci in lucem editus anno
1658, 16. Februarii. Societati Iesu ibidem adnumeratus anno 1672.
Graecii poesim, rethoricam, ethicam et philosophiam docuit. Eius
facultatis Doctor anno 1688 ibidem renunciatus. Lauream theologicam
Viennae est consecutus. Obiit vir multae felicis venae eruditionis
Lincii 12. Septembris anno 1712.
Edidit:
Ottonem Augustum, ludis nuptialibus, Augusto Romanorum et Hungariae Regi Iosepho I. sponso et Amaliae Hannoverianae sponsae consecratum. Viennae, in folio.
IodocusIacobus Sacri Romani Imperii Comes et Dominus a
Gallenberg. Natus
Supremum diem clausit in caelibatu anno 1677, aetatis 23.
Edidit:
Castrum Gayrau succintè descriptum.
Georgius Sigismundus Liber Baro ab Hallerstein.
Natus in Carstia Interioris Carnioliae anno 1612
Erat vir humanus a[c] habilis, comus,comis.
Obiit anno 1686, aetatis 74.
Edidit:
Epigram[m]ata, sub auspiciis Deputatorum Carinthiae, anno 1680.
Opusculum aliud, dedicatum inclytis Statibus Carnioliae, anno 1682.
Epithalamium, presso nomine, amico cuidam suo concin[n]atum.
Ioannes Crenner. Labaci mundo datus anno 1653.
Humanioribus et philosophicis applicitus. Viennae philosophiae Doctor
renunciatus, Sacris initiatus. Ut saluti animarum incumberet, subinde in
Parochum et Decanum Obrizbergae in Austria applicitus. Munus suum
strenue tuebatur.
Obiit in Obrizberg in Austria anno 1711, 7. Iulii.
Edidit:
Felix Austriacum sidus, Viennae in Aula Leopoldi exortum, seu Applausus genet[h]liacus, serenissimo Neoprincipi Iosepho Iacobo etc. Archiduci Austriae oblatus. Anno 1678 Viennae, in folio.
Annus felicitatis, dicatus Sacrae Caesareae Maiestati Leopoldo I. et Claudiae Felicitae Imperatrici. Anno 1674, in 4to.
Georgius Andreas a Gallenfels. Illustri Liberorum
Baronum sanguine ortus anno 1651.
Scripta:
Notae in tractatus Aristotelicos.
Selectorum poematum fasciculus.
De arte dicendi libri tres.
Iosephus Pogatschnig e Societate Iesu. Labaci 17.
Martii anno 1671 natus. Absolutis humanioribus disciplinis Labaci
Societati Iesu adlectus. Illam 16. Octobris tyro ingreditur. Post varia
cum laude perfuncta officia in Comicum
Edidit:
Magnalia Leopoldina.
Ioannes Paulus Callin, Carniolus, Adelspergensis.
Georgius Godefridus a
Wernegg, Liber Baro. In lucem editus anno 1651, 24. Octobris in
castro Neumarktl, quod Labaco 6 milliaribus distat. Et hic dignus Aonio
choro, fontibus, ut poetae solent, nemoribus ac secessibus gaudens.
Concessit in fata solo natali in oppido Neümark[t]l anno 1715, die […]
Scripta:
Encomia iatrophysicorum Aemonensium, stilo ligato exhibita, anno 1710.
Corona virtutis. Poema, honori cuiusdam maecenatis concin[n]atum.
Poeticae voluptates.
Iosephus a Mesterle, Carniolus, Adelspergensis. In
lucem editus anno 1682.
Poesim felici vena tractavit.
Scripta:
Genet[h]liacon, honori cui[u]sdam maecenatis concin[n]atum.
Festiva aggratulatio augustissimo et potentissimo Imperatori Carolo, dum Sacrum Romanum Imperium culmen conscenderet, anno 1711.
Gratuita acclamatio in die onomastico Praesulis annonimi.anonymi.
Isaac Piscator, Labaco oriundus, Praesbiter. Vir
aeque probus ac litteratus, moribus candidus ac sobrius, poeticis
studiis plurimum addictus, quod felici vena tractavit.
Vitae peregit fabulam.
Edidit:
Felix augurium in natalem celsissimi ac reverendissimi Principis Domini, Domini Thomae Episcopi Labacensis, anno 1599.
Naeniis ad tumulum Thomae IX. Episcopi Labacensis parentatio.
Ioannes Baptista Petschnigg, Carniolus, Parochus in
Austria … Par in eo ad populum verbo faciendi et proximum egenum
adiuvandi cultumque Divinum promovendi ardor.
Edidit anno 1711:
Admirabilis Austriaci gloria, Carolo VI. Romano Imperatori in glorioso natalis die dicata.
Scherpin Ordinis S. Francisci Reformatorum,
Lythopoli natus.
Apollinea clarus in arte.
Scripta:
Epigram[m]atum opusculum.
Epinicium heroicum.
Ioannes Baptista Sternischer, Carniolus.
Cooperator in Morautsch.
Anno 1718 Administrator Parochiae in Waz.
Edidit:
Acerba passio Domini nostri Iesu Christi, chro[no]graphice expraessa, anno 1712.
De 8 Dominicalibus Quadragesimalibus concionibus.
Georgius Vehovicius.
Auspicatissimum omen ex novena sacrorum nominum Leopoldi Iosephi et Amaliae filii, anno 1701.
Praefectus:Ioannis Andreae Coppinii, philologi
eximii, est. Hic Labaci primum vitales hausit auras, 18. Octobris anno
1653, patre Francisco, Patritio et Protomedico, matre Iustina a S.
Flore. Litteris mansuetioribus et severioribus probè excultus. Anno 1675
supremae medicinae laurea insignitus. Redux nupsit anno 1682 Susanae
Leopoldinae natae a Seethal, cum qua 7 proles procreavit: duobus tenera
aetate fatis ereptis, tres Sacris initiati, filia Monacha in Caenobio
Münkendorff, secundogenitus … Anno 1715 post obitum Pauli Qualicii fit
Protomedicus.
Copiosam selectorum voluminum sibi paravit bibliothecam, ubi non minus Heliconi quam rostris deditus plurimum diei transegit, nunquam minus otiosus quam cum otiosus. Litteras cum tractaret, maturioris semper et ad altum librantis ingenii argumenta prodidit. Gratiam quoque expertus, a magnatibus in pretio ubique habitus, traxit etenim eius prudentia et rerum experientia omnium ad se oculos.
Edidit:
Panacaea Aemonensis seu Divi Cosmas et Damianus, infirmorum speciales Patroni, anno 1712.
Praelo parata:
Tractatus de formatione foetus.
De febre contagiosa, quae in ditione Carnioliae boves exercuit, anno
1713.
Lusus morales serio-iocosi.
Francisci Wilhelmi Zergolii,Franciscus Wilhelmus
Zergolius, Patricius patriae.erga.
Eius scripta:
Quaestio philologica. Utrum illustrior sit posteritas, quae in liberis an quae in libris continetur.
Epistolarum selectarum fasciculus.
Notae politicae ad Lucium Florum.
Elogium Adami protoparentis.
Celsissimi Ioannis Weichardi Ducis Silesiae Münster, Principis ab
Auersberg.
Wolffgangus Herbardus Comes a Lamberg. Illustri
gente satus, a quibus cum lacte exactos mores suxit. Ne autem maiorum
tantum ornamentis niteretur,
Scripta:
Tractatus de moderno rerum statu politico.
Maximilianus Leopoldus Rasp,
Sanctae theologiae Doctor. Parochus Lythopolitanus.
Scripta:
Oratio in Congregatione S. Crucis et S. Philippi Nerei habita.
Ioannes Carolus Valvasor Liber Baro.
A virtutè et parentum ductu ad humaniora litterarum studia inflam[m]atus
musas sibi omnes comites habuit. Provectior aetate
Scripta:
Quaestio philologica. An sapientia in agendo magis an in loquendo elucescat?
Marcus Iosephus Perizhoffius. Labaci mundo datus 23.
Octobris anno 1656 parente Marco, Clagenfurti oriundo, Registraturae
Provinciae Praefecto, matre Maria Magdalena nata a Novak. Absolutis
mansuetioribus et altioribus iuris studiis adultior factus patrem in
officio successit. Anno 1685 duxit virginem Mariam Magdalenam natam
Oplenitschin, cum qua sum[m]o cum amore ac concordia usque ad extremum
vixit prolesque procreavit: Franciscum Iosephum, nunc Adalbertum
Sitticii Ordinis S. Bernardi Professum, Ceciliam Renatam, Mariam
Constantiam, Marcum Antonium, Carolum Sigefridum, Catharinam
Scripta:
Epigram[m]a de insigni Carnioliae victoria contra Turcos, anno 1593 reportata.
Resolutiones quaestionum chimicarum.
Casparus Freüdenschus,
Scripta:
[…]
Casparus Sittnik. Labaci parentibus Casparo et
Ma[r]garita in lucem editus. Hic inter philologos merito reddendus.
Iuris laurea adepta fit Comes Palatinus et Protonotarius Apostolicus ac
tandem ob raras animi qualitates serenissimi Archiducis Caroli in
excelso Regimine Consiliarius. Anno 1597 […] Cui monumentum positum in
Parochiali S. Petri Labaci anno 1603.
Franciscus Adam Liber Baro a Liechtenthurn.
Scripta:
De tranquilitate animi.
Iodocus Ferdinandus Liber Baro a Gussitsch,
Rudolphswertensis, natus anno 1671 patre Ioanne Sigismundo, illustri
Torquatorum genere orto, Ogulini et subinde Segniae Vicecapitaneo,
confinis maritimi Com[m]endatore,
Scripta:
Mores, quales Equestrem nobilitatem decent.
Adamus Sontner,
Fatis concessit die 23. Novembris anno 1641, aetatis 44. Tumulatus in Cathedrali cum monumento.
Scripta:
[…]
Carolus Iosephus Kappus a Pichelstein, Patricius.
Mundo datus 24. Octobris 1664 patre Ioanne, viro integerrimo ac priscae
bonitatis, matre Maria Catharina nata Mazolin.
Scripta:
Ius statutarium Ducatus Carnioliae.
Observationes practicae.
De immortalitate animae ad mentem Aristotelis.
Franciscus Antonius Liber Baro a Posarel.
Natus 1694.
Scripta:
Breve compendium libri secundi Titi Livii, Romanae historiae principis, anno 1711.
Ioannes Ioseph[us] Dinzl. Labaci natus anno
1678.
Altioribus iuridicis pal[a]estris in celeberrima Universitate Ingolstadiensi adhibitus, omnem numerum viri consum[m]ati, cum stupore eum audientium adimplevit. Obiit Ingolstadii 27. Decembris anno 1686.
Vita orbatus est. Leto datus. In vivis esse desiit. Anima naturae cessit.
Scripta:
Compendium in quatuor libros institutorum.
Quaestio problematica de ratione statûs.
Spiritum finiit.
Scripta:
De artibus gymnicis.
Scripta:
De equestri arte, gladio et pugionè contendere, vexillum tractare, hostili ludere, ligneo equuleo insilire.
Papler, Crainburgensis. 4. Octobris anno 1661
natus.
Scripta:
Dissertatio iuridico-politica.
Visis et lustratis a nobis hactenus deductis Lentulus
prompto ac benigno animo cum admiratione omnia suscepit, asserens:
Ingenue fateri debeo, ea, quae in hac Bibliotheca mihi exhibita fuere,
omnem meam conceptam expectationem, quanquam amplissimam, excedere. Cui
ego optarem ut: Cum Te avidum et discendi cupidum ac omnia sincera mente
suscipere perspexerim, humanitati Tuae correspondere potuissem: Novi
vicissim non paucos dari nasutulos.
Caput I.
Introductio ad Bibliothecam publicam Collegii Nobilium
Labacensis
Caput II.
Apparatus et monumenta Bibliothecae
Caput III.
Theologi
Caput IV.
Canonistae
Caput V.
Sacri oratores
Caput VI.
Ascetae
Caput VII.
Historici
Caput VIII.
Geneologici
Caput IX.
Iuristae
Caput X.
Medici
Caput XI.
Chimici
Caput XII.
Philosophi
Caput XIII.
Mathematici
Caput
Geometrae
Caput XIV.
Astrologi
Caput
Arithmetici
Caput XV.
Musici
Caput XVI.
Picturae, sculpturae et architecturae cultores
Caput XVII.
Politici
Caput XVIII.
Oratores
Caput XIX.
Poetae
Caput XX.
Philologi
AJavni ljubljanski knjižnici. V istem obdobju
so bile s svinčnikom oštevilčene strani rokopisa. Izvirni
Dolničarjevi zapiski se nadaljujejo na straneh 152 in
153.
Labacum, olim Aemona, Єμώνα Strabonis, αιμoνα Ptolomaei, urbs
antiquissima, ut rudera plurima venerandae vetustatis testantur acpropagavit.
Sita est ad col[l]em virore spectabilem, arce pervetusta munita, formae
dimidiatae lunae, quam amaenissimus Nauportus fluvius perfluit. Templis
celebri[bu]s, inter quae refulget Cathedralis Divo Nicolao sacra, opus
famosi Andreae de Puteis, arte pictoria ad stuporem nitescens.
Hinc fuerunt Ioannes Ludovicus Schönlebius, in historicis nostrae
memoriae facile princeps, et Antonius Lazari Ordinis Reformatorum S.
Francisci, summus theologus ac plurimarum artium liberalium cognitione
clarus. Binis ad ripam flu[v]ii sitis musarum contuberniis nitet, unum
SS. Donatiano et Rogatiano sacrum sub cura Patrum Societatis Iesu,
alterum Divo Carolo Bor[r]omaeo dicatum, quod Collegium Nobilium audiit,
curae reverendissimi Capituli Labacensis comissum, ubi Bibliotheca
publica selectorum voluminum copia admodum celebratur. Multa hic alia
sacra et profana aedificia, quae satis, caetera praetereo. Domicilia seu
Monasteria virorum sex et tria virginum, e quibus Collegium Societatis
Iesu aedificii splendore et Parthenium virginum Societatis S. Ursulae,
quod ambitu suo ingens spatium, cui vix simile in terris Austriacis
repereris, eminent.
ali
O kranjskih pisateljih, ki so razsvetlili tako starejše kakor novejše dobe. Zanesljivo poročilo, v katerem niso zabeležene samo natisnjene knjige ali rokopisi pisateljev, ki so ustvarjali vse do današnjih dni, ampak so omenjeni tudi njihova domovina, starost, poklic, službene dolžnosti, dostojanstva, spomina vredni dosežki in smrt.
V sredini:
Janez Krstnik Prešeren, ljubljanski prošt
Žiga Krištof Herberstein, ljubljanski škof
Janez Anton pl. Thalberg, ljubljanski dekan
teologi Janez Ludvik Schönleben, ljubljanski
dekan
kanonisti — — —
pridigarji– – –
asketi– – –
zgodovinarji baron Janez Vajkard Valvasor
genealogi Janez Gotard Lukančič
pravniki— — —
zdravnikiDavid Verbec
kemiki Konrad baron Ruessenstein
filozofi Frančišek Bernard Fischer
matematiki — — —
geografiFranc Anton pl. Steinberg
astrologi — — —
geometri baron Frančišek Bernard Taufferer
glasbeniki Janez Bertold pl. Höffer
gojitelji slikarstva Jurij Adam baron Grimšič
aritmetiki — — —
politiki Franc Albert baron Pelzhoffer
govorniki in humanisti–— — —
pesnikiJanez Rudolf Coraduzzi
filologi Frančišek Viljem pl. Zergollern
ali
Natančen popis Javne knjižnice
odličnega Karlovega kolegija
plemenitih,
ki vsebuje
poročila o možeh, znamenitih
zaradi modrosti in kreposti,
po svojem rodu iz slavne
Kranjske,
ki so razsvetljevali tako starejše kakor novejše dobe
in pisali vse do današnjih dni.
Popisane niso
samo
njihove tiskane knjige ali rokopisi,
ampak so navedeni še njihova
domovina, starost,
poklici, službene dolžnosti, dostojanstva,
spomina vredni dosežki in smrt.
Za vse to se je potrudil Janez
Fortunat Mengin
Ljubljanski.Javne ljubljanske knjižnice izkazal zgolj v lastnem geslu
v poglavju o zgodovinarjih.
Leta 1715 od poroda Device.
Gospodu, preblagemu gospodu.
Prevzvišeni in prečastiti knez Svetega rimskega
cesarstva, gospod, preblagi gospod!
Da bi nadvse predano počastili tako velikodušni dar dobrohotnosti in milosti do nas, ki smo med srečneži zaradi Vaše svete oblasti, smo kar najbolj ponižno pokleknili pred Vašo vzvišenostjo. Javno knjižnico in njeno pristno podobo, ki je orisana z resničnimi in živimi barvami ter iskrenim pisalom, brez slike, premazane z lažjo, smo pod Vašim pokroviteljstvom izročili v sodbo javnosti. Da pa ne bi manjkalo odličnega sijaja, smo v izjemen okras naslovnice te knjižice pritrdili Vaše starodavno ime. Vi, prevzvišeni knez in prečastiti svečenik, ste v vsem svojem življenju izžarevali izjemno modrost. To so lahko videli prav vsi, če niso bili obenem slepi in slaboumni.
S kakšnim zgledom, s kakšno vnemo, s kakšno podporo povzdigujete gojenje znanosti, katere izjemno rast smo opazili v Vašem srcu! S primatom v vseh atenejih in v vseh palestrah ved veljate za povsod najvišjega, tako za svečenika duhovnikov kakor za vzor škofov, tako za zgled prvakov kakor za orakelj modrosti.
Da ne bi prekoračili uveljavljenih meja spodobnosti in zmanjšali Vaše prirojene odličnosti s povprečnim govorjenjem ali jo oblatili s preprostim peresom, bomo molče počastili hvalevredne stvari, ki jih glasno opevajo tudi zunaj dežele.
Zato, prevzvišeni in prečastiti knez, to izročamo Vam ter Vaši mogočni zaščiti in varstvu … Za prejeto se zahvaljujemo z vsem dolžnim spoštovanjem in Vam vračamo z najponižnejšo hvalo. Milo prosimo za to, da bi s Svojo zaščito še naprej podpirali ves kolegij, da bi nam ohranili, kar smo prejeli v dar, da bi se veselili take in tolikšne rasti, kakor si je želimo, in da bi zavist objokovala izničenje spletk, za katere upa, da bodo preplezale obzidje in vdrle v Karlovo družino.
Ljubljanski Karlov kolegij
Janez Jurij Mayr,
tiskar
Ljubi bralec! Na kratko sem Te hotel poučiti o namenu te ustanove, preden se je lotiš natančneje spoznavati. S svojo marljivostjo se bomo potrudili pred propadom in človeško pozabo ohraniti zasluge domačih književnikov, ki jih prepoznavamo kot odlične in nesmrtne. Ko častimo njihova imena, obenem hvalimo tudi domovino, ker smo ji to dolžni. Domovina ima namreč – tako pravi Plutarh – do nas večjo pravico kakor starši. Tuje [književnike] bomo v obravnavo prepustili tujcem, ki naj jih natančneje raziščejo, pri čemer jim ne bomo zavidali, saj bomo upoštevali Evripidov nasvet, ki pravi: Menim, da ne ravna pametno, kdor na ozemlju domovine hvali tuje in je ponosen na tuje navade.
To eno bomo iskali med mnogimi ljudstvi. Nekaj o izjemnih možeh smo
prejeli od naših prednikov, nekaj malega pa smo o njih prebrali. Ker so
se odlikovali in so njihove zasluge na področju književnosti ubežale
propadu in pozabi, bo delo literarne zgodovine lahko.
Nazadnje priznavamo, da obstajajo številni slavni možje, ki jih nismo pritegnili v to skromno delce. Prav tako niso bili vključeni vsi dosežki ali spisi, ki so [piscem] v čast, saj ni bilo na voljo natančnejših poročil. Ob svojem času se bo našel kdo, ki bo obširneje opisal, kar je zaželeno. Ti pa medtem dobrohotno sprejmi knjižico in uživaj naš poskus takšen, kakršen pač je.
Dialog
Agezilaj, prefekt Karlovega kolegija
Lentul, mladi prišlek
Prefekt Agezilaj: Pred dvema tednoma je iz Lacija
po reki Ljubljanici dopotoval v Ljubljano neki mladenič uglednega rodu
in uglajenega vedenja, s precejšnjo vsoto denarja, ki pride popotnikom
vedno prav. Komaj se je nastanil v gostišču pri Črnem orlu, ki leži na
zunanji strani Špitalskih vrat, se preoblekel in razmestil svoje stvari,
že se je želel s pomočjo pisma, ki ga je njegov gospodar naslovil name,
po svojih služabnikih obrniti do mene. Ko se je to zgodilo, sem mu
izrekel dobrodošlico, kakor je v navadi. Izročil mi je pismo, s katerim
mi ga je priporočil eden mojih prijateljev. Velel sem mu, naj sede, on
pa se je, kakor pač zahtevajo zakoni vljudnosti, najprej prijazno
branil, nazadnje pa je le Lentul (tako je bilo
namreč mladeniču ime) je dejal: Dovolite mi, spoštovani prefekt, da Vam
brez daljših uvodnih govorov kar naravnost povem, česa prosim od Vas. Ko
sem ga ohrabril, je prišlek nadaljeval: Moja rodna dežela je Italija,
kakor ste lahko razbrali iz pisma. Ko sem tam dokončal zahtevnejše
študije, sem sklenil obiskati tuje kraje in si ogledati ljudi po svetu,
da bi lahko spoznal njihove navade in težnje ter da bi skladno s temi
spoznanji uravnaval svojo prihodnost. Zdaj sem prišel na Kranjsko, ki je
soseda Italije, in sicer me je ladja po reki najprej zanesla v njeno
glavno mesto Ljubljano. Rad bi o tem slavnem mestu izvedel le tiste
stvari, ki dajejo sloves temu kraju.
Agezilaj: Storil bom to in ustregel Vaši želji,
dragi Lentul, ter se za izročeno pismo prisrčno zahvalil. Da pa boste
lahko slavo Ljubljane spoznali s kar najmanjšimi stroški in da svojega
potovanja ne boste nadaljevali s površno sodbo o tem kraju, odprite tole
knjigo Ljubljanskih znamenitosti, ki je pred kratkim izšla in Vam bo vse
opisala v tiskani obliki. V tem priročniku boste našli vse podatke o
začetkih mesta, kdo ga je ustanovil,
Lentul je s hvaležnim srcem sprejel izročeno mu knjigo in zatrdil, da ga ne bi moglo doleteti nič ljubšega kakor to darilo, iz katerega bo lahko po kratki poti dosegel kar največje znanje, ki si ga želi. Trdno se je bil namreč namenil, da si bo povsod na vsej svoji poti zaznamoval krajevne znamenitosti. Po teh besedah je vljudno prosil, da bi mu prej, preden se začne poslavljati, razkazal znamenitosti kolegija. Tej njegovi prošnji sem z veseljem ustregel, ga prijel za roko ter ga popeljal po posameznih obednicah in v kurilnico. Z užitkom in velikim zadoščenjem v srcu si je ogledal vse, razen knjižnice, ki si je zaradi sončnega zahoda in zaradi pomanjkanja časa ne bi mogel popolnoma ogledati. Pred njo sva se namesto tega poslovila in razšla pod pogojem, da si naslednjega dne z večjim užitkom ogledava tudi to.
Kakor sva se dogovorila, je Lentul prišel naslednjega dne, ko ga še ni preteklo veliko. S seboj je prinesel knjigo, ki sem mu jo zaupal v veliko veselje njegovega duha in ki jo je v večjem delu že preletel. Zdaj pa je napočil še čas za dodatek, namreč za ogled Javne knjižnice. To željo sem mu rade volje izpolnil. Odpeljal sem ga na tisti kraj, kjer je Lentul takoj po prihodu usmeril svoj pogled proti napisu, ki je vklesan ob vhodu v knjižnico v numidijski kamen. Ta gostom veleva, naj le prosto stopijo do knjig. Komaj je to dobro prebral, je z mojim dovoljenjem vzel pisalo in zapisal to besedilo:
VSTOPI, Gost!
To je sveti kraj Apolona in Muz.
Kakor čebela
izsesaj izbrane sokove
iz cvetov knjig,
ob branju osvobodi
duha
tesnobnih skrbi,
v literarnem delu poišči
obilo
užitkov.
Z možmi literarne republike,
z mrtvimi, molčečimi, nemimi
lahko
govoriš, se pogovarjaš,
razpravljaš, če tako želiš.
Po tem pa
hvaležno zažèli
srečno prihodnost
zaslužnim ustanoviteljem.
Kdo je avtor tega napisa? Hotel se je poučiti, kdaj je bila ta knjižnica
ustanovljena in kdo je njen ustanovitelj. Agezilaj: Zdaj Vam bom – sem povzel besedo – na kratko
razpletel ta vozel, če lahko prenesete takšen postanek. Avtor tega
hvalevrednega dela je sedanji dekan stolne cerkve Janez Anton pl.
Thalberg.
V imenu Božjem. Amen.
Ker se to, kar se v času naredi, neredko
Knjige, na prej označeni način podrobno popisane, se bodo hranile pri
sedanjih lastnikih ali pri tistih,
Da pa bi se knjige pravilno hranile in bodo ljubiteljem znanosti ob
določenih urah dostopne, bo treba tej knjižnici nujno zagotoviti
pripravno osebo, ki bi prevzela bremena knjižničarja, v zameno pa tudi
prejemala celovito priznanje. Zaradi tega jaz, zgoraj omenjeni škof,
zaupajoč, da bodo tako moja prej navedena soustanovitelja kakor tudi
drugi, ki so jim mar javni blagor in svobodne umetnosti, za vzdrževanje
knjižnice in za plačo knjižničarja iz svojega pomnožili denar, ki ga bom
sedaj navedel: iz lastnega premoženja odrejam in določam dva tisoč
florintov s tem namenom, da se ustanovi služba knjižničarja, in sicer
tako, da bo obresti od te glavnice po moji smrti
Pravica nastavitve knjižničarja, ki bo prejemal obresti od prej navedenih dva tisoč [florintov], naj zmeraj pripade tedanjemu ljubljanskem škofu, vendar tako, da mora ta pod kaznijo ničnosti vedno izbrati in določiti enega izmed duhovnikov uslužbencev častivrednega ljubljanskega [stolnega] kapitlja. V dokaz verodostojnosti vseh teh in posameznih določil smo to listino lastnoročno podpisali in s svojimi pečati potrdili. V Ljubljani, 30. maja leta 1701.
Žiga Krištof, ljubljanski škof
Janez Krstnik Prešeren, prošt
Janez Anton Dolničar pl. Thalberg, dekan
Iz tega spisa ste se lahko podrobno poučili o ustanoviteljih, kdo in v kakšnih okoliščinah je utemeljil tako slavno knjižnico ter kje so bile shranjene knjige v času, ko so gradili to stavbo.
S posnemanjem ne moremo nikoli dovolj prehvaliti darežljivosti tistih, ki so sklenili pridružiti svoje knjižnice tej. Med slavnimi pisci, ki so se kar najbolj priporočili poznejšim rodovom, so:
Marko Gerbec,
Janez Jakob Schilling, generalni vikar,
Jurij Adam
baron in gospod Grimšič.
Potem omenjam še, kakšna plošča je pribita ob vhodnih vratih. Pazljivo poglejte. Govori o večni hrambi knjig:
Ti, ki bi zaradi študija obiskovali
to knjižnico,
namenjeno javni
rabi knjig,
naj spoštujejo in izpolnjujejo ta pravila.
Pozimi
naj v določenih dneh ne prihajajo zjutraj pred deveto
in naj ne
ostajajo po enajsti
(poleti je to šesta jutranja ura).
Ob
delavnikih naj bo ta čas
dve uri dopoldne in eno uro
popoldne.
Naj se ne dotikajo knjig, ne da bi vprašali
knjižničarja,
kar je dovoljeno brati, pa naj le berejo.
Naj bo
kakršnegakoli stanu ali dostojanstva tisti,
ki s hvaležnim duhom
uživa v gledanju in branju,
nobenemu pa naj ne bo dovoljeno,
da
iz [knjižnice] odnaša.
Če pa bi kdo storil prav to,
da bi knjige
in kakšne
druge dele odnesel ali jih z grdo
prevaro
pokvaril,
naj bo za večno preklet in osovražen
ter
naj tak tudi ostane.
Tem sem dodal: Z denarjem iz njihove darežljivosti namreč …
… bo okrašena z nadvse lepimi in spretno izdelanimi omarami. Preostane nam nič drugega, kakor da knjige prenesemo na njihove police.
Če pa želite nazadnje dvigniti oči, pravim, boste zagledali dvorano knjižnice, ki je že popolnoma zgrajena. Tu bi opazili mladeniča, napolnjenega z nadvse sproščenim duhom. Zato je vzkliknil te besede: Tu se odpira polje, kjer si lahko duh napase učeno radovednost.
V prejšnjem odstavku ste izvedeli, dragi Lentul, da ste prišli do enkratne in dovršene dvorane ter zadnjega krila. Prav tako se boste seznanili z marmornimi kipi in podobami, ki predstavljajo obraze tistih, za katere menimo, da zasedajo prvo mesto v posamezni znanosti. Tako si bova izmed vseh najprej – začela bova namreč z duhovniki – ogledala podobo izjemnega teologa. Tu je:
Janez Krstnik Prešeren, doktor svete teologije,
prošt ljubljanske stolne cerkve in odbornik slavnih deželnih stanov
Kranjske. Rodil se je 9. junija leta 1655 v Radovljici na zgornjem
Kranjskem staršem nizkega rodu, da ne bi ničesar dolgoval rojstvu,
temveč lastni prirojeni kreposti. Že v najnežnejših letih se je pokazala
njegova nadarjenost za znanost, ki so jo tudi spodbujali. Potem ko se je
vpisal na atenej, je Paladi iztrgal vse palme, saj je tako v filozofiji
kakor tudi v teologiji in poeziji prejel vence. Sij njegove modrosti ni
mogel ostati skrit, zato so ga povabili, naj prevzame službo pri
sekovskem škofu.salzburškem nadškofu.
Akademska razprava. O jezikih, njihovem izvoru, narečju in ujemanju od stvarjenja sveta.
Komentar o pontifikalnem in cesarskem pravu.
Zgodovinsko-pravno-politična razprava. O avstrijskem pravu v zunanjih gospostvih.
Drevo življenja.
Hvalilni govor na pogrebu … Karla grofa Castelbarca, prošta salzburškega nadškofa, leta 1689.
Inavguralni govor.
Vozel genealogij.
Izbrane pesmi.
Preroško znamenje prihodnjega papeža. Apodosis o papežu Klemenu XI. leta 1701 ali Znamenje v imenu.
Vse te razprave, kakor ste prebrali, dragi Lentul, ne spadajo v sveto teologijo. Tudi tiste, ki jih je kdorkoli izdal ali zapustil v rokopisu na drugih [področjih], sem želel združiti v celoto, da ne bi vznejevoljil bralca s tem, ko bi kakšen sad duhovne nadarjenosti postavil pod poseben naslov.
Janez Anton [Dolničar pl.] Thalberg. Zelo velik mož,
ki si je po pravici zaslužil to drugo mesto, in sicer ne samo zato, ker
je Javna knjižnica, o kateri zdaj teče beseda, njegovo delo, ampak
zaradi mnogih drugih lastnosti, o katerih bova na kratko spregovorila.
Rojstvo njegovega genija mu je v največjo splošno korist naklonila
Ljubljana pet dni pred februarskimi idami leta 1662. Že od otroštva je
svojega nadvse dovzetnega duha izobraževal z nadvse plemenitimi
znanostmi in umetnostmi, nato pa je na rimskem ateneju osvojil vse
božanske in človeške znanosti. Leta 1685 so mu podelili teološki venec
in ga v vatikanski baziliki prvaka apostolov posvetili v duhovnika.
Ljubljanski knezoškof Žiga Krištof mu je zaradi njegovih vrlin v svojem
imenu zaupal obisk k pragu apostolov, ko pa se je vrnil v domovino, ga
je zaradi pomnoženih zaslug izbral za svojega tajnika in generalnega
vikarja za duhovne zadeve. Eden za drugim sta ga imela za nadvse
primernega za to službo vrhovna ljubljanska svečenika Ferdinand in Franc
Karel. Leta 1700 mu je sveto cesarsko veličanstvo dodelilo stolno
dekanijo, leta 1712 pa je bil enoglasno izvoljen za odbornika kranjskih
deželnih stanov. Že sva prišla do tistih stvari, ki jih je naredil v
javno korist. Ljubljansko stolno cerkev, posvečeno božanskemu Nikolaju,
je od temeljev prenovil do veličastnega sijaja in tako zagotovil
nesmrtnost svojemu imenu. Z deli so začeli 6. junija leta 1701, končali
pa v petih letih 19. julija 1706. Ko je to izvršil, je tri dni pred
majskimi nonami leta 1708 položil temelje znamenitega Karlovega kolegija
plemenitih, kjer bi mladino učili vrlin in svobodnih umetnosti.
Velikansko in vzvišeno stavbo je dokončal do strehe leta 1713. Podpiral
je gojenje znanosti. Ob petkih je z velikim uspehom uvedel sestanke
duhovnikov za obravnavo primerov, ki jih je razlagal s tako srečnim
znanjem, da so se njegove določitve izkazale za verodostojne
Ustanovil je štipendijo v stolnici za brezplačni pokop revnih in v Karlovem kolegiju za gojence.
Spisi:
Sestanki o izbranih primerih, leta 1713.
Odločbe glede vprašanj o vračanju. Delo, ki je nadvse koristno za župnike, spovednike, teologe in pravnike.
Sinodalne odredbe in dekreti.
Mihael Mikec. Na svet je prišel v Ljubljani.
Ko je končal šole, so ga okrasili s teološkim vencem. Leta 1599 je postal dekan stolne cerkve, potem pa leta 1602 odbornik slavne vojvodine Kranjske. Delo predsednika je opravljal pet let. Umrl je leta 1620.
Spisi:
Ogledalo dobrote in potrpežljivosti.
Jurij Slatkonja, Ljubljančan, Svetega rimskega
cesarstva dunajski knezoškof. Mož, obdarjen z mnogovrstnimi krepostmi,
globoko modrostjo in pobožnostjo. Bil je zaupni svétnik cesarja
Maksimilijana I. Kot ljubljanski kanonik (leta 1497) je bil leta 1510
povišan v [ljubljanskega], nato pa povzdignjen v novomeškega prošta.
Potem so ga izbrali za administratorja pičenske škofije, končno pa leta
1514 za škofa Dunaja, kjer je izpolnil svoje dni in v največjo žalost
dobrih ljudi zaspal v Gospodu leta 1520. Pokopan je v stolni cerkvi
božanskega Štefana pod tem spomenikom:
Jurij Slatkonja, po narodnosti Kranjec, po izvoru iz Ljubljane, vrhovni
duhovnik tega svetišča in pičenski administrator. Zaupni in tajni
svétnik božanskega cesarja in avgusta Maksimilijana. Nadvse pobožen,
pošten in ustrežljiv mož, ki je v krašenju tega svetišča
Njegovi spisi:
[…]
Leonard Bageus, Kranjec, iz Pazina. Stopil je v
Družbo Jezusovo. Na raznih krajih je predaval filozofijo in teologijo.
Vodil je reški in zagrebški kolegij. Umrl je leta 1650. Izdal je:
Moralno ogledalo primerov vesti.
Priročnik bratovščine Brezmadežne, leta 1625.
Fulgencij Krt.
Lovrenc Sengsenschmid, Ljubljančan. Rodil se je leta
1599. Družbi Jezusovi se je pridružil leta 1617. Bil je mož z bistrim
umom in mnogostransko izobrazbo. V Gradcu in na Dunaju je poučeval
poezijo, retoriko, filozofijo in teologijo. Umrl je ob septembrskih
kalendah leta 1646 v Ljubljani.
V tisku je objavil:
Pogrebni govor ob smrti prečastitega kardinala Khlesla, dunajskega škofa.
Anton Lazari, Ljubljančan. Rodil se je 19. junija
leta 1640. Ob krstu mu ime Avguštin ni bilo dano brez pomena, saj je
postal velika luč svojega serafinskega reda, v katerega je stopil s
sedemnajstimi leti.
Četveroknjižna ljubezen skotistične ostroumnosti ali Univerzalna racionalna in naravna filozofija.
Opomba k Boetijevi Tolažbi filozofije.
Razni slavilni govori znamenitih mož.
Zvezek izbranih pridig.
Kadilo.
Oltarček kadila in žgalne daritve. Portatile, okrašen s podobami. V Augsburgu leta 1709.
Sto zelo kratkih razmišljanj, v katerih se obravnava Kristusovo trpljenje, 1702.
Peter Stergler, Kranjec, Kamničan. Leta 1618, ko je
bil star 25 let, je dal svoje ime Družbi Jezusovi. V veliko čast svojemu
imenu je predaval teologijo na znameniti graški univerzi. Umrl je 8.
avgusta leta 1642, ko je izpolnil svoje dni. Izdal je:
Pesniško prepevanje lavretanskih litanij, v katerih posameznim naslovom litanij ustrezajo posamezni emblemi s svojo pesmijo.
Cvetnik zgledov, v katerem je naštetih sedemdeset zgledov, prirejenih za pridigarje.
Latinsko-slovenski slovar.
Duhovno ogledalo začetka in konca človeškega življenja.
Simon Karchne, Kranjec, Vipavec, iz Družbe Jezusove.
Izdal je:
…
Matija Bernard Pekel. Prvo luč mu je leta 1673
naklonila Ljubljana. Da bi položil trdne temelje svoji vzvišenosti, h
kateri se je z leti vzpenjal, je po Suadi in Apolonu postal gojenec
filozofije. Posebej se je izobrazil v teoloških znanostih na znameniti
graški univerzi pod vélikim očetom Simonom Karchnetom, doktorjem
teologije. Venec je dosegel leta 1699 kot sekovski dvorni kaplan. Nato
je postal župnik v Mariboru in Strassgangu ter konzistorialni svétnik
prevzvišenega sekovskega knezoškofa. Bil je enako moder mož kakor
izjemen govornik.
Spisi:
[…]
Jakob Hoffstetter iz reda sv. Frančiška
reformiranih. Zaslužni lektor kranjske province, rojen v Ljubljani, je
bil v serafinski red pripuščen leta …
Izdal je:
[…]
Karel Enders, Kranjec, po izvoru iz Ljubljane. Rodil
se je meseca februarja leta 1659. V Družbo Jezusovo je stopil leta 1676.
Filozofijo je predaval v Trnavi, teologijo pa v Gradcu in Ljubljani.
Opravljal je službo kanclerja.
Napisal je:
Teološko razpravo o pravu in pravičnosti.
Fulgencij Krt iz reda sv. Avguština je prišel na
svet v Ljubljani leta 1658.
Rektor starodavne dunajske univerze leta […] Avstrijsko in ogrsko provinco je vodil leta 17… z največjo modrostjo in spretnostjo. Bil je plemenit mož neizmerne nadarjenosti, blagega duha in nenehnega delovanja.
Od ljudi se je poslovil ob marčnih kalendah leta 1713 v Ljubljani, star 55 let.
Avguštin Causar, Ljubljančan, iz reda sv.
Avguština.
Na svet je prišel …
Na preslavni salamanški univerzi se je posvetil višjemu študiju. Postal je lektor filozofije in teologije.
Mož, izjemno vešč v vseh humanističnih znanostih.
Zadnji dan je dočakal …
Spisi:
[…]
To so najodličnejši teologi [naše] domovine, ki slovijo po svojih spisih in razpravah, s katerimi so postali znani. Zdaj pa stopiva k tistim, ki razlagajo svete kanone.
Ta podoba, ki si jo ogledujete, je najbližja.
Lentul: Kako se mu sveti tiara! Agezilaj: Glejte, Lentul, to je podoba vélikega ljubljanskega
svečenika Tomaža Hrena, ki si je prislužil to prvo mesto, ker je, dokler
je živel, preganjal sovražnike Cerkve in s silno močjo branil svete
kanone.
Tomaž Hren. Svetu je bil rojen v Ljubljani leta
1560. V nižjih vedah se je izobrazil v domovini, višjim pa se je predal
na Dunaju, pri čemer ni nikjer prejel manjše hvale. Odlikoval se je tudi
z drugimi naravnimi darovi, vendar jih je očitno obvladovala vera v
Boga, domovino in gojenje znanosti. Zato ga je prevzvišeni cesar
Ferdinand II. – ne brez posebnega Božjega nasveta in Previdnosti – iz
ljubljanskega kanonika povzdignil v Svetega rimskega cesarstva
ljubljanskega knezoškofa, da bi poteptal kačo herezije. Ker pa je bilo
to mesto vredno vrlin takega moža, mu je bilo dano pokazati, kako
previdno so od Boga izbrani svečeniki in dušni pastirji Cerkve. Ker je
iz njega sijala pozorna in budna pastoralna skrb, je povsem zasluženo
prejel izjemno pohvalo Apostolskega sedeža in najvišjega zemeljskega
kneza, cesarskega veličanstva. V obnovi, nasprotni Lutrovemu nauku, ki
mu je bila zaupana, je pravi veri vrnil celotno Kranjsko, del Štajerske
in Koroške. Kako radodaren in skoraj požrtvovalen je bil! Zlasti ko je
šlo za uboge, je svoje premoženje spremenil v premoženje revežev. Kdo bi
dovolj in dostojno ocenil [njegovo] pobožnost ter čaščenje Boga in
nebeščanov? O tem priča stara ljubljanska bazilika, tako sáma kakor s
cerkvenim zidovjem in oltarjem. Kdo darežljivost? O tem pričata
gospostvi Vrbovec in Rudenek, ki ju je v skladu s svojo pravico pripisal
in pripojil škofiji. Kdo podporo znanosti? Naj spregovorita graška
univerza in ljubljanski licej! Koliko stvari ni naredil za zaščito in
rast obeh! Koliko ni z denarjem iz svoje darežljivosti ustanovil
dijaških štipendij! Če bi naštel še druge reči, ki jih je ta veliki mož
dovršil v svojo nadvse veliko čast pri delitvi pravice kot namestnik
svetega cesarskega veličanstva v Gradcu (kako sveto, kako pobožno je
vladal 33 let), bi bil predolg. 10. februarja leta 1630 v Ljubljani se
mu je bolezen zelo poslabšala, zapustile so ga moči. Z očmi, obrnjenimi
v nebo, je izdihnil. Dopolnil je svoja leta in zasluge ter se v starosti
6860.
Izdal je:
Kanonsko delo.
Evangeliji, podani v slovenskem jeziku.
Cerkveno-posvetni anali.
Gašper Bobek, Radovljičan. Potem ko je z veliko
pohvalo za nadarjenost in znanje doštudiral cerkveno in civilno pravo,
so mu nadeli tudi venec obojega. Mož preizvrstne učenosti in kreposti.
Leta 1622 je postal ljubljanski prošt in nato pičenski škof, potem pa
deželni odbornik. Poslednji dan je dočakal 8. oktobra leta 1634 v
Ljubljani. Pokopan je v Radovljici v lastni grobnici. Pepelu tega
teologa z mitro je napisana hvalnica: Velik je bil Gašper, žar prave
vere, zgled vrlin, točna in natančna podoba svečenika.
Spisi:
[…]
Filip Trpin, Kranjec. Bakalaver svete teologije,
generalni vikar prevzvišenega knezoškofa Otona pl. Buchheima in župnik v
Šmartinu pri Kranju.
Mož mnogih vrlin, predan čaščenju Boga. Neutrudno je delal z veliko treznostjo, posle pa opravljal uglajeno in natančno. Ne bojte se ga postaviti med odlične može. Njegove navade vodijo k splošnemu poštenju, njegova dejanja so vzor delovanja, njegovo življenje pa pot k plemenitosti. Umrl je 23. junija leta 1683.
Andrej Kralj, Kranjec, Radovljičan. V svojo veliko
čast se je posvečal filozofiji, svetim kanonom in civilnemu pravu ter
bil okrašen z vencem. Mož velikih vrlin, trdne izobrazbe, preudarnosti
in prijetnih navad. Te prednosti so tako pritegnile pozornost
presvetlega nadvojvode Ernesta Maksimilijana, da ga je izbral za
osebnega učitelja. Nato je bil postavljen za ljubljanskega prošta. S
pomočjo prošenj nadvojvode Ferdinanda je od Apostolskega sedeža zase in
za svoje naslednike izposloval infulo. Proštiji se je odpovedal leta
1621 v korist svojega nečaka Gašperja Bobka.
Janez Jakob Schilling, presvetla zvezda modrosti, se
je rodil v Ljubljani, dne … leta 16…
Potem ko je v Gradcu pod vélikim profesorjem Ferdinandom Krimerjem dokončal humanistične in filozofske šole, je kot véliki učenec teološkega konklava o enem in troedinem Bogu leta 1689 pod pokroviteljstvom prevzvišenega ljubljanskega škofa Žige Krištofa vzbudil veliko občudovanje poslušalcev. Mož skrbne preudarnosti, izkušenosti, blagohotnosti in potrpežljivosti, zaradi česar je bil ljub odličnemu škofu Žigi Krištofu itn. Od še sedaj živečega pričakujemo veliko v javno dobro domovine.
Spisi:
Sinodalne odredbe in dekreti.
Razprava o dekretalih v petih knjigah.
Franc Bernard Piscon. Rodil se je leta 1660 v
Ljubljani.
Modrost, ki jo je dosegel, je zelo stroga Atena okronala s teološkim vencem.
Pri opravljanju službe si je pridobil ne nezasluženo izjemno slavo. Pri njem boste namreč našli redke duhovne darove, čudovito modrost, vljudnost, omikanost in moč nasveta.
Filip Hoffstetter. Navse odličen mož. Rodil se je
22. aprila leta 1669 v Ljubljani očetu …, izvrstnemu odvetniku, in
materi …, rojeni Mazol. Svoje ime je dal Družbi Jezusovi.
Moža se zaradi duha, misli, pesniških figur in nadvse bogatega obilja tem in besed ne da zlahka posnemati.
Izdal je:
Razprava o pravičnosti in pravu.
O zakonu.
Avguštin, Ljubljančan, kapucin, rojen leta 1627.
Zdelo se je, da v njem tekmujejo izobrazba, krepost in blagohotnost
navad, nobena pa ne premaga druge. Do nikogar, razen če izvzamete njega
samega, ni bil strog. Izvoljen je bil v provinciala – enako milo kakor
pogumno je izvrševal določbe. Nadvse pobožno je umrl v Ljubljani
štirinajst dni pred marčnimi kalendami leta 1710, v starosti 83 let, v
duhovništvu 64 let.
Spisi:
[…]
Janez Krstnik Škerpin iz Družbe Jezusove, Kranjec,
Kamničan, je prišel na svet 7. maja 1643. Ko je s pohvalo končal
humanistične šole, je bil 22. oktobra leta 1662 kot filozof sprejet v
Družbo Jezusovo. Ko sta ga tam pritegnili filozofija in teologija, je s
čudovito jasnostjo uma razrešil tudi najtežje, pohvaljen zaradi
pobožnosti, izkušenosti in modrosti, tako da je povsod veljal za moža s
trdno izobrazbo in trdno vero. S čudovito spretnostjo je razlagal kanone
v Gradcu, Linzu, Passauu in Celovcu. V Gospodu je pobožno zaspal 8. […]
1702.
Izdal je:
[…]
Janez Kapus iz Družbe Jezusove je prišel na svet na
zgornjem Kranjskem v Kamni Gorici, ki je od Ljubljane oddaljena 5 milj.
V Družbo je stopil 2. oktobra 1688. Mož trdnega znanja in natančne
presoje, h kateremu so se mnogi zatekali tako v stiski kakor po
zatočišče. Odlikoval se je po dobroti in usmiljenju. Zato ni izpustil
priložnosti, da bi lahko komu pomagal. Kanone je predaval do konca
svojega življenja v užitek poslušalcev v Ljubljani in Gradcu. Svoje dni
je dopolnil 7. junija leta 1713 v Ljubljani.
Izdal je:
[…]
Friderik Jožef Garzarolli pl. Garzarollshoffen.
Kranjec, doktor svete teologije, leta 1680 tajnik in generalni vikar
prevzvišenega kneza Jožefa, ljubljanskega škofa, nato župnik in dekan v
Stockerauu, nazadnje leta 1690 véliki rektor dunajske univerze.
Izdal je:
…
Jožef pl. Rudolphi, knez Svetega rimskega cesarstva,
opat v St. Gallenu v Švici. Na svet je prišel leta 1677 v Ljubljani na
Kranjskem očetu Janezu Krištofu … in materi Mariji baronici Wernegk. Da
bi skupaj s pobožnostjo rasla tudi modrost, je prva leta življenja
utrjeval s krščansko pobožnostjo. V zrelejših letih se je marljivo
posvečal filozofiji in teologiji. Sedem let se je ukvarjal s sedmimi
stebri, kar mu je prineslo vabilo na dvor. Ker tega bremena ni zaupal
spolzkemu posvetnemu življenju, ga je prenesel med kanonike v St.
Gallenu, kjer so ga nadvse zaslužnega z glasovi vseh 16. oktobra 1717
izvolili za opata.
Jožef Kledrer, Kranjec iz Šentjerneja, rojen leta
1693, nizkega rodu, tako da svoje usode ni dolgoval poreklu in rodu,
ampak svojim vrlinam. Temeljito se je posvečal študiju filozofije in
teologije. Dokončal je skoraj vse šole. Kot eden od vseh je postal
magister, prav tako je kot eden pogosto nastopil proti vsem in jih
premagal, dokler je pritegoval s težo dokazov.
Spisi:
[…]
Še več jih je treba javno predstaviti. In sedaj, ko sva pregledala te, [morava tudi] one, ki so govorili ob velikem odobravanju s svetih prižnic in so govore skrbno zapisali, da bi dan na dan vzgajali še večje sadove.
Lentul: Kako se blešči ta svečenik! Agezilaj: To je podoba nekdanjega prevzvišenega
kneza Baltazarja Radliča, ljubljanskega škofa. Na
svet je prišel leta odrešenja 1533 v mestu Višnja Gora, ki je od
Ljubljane oddaljeno tri milje. Ko je odrasel, se je izobrazil v
humanističnih in višjih šolah ter bil posvečen v duhovnika. Zaradi
izrednega znanja in poštenosti je bil povzdignjen do časti ljubljanskega
kanonika in dekana, nato pa do najvišjega, škofovskega dostojanstva.
Zaradi zgovornosti, v kateri se je odlikoval, so ga imeli za Demostena
svojega časa. Ko se je privadil govorniškemu odru, je v govorniškem
tekmovanju posnemal sámega [sv.] Pavla – govoril je z nadvse velikim
uspehom. Mož, vreden nesmrtnosti, je umrl leta 1580, star 47 let. Ker se
je tako odločno trudil za pravo vero, ga je smrt iztrgala zemlji in ga
odnesla v nebo, saj se je boril s tako hrabrim peresom, da si je
prislužil mesto med nebeščani. Spisi:
Slavilne pridige.
Razprava proti Lutrovim naukom.
Janez Rafael Cobenzl iz znamenite baronske družine
se je rodil leta 1572 v Predjami na spodnjem Kranjskem. Družbi Jezusovi
se je pridružil leta 1543. Kot rektor je vodil graški kolegij in
dunajsko hišo profesov ter postal prvi predstojnik te ustanove. Dan
smrti je dočakal 28. januarja leta 1627 in zapustil sloves o svoji
veliki svetosti in modrosti.
Izdal je:
Knjigo proti Simonovi pridigi.
Friderik Jelenčič, po narodnosti Nemec, po rodu
Kranjec, po domovini Ljubljančan. Rodil se je leta 1630. V slavno Družbo
Jezusovo je bil sprejet, ko je dokončal študij filozofije in teologije.
Preostanek življenja je s tribune razlagal Božjo besedo, še posebej v
baziliki božanskega Štefana na Dunaju v Avstriji, kjer je delal do
zadnjega dne. Ko se je bližal sedemdesetemu letu, je odšel v nebesa,
ostala pa je slava njegove svetosti. Izdal je:
Zmagoslavje rož grofa Volbenka Andreja Rosenberga, leta 1656.
Opora kraljestev. Nagrobni govor za cesarjem Ferdinandom III., leta 1657.
Pesmi o sv. Ignaciju, leta 1657.
Panegirično zmagoslavje nad strto kačo, postavljeno Devici brez madeža spočeti, leta 1658.
Slovanska amazonka. Nagrobni panegirik ob pogrebu Judite Eleonore grofice Tattenbach, rojene grofice Forgacs, leta 1662.
Devetdnevnica sv. Frančiška Ksaverja, leta 1662.
Indijski čudodelec, leta 1666.
Ugasla zvezda na nebu dunajske Cerkve. Ob pogrebu Wildericha von Walderdorffa, dunajskega škofa, leta 1680.
Andrej Klemenčič, ljubljanski kanonik. Rodil se je
štiri dni pred novembrskimi kalendami leta 1655 v Ljubljani plemenitim
staršem, očetu Janezu Jerneju, magistru ljubljanskega zunanjega svéta,
in materi Barbari. Ko je v domovini dokončal humanistične predmete, je
na Dunaju v okviru filozofije poslušal Janeza Despotoviča iz Družbe
Jezusove in tam
Izdal je razpravo:
Evangeljska luč.
Janez Čandek, Kranjec, Višnjegorčan, je prišel na
svet leta 1600. Ko je dokončal humanistične predmete, je bil s
sedemnajstimi leti sprejet v Družbo Jezusovo. Mož, okrašen z
apostolskimi vrlinami, je bil izjemno vnet za blaginjo bližnjega. Zaradi
kuge, ki je divjala po Gradcu, je med strežbo bolnikom umrl kot žrtev
dobrote dne 8. oktobra 1624.
Izdal je:
Katekizem in evangeliji za leto, ki jih je sam podal v slovenskem jeziku. V Gradcu leta 1612.
Matija Paradižič iz Družbe Jezusove. Rodil se je 23.
februarja 1664 v Kranju, ki je bil nekdaj sedež mejnih grofov. Ko je
prejel venec svete teologije, je v stolni cerkvi božanskega Nikolaja
govoril tako prijetno in vešče, da je duše [prisotnih] po svoji volji z
velikim uspehom naravnal k pobožnosti. Umrl je dan pred oktobrskimi
idami leta 1711.
Spisi:
Nedeljske pridige.
Tomaž Reutlinger, Radovljičan. Odlikoval se je z
mnogimi naravnimi darovi, vendar sta med njimi očitno prevladovala
prirojeno tekoče govorjenje in goreča pobožnost. Zato ga je presvetli
nadvojvoda Karel vzel k sebi na dvor kot pridigarja. Potem je bil
razglašen za ljubljanskega prošta in arhidiakona zgornje Kranjske leta
1569, nazadnje pa leta 1574 za deželnega odbornika. Njegovo življenje se
je končalo 10. marca 1579.
Karel Jožef Apfaltrer, baron, ljubljanski kanonik,
doktor svete teologije. Na svet je prišel 11. septembra leta 1669 očetu
Juriju Žigi in materi Regini Sidoniji, rojeni pl. Samburg.
Ljubljanski kanonik je postal leta 1713.
Izdal je:
Govor. Prvi minister nebeškega dvora, božanski Jožef. Govorjen na Dunaju pod pokroviteljstvom cesarja Jožefa I. 1708.
Govor. Legat našega Odrešenika, božanski apostol Andrej. Govorjen na Dunaju leta 1717 pod pokroviteljstvom cesarja Karla VI.
Pripravljeno za tisk:
Praznične pridige ali Prazniki svetnikov za leto.
Oče Didak Thori iz reda sv. Frančiška reformiranih,
rojen v Ljubljani v deželi Kranjski.
Mož, vešč lepega govora in s trdnim znanjem, zelo zaslužen za izobrazbo ljudi.
Umrl je […]
Spisi:
[…]
Oče Alojzij Valvasor iz reda sv. Frančiška
reformiranih, rojen leta 1674. Izvira iz znamenitega rodu baronov
Valvasorjev. Prvorojeni sin Janeza Vajkarda, slavnega zgodovinarja svoje
dobe. Da bi svoj rod okronal s trdnimi vrlinami, se je v Ljubljani
pridružil serafinskemu redu, kjer je s pobožnostjo in učenostjo svojemu
imenu podelil nesmrtnost.
Spisi:
Nedeljske pridige.
Praznične pridige ali Prazniki svetnikov za leto.
Postne pridige.
Oče Reginald, Ljubljančan, izvrstni pridigar iz
kapucinskega reda, je kot govornik na mnogih krajih deloval v nemajhen
prid duš in bil pri poslušalcih lepo sprejet zaradi prirojene
prijetnosti in zgovornosti. Umrl je pet dni pred januarskimi kalendami
leta 1674, v duhovništvu 32 let, v starosti 51 let.
Matija Schoss, Kranjec, se je rodil v trgu Tržič, ki
je od Ljubljane oddaljen 6 milj, 16. februarja leta 1683 očetu Andreju
in materi Heleni. Ker sta opazila njegovo nadarjenost, sta ga izobrazila
v znanosti, pri obeh pa je dosegel pohvalo. Ko je na Dunaju dokončal
humanistične predmete in teologijo, je leta 1706 v starosti 23 let
stopil v duhovniški stan. Potem je z odločno spretnostjo in izkušenostjo
opravljal dolžnosti notarja dveh generalnih vikarjev. Bil je vešč
govornik, ki je postal zgled tekočega podajanja in je govoril ob velikem
odobravanju tako v latinščini kakor v domačem jeziku. Leta 1717 je
postal vikar pri Sv. Petru zunaj ljubljanskega obzidja.
Spisi:
Govor. Nova ljubljanska filharmonična citrarka ali Božanska Magdalena. Leta 1704.
Oče Alojzij, Ljubljančan, iz kapucinskega reda. Vešč
govornik, mož nadvse poštenih navad in neprikrite dobrote. Slovel je po
gorečnosti pri evangeljskem znanju in pri pridobivanju duš. Umrl je ob
aprilskih idah leta 1698, v starosti 71 let, v duhovništvu 51 let.
Adeodat Bernaš iz reda sv. Avguština, rojen v
Ljubljani leta …
Bakalaver je postal …
Dan smrti je dočakal …
Spisi …
Mnogih drugih, katerih imena so [mi] ali ušla iz spomina ali pa so jih raziskali drugi, pa sedaj nisva omenila, ne nazadnje, ker jih lahko primerneje navedeva pod drugim naslovom.
Podoba, ki si jo ogledujete sedaj, pripada Matiji
Kastelcu, kanoniku novomeške kapiteljske cerkve. Na tem mestu
so prikazane obrazne poteze tistega, ki so ga tako živega kakor mrtvega
zelo cenili zaradi duhovne vneme, izobraževanja neukih, neoporečnega
življenja in čistosti, ki si jo je nadvse prizadeval doseči. Rodil se je
24. januarja leta odrešenja 1620 v vasi Kilovče na Krasu na spodnjem
Kranjskem. Ko je bil starejši, se je lotil študija filozofije in
teologije. Potem ko se je tako dobro izobrazil, je preostanek svojega
življenja posvetil apostolskemu delu, pri katerem je bil še posebej
pozoren na odrešenje duš. Župnijo Toplice na spodnjem Kranjskem je vodil
13 let, nato se je preselil v župnijo Šentjernej. Od tod je bil povišan
v kanonika kapiteljske cerkve v Novem mestu, potem pa prav tam v
župnika. V tem poklicu se je vse do zadnjega diha življenja marljivo in
podjetno posvečal pobožnosti in znanosti. Umrl je dne 26. aprila leta
1688, star 70 let. Izdal je:
Knjiga molitev presvetega rožnega venca, leta 1687.
Način, kako pomagati v smrtnem boju.
Kratke jutranje in večerne vaje, leta 1682.
Kompendij krščanskega nauka.
Verouk.
Preprost prevod Svetega pisma
Tomaž Kempčan, preveden v domač slovenski jezik.
Ogledalo čistosti.
Cvetnik zgledov, v katerem je naštetih sedemdeset zgledov, prirejenih za pridigarje.
Latinsko-slovenski slovar.
Duhovno ogledalo začetka in konca človeškega življenja.
Jurij Wetstein, ljubljanski kanonik, je luč prvič
ugledal leta 1645 v Ljubljani. Dokončal je študij filozofije in
teologije ter prepotoval daljne dežele Evrope. Obvladal je nemški,
slovenski, latinski, španski, francoski in italijanski jezik. Postal je
kanonik in župnik ljubljanske bazilike. Bil je mož izjemno poštenega
duha, čvrst častilec resnice in vere, usmiljen do revežev in neutruden
upravitelj. Umrl je leta 1711.
Izdal je:
Zmaga pobožnosti, predstavljena v gledališki igri.
Rudolf Coraduzzi, baron.
Ljubljanski kanonik je postal leta 1647.
Mož nadvse poštenih navad, ki se ga moramo spominjati zaradi dobrodušnosti, ljubezni do bližnjega, strpnosti do nasprotnikov in drugih vrlin. Verjamemo, da je tisto prvo nedolžnost, ki jo je prinesel na svet, odnesel s seboj tudi v nebo, kamor se je preselil 1. februarja leta 1656, star 35 let. Zadušnico z nagrobnim panegirikom so obhajali 3. februarja v stolni baziliki.
Lovrenc Kapus, Kranjec, Kamnogoričan, rojen leta
1656, iz Družbe Jezusove. Odlični pričevalec Kristusa je bil septembra
leta 1687 poslan v Indije, da bi širil vero, za kar je dal pobudo sam.
Potem ko je preživel veliko nevarnosti na morju, je tja prispel meseca
aprila leta 1689. Ta misijon, ki je bil od vseh najbolj oddaljen, se je
imenoval Cucurpe v deželi Sonora v Kaliforniji, ki je od Kranjske
oddaljena 2700 nemških milj, od indijskega glavnega mesta Mexico pa 430.
Koliko ljudi je spreobrnil (izkazalo se je, da bi bilo število izjemno
veliko, zatoje bil ljub kralju Španije, ki je zahteval, da navedejo
točno število) tam, kjer je leta 1692, kakor poročajo, kot nepremagljivi
Kristusov borec nadvse junaško pretrpel slavno smrt, ko so ga prebodli s
puščico!
Spisi:
Sveženj pisem. Poročilo o potovanju v Indije.
Prav tako: O poganskih običajih in znamenitostih.
Marko Dolinar, Škofjeločan, jasna zvezda
ljubljanskih proštov in zgled kreposti. [V prošta] je bil povišan leta
1653 iz dekana in generalnega vikarja. Zdelo se je, da se v njem borita
pobožnost in učenost, ne da bi ena premagala drugo. Da ne bi čas
njegovega življenja brezplodno mineval, si je vsega razporedil. Vsako
jutro je ob šesti uri nadvse pobožno maševal natančno ob kanonskih urah,
nato se je udeležil svete maše in se do desete ure posvetil lastni
molitvi. Ob enajstih je nekaj lahkega pojedel, zdelo pa se je, da se je
vsak dan raje postil. V prvi uri po zajtrku je imel navado obiskati
stolnico, da bi izkazal dolžno spoštovanje presvetemu Rešnjemu telesu.
Kadar je odhajal od doma ali se vračal domov, je klečeč pred svojim
oltarčkom pomolil. Ob cerkvenih praznikih je bila njegova postelja
zemlja. Vsako soboto se je postil, vsak teden se je spovedal. Če je
mislil, da je prej koga užalil, je prosil odpuščanja. Med letom si je
prizadeval predano obiskovati javne slovesnosti. Ponujali so mu
škofovsko čast, vendar jo je odločno in vztrajno zavračal. Očitno
obstajajo čudoviti in s čudežnimi znamenji povezani dokazi o
naklonjenosti, ki mu jo je izkazovalo nebo. Kakor je živel, tako je tudi
nadvse sveto umrl ob samih januarskih kalendah leta 1656. Pokopan je bil
v stolnici. Z nagrobnim panegirikom ga je počastil slavni ljubljanski
dekan Schönleben.
Spisi:
Ljubljena mati ali Razlogi za ljubezen do vélike Matere Božje. Knjiga molitev.
Janez Krstnik Škerpin, Kranjec, Medvodčan, doktor
svete teologije. Leta 1700 je postal župnik pri Sv. Petru zunaj
Ljubljane. Mož izvrstnih vrlin, predan treznosti in obdarjen z angelsko
čistostjo. Zgled duhovnikov in kuratov svoje dobe. Goreče se je predajal
pobožnosti in ljubezni do Boga, posebno pozornost pa posvečal rešitvi
duš. Odločno je podpiral čaščenje vélike Matere. Da bi razširil njeno
slavo, je postavil 12 marijanskih postaj od župnijske cerkve sv. Petra
do čudodelne Device v Polju. Poučeval je mladino verouk in uboge ljudi v
bolnišnicah. Leta 1712 je v župnijski cerkvi sv. Petra ustanovil
bratovščino blažene Device Marije za dosego srečne smrti pod imenom
Zavetje umirajočih. Ko je leta 1715 po Ljubljani in okoliških mestih
divjala kruta smrt ter je s hudo vročico odnesla s seboj nekaj stotnij
ljudi, je kot žrtev dobrote umrl 21. februarja.
Izdal je:
Zvesti spremljevalec na potovanju do srečne večnosti ali 12 marijanskih poti po prav toliko postajah, da bi dosegli srečno smrt. V Ljubljani leta 1713, v nemškem jeziku.
Jurij Tomec, Kamničan. Rodil se je 20. aprila leta
1682. Apostolski mož, čast duhovnikov, izjemno vnet za rešitev duš.
Kolikor dolgo je živel, je bil popoln zgled dobrote. Svoje telo je mučil
z nadvse vztrajno strogostjo. V Ljubljani si je izredno prizadeval učiti
mladino krščanski nauk, izobraževati neuke in revne, pomagati zapornikom
z duhovno tolažbo, oskrbovati berače s hrano in obleko …
Leta 1713 je opravljal službo spirituala pri uršulinkah v Ljubljani.
Napisal je:
O duhovni popolnosti.
Postopek izobraževanja neukih o členih vere.
Čustvo srca, ki ljubi in hvali Boga.
Jurij Praunsperger, sin ljubljanskega župana
Viljema, je bil zaradi prijetnih navad, zglednega življenja in odličnih
dejanj leta 1531 imenovan za dekana ljubljanske stolne cerkve. Življenje
je sklenil leta 1553. Pokopan je v stolnici.
Spisi:
Dnevnik Božje ljubezni.
Jurij Latomus, Ljubljančan, izobražen v filozofiji
in teologiji. Mož krasne kreposti, zaradi svojega značaja primeren za
blago vodenje. Postal je ljubljanski kanonik, nato pa uslužbenec in
generalni vikar za duhovno oskrbo prevzvišenih ljubljanskih škofov Petra
in Konrada. Mož, ki je bil delu predan podnevi in ponoči. Dan smrti je
dočakal 30. decembra leta 1572, star 58 let. Njegov spomenik stoji v
stolni cerkvi, kjer je tudi pokopan.
Rok, Ljubljančan, kapucin, znan po čistosti
življenja, je bil svetu rojen […] V cvetu rane mladosti se je predal
pobožnosti. Ko je dokončal humanistične predmete, je bil sprejet v
serafinski red, kjer je kmalu ponudil dokaze bodoče svetosti. Napolnjen
je bil z vero, duhom ljubezni in Božjim strahom. Z radovoljnim duhom je
vzel nase tako rekoč najtežje. Ko mu je bilo podeljeno duhovništvo, je
službo izvajal v svojo največjo čast.
Jurij Tomec, duhovnik.
Ti, ki sva jih obravnavala do sedaj, so pisali o božanskih in svetih stvareh. Zdaj bo treba pregledati zgodovinarje, ki so zabeležili izvršena in opravljena dejanja ter jih iztrgali pozabi. Ti Vas bodo, Lentul, morda še bolj razveselili.
Šesta podoba zapovrstjo,Janeza Ludvika Schönlebna, dekana ljubljanske
stolne bazilike in gotovo prvaka zgodovinarjev svoje dobe. Postavitev
svojega kipa na ta kapitol časti si je najbolj zaslužil zaradi toliko
znamenitih knjig, s katerimi si ni pridobil le domovine, temveč tudi
znanstveni svet. Ta nadvse odlični mož je luč prvič uzrl 17. novembra
leta 1618 v Ljubljani. Že na začetku deške dobe se je v njem prebudila
nadarjenost za znanost, ki so jo še spodbujali. Njegovo marljivo
nagnjenje je raslo in se tako povzpelo, da je sčasoma dokončal mnogo
učenih razprav, s katerimi je vzbudil zavist. V Padovi si je leta 1653
pod promotorjem Francescom Battotom, odličnim možem, ki je za seboj
pustil veliko slavo, utrgal venec teologije. Ko se je vrnil v domovino,
je bil zaradi izjemnih duhovnih darov kmalu izbran za dekana ljubljanske
stolne bazilike, nato pa je opravljal službo arhidiakona v Ribnici na
spodnjem Kranjskem. Čas svojega celotnega življenja je, kolikor so mu
dopuščale duhovne in vsakodnevne skrbi, posvetil znanosti. V ostalih
ozirih je bil mož izjemne treznosti, krotkega in blagega duha ter
prečistega življenja. Umrl je 15. oktobra leta 1681, star 63 let. Izdal
je:
Lovor prinašajoča Paladina egida, leta 1643.
Poročni venci ali Svatbeno ploskanje itn., leta 1644.
Kleantova lutnja, [uglašena] po Apolonovi liri, inavguracija itn., 1644.
Poskus nimfe iz Horte ob inavguraciji dveh doktorjev bogoslovja, leta 1648.
Trojni vek [?] nimfe iz Horte, leta 1648.
Pomladni sprehod k modrosti ob opoldanskem počitku, leta 1648.
Zadušnica za prečastitim proštom dunajske stolne cerkve, leta 1648.
Avstrijski Mars, sveti Leopold, mejni grof in zavetnik Avstrije, slavljen v panegiriku, leta 1648.
Solze za pobožnimi mani presvetlega mladeniča Janeza Mihaela Adama Krstnika grofa Althana, leta 1648.
Z dragimi kamni okrašeni venec. Čestitke šestim novim doktorjem bogoslovja iz cistercijanskega reda. Leta 1649.
Sad drevesa življenja sv. Križa. Dvojna infula prečastitega N. N., cistercijanskega opata. Leta 1649.
Filozofski Nič, izročen novim magistrom filozofije, leta 1649.
Polje lilij ali Avstrijsko-marijanski album, okrašen s hvalnicami Avstrijcev, posebej vdanih Devici Materi Božji, leta 1649.
Avstrijskoakademska daritev pobožnim manom ustanoviteljev in dobrotnikov dunajske univerze.
Velikanska trojica časti prevzvišenega Svetega rimskega cesarstva kneza
Maksimilijana
Evangeliji, ponovno izdani v slovenskem jeziku, 1672.
Retorzija proti opažanjem Sigismunda od sv. Marije iz reda dominikancev o službi brezmadežno spočete Device, polni skrivnosti, leta 1680.
Genealogija grofov Attems, leta 1681.
Zaobljube svetá za določitev pobožnega odloka o brezmadežnem spočetju Device Matere Božje, tri knjige, leta 1659, v četverki.
Štiri knjige drugega dela.
Pretres Zgodovinskega pregleda o spočetju blažene Device, ki ga je objavil frater Marcellus Sydereus Cyriacus, postavljen na tehtnico bul Apostolskega sedeža, leta 1668, v četverki.
Resnično in iskreno mnenje o brezmadežnem spočetju itn., 1670, v četverki.
Deviška palma ali Marijanske zmage sedemnajstih stoletij nad nasprotniki brezmadežnega spočetja blažene Device itn., 1671, v četverki.
Pridige o svetnikih, zimski in spomladanski del, leta 1669, v četverki.
Poletni in jesenski del, v četverki.
Piramida, postavljena Jezusu v smrtnem boju na Oljčni gori, podana leta 1668 v nemščini, v četverki, in leta 1672 v latinščini.
Romanje h Gospodovemu grobu, 1668, v četverki.
Spet pridobljena Emona ali Ljubljani po pravici prisvajano staro ime Emone, leta 1674, v četverki.
Nedeljske proste ure ali Pridige od adventa do binkošti s sinodalnimi nagovori, leta 1676, v četverki.
Iste pridige od binkošti do adventa z nekaj panegiriki.
Polemična disertacija o prvem izvoru vzvišene habsburške hiše, v Ljubljani leta 1680, v foliu.
Letopisi slavne vojvodine Kranjske od stvarjenja sveta do leta Kristusovega 1000, v Ljubljani, v foliu, leta 1680.
Genealogija gospodov grofov Gallenberg, leta 1680.
Roža medvedja, genealogija grofov Ursini Blagaj, 1680.
Genealogija knezov Auersperg, leta 1681.
Alegorije sv. očetov, zbrane v korist pridigarjev, leta 1682.
Zaobljube svetá za določitev pobožnega odloka o brezmadežnem spočetju Device Matere Božje, pet knjig, v foliu.
Habsburško-avstrijsko sveto leto. Petsto svetnikov avstrijske hiše. V foliu, 168[…]
Avstrijska drevesnica ali Genealogija vzvišene avstrijske hiše, v foliu.
Avstrijska kronologija ali Pripoved o avstrijskih dejanjih, v foliu.
Etično-politična podlaga kreposti in grehov.
Janez Vajkard Valvasor, znan po izobrazbi in rodu,
iz znamenite rodbine baronov, je prišel na svet leta 1638 v Ljubljani.
Potem ko je odrasel in končal študij, je v redko zvezo povezal orožje in
znanost. Potem ko je prepotoval dežele, so ga zaradi nenavadne
nadarjenosti in naravoslovnih raziskav sprejeli v angleško Kraljevo
družbo. Leta 1683 je ob grozeči vojni s Turki načeloval pehotnim četam,
ki so bile poslane na pomoč Štajercem. Ko se je vrnil, se je neutrudno
posvetil zgodovinskim raziskavam v čast domovine. Nazadnje ga je v
Krškem, kamor so ga bili pripeljali že bolnega, smrt na veliko žalost
dobrih ljudi ugrabila s sveta. Bil je namreč mož nadvse poštenega duha,
poln človekoljubja. Posmrtne ostanke tega moža hrani družinski kraj
Medija, njegov učeni duh pa bo ostal – za vedno shranjen v toliko
zgodovinskih knjigah – večno živ. Dela, ki jih je izdal, so:
Ovidijeve Metamorfoze, ilustrirane z bakrorezi, v foliu, leta 1679.
Topografski opis Koroške, leta 1681, v foliu.
Prav takšen opis krajev, ki jih ima v lasti salzburška nadškofija, 1681, v foliu.
Prizorišče človeške smrti, trije deli, leta 1682, v četverki.
Letopisi ali Zgodovinsko-topografski opis slavne vojvodine Kranjske, leta 1689, v foliu, štirje zvezki.
Luč narave, razprava o steklu, testu in barvi, trije zvezki, v četverki.
O simpatiji in antipatiji, v četverki.
O medicini in ličilu, dva zvezka.
Fizikalno-matematični cvet, v foliu.
Samuel Budina, po rodu Kranjec, po domovini
Ljubljančan, se je rodil leta 1512. Ko se je izobrazil v humanističnih
in višjih šolah, se je pred vsemi lotil pisanja zgodovine. Njegovo
življenje se je končalo leta 1562. Izdal je:
Osvojitev utrdbe Siget na Ogrskem.
Franjo Glavinić, Kranjec, Kraševec, iz
frančiškanskega reda observantov, sedaj reformiranih. Mož, ki se ga je
treba spominjati po učenosti in ostalih vrlinah. Hvalevredno je
upravljal kranjsko provinco omenjenega reda. Izdal je:
Zgodovino Trsata.
Roko Kristusove [ljubezni].
O izvoru in razdelitvi bosanske in hrvaške province svojega reda.
Martin Bavčer, po rodu Kranjec, po domovini Vipavec.
Priključil se je Družbi Jezusovi, prevzel razne dolžnosti, predaval
humanistične in višje predmete.
Napisal je:
Zgodovino in noriške anale.
Panegirik. Ko je prevzvišeni cesar Leopold leta 1660 obiskal dedne dežele.
Anton Abič, Ljubljančan.
Spisi:
Zgodovina mesta Ljubljane, v nemškem jeziku.
Pavel Pucelj iz eksemptnega cistercijanskega reda,
stiški profes, je prišel na svet v Novem mestu na spodnjem Kranjskem.
Bil je enako pobožen kakor izobražen, neutrudljiv delavec ter izjemno
zmeren in trezen mož. Marljivo se je posvečal piljenju svojih učenih
razprav. Nato je opravljal službo priorja. Nezlomljivo in vztrajno je
prenašal artritične bolečine, ki so ga mučile pred koncem življenja.
Spisi:
Zgodovina preslavnega in starodavnega stiškega samostana.
Dejanja stiških opatov.
Boštjan Gotfrid Widerkehr pl. Widerspach, baron, po
izvoru iz Ljubljane. Na svet je prišel leta 1670. Ko je končal šolanje,
ni prepotoval samo vse Evrope, temveč skoraj cel svet. Temeljito je
preiskal in pregledal Afriko, Azijo in Ameriko.
Spisi:
Opis poti po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki. Običaji ljudstev, obredi, vera itn.
Anton Abič.
Janez Gregor [Dolničar pl.] Thalberg. Rodil se je
10. marca 1655 v Ljubljani.Javne ljubljanske
knjižnice.
Ljubljanski patrocinij, v Ljubljani leta 1683.
Potok solz duše, ki trpi skupaj s Kristusom, v Ljubljani leta 1686.
Zgodovina furlanske vojne, leta 1689.
Izreki Akademije združenih, leta 1690.
Zmagoslavni avstrijski orel, leta 1698.
Nebeški zaklad Ljubljančanov ali Vaje v pobožnosti višje bratovščine presvetega telesa Kristusovega, leta 1713.
Kronološki povzetek, ki vsebuje itn., leta 1714.
Pripravljeno za tisk:
1. Pet knjig kronološko-topografsko podane ljubljanske zgodovine, v kateri so opisani izvor, spomeniki, napisi, oblasti itn. mesta Ljubljane, nekdanje Emone, v foliu.
Ljubljanska cipresa ali Ljubljanski nagrobniki in napisi, v četverki.
Anali mesta Ljubljane od leta 1660 do leta 1718, v četverki.
Ljubljanske antikvitete, v četverki.
2. Zgodovina stare in nove ljubljanske stolne bazilike, v foliu.
3. Krona znamenitih mož slavnega kranjskega rodu.
Kronološki povzetek, ki vsebuje spomina vredne dogodke mesta Ljubljane od stvarjenja sveta do leta 1713.
4. Gledališče spomina Akademije združenih.
Javna ljubljanska knjižnica ali Poročilo […]
Čas naju sedaj opominja, dragi Lentul, naj si ogledava spomenike tistih, ki so z marljivim delom iztrgali iz pozabe rodovnike prastare krvi.
V premislek se nama ponuja že šesta podoba te dvorane, ki natančno prikazuje obraz.
Ta se je odlikoval v genealogiji, ki je med znanostmi najbolj naporna. Zelo marljivo je zbiral starodavne listine, jih vešče razločeval in pazljivo povezoval.
Janez Gotard Lukančič. Patricij domovine. Njegov
rojstni kraj je bil Ljubljana, kjer je 17. aprila leta 1665 srečno začel
življenje. Oče Gabrijel je slovel po mnogih zaslugah, mati Katarina je
bila rojena Maissrembel pl. Ober Weissau in Stockach. Ko je končal
šolanje in prepotoval dežele, si je za ženo izbral Marijo Cecilijo,
rojeno Fürenpfeil pl. Pfeilheim, s katero je imel 12 otrok. Njihov
seznam je mogoče poiskati v genealoški razpravi, ki jo je leta 1711 v
Regensburgu izdal Janez Sigfrid. [Službo] vicedomskega prisednika
Kranjske je marljivo opravljal več let. Potem je ves čas, ki si ga je
utrgal od družinskih skrbi, posvetil genealogiji. V tej znanosti se je
izjemno odlikoval ter s trdim in vztrajnim delom spisal štiri zvezke.
Življenje je sklenil 12. oktobra leta 1711, star 47 let.
Njegove razprave so:
Dvor kreposti ali Razne genealogije znamenitega kranjskega rodu.
Zvezek 1. Knezov in grofov.
Zvezek 2. Grofov in baronov.
Zvezek 3. Patricijev in deželanov.
Zvezek 4. Plemičev.
Franc Erazem pl. Hohenwart itn., po izvoru iz
slavnega rodu, je luč prvič ugledal 20. maja leta 1650 na starem
družinskem gradu Kolovec, ki je od Ljubljane oddaljen 4 milje. Ko je
zaključil šolanje in – kakor je v navadi – prepotoval razne dežele, je
bil s tridesetimi leti izvoljen za prisednika ograjnega sodišča. Svojo
službo je opravljal do zadnjega, kolikor so mu dopuščale moči, saj ga je
vse pogosteje mučila zlovešča bolezen. Ves se je predal plemenitemu
genealoškemu raziskovanju. Če bi radi vedeli za njegove navade: pred
hrupom ljudi se je vedno umikal v samoto, tako da so ga redko videli
zunaj lastnega doma. Veselilo ga je obdelovanje vrta in branje knjig.
Vedno je sovražil prepire, ki jim je ubežal, kjerkoli je le mogel. Do
poslednjega dne je živel v samskem stanu. Svetu je bil iztrgan ob
oktobrskih kalendah leta 1714.
Spisi:
Razne genealoške razprave.
Leta 1712 je razmišljal o ustanovitvi ljubljanskega kanonikata, vendar si je zaradi […] premislil.
Svetu je bil iztrgan ob oktobrskih kalendah 1714.
Zakladnica starodavnega kranjskega rodu ali Genealoški kodeks, v foliu.
Adam Matej pl. Sukovič, deželan vojvodine Kranjske,
tajnik koroškega glavarstva.
Oživljeni Mark Porcij Katon ali Genealoška zgodovina Hanibala Alfonza Emanuela Svetega rimskega cesarstva kneza Porcie.
Sedaj pa sva prišla do pravne znanosti, kjer bova omenila može, ki so
postali na tem področju tako znameniti, da ne bo njihova slava nikoli
ugasnila.
Mislim, da je treba med temi najprej omeniti plemenitega, nadvse
premišljenega in izobraženega moža Janeza Štefana
Florijančiča pl. Grienfelda, Ljubljančana. Rodil se je 26.
decembra leta 1663. Njegov oče je bil Adam, slovit in zelo sposoben mož,
mati pa Ana Elizabeta, rojena Frelih. Že od mladih nog so iz njega
sijali poštenje, bister um in resnost navad – v njem ni bilo nič
otroškega razen let. Ko je dokončal nižje in višje šole, si je na
preslavni univerzi v Ingolstadtu odprl pot do venca prava, ki ga je nato
osvojil v Sienni v Italiji. Ko se je vrnil v domovino, je zaradi slave,
ki jo je pridobil svojemu imenu, in zaradi božanske govorniške moči
dobil advokaturo. Izpolnjeval je vse dolžnosti neoporečnega pravnega
izvedenca. Prav tako je bil povsod zaščitnik vdov in sirot, ki jih je
zastopal brez plačila.
Leta 1693 je pri tridesetih letih stopil v zakon z Ano Genovefo, najodličnejšo izmed deklet, hčerko Janeza Kunstlja pl. Baumgartna in Ane Uršule, rojene Grundler, s katero je imel 6 otrok, 3 sinove in prav toliko hčera.
Leta 1699 je začel s čaščenjem božanskega Ivona, zavetnika pravnikov, ki se izvaja vsako leto na praznični dan z latinskim panegirikom in péto mašo v cerkvi božanskega Jakoba. Ta hvalevredni običaj je v navadi še danes.
Leta 1701 je imel v škofijskem dvorcu na javnem nastopu preslavne Akademije ljubljanskih operozov, ki jo je po svojih močeh odločno podpiral, resnično učen govor, s katerim je požel vsesplošno ploskanje.
Ne nazadnje njegovo ime ne bo sijalo v nesmrtnosti samo zaradi pravne znanosti in prirojene sposobnosti govora in poštenosti, temveč enako močno tudi zaradi starinoslovja in poznavanja starih rimskih kovancev. Poleg izvrstne knjižnice si je opremil slaven muzej ali zakladnico, da bi razveseljeval učene duhove domačinov in tujcev. Zbirka je vsebovala predvsem veliko število zlatih, srebrnih in bronastih kovancev antičnih vzhodnih in zahodnih cesarjev, konzulov in malikov, oljenke, ki so jih našli v grobovih v Ljubljani, solznice, lupine glinenih živali, razna znamenja in fragmente učene antike. Hude in skoraj nevzdržne bolečine v trebuhu, ki so ga mučile 15 tednov, je prenašal do konca življenja ne le nezlomljivo, ampak tudi – v osuplost vseh, ki so bili ob njem – mirnega duha in skoraj z nekakšnim veseljem. Umrl je 22. januarja 1709, star 46 let.
Izdal je:
Bik v jeziku ali Akademska razprava o starem in novem denarju, izpeljana zgodovinsko, politično in pravno, leta 1695.
Zaobljubno priporočilo, napisano Volbenku Vajkardu grofu Gallenbergu, namestniku in upravitelju, leta 1702.
Rokopis:
O starih kovancih idolov.
O starih kovancih cesarjev.
O kovancih družin.
Martin Pegij, po narodnosti Nemec, po rodu Kranjec,
po domovini Ljubljančan, je prišel na svet leta 1508. Tuja ljudstva so
ga, kakor priznava o sebi sam, dobrotljivo sprejela za svojega že v
mladih letih. Od dneva do dneva je vse bolj in bolj napredoval k uspehu.
Nazadnje ga je salzburški nadškof izbral za svetovalca. Dan smrti je
dočakal leta 1569, star 61 let, zapuščajoč svetu sledove svoje izjemne
modrosti, preudarnosti in kreposti. Izdal je:
Knjigo o služnostih, v Ingolstadtu leta 1560, v foliu.
Razpravo o pravu dednega zakupa, leta 1557.
Začetnico pravnih mnenj, leta 1564.
Razpravo o pravu in privilegijih dot, leta 1567.
Janez Pučar, Ljubljančan, je začel živeti 10. junija
leta 1597. Mož, obdarjen z raznovrstnimi telesnimi in duhovnimi darovi,
pošten in zgovoren odvetnik svoje dobe. Nato je prevzel službo višjega
tajnika, ki jo je opravljal sebi v zaželjeno čast. Od temeljev je
sezidal graščino Rakovnik pri Ljubljani, sijajno in razveseljujočo
stavbo. Umrl je leta 1656.
Izdal je:
Poročilo o potovanju presvetle avstrijske nadvojvodinje Marije, kraljeve soproge, španske infantinje, in nadvojvode Leopolda leta 1631.
Jurij Bohinjec, Ljubljančan, profesor rimskega prava
na dunajski univerzi leta 1672, dvorni in sodni odvetnik, svetovalec
dunajskega škofijskega konzistorija. Slavni profesor civilnega in
cerkvenega prava na starodavni in preslavni dunajski univerzi, véliki
rektor leta 1675.
Izdal je razpravo:
Hekatombe obveznosti ali Stotnija izjav, ki vsebujejo celotno materijo jamstev.
Simon Kimovec. Na svet je prišel 23. oktobra leta
1625 pri komendi sv. Petra malteških vitezov, od Ljubljane oddaljeni 3
milje, ki jo je oplemenitil s svojim rojstvom. Potem ko se je izobrazil
v nižjih in višjih šolah, se je posvetil študiju prava. Ko je postal
odvetnik, je bil skoraj enak starim govornikom, glede na zmožnost
govorjenja in odgovarjanja pa bi ga lahko primerjali s katerimkoli izmed
tistih, ki so razpravljali na forumu.
Umrl je 9. oktobra leta 1690, star 65 let.
Spisi:
Praktične določbe dežele Kranjske.
Matija.
Janez Danijel Erberg. Kazimir.
Mož, obdarjen z redko veščino govora, ljubitelj nepristranskosti, gotovo najbolj vnet v brezplačni pomoči ubogim. Sicer pa se je znal prilagoditi vsem stvarem, osebam in čustvom. Svojemu sinu Leopoldu je priporočil tri stvari: vednost, zmernost in vestnost. Da bi od samega začetka, kakor opozarja Lipsius, in izvora iskal pravo, še preden bi si prizadeval priti do drugih zakonov. Drugič, da bi se izogibal pohlepu, in nazadnje, da bi ga vodil resnični in božanski razum ter da bi občutljivo častil milo pravičnost.
Spisi:
Komentar k štirim knjigam predpisov civilnega prava božanskega cesarja Justinijana, razširjen z mnogimi pomembnimi vprašanji.
Jurij Weinzerle.
Matija Ferfila.
Gabrijel Lukančič, patricij Kranjske, se je rodil
23. decembra leta 1620 v Ljubljani. Že od najzgodnejših let je v sebi
gojil velikega duha. Ko je dokončal humanistične in filozofske šole, se
je predal pravu in ga z izdatno nadarjenostjo tudi dovršil. Zdelo se je,
da s svojo zgovornostjo pri izražanju mnenja kar vleče denar k sebi,
zato njegovi sodobniki niso neupravičeno govorili, da kraljuje na
sodiščih. Tako je dosegel položaj višjega tajnika ograjnega sodišča,
leta 1678 pa je bil nagrajen s službo prisednika, ki jo je opravljal v
veliko korist domovine vse do svojega poslednjega dne. Ta véliki mož je
dopolnil svoje dni 30. decembra 1683, star 63 let.
Spisi:
Postopki vojvodine Kranjske.
Razprava o ribištvu.
O sajenju dreves.
Matija Ferfila.
Janez Jožef Wallersberg. Rodil se je leta 1669 v
Ljubljani.
Ko se je lotil primerov, jih je obravnaval s srečno naglico. Njegova sposobnost pisanja je bila tako velika, vse je bilo tako zgoščeno in povezano z nekakšnimi nitmi, tako dodelano, tak način oblikovanja, da boste našli malo ali nič takega, kar bi bodisi manjkalo bodisi bilo odveč.
Spisi:
Civilne in kazenske sodbe.
Cirona […]
Učan.
Velika je bila njegova spretnost govora, hiter ogenj njegovega duha, rahločuten in lep njegov slog, zato je vreden, da se ga spomnimo.
Spisi:
Pravne sodbe in pravosodne odločbe.
Vermati.
Ki mu ded … namesto stricev …
V njem so bivale učenost, čudovito srečna nadarjenost in govorniška spretnost, zato pa tudi velika moč govorjenja in učinkovit govor.
Veliko se je ukvarjal s preučevanjem vrtnarstva.
Leta 1719 je postal tajnik glavarstva.
Spisi:
Zvežčič posvetovanj.
Matija Ferfila, Kranjec, Ljubljančan. Potem ko je
dokončal humanistične predmete, je izjemno dovzeten vpijal filozofijo.
Ko je nato poslušal Justinijanove predpise, so že opazili, da je enak
svojim učiteljem, zato je z majhnim naporom dosegel venec obojega prava.
Postal je član dunajske univerze. Prišel je v prečastiti dunajski senat
in postal leta 1680 zaradi izjemne nadarjenosti z glasovi vseh sodnik
cesarske rezidence, mesta Dunaj. Po splošnem mnenju vseh, ki so ga
pobliže spoznali, je bil enako učen kakor pravičen. Ko je srečno dovršil
svojo službo, star več kakor šestdeset let, je prenehal živeti zase, ne
pa tudi za naslednje rodove, in je zapustil srečen spomin nase.
Spisi:
O statutarnem pravu, na Dunaju v Avstriji.
Jurij Weinzerle, Kranjec, doktor obojega prava,
profesor prava na preslavni dunajski univerzi, odvetnik avstrijske
državne blagajne. Leta 1635 je postal véliki rektor iste univerze.
Spisi:
…
Da nama zaradi dolgega zadrževanja ne bi potekel čas, dragi Lentul, se premakniva in sedaj preglejva tiste, ki so se odlikovali v medicini.
Osma podoba zapovrstjo, ki jo je treba postaviti na čelo knjig
zdravnikov, prikazuje obrazne poteze Davida Verbca,
ki si je to čast zaslužil zaradi redkih duhovnih darov. Ta se je rodil
leta odrešenja 1578 v Ljubljani na Kranjskem plemenitemu očetu Jožefu,
glavnemu prejemniku svetega cesarskega veličanstva v Ljubljani, in
materi Mariji, rojeni Steklina, ki se jima je rodil tudi Janez Krstnik
Verbec, leta 1626 povzdignjen na položaj ljubljanskega župana. To službo
je hvalevredno opravljal tri leta. Ko je [David] dokončal nižje in višje
šole, se je v Padovi izobrazil v medicinski vedi in prav tam dobil tudi
venec. Potem je odšel v Ulm, švabsko cesarsko mesto, kjer je v skrbi za
zdravje bližnjega sebi v največjo čast in hvalo vse do konca opravljal
delo mestnega zdravnika. Čas, ki mu je preostal od domačih skrbi, je kar
se da natančno posvetil pisanju knjig. Mož, ki si nadvse zasluži vsako
hvalo, je svoje življenje končal v Ulmu leta 1636, star 58 let.
Izdal je razprave:
O temperamentih, v Kemptenu leta 1598.
Iatrokemična raziskava o modri galici, v Augsburgu leta 1626.
Medicinska vaja o kugi, v Kemptenu 1617.
Človek – Nečlovek ali Raztelešeni tübinški spaček.
Dve knjigi o logiki …
Medicinska vaja o kugi, v Kemptenu leta 1618.
Medicinska vaja, drugi in tretji del, prav tam leta 1619.
Razna druga manjša dela.
Aleksander Verbec. Vidno nadarjeni preslavni sin
odličnega Davida je prišel na svet v Ljubljani. Ko je končal
humanistične in filozofske šole, se je marljivo posvetil medicinski vedi
in si tam tudi pridobil venec.
Izdal je:
Fizikalne opombe in aksiomi.
Janez Krstnik Ganser.
Umrl je 28. novembra leta 1688 v Novem mestu, star 49 let.
Spisi:
O boleznih žensk …
Pavel Hvalica.
Spisi:
Fizikalno-medicinska razprava o vročicah.
Anatomska opažanja.
Marko Gerbec. Izvira iz trga Šentvid pri Stični, ki
je od Ljubljane oddaljen 3 milje. Na svet je prišel 24. oktobra leta
1658. Starši so ga poslali v šole, saj je že kot deček izkazoval veliko
nadarjenost. Povsod je hitro napredoval. Ko je končal humanistične in
filozofske šole, se je posvetil medicini na Dunaju, ki so ga leta 1683
oblegali Turki. Štiri dni pred obleganjem se je napotil v Padovo, da bi
nadaljeval študij, od tam pa v Bologno, kjer je uspešno prejel lovorjev
venec. Ko se je vračal v domovino, ga je prehitel dober glas: najvišje
plemstvo ga je obsulo z naklonjenostjo in službami. Ves čas, ki mu je
ostal od domačih skrbi in poklica, je posvetil resnemu raziskovanju.
Leta 1688 se je pridružil Akademiji naravoslovcev. Potrudil se je, da
jim je vsako leto poslal svoja opažanja. Leta 1692 je postal član
Akademije ljubljanskih operozov. Upravičeno ga je treba prišteti k
njenim najbolj gorečim podpornikom. V simbolu si je izbral geslo »Za
ničevo nikdar« in ime Pozorni. Leta 1712 je bil soglasno izvoljen za
predsednika akademije.
V tisku je izdal:
Zavozlano razvozlano ali O zapletenih boleznih, leta 1692 v Ljubljani.
Ljubljansko letno stanje, v Ljubljani leta 1697, posvečeno stiškemu opatu Antonu.
Za leto 1698, posvečeno baronu Tauffererju.
Za leto 1699, posvečeno prevzvišenemu knezu Ferdinandu, ljubljanskemu škofu.
Za leto 1700, posvečeno Janezu Erazmu grofu Engelshausu.
Opažanja o vodenici, prav tako o zdravljenju vodenice.
O epilepsiji in krčih kakor tudi o čudoviti moči domišljije, v Nürnbergu leta 1699.
O kvartani kakor tudi o zeli, ki prežene vročico, v Nürnbergu leta 1700.
Opažanja o epilepsiji ob koncu nosečnosti, v Nürnbergu 1701.
O uporabi odvajal med mesečno čiščo in o bolečih krčih.
Opažanja o podhlajenosti pri odmrlem tankem črevesu, 1702.
Opažanja o sušici, o škodljivosti vina za otroke kakor tudi o hiranju z zaprtjem in utrujenostjo, 1703.
Opažanja o zdravljenju vročice s pikčastimi krvavitvami, 1704.
Opažanja o hudi krvavitvi umrle, 1706.
O metodi lomljenja in ponovnega spajanja železa, 1707.
O letnem stanju pri Ljubljančanih, zabeleženem leta 1709.
Medicinsko-fizikalni zagovor ljubljanskega ozračja, v Ljubljani leta 1710.
O letnem stanju pri Ljubljančanih, zabeleženem 1710, 1711, 1712, 1713, 1714, 1715, 1716 in 1717.
Vsa njegova dela so izšla v Frankfurtu leta 1713.
Rokopis:
Zagovor spomladanskega zdravljenja.
Frančišek Avguštin Bosio. Na svet je prišel leta
1663 v Ljubljani.
Spisi:
Medicinsko-praktični razmislek o apopleksiji.
Andrej Vidmajer.
Izdal je:
Higiena ali Razprava o zraku, jedeh in pijači.
Anton Lojk. Rojen leta 1679. Doktor svobodnih
umetnosti, filozofije in medicine, zaslužni vojaški zdravnik
prevzvišenega svetega cesarsko-kraljevega veličanstva, prokurator
Avstrijcev na dunajski univerzi leta 1717.
Spisi:
Medicinski postopki.
Božanski Leopold Avgust, slavljen v evharističnem govoru.
Janez Gašper Corusi. Rodil se je leta 1661 v
Ljubljani očetu Frančišku in materi Magdaleni Antoniji, Padovčanki.
Preselil se je in bil zelo v časteh zlasti pri tamkajšnjem plemstvu.
Poslednji dan je dočakal 4. oktobra leta 1712 v Varaždinu, star 51
let.
Spisi:
O mumijah.
Faber.
Jurij Žiga Pogačnik se je rodil poštenim staršem
leta […] v Ljubljani. Postal je celjski zdravnik. Poročil se je z vdovo
… Brez otrok. Postal je član Akademije naravoslovcev in operoz. Odšel je
v Celje, kjer je … skrbno in zvesto opravljal svoje zdravniško delo in
bil zaradi izjemne spretnosti zdravljenja v velikih časteh pri
velikaših. Bil je priljubljen pri someščanih, sodeželanih in sosedih ter
zelo cenjen zaradi svojih zaslug. Njegova človekoljubnost je pritegovala
poglede vseh. Pomagal je nesrečnim.
Kern. Coris. Raker.
To je nekoliko otožen obraz Konrada barona
Ruessensteina. Na svet je prišel leta 16[…]
Spisi:
Dialog, v katerem so predstavljena nova dognanja glede pridobivanja zlata in srebra.
Umrl je 12. avgusta leta 1668.
Spisi:
[…]
Boštjan pl. Rechbeg, zdravnik, ljubljanski
fizik.
Spisi:
Kemijske skrivnosti.
Umrl je leta 1685, star 67 let.
Janez Friderik pl. Rain, po izvoru iz nadvse
plemenite in starodavne družine baronov, [rojen] v Ljubljani leta 163[…]
Ko je končal humanistične in višje šole ter prepotoval dežele, kakor je v navadi, je postal prisednik ograjnega sodišča. Čas, ki mu je ostal od vsakdanjih skrbi, je posvetil študiju kemije. Zaradi poglobljenega znanja in izkušenj v tej vedi je bil ljub prevzvišenemu cesarju Leopoldu I. Umrl je …
Izdal je:
Splošno in naravno varovalo v vsakršni vrsti bolezni, pridobljeno iz narave in umetnosti, Kamen filozofov, pod pokroviteljstvom prevzvišene cesarice Eleonore Magdalene Terezije.
Petrus Catinus.
Spisi:
Kemijske operacije.
Jakob Ignacij Seiter. Sin ljubljanskega sodnika. Na
svet je prišel […]
Izdal je:
Sedmerna astralna luč, to je Modrecev zmagoviti Merkur, leta 1684, v četverki.
Janez Krstnik Peterman, Kranjec. Rodil se je leta
1652 v trgu Javornik, ki je od Ljubljane oddaljen 6 milj, očetu Janezu
in materi Ani, rojeni Sevin. Venec medicine je prejel v Rimu, kjer je v
svojo veliko čast zagovarjal teze pod pokroviteljstvom prevzvišenega
kneza Janeza Sigfrida Eggenberga, glavarja Kranjske. Leta 1679 je stopil
v zakon z Uršulo, rojeno Grundler, s katero je preživel 17 let brez
potomstva. Ker ni imel otrok, se je posvetil knjigam in osnoval bogato
knjižnico. Največji del je namenil kemični znanosti, s katero se je
uspešno ukvarjal. Poslednji dan je dočakal 6. junija 1696, star 44 let.
Spisi:
Razprava o kugi.
O boleznih žensk.
Medicinska posvetovanja.
Tem [kemikom] najbližje mesto si zaslužijo filozofi, ki raziskujejo naravoslovno znanje v samem jedru in si prizadevajo, da bi ga dokazali s poskusi.
Dvanajsta podoba zapovrstjo,Frančiška Bernarda Fischerja, ljubljanskega kanonika. Ta je
prvo luč ugledal ob majskih idah leta 1662 v Ljubljani. Ko je odrasel in
končal višje šole, je postal župnik v Rieggersu v Zgornji Avstriji v
passavski diecezi, nato spovednik blagodarne družbe sv. Uršule na Dunaju
v Avstriji, potem župnik v Zwettlu, leta 1703 passavski konzistorialni
svétnik in župnik mesta Baden, nazadnje leta 1705 ljubljanski kanonik.
Mož je bil srednje postave, velike učenosti, poleg tega pa trdno predan znanosti in zato sebi.
Umrl je osemnajst dni pred majskimi kalendami leta 1715 za posledicami astme, star 52 let.
Izdal je:
Matematičen dokaz, s katerim je pokazano, da morejo kristjani z zmernim trudom povrniti mesto Budim, leta 1684 v Celovcu.
Razne pridige. Pod pokroviteljstvom vzvišene cesarice Eleonore Magdalene. Na Dunaju 1687.
Noviciat posvetnih duhovnikov, na Dunaju.
Drevo življenja. Delo, koristno za vse stanove. Na Dunaju.
Zaobljubna spodbuda, orisana za Volbenka Vajkarda grofa Gallenberga, v Ljubljani 1702.
Luč sveta ali Spoznavanje vseh stanj sveta, na Dunaju.
Akademski cvetovi, natrgani v Emoni, v Ljubljani.
Prerokba o vzvišenem cesarju Karlu VI., španskem kralju, v Ljubljani.
Dan posebne svečanosti. Govor. Leta 1706 v Ljubljani.
Krona pravičnosti. Govor. Leta 1711 v Ljubljani.
Gašper Žitnik, Ljubljančan, rojen leta 15… Ko je
končal humanistične in višje šole, so ga odlikovali z vencem prava in
okrasili z naslovom palatinskega grofa. Zaradi velike učenosti je na
Dunaju v Avstriji predaval moralno filozofijo, nato [je postal] svétnik
presvetlega nadvojvode Karla v vzvišeni vladi Notranje Avstrije. Njegov
spomenik, postavljen leta 1612, je v župnijski cerkvi sv. Petra.
Aleš Strauss, Kranjec, Ljubljančan, odličen filozof.
Javni profesor in leta 1580 véliki rektor dunajske univerze. Letopisi ne omenjajo njegove starosti, kar je dobro. Vzvišeno življenje je namreč vedno odprto za vrline, če je pravilno razporejeno. Moder človek poskrbi, da lok življenja ni kratek. Leta pomnoži s svojo slavo in postane – da prevara smrt – nesmrten še za časa življenja.
Fulgencij Krt, Ljubljančan, je na svet prišel 2.
oktobra leta 1658. Po dokončanih humanističnih šolah, ko je v njem
skupaj z nedolžnostjo kar najbolj zmagovala modrost, so ga sprejeli v
sveti red božanskega Avguština, kjer se je odlikoval po nadarjenosti in
milini. Potem ko je na dunajski univerzi prejel venec teologije ter je
svojim predaval filozofijo in teologijo, so ga določili, da vodi
omenjeno dunajsko univerzo kot kancler. Nato je zaradi izjemne
nadarjenosti za vodstvo napredoval v upravitelja celotne avstrijske
province. Ko je nazadnje v Ljubljani svojim razlagal kanone, je 1. marca
leta 1713 odšel v lepše življenje, pri tem pa pustil za seboj veliko
praznino.
Spisi:
[…]
Jožef Kupfersin, Kranjec nizkega rodu, ki sta ga
poplemenitili modrost in krepost. Slaven filozof svoje dobe.
Najprej prošt pri Sv. Andreju, potem v Herzogenburgu, leta 1641 véliki rektor dunajske univerze.
Klemen Kopic, Kranjec, doktor svobodnih umetnosti in
filozofije, kaplan svetega cesarskega veličanstva in kanonik pri Sv.
Štefanu, nato leta 1629 razglašen za rektorja, da bi vodil preslavno in
starodavno dunajsko univerzo.
Oče Evgenij Hočevar iz reda reformiranih sv.
Frančiška, je vdihnil duh življenja 2. oktobra leta 1676 v Ljubljani. V
red je stopil 6. julija leta 1692. Na Sveti gori je leta 1702 predaval
filozofijo. V tem času je bil razglašen za generalnega lektorja
filozofije, leta 1710 pa teologije.
Delno je izdal, delno pa pustil v rokopisih:
Razprava o logiki, leta 1707.
Celotna skotistična filozofija, 1708.
Razprava o Sv. Trojici, leta 1713.
O blaženi viziji, leta 1715.
O celotni teologiji po Scotu, leta 1717.
Prav tako: Teološki teoremi o enem in troedinem Bogu.
O odredbah in sodbah.
Jurij Freyseisen, mož redke modrosti in previdnosti,
slaven filozof, je dal svoje ime cistercijanskemu redu v Rainu, kjer so
ga zaradi izjemnih duhovnih darov izvolili za opata. Kmalu je postal
tajni svétnik presvetlega nadvojvode Ferdinanda in predsednik komore.
Izvoljen je bil leta 1577, načeloval ji je 28 let. Življenje je zamenjal
za smrt 15. avgusta leta 1605.
… baron Neuhaus.
V duhovnika je bil posvečen […]
Frančišek Corusi iz reda sv. Pavla, prvega
puščavnika, Ljubljančan.
Spisi:
Lestev modrosti ali Filozofske tomistično-aristotelske trditve, leta 1717.
Pomni!
Bernard Fischer, Ljubljančan, tamkajšnji kanonik.
Rodil se je ob majskih idah leta 1662 staršem Janezu, plemenitemu možu
resnične dobrohotnosti, in materi Mariji Magdaleni, rojeni pl.
Kürchperg. Ta mož se je že v mladosti predajal pobožnosti in znanosti.
Ko je končal humanistične in višje šole, se je posvetil tako filozofiji
kakor teologiji in dosegel venec. Ko so ga posvetili v duhovnika, je
najprej prevzel službo župnika v Rieggersu v Zgornji Avstriji v
passavski diecezi, ki jo je opravljal štiri leta. Nato je postal
spovednik uršulink na Dunaju in župnik v Zwettlu, nazadnje pa župnik v
Badnu in passavski konzistorialni svétnik. Ko se je končno zares vrnil v
domovino, je postal 30. novembra leta 1704 ljubljanski kanonik
Kürchpergove ustanove, k utemeljitvi katere je obenem prispeval.
Umrl je osemnajst dni pred majskimi kalendami leta 1715 zaradi astme, star 52 let.
Izdal je:
Matematičen dokaz, s katerim je pokazano, da morejo kristjani z zmernim trudom povrniti mesto Budim, v Celovcu leta 1684.
Razne pridige. Pod pokroviteljstvom vzvišene cesarice Eleonore Magdalene. Na Dunaju leta […]
Noviciat posvetnih duhovnikov, posvečen vzvišenemu grofu Juliju Frideriku Bucelleniju, kanclerju svetega cesarskega veličanstva, na Dunaju.
Drevo življenja. Delo, koristno za vse stanove, posvečeno preodličnemu Janezu Filipu grofu Lambergu, passavskemu škofu in kardinalu. Na Dunaju.
Luč sveta ali Spoznavanje vseh stanj sveta.
Akademski cvetovi, natrgani v Emoni, v Ljubljani.
Prerokba o vzvišenem cesarju Karlu VI., španskem kralju, v Ljubljani 1711.
Gašper Sojer. Prvo luč mu je 24. decembra leta 1679
dala ugledati Ljubljana. Bil je sin revnih staršev. Že v otroštvu je
zasijal njegov živahen in oster duh, ki se je nagibal k znanosti, k temu
pa so ga tudi spodbujali. Ko se je lotil težkega študija, se je tako
izpopolnil v filozofiji, da so ga povsod prosili za nasvet. Po dokončani
teologiji so ga posvetili v duhovnika. Vestno je opravljal službo
notarja ljubljanskega vikariata, nato pa je bil imenovan za župnika pri
Sv. Petru zunaj ljubljanskega obzidja. Koristil je velikemu številu
ljudi. Vabili so ga k javnim filozofskim in teološkim razpravam, na
katerih je s presijajno srečno nadarjenostjo obravnaval tudi najtežja
vprašanja. Umrl je 17. junija leta 1717, star 38 let.
Adam Stör, Kranjec, Smledničan, rojen leta 1678 … Ko
je s pohvalo končal humanistične in višje šole, je bil posvečen leta
1702. Nato si je kot kooperator v Dobu odločno, predvsem z gorečimi
pridigami ljudstvu, prizadeval, da bi duše pridobil za Boga.
Spisi:
O naravoslovnih načelih.
Luka Madren, Kranjec, rojen leta 1693, zelo
skromnega rodu. Rojenice filozofu niti ne pomagajo niti ga ne ovirajo.
Njegova duhovna moč je bila občudovanja vredna predvsem zato, ker se je
lotevala vseh ved. Pri zapletenem ukvarjanju s filozofijo je zato
večkrat hitro razumel neko stvar, jo razložil drugim in jo obenem
dokazal.
Spisi:
O hvalevrednih.
O filozofih Aristotelove šole.
O moči duše.
O načelih moralne filozofije.
Frančišek Ksaver Rode iz eksemptnega
cistercijanskega reda, profes v Kostanjevici na Krki. Na svet je prišel
leta 1695 v Ljubljani.
Globoko zamišljeni obraz, ki ga opazujete, pripada Leopoldu Ludviku pl. Hohenwartu, patriciju Kranjske. Rodil se
je leta 1692 na Kolovcu. Znamenit je bil zaradi svojih prednikov, še
bolj pa zaradi prirojene modrosti in raznovrstnih vrlin. Ko je dokončal
višje šole, je po vzgibu vzvišenega duha sklenil raziskati prvine
stvari, kar je izvršil s tako srečno rahločutnim umom, da je bil
zabeležen v imenike matematike.
Spisi:
Način opazovanja nebesnih pojavov.
Fizikalno-matematična razprava o kometih.
Andrej Kobav, Kranjec, Cerkničan, iz Družbe
Jezusove. Rodil se je leta 1593. V Družbo Jezusovo je bil sprejet leta
1612, ko je bil star 19 let. Odličen mož, izobražen v višjih vedah in še
posebej v matematiki. Poučeval je v Gradcu. V tem času je bil razglašen
za doktorja filozofije. Vodil je kolegija v Judenburgu in Sopronu. Ko je
dopolnil svoje dni, se je 12. februarja leta 1644 preselil s tega sveta.
Izdal je:
Astronomske splošno potrjene oprostilne sodbe za Dionizija Malega zoper izvrstne kronografe o Dionizijevem splošno sprejetem štetju časa.
Življenje blaženega Janeza od Boga, ustanovitelja usmiljenih bratov. Z zamolčanim imenom.
Gregor Benko iz Družbe Jezusove.
Prvak v človeški modrosti, svetovalec v skrivnostih narave. Marljivi raziskovalec zvezd in zemlje. Mož ni bil velik po postavi, temveč po znanju in ostalih vrlinah.
Umrl je 28. maja leta 1688 v Ljubljani.
Spisi:
[…]
Janez Dizma Florijančič. Na svet je prišel leta 1691
v Ljubljani. Ni bil nevreden sin odličnega očeta Janeza Štefana in
matere Genovefe Kunstelj.
Izbrana horologija iz splošne umetnosti izdelovanja sončnih ur.
Lovrenc Danijel pl. Wolwitz, patricij, rojen v
Ljubljani.
Izdal je:
Matematična vaja ali Katoptrični, steganografski in kavstični vzorec za ukrivljene žarke iz gladkih ogledal, v Ljubljani leta 1709.
Janez Jožef Locatelli, Kranjec, s Plavža na
Jesenicah.
Spisi:
O meteorologiji.
Mislim, da je treba tu najprej omeniti Franca Antona pl.
Steinberga, patricija Kranjske, čigar barvno podobo opazujete
sedaj. Njegov rojstni kraj je bil Kalec pri Pivki, kjer je prišel na
svet 28. oktobra 1684. Poročil se je …
Ivona …
Tega moža so zaznamovale velike vrline, neizmerna nadarjenost ter gotovo poznavanje številnih znanosti in veliko problemov. Obravnaval pa je predvsem geografske, nato polemične. Leta 1718 je popravil javne ceste na Krasu in čez Hrušico.
Spisi:
Uvod v geografijo po načelih geografske vede.
Vajkard Ferdinand grof Barbo. Na svet je prišel leta
1670. Ni bil znan samo po imenitnem rodu, marveč tudi po pobožnosti,
milini in blagodušnosti. Izjemno je bil predan znanosti in gnomoničnim
raziskavam, še zlasti geografiji, v kateri se je odlikoval. V zakon je
stopil z Marijo Renato grofico Wels, s katero je imel dva sinova in tri
hčerke. Bil je prejemnik deželnih stanov. Obolel je za marazmom. Da bi
se pozdravil, je odpotoval v Benetke, vendar se je neuspešen vrnil.
Poslednji dan je dočakal 30. novembra leta 1709, star 39 let.
Spisi:
Moralna in politična geografija.
O vojaški arhitekturi.
Andrej Bognar, Kranjec, Smledničan.
Rodil se je leta 1686.
Spisi:
Matematična vaja ali Ravninska geografija, enakovredna sferični geografiji, leta 1708.
O zarokah in zaročanju otrok.
O skrivni zaroki.
O zakonu, sklenjenem kljub prepovedi.
Gašper Storseg. Rojen leta 1689.
Spisi:
Geografski prikaz, ki s pomočjo krilatega križa prikazuje ravnino v sferični paraleli, leta 1708.
V tej zvrsti je najslavnejše ime Janeza Gössa, ki
izvira iz Ljubljane. Zelo se je posvečal filozofiji, še posebej pa
astronomiji, v kateri je s trajno vnemo toliko dosegel, da je zlahka
prekosil svoje sodobnike. Uspeval je okrog leta odrešenja 1632, kakor
lahko vidimo iz astronomskih opažanj in koledarjev, ki jih je izdal.
Kdaj pa je v resnici prišel na svet in umrl, si ne drznemo zatrditi.
Izdano:
Astronomsko-astrološke napovedi.
Katoliška praksa, urejena po dnevih.
Janez Jurij Hočevar, Novomeščan, doktor obojega
prava, je začel na tem svetu živeti 2. oktobra leta 1656. Ko je – kakor
je navada – dokončal šole, se je lotil prava, katerega venec je dosegel
na znameniti univerzi v Padovi leta 1686. Dne 26. oktobra leta 1690 je
stopil v zakon z dekletom Marijo Katarino, rojeno Mengalija, hčerko
ljubljanskega svétnika, s katero je imel štiri sinove in sedem hčera.
Med njimi Jožef Fortunat, ki je bil leta 1716 posvečen v duhovnika, in
Karel Dizma … Leta 1695 se je pridružil Akademiji operozov s privzetim
imenom Čisti. Nato je bil sprejet med člane Akademije filharmonikov.
Leta 1701 je postal njen drugi predsednik. Kolikor mu je ostalo prostega
časa od domačih skrbi, se je veselil in ukvarjal predvsem z astronomijo
in glasbeno umetnostjo. V obeh se je odlikoval. Umrl je 22. avgusta
1714.
Njegovi spisi:
Astrološka razprava ali Zanimiva in izbrana astronomska opažanja, leta 1693.
Amulet trpečega sveta, obrnjen k večji slavi največjega in naboljšega Boga, leta 1685.
Rodovna znamenja, prerokovana iz zvezdnih poti.
Muzikalije. 24 lavretanskih litanij, ki jih je zložil sam.
Prefekt: Podoba, ki jo vidite, predstavlja Frančiška Bernarda barona Tauffererja (podobo je
treba iskati pri gospodu Krištofu Dinzlu v Perovem).
Spisi:
Zakoni praktične geometrije.
Janez Mihael pl. Chumberg, patricij Kranjske,
polkovnik, konjeniški stotnik svetega cesarskega veličanstva. Na svet je
prišel v Ljubljani. Sem je bil uvrščen, ker je pridružil Marsa Paladi –
orožje znanosti. Po obiskovanju višjih šol se je posvetil geometriji, še
posebej pa gradnji utrdb. Nato je sledil Marsu. Ker je bil pri
opravljanju dela marljiv, je iz dneva v dan napredoval v višje častniške
čine. Vrednosti ne samo enkrat zlomljene traške lune tega heroja niso
cenili, dokler ga ni obkrožila sovražna množica in je padel v roke
nasprotnikov, kjer ga je ugrabila zavistna smrt. Kljub temu bo njegova
sijajna slava živela v srcih zanamcev. Umrl je 6. decembra leta 1683 v
Budimu v turškem ujetništvu.
Spisi:
Opažanja o gradnji utrdb.
Marko Blažič, Kranjec, Vodičan, rojen leta 1653,
skromnega porekla, ki ga je poplemenitil z doseženo pohvalo modrosti.
Ker je bil uspešen tako v nižjih kakor v višjih šolah, je povsod obdržal
prvenstvo. Pri tej vnemi za študij ga je zelo pogosto oviralo
pomanjkanje. Ker je bil kot filozof v resnici zadovoljen z majhnim, je
znal živeti tudi s svojo revščino. Nič ponižnejšega ni bilo od njegovega
govora, nič prijetnejšega, ko je modroval ali ko je umirjen odgovarjal,
končno pa tudi, ko je bil ves kakor sestavljen iz zakonov filozofije.
Zadovoljen sam s seboj se je imel za nadvse srečnega.
Spisi:
Praktična geometrija.
Elementi trigonometrije.
Karel Jožef pl. Wiesenthal, patricij, se je rodil 2.
februarja leta 1682 v Ljubljani očetu Janezu Petru in materi Mariji Ani
baronici Gallenfels. Ko je zaključil humanistične predmete, se je
izobrazil v plemiškem kolegiju v Parmi. Leta 17… je vzel za ženo
Klavdijo Ivano, hčerko Janeza Jurija pl. Werthenthala in Marije
Magdalene, rojene pl. Wünkler.
Spisi:
Uvod v geometrijo.
O uporabi geometrijskih meril.
Hueber.
Andrej Lavtar, Kranjec, Selčan, rojen leta 1654. Bil
je skromnega porekla, vendar se je že v mladosti predajal znanosti.
Lotil se je študija filozofije in poslušal načela geometrije. Bil je
vztrajen učenec teh naukov, ki so mu jih podajali. Duha je napolnil z
željo po znanju in od tam vsrkal neverjetne izkušnje.
Spisi:
Splošni geometrijski elementi.
O konstrukciji osnovnih geometrijskih instrumentov.
Ti, ki sem jih malo prej naštel, so se bili največ ukvarjali z miselnimi operacijami. Ker pa raznolikost razveseljuje, [naju] duh sedaj vodi k pregledovanju tistih, ki so se bili ukvarjali s stvarmi, poživljajočimi duha, namreč tistih, ki so bili gojili glasbo.
Agezilaj: V tej zvrsti je najbolj znamenito ime
Janeza Bertolda Höfferja, patricija Kranjske,
ustanovitelja Akademije ljubljanskih filharmonikov, čigar obraz kaže ta
slika. Prvo luč mu je 24. julija leta 1667 dala ugledati Ljubljana,
glavno mesto Kranjske, in sicer pod srečno zvezdo zaradi prirojene
blagosti značaja, očitne nadarjenosti in prijetne zgovornosti. Že v
mladosti se je predajal znanosti: bistroumno mnenje je izražal na vseh
področjih znanja. Ko je prepotoval razne dežele in se vrnil v domovino,
je postal prisednik ograjnega sodišča slavne vojvodine Kranjske. Kolikor
mu je ostalo časa od resnih zadev, se je popolnoma predal glasbi, tej
mogočni gospodarici naših duš, h kateri ga je tako močno vleklo
prirojeno nagnjenje.
Zdravje je srečno užival do 40. leta starosti. Od tedaj naprej je priklenjen na posteljo trpel artritične bolečine, kar pa ni oviralo tega, da je bil njegov dom skupno zbirališče vseh. Vsak dan so ga obiskovali predstavniki tako najvišjih kakor najnižjih slojev. Skoraj nihče ni prišel v Ljubljano, ne da bi se ga potrudil obiskati. Zato je bil vsem drag zaradi splošno znane priljudnosti.
Izdal je:
Magdalenino spreobrnjenje, večglasni oratorij, predstavljen v Ljubljani leta 1715.
Zmagovita potrpežljivost v Božjem prijatelju Jobu, oratorij za štiridesetdnevni post, izveden v Ljubljani leta 1716.
Smrt in življenje, glasbeno-dramski oratorij.
Lilija, oratorij, leta 1715.
Latinsko-nemška epiteta, leta 1716.
… Dolar, Kranjec, Kamničan, iz Družbe Jezusove.
Izvrstni skladatelj glasbe svoje dobe. V tej zvrsti se je tako odlikoval, da je po smrti za seboj pustil veliko praznino.
Izdal je:
Drama ali Usmili se me, Bog itn. Na Dunaju v Avstriji leta 1666.
Janez Jakob Labasar pl. Laubenburg. Rodil se je leta
1656 v Ljubljani.
Umrl je 23. februarja leta 1703.
Spisi:
Manjše glasbene drame.
Janez Gašper Gošelj, Ljubljančan.
Ta je bil mojster zlasti v veščini nadvse spretnega igranja na čembalo in brenkanja na harfo.
Leta 1711 je postal ravnatelj Akademije ljubljanskih filharmonikov.
Umrl je 15. februarja leta 1716.
Spisi:
Zvezek glasbenih kompozicij.
Maše s potrebnimi glasbili.
Večerniški psalmi.
Janez Andrej Mugerle pl. Edlheim, Ljubljančan, je
prišel na svet 22. novembra leta 1658. Njegov oče je bil Janez Jožef,
slaven odvetnik svoje dobe, mati pa Marija, rojena Rokner. Ko je
odrasel, se je posvetil pravu. Z očetovo pomočjo je najbolj napredoval
pri zagovarjanju strank. Imel je tri soproge zapovrstjo. Prva je bila
Barbara Rüf, ki mu je dala Marka Jožefa. Druga Marija Heller, od katere
je dobil osem hčera, ki jih je razen dveh izgubil v zibki. Tudi sama
mati je sledila kruti usodi. Kot tretjo je oženil Rozalijo Terezijo
Frančiško, rojeno pl. Werthenthal, patricijskega stanu, ki je rodila
Frančiška Mihaela, Andreja Antonija in Karla Riharda ter hčerke
Frančiško, Ano Dorotejo in Moniko Rozalijo. Kolikor mu je ostalo
prostega časa od domačih skrbi, ga je posvetil premili harmonični
umetnosti. Na lutnjo je igral s takšno spretnostjo in veščino, da je
poslušalce s svojo ljubkostjo spravil v zamaknjenje. Leta 1712 je postal
ravnatelj Akademije filharmonikov.
Smrti se je uklonil 26. avgusta leta 1711, star 53 let. Pokopan je v svoji kapeli v cerkvi sv. Mihaela devic reda sv. Klare.
Mihael Omerza. Na svet je prišel dne 28. septembra
leta 1679 v mestu Kamnik, ki je od Ljubljane oddaljeno 3 milje. Ko je
končal študij filozofije in teologije, je v svojo veliko čast opravljal
službo vikarja stolne cerkve.
Mož izjemnega poštenja, učenosti in prijetnih navad.
Leta 1715 je postal župnik na Igu.
Spisi:
Božanska Magdalena spokornica. Sveta drama za več glasov, leta 1709.
Dobri pastir. Izveden z glasovi v hiši višje bratovščine presvetega telesa Kristusovega leta 1710 v Ljubljani.
Žalostna Mati. Glasbena drama, zapeta leta 1711 v Ljubljani.
Kristus nosi križ. Oratorij, prikazan na veliki petek leta 1712 v Ljubljani.
David prosi za ljudstvo za odvrnitev grozeče nesreče. Sveta drama, izvedena na veliki petek leta 1713 v Ljubljani.
Janez Krstnik Polec. Na svet je prišel dne 10.
junija 1685 v Ljubljani.
Spisi:
Večglasne skladbe za 4 violine in 5 glasbil.
Volbenk Konrad Andrej pl. Siberau, patricij
Kranjske, se je rodil 25. novembra leta 1688 v Ljubljani. Ko je končal
humanistične predmete in filozofijo in ostal brez očeta, ga je njegov
skrbnik leta 1709 poslal v preslavni parmski plemiški kolegij, kjer je
poleg študija prava svojega duha posvetil vsakovrstnemu igranju na
godala – njegovo poznavanje tega že prej ni bilo majhno –, in sicer s
tako srečnim uspehom, da je na javnem akademskem nastopu v tej glasbeni
zvrsti vsem tekmecem zlahka iztrgal palmo.
Ko se je vrnil v domovino, se je pridružil akademikom filharmonikom in leta 1716 s hvalo prevzel službo ravnatelja.
Spisi:
Večglasne duhovne skladbe.
Simfonije za 2 violini z basom.
Jožef Fortunat Hočevar, rojen 11. julija leta 1693 v
Ljubljani.
Spisi:
[…]
Jurij Blatnik, Kranjčan, rojen leta 1693.
Spisi:
Večglasne maše.
Usmili se.
Kraljica nebeška.
Pozdravljena, Kraljica.
Nič manj prijetnih reči Vam ne bom zaupal, Lentul, če bova pregledala tiste, ki gojijo tri najbolj plemenite umetnosti, slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo.
Podoba, ki jo vidite poleg Bertolda Höfferja, pripada Juriju Adamu baronu in gospodu Grimšiču, ki se je rodil 25.
marca leta 1676 v starodavni družini staršema Janezu Ludviku gospodu
Grimšiču in Ani Barbari, rojeni List pl. Sigerstorff. Prvo luč je
ugledal na družinskem gradu Grimšče na ozemlju Bleda, ki pripada
gospostvu briksenških škofov. Prve temelje izobrazbe je položil doma. Ko
jih je osvojil, se je predal višjim šolam in jih zaradi srečne
nadarjenosti vse kar najhitreje končal. Čas, ki mu je preostal, je
porabil za plemenito urjenje v slikarstvu. V tej zvrsti se je, ker je
bil nagle pameti, tako odlikoval, da so dela, ki jih je naslikal,
presegla dovzetnost in pričakovanje mnogih ljudi. Ni imel namreč
nobenega vodnika, od katerega bi se učil osnov, kakor je v navadi. Ko je
odrasel, se je nameril, da se odpravi čez morja in si ogleda Rim,
emporij vseh umetnosti, še posebej slikarstva. Tam je prispel do cilja
svojega genija in ostal precej časa. Pod pokroviteljstvom preslavnega
umetnika, vélikega Maratte, je nemalo napredoval. Z daljnovidnim
značajem je vsem vzbujal željo po spoznavanju raznih stvari. Podobno in
z zadovoljivim uspehom se je predal študiju arhitekture in
vojaško-strateške umetnosti. Ko se je vrnil, je postal prisednik
ograjnega sodišča in vicedomski svétnik svetega cesarskega veličanstva.
Nato se je poročil z vdovo … baronico Wintershoffen, s katero je živel v
ljubezni brez otrok.
Leta 1712 je začel v zasebni hiši voditi Akademijo slikarstva – najimenitnejše umetnosti.
Spisi:
Opozorila vladarju, politična razprava.
Razprava o civilni arhitekturi.
Raziskava praktične geometrije.
Razprava o vodovodih.
Janez Jožef pl. Zergollern, patricij Kranjske. Rodil
se je 21. januarja, na praznik sv. Neže, leta 1684 v Ljubljani staršema
Frančišku Viljemu pl. Zergollernu, patriciju Kranjske, in Elizabeti,
rojeni Gründler pl. Grünberg, ogledalu vseh kreposti, ki je slovela po
čistem življenju. Od njiju se ni naučil le poštenih navad, temveč se je
izobrazil tudi v znanostih, saj je že v mladosti gojil živahnega duha.
Toda ko je dokončal nižje šole, se je posvetil risanju. Priložnost za to
mu je ponudil oče, ki se je nemalo spoznal na to svobodno umetnost in je
imel v lasti veliko zbirko umetelnih slik. […] je sprejel … In da bi
stvar bolj natančno spoznal, ga je najbolj izkušeni mojster te umetnosti
Frančišek Remb v očetovi predmestni graščini Mali Rožnik ugodno …
…
Ko se je leta 1707 vrnil z Dunaja, je postal paž prevzvišenega kneza Ferdinanda, ljubljanskega škofa izmed grofov Kuenburg, kot cesarskega odposlanca na kraljevi dvor Portugalske. Ob tej priložnosti se je seznanil znajznamenitejšimi slikarji in se ni nič manj proslavil.
Aleš Žiga Tolij [Dolničar]. Na svet je prišel 5.
avgusta leta 1685 v Ljubljani.
Izdal je:
Hvalnica kmečkega življenja, v Benetkah leta 1713.
Rokopisi:
Obilje raznih učenosti.
Razprava o prednostnih prošnjah.
Opis nadvse plemenitega mesta Benetke.
Oglejske antikvitete.
Opis mesta Padova.
Vzvišene Perugie.
Znamenitosti blagodarnega mesta Rima.
Frančišek Remb je prišel na svet leta […] v
Radovljici na Kranjskem očetu Janezu Juriju in materi Uršuli.
Rodil se je leta 1674. Že v mladosti se je predajal risanju in slikanju. Ko je odrasel, [je odšel] v Benetke in Rim, najslavnejšo palestro veščakov te umetnosti na svetu. Tam je bival tri leta. Marljivo se je predajal študiju in si zaslužil, da so ga prišteli med dobitnike nagrad. Leta 1703 se je preselil v Gradec, kjer je ostal šest let. Od tam je odšel na Dunaj. Ko je tam razkazal primerke svoje umetnosti, je postal leta 1715 cesarski historični slikar. V slikarski akademiji knezov Liechtenstein je opravljal delo ravnatelja in korektorja. Dolgo bi trajalo, če bi naštel dela, ki so prišla na svet v nesmrtnost njegovega imena.
Adam Sontar. Po rodu izvira iz Ljubljane.
Slikarji se, kakor vemo, odlikujejo bodisi v eni bodisi v drugi slikarski zvrsti, v upodabljanju zgodovinskih prizorov, jagod, cvetja, marin, bitk in še nešteto drugih reči. Tako je naš Sontar zaslovel z živim slikanjem pokrajine, po domače Landschaften. Uspeval je okrog leta 1661.
Janez Koch, Novomeščan. Znan po umetnosti risanja
ali senčenja.
Ta se ni odlikoval samo v prikazovanju zgodovinskih prizorov, temveč predvsem v prikazovanju bitk in spopadov, po domače Schlachten.
Umrl je leta 1715, star 65 let.
Kralj, Ljubljančan.
Bil je znamenit historični slikar svoje dobe. V tej zvrsti je obdržal prvenstvo.
Bil je trdno prepričan, da nista le poezija in glasba tisti, ki imata veliko moč in sposobnost za oživljanje in razveseljevanje duha, ko si prva prizadeva za kreposti, druga pa olajša duha skrbi. Zdi se namreč, da palmo obema prevzema slikarska umetnost, saj ju ne le prekaša v tem pogledu, temveč pred našimi očmi obenem prikazuje dogodke, podobe, običaje in dejanja v daljnih deželah. Tem ta umetnost vrača nesmrtno življenje, ki ne bo nikoli pozabljeno.
Janez Lipec. Ko se je rodil, ga je sprejela
Ljubljana. Bil je slaven kipar svoje dobe. Uspeval je okrog leta
odrešenja 1484. Ko je bila na Mestnem trgu zgrajena stara ljubljanska
Mestna hiša, je – kakor poroča rokopis mestne registrature – izklesal
kipa Adama in Eve, ki še danes ponujata zgled umetniške veščine.
Peter Bezlaj, Ljubljančan. Mož, že od mladosti
predan arhitekturi. V tej zvrsti se je odlikoval. Ta je od temeljev
zgradil staro Mestno hišo, kakor priča ljubljanski rokopis.
Spisi:
Obravnava civilne arhitekture.
Matija Greischer. Rodil se je leta 1660 v Ljubljani.
Ko je končal humanistične šole, se je uspešno posvetil bakrorezni
umetnosti.
Umrl je v Budimu leta 1689.
Boštjan pl. Raigersfeld. Kranjec, ki ga je krepost
povzdignila do dostojanstva patricijskega stanu.
Vse življenje je posvetil blaginji domovine, da bi povrnil dolg njej, od katere je dobil luč.
Spisi:
[…]
Anton Jožef Zergoll.
Poslednji dan je dopolnil […]
Spisi:
[…]
Anton Zaharija Waldtreich, patricij. [Rodil se je]
28. avgusta leta 1662 v Ljubljani očetu Zahariji, augsburškemu
patriciju, in materi Ani Katarini, rojeni Pipan pl. Prunfeld. Leta 1695
je postal cesarski in stanovski mitninski prejemnik v Vranskem. Istega
leta je vzel za ženo plemenito dekle Marijo Frančiško, hčerko Janeza
Jerneja pl. Stemberga in Ane, rojene Zank.
Spisi:
Kompendij aritmetike.
O deljenju števil.
O zlatem rezu.
Lovrenc pl. Wolwitz. Rodil se je leta 1667 na Bledu
pri jezeru, ki je od Ljubljane oddaljen 6 milj. Poroko je slavil s
Katarino, rojeno Lav, s katero je imel otroke …
Še posebej se je odlikoval v aritmetiki.
Leta 1696 ga je glavni prejemnik deželnih stanov izbral za namestnika. To službo je vršil v veliko korist deželne blagajne.
Poslednji dan je dočakal 28. novembra leta 1715, star 48 let.
Janez Jurij Wagner. Prag življenja je prestopil leta
16… v Ljubljani.
Iz življenja se je umaknil […]
Spisi:
Aritmetična praksa.
Janez Jakob Karner. Na svet je prišel leta 1648 […]
Poročil se je z Marijo Suzano, rojeno Bosio. Z njo je imel šest otrok,
od katerih je tri smrtna usoda ugrabila že v zgodnjem otroštvu, trije pa
so preživeli: Janez Jožef, Frančišek, Anton.
Če kdo, potem se je gotovo on tako odlikoval v aritmetiki, da so mu zavidali.
Umrl je 28. aprila leta 1716, star 68 let.
Izdal je:
Kranjski kovanci z nemško primerjavo, posvečeni prevzvišenemu Janezu Antonu knezu Eggenbergu, vrhovnemu predsedniku, in vzvišenim stanovom, leta 1701.
Računanje cenitev. Uvod ali Sodnik za spoznavanje vrednosti katerekoli reči, posvečen prevzvišenemu maršalu grofu Auerspergu, leta 1701.
Kovanci treh narodov s predstavljenimi vrednostmi. Pod pokroviteljstvom presvetlih grofov Gallenberg leta 1700. V nemškem jeziku.
Raster.
Iz naše sredine je odšel.
Anton Jožef Zergoll. Na svet je prišel 12. februarja
leta 1665 v Ljubljani očetu Frančišku in materi Sidoniji Peonia. Ko je
končal študij in prepotoval evropske dežele, se je zelo dolgo mudil v
Amsterdamu, kjer je predan aritmetiki podal močne dokaze svoje
spretnosti. Bil je enako pošten kakor blag mož, predan znanosti. Umrl je
12. oktobra leta 1710, star 40 let.
Sedaj bova pregledala slednike morale, ki so v spisih beležili politične nasvete.
Agezilaj: Prav nič ne dvomim, dragi Lentul, da ste
že v času, ko ste bili še doma, slišali za Franca
Alberta Pelzhofferja barona Schönaua itn., drugega Lipsia naše
dobe in domovine. Lentul: Vsekakor veliko in od
tega vse častivredno, kar potrjujejo njegova dela sama, ki jih
znanstveniki povsod strahoma spoštujejo in ki izkazujejo njegovo več
kakor dovolj ostro razsodnost in koristna opozorila, utemeljena s
trdnimi argumenti. Agezilaj: Ta podoba, na katero
kažem s prstom, prikazuje njega, ki je avtor izbranih del. To je velik
mož.
Na svet je prišel leta 1645 v Ljubljani. Deček ni bil obdarjen le z lepo zunanjostjo, temveč tudi z bistroumnostjo, ki se ji je v zrelih letih pridružila vztrajna marljivost, tej pa je sledila izvedenost v nadvse znamenitih strokah. V moški dobi se je oprijel javnih služb in opravljal delo odbornika. V tako velikem možu je bilo pri opravljanju težavnih nalog opaziti veličino duha in čudovito ostroumnost, pri izvajanju načrtov pronicljivo premišljenost, pri razlaganju pa največjo doslednost. Svojega imena ni proslavil toliko s podobami prednikov, kolikor s spomeniki prejasne nadarjenosti in modrosti. Ker je slovel po globoki učenosti, so verjeli, da je s pisanjem svojih razprav ustvarjal prerokbe.
Za soprogo je vzel vdovo Magdaleno Ziriani. Ko je umrla, se je oženil z Marijo Konstancijo Regino baronico Paradeiser.
Umrl je 13. oktobra leta 1710 v Novem mestu, star 65 let.
Izdal je:
Politični Lakonec, ki zgoščeno podaja znanje o upravljanju države, v Augsburgu leta 1706.
Skrivnosti politike.
Avstrijska hiša, ustvarjena za najvišje dostojanstvo.
Žiga baron Herberstein. Rodil se je leta 1487 v
Vipavi na Kranjskem. Potem ko je dokončal humanistične šole, je dosegel
venec filozofije. Potem je prepotoval dežele in stopil v vojaško službo,
nato pa ga je pritegnila politika. To je zapustil, da bi kot cesarski
odposlanec prevzel razna poslanstva, na katerih je zapustil veliko slavo
svojemu imenu.
Izdal je:
Razpravo o občudovanju naravnih pojavov.
Genealogijo svojega rodu Herberstein.
Moskovske zapiske.
Janez Danijel baron Gallenfels. [Rodil se je] leta
1661. Ko je zelo uspešno končal humanistične šole, je v Salzburgu leta
1685 […] pravo.
Ko se je vrnil, [je opravljal] razne službe, zlasti prisednika ograjnega sodišča. Slava je enkraten zaklad modrecev, najčistejši dragulj življenja, kakor opozarja Lipsius.
Nato je postal glavni prejemnik deželnih stanov. Nagrada ni izostala: potem ko je postal odbornik, je postal še predsednik stanov.
Spisi:
Filološko vprašanje. Ali molk modrecev državi bolj koristi ali škoduje?
O trpljenju in motnjah duha.
Janez Friderik Raab pl. Rauenheim, patricij
Štajerske, Koroške in Kranjske. Predniki izvirajo iz Danske. Ta v
Ljubljani …
Kar ustvari ničevost, spodje požrešni čas. In ni ga dneva, ki tam ne bi izmaknil plena. Kar pa je posvečeno modrosti, obljublja večnost. In modrosti ni mogoče uporabiti bolje kakor v korist domovine.
Nikoli ga ne bi bili mogli najti drugače kakor pri branju, premišljevanju ali pisanju, kar je počel izjemno marljivo, sposobno, bistroumno in, kar je vedno najbolj pomembno, urejeno. Ob vsem tem je bil priljubljen pri prijateljih, ustrežljivih in zaslužnih ljudeh, razen tega pravičen, z eno besedo: resnih navad in človeški. Tudi iz tega razloga je bil nadvse ljub najvišjim mogotcem. Takšnemu človeku nagrade resnično niso izostale, saj ga je domovina v starosti … let postavila na čelo.
Spisi:
Javni dogodki slavne vojvodine Kranjske.
Etična vprašanja, vzeta iz desetih Aristotelovih knjig o morali.
Pravno-politični sklepi.
O načelih moralnih dejanj.
O svobodi, dobroti in zlobi moralnih dejanj.
Frančišek Krištof Bogataj. Na svet je prišel 4.
avgusta leta 1684 v Škofji Loki staršema Matiji Bogataju … in Ani
Frančiški, rojeni Benkovič.
Naziv je dosegel 4. decembra leta 1708 v Padovi. Leta 1711 je postal tajnik kranjskega vicedomskega urada. Leta 1712 si je za zakonsko družico vzel Ano Felicito, rojeno Ganser.
Tega izvrstnega moža so leta 1712 izbrali za prvega iz slavnega kolegija pravnikov v Ljubljani. Številnim študentom prava je začel tako pisno kakor ustno razlagati pravne predpise.
Spisi:
Kodeks vicedomskega urada za plemiče in mezdnike vzvišene vojvodine Kranjske. Zgodovinsko-politično-pravna razprava. Leta 1713.
Izbrana praktična opažanja o sodiščih Kranjske.
Še mnogo drugih bi morala prišteti v ta razred, toda njihova omemba bo bolj primerna na drugem mestu.
Prišla sva do obravnave govornikov. Arat pravi, da je treba začeti pri
Jupitru, torej bova po pravilih začela pri Frančišku
Coppiniju. Ta je namreč izpolnil vse dolžnosti govornika, enako
prijeten kakor resen, mil kakor jedrnat, vreden posnemanja tako po
gostobesednosti kakor po kratkosti. Prvo luč je ugledal leta 1682 v
Ljubljani. Potem ko je končal humanistične šole, je dal leta 1698 svoje
ime Družbi Jezusovi.
Peter Stergler, Kranjec, Kamničan. Leta 1618, ko je
bil star 25 let, je dal svoje ime Družbi Jezusovi. Ko je končal
humanistične razrede, je v veliko čast svojemu imenu predaval teologijo
na nadvse znameniti graški univerzi. Umrl je 8. avgusta 1642, ko je
izpolnil svoje dni.
V tisku je izdal:
Pesniško prepevanje lavretanskih litanij, v katerih posameznim naslovom litanij ustrezajo posamezni emblemi s svojo pesmijo, v Linzu 1636.
Cvetnik zgledov, v katerem je naštetih sedemdeset zgledov, prirejenih za pridigarje.
Latinsko-slovenski slovar.
Duhovno ogledalo začetka in konca človeškega življenja.
Janez Liberius, Ljubljančan, iz Družbe Jezusove.
Mož, nič manj znan po pobožnosti in duhovni čistosti kakor po učenosti.
Mnoga leta je v veliko zadovoljstvo slušateljev poučeval poetiko in
retoriko. Kot vešč govornik je v svojo veliko slavo s tribune v Gradcu
in na Dunaju ljudstvu predajal Božjo besedo. Poslednji dan je dočakal
leta 1678 v pleterski rezidenci.
Izdal je:
Nagrobni panegirik na pogrebu vojvodinje Lotarinške, soproge vojvode Franca Nikolaja, na Dunaju v Avstriji leta 1652, govorjen v akademskem svetišču.
Žalovanje bratovščine ali Nagrobni panegirik ob smrti presvetlega mladeniča Adama Mihaela grofa Althana, leta 1648.
Krištof Spindler. Na svet je prišel leta 1535 v
Ljubljani. Nadvse spreten govornik, ki je svoje ime zaradi slave
enkratne nadarjenosti izročil večnemu spominu. Svojim učencem je
predaval pravila, iz katerih so črpali govorniško veščino, tekočo iz
mlečnega izvira.
Spisi:
O delih govora.
O kvantiteti zlogov.
Izdano:
Pogrebni panegirik. Ob smrti Herberta barona Auersperga. Leta 1576.
Adam Bohorič, po rodu Kranjec. Ta zelo izobraženi
mož se je z veliko nadarjenostjo ukvarjal tako z vezano kakor nevezano
besedo. Marljivo in odločno je predaval humanistične vede. Ni znano,
katerega leta in kje je podlegel naravi.
Leta 1584 je izdal:
O latinsko-kranjski pisavi, umerjeni po naliki latinskega jezika, iz katere se zlahka opazi sorodnost moskovitskega, ukrajinskega, poljskega, češkega in lužiškega jezika z dalmatinskim in hrvaškim.
Frančišek Coppini iz Družbe Jezusove.
Urban Cavalier. Rodil se je revnim in poštenim
staršem ter se zaradi bistrega uma posvetil znanosti. Ko je končal
študij filozofije in teologije, je bil kmalu sprejet v gornjegrajsko
semenišče. Zaradi očitnih odlik je bil ljub prevzvišenemu ljubljanskemu
škofu Žigi Krištofu. Postopno je napredoval: najprej v kaplana župnije
Vransko, nato v škalskega župnika, po smrti N. Ernsta pa leta 1700 v
komisarja v Starem trgu. Nazadnje je bil leta 1713 izbran za župnika pri
Sv. Martinu zunaj Kranja. Delo pastirja je povsod opravljal v svojo
veliko čast, izpolnjujoč vse dolžnosti. Karkoli je zapisal in zasnoval,
je pustilo sledi njegove globoke nadarjenosti in izjemne preudarnosti.
Toda pri njem je bilo čudovito tudi to, da ni pri oblikovanju koncepta
nikoli nič dodajal, popravljal ali brisal. Imel je namreč tako plodovit
um, kakor da bi bil nekakšno gorivo, tako jasen kakor obilen, iz njega
pa je v enem neprekinjenem toku teklo vse urejeno brez odvečnega. Če si
ogledava [njegove] navade, je bil ljubitelj poštenja ter izjemen
častilec pobožnosti in učenosti.
Še za življenja je leta 1716 ustanovil štipendijo za gojenca v semenišču sv. Rogacijana in Donacijana. Spisi:
Stotnija izbranih pisem.
Janez Mihael Arh. Rodil se je leta 1678 v
Ljubljani.
Ko je moral, je podlegel naravi.
Izdal je:
Božanska deviška ljubezen. Prikazana v gledaliških igrah ob prazniku saturnalij leta 1701 v palači knezov Auersperg v Ljubljani.
Vorenc.
Spisi:
Latinsko-slovenski slovar.
Hipolit, Novomeščan, kapucin.
Izdal je:
Tomaž Kempčan, podan v slovenskem jeziku.
Spisi:
Slovar nadvse plemenitega slovenskega jezika.
Jordan Rakovič iz reda puščavnikov sv. Avguština.
Prvo luč je ugledal 10. novembra leta 1684 v Ljubljani. V red ga je leta
1705 v Ljubljani sprejel provincial Jožef Aichinger, ki je bil tedaj na
vizitaciji. Zaobljubil se je 14. novembra 1706. Leta 1707 je dokončal
filozofijo v Ljubljani, nato pa teologijo v Gradcu. Na obeh področjih je
ubranil javne teze. Poslali so ga v Ljubljano, da je opravljal službe
nedeljskega pridigarja, potem zakristana in varuha presvetega rožnega
venca, nazadnje pa subpriorja ljubljanskega samostana. Ko je leta 1716 v
ljubljanskem samostanu zasebno predaval humanistične predmete, je dobil
učence iz najvišjega plemstva.
Spisi:
Šolsko-domača vaja ali Kompendij pravil latinskega jezika od začetkov do retorike.
Kratka dialektika ali Vrata v filozofijo.
Abecednik kanonskega prava ali Kompendij kanonskega prava, potreben vsem spovednikom.
Lovrenc Čič, Kranjec. Rodil se je leta 1660. Že v
mladosti se je predajal učenosti, zato si je pridobil nemajhno
izvedenost na vseh področjih znanja. Da bi ubežal krivicam usode, si je
pridobil mnoge radodarne mecene.
Spisi:
Govor ob rojstnem dnevu.
Srečna prerokba leta 1681. Posvečena Janezu Krstniku Dolničarju, ljubljanskemu županu, za rojstni dan.
Izrek. Posvečen istemu leta 1682.
Znamenitega mesta Ljubljane upravičeno ne slavijo le zaradi lepote kraja,
gozda, ki obdaja njegovo središče, prijetnosti, radosti reke, ki teče
skozi to mesto, spomenikov učene antike, ki so bili izkopani tam,
gojenja znanosti, umetniške odličnosti, množice knezov in starodavnega
plemstva, spoštovanja vere in obilja svetih krajev. Zaradi časti in
izjemnih prednosti, ki jih ima, ga je tudi nadvse znameniti mož Janez
Ludvik Schönleben, dekan ljubljanske stolnice, gotovo prvak
zgodovinarjev svoje dobe […]Javne
ljubljanske knjižnice, npr. na začetku ali na koncu.
Kakor vidite, Lentul, sem obravnaval govornike in gojitelje humanističnih ved. Sedaj:
To je obraz odličnega pesnika Janeza Rudolfa
Coraduzzija, dragi Lentul. Rodil se je 7. aprila leta 1663 v
Ljubljani v znameniti družini baronov. Njegovi starši so ga zaradi zelo
velike nadarjenosti pri šestih letih poslali v šole, kjer je na vseh
področjih dosegel prvo mesto. Ko se je vrnil v domovino, je bil kmalu
izbran za prisednika ograjnega sodišča. V tem poklicu je zaradi svojega
bistroumnega sojenja veljal za preroka. Čas, ki mu je nato ostal od
javnih opravil, si je prihranil za sladkosti poezije, pa tudi za
politiko in zgodovino. Na vso moč je podpiral gojenje znanosti, saj je
kot predsednik Akademije operozov izpolnil vse dolžnosti učenega moža.
Leta 1696 se mu je v zakonu pridružila Maksimila Felicita, rojena
grofica Attems, ki mu je dala Karla Žigo. Potem ko mu je oba vzela
prezgodnja smrt, se je poročil s Katarino Renato pl. Fürenpfeil, ki mu
je rodila Karla Jožefa Rudolfa. Potomca, ki je veliko obetal, sta
vzgajala Ferdinand knez Auersperg in Lucij grof Strassoldo.
Spisi:
Cvetober različnih epigramov.
Izbrane pesmi, posvečene prijateljem odkritosti.
Akademske čebele.
Zadela ga je možganska kap. Umrl je 21. maja leta 1717 v Škofji Loki, star 55 let. Pokopali so ga v grobnico prednikov v cerkvi Marijinega vnebovzetja očetov frančiškanov v Ljubljani.
Jožef Zelenič. Na svet je prišel 16. februarja leta
1658 v Ljubljani. Prav tam je leta 1672 stopil v Družbo Jezusovo. V
Gradcu je poučeval poetiko, retoriko, etiko in filozofijo. Prav tam so
ga leta 1688 razglasili za doktorja filozofije. Teološki venec je
dosegel na Dunaju. Mož, srečno obdarjen z učenostjo, je umrl 12.
septembra leta 1712 v Linzu.
Izdal je:
Oton Avgust, svatbena igra, posvečena ženinu Jožefu I., vzvišenemu rimskemu in ogrskemu kralju, in nevesti Amaliji Hannovrski. Na Dunaju, v foliu.
Jošt Jakob Svetega rimskega cesarstva grof in gospod
Gallenberg. Rodil se je očetu Janezu Adamu in materi Feliciti
pl. Scheyer. Mož, enako znan po starodavnosti plemiške krvi kakor po
gojenju znanosti, zelo dobro znan Parnasu.
Poslednji dan je dočakal leta 1677 samski, star 23 let.
Izdal je:
Kratek opis gradu Lisičje.
Jurij Žiga baron Hallerstein. Rodil se je leta 1612
na Krasu na notranjem Kranjskem plemenitim staršem. Potem ko je
prepotoval razne dežele in si ogledal običaje ljudstev, se je željno
posvetil duhu. Ure, ki so mu ostale od domačih skrbi, je namenil
kastalijskim muzam.
Bil je blag in sposoben mož, vljuden in zgovoren, v resnih stvareh možat in resen, v drugih pa prijeten in šaljiv.
Umrl je leta 1686, star 74 let.
Izdal je:
Epigrami, pod pokroviteljstvom odbornikov Koroške, leta 1680.
Drugo delce, posvečeno slavnim stanovom Kranjske, leta 1682.
Svatovska pesem, z zamolčanim imenom, zložena za nekega prijatelja.
Janez Crenner. Na svet je prišel leta 1653 v
Ljubljani. Posvetil se je humanističnim šolam in filozofiji. Na Dunaju
so ga razglasili za doktorja filozofije in posvetili v duhovnika. Da bi
se lahko lotil reševanja duš, so ga takoj nato imenovali za župnika in
dekana v Obritzbergu v Avstriji. Zelo je bil zavzet za svoje delo.
Umrl je 7. julija leta 1711 v Obritzbergu v Avstriji.
Izdal je:
Srečna avstrijska zvezda, ki je vzšla na Leopoldovem dvoru na Dunaju, ali Rojstnodnevni aplavz, izročen presvetlemu novemu knezu Jožefu Jakobu itn., nadvojvodi Avstrije. Leta 1678 na Dunaju, v foliu.
Leto sreče, posvečeno svetemu cesarskemu veličanstvu Leopoldu I. in cesarici Klavdiji Feliciti. Leta 1674, v četverki.
Jurij Andrej pl. Gallenfels. Rodil se je leta 1651 v
znameniti družini baronov.
Spisi:
Zapiski k razpravam o Aristotelu.
Zvežčič izbranih pesmi.
Tri knjige o govorništvu.
Jožef Pogačnik iz Družbe Jezusove. Rodil se je 17.
marca leta 1671 v Ljubljani. Ko je končal humanistične šole, je bil
izbran za Družbo Jezusovo. Vanjo je kot novinec stopil 16. oktobra.
Potem ko je pohvalno opravljal razne službe, je bil povzdignjen na mesto
Izdal je:
Vélika Leopoldova dejanja.
Janez Pavel Kalin, Kranjec, Postojnčan.
Jurij Gotfrid pl. Wernegk, baron. Na svet je prišel
24. oktobra leta 1651 v trgu Tržič, ki je od Ljubljane oddaljen 6 milj.
Ta pa se je, vreden aonskega zbora, veselil izvirov, gajev in samote,
kakor je pri pesnikih v navadi.
Pred usodo je klonil na rodnih tleh v trgu Tržič dne […] leta 1715.
Spisi:
Hvalnice emonskih iatrofizikov, izvršene v vezani besedi, leta 1710.
Krona kreposti. Pesem, zložena v čast nekega mecena.
Pesniški užitki.
Jožef pl. Mesterle, Kranjec, Postojnčan. Na svet je
prišel leta 1682.
Bil je srečno nadarjen za pisanje poezije.
Spisi:
Pesem za rojstni dan, zložena v čast nekega mecena.
Praznično čestitanje prevzvišenemu in premogočnemu cesarju Karlu, ko je Sveto rimsko cesarstvo doseglo vrh, leta 1711.
Prostovoljni klic odobravanja ob godu anonimnega visokega duhovnika.
Izak Piscator, po rodu iz Ljubljane, duhovnik. Enako
pošten kakor izobražen mož, neoporečnih in treznih navad. Vneto se je
posvečal pisanju poezije, za kar je bil srečno nadarjen.
Dovršil je zgodbo življenja.
Izdal je:
Srečna prerokba ob rojstnem dnevu prevzvišenega in prečastitega gospoda kneza, gospoda Tomaža, ljubljanskega škofa, leta 1599.
Zadušnica s pogrebnimi pesmimi ob grobu Tomaža, devetega ljubljanskega škofa.
Janez Krstnik Pečnik, Kranjec, župnik v Avstriji … Z
enakim žarom je govoril ljudstvu, pomagal bližnjemu v stiski ter širil
čaščenje Boga.
Leta 1711 je izdal: Slava občudovanja vrednega Avstrijca, posvečena rimskemu cesarju Karlu VI. na slavni rojstni dan.
Škerpin iz reda sv. Frančiška reformiranih, rojen v
Kamniku.
Slovel je po Apolonovi umetnosti.
Spisi:
Malo delo epigramov.
Herojska zmagoslavna pesem.
Janez Krstnik Strniša, Kranjec.
Kaplan v Moravčah.
Upravitelj župnije na Vačah leta 1718.
Izdal je:
Bridko trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, opisano kronografsko, leta 1712.
O osmih nedeljskih pridigah v postnem času.
Jurij Vehovec.
Najsrečnejše znamenje iz devetih svetih imen sina Leopolda Jožefa in Amalije, leta 1701.
Prefekt: Podoba, ki si jo ogleduješ sedaj,
prikazuje izvrstnega filologa Janeza Andreja
Coppinija. Ta je prvič zadihal 18. oktobra leta 1653 v
Ljubljani očetu Frančišku, patriciju in protomediku, in materi Justini
pl. S. Flore. Temeljito se je izobrazil v nižjih in višjih šolah. Leta
1675 so mu podelili najvišji lovor medicine. Ko se je vrnil, se je leta
1682 poročil s Suzano Leopoldino, rojeno pl. Seethal, s katero je imel
sedem otrok: dva je že v zgodnjem otroštvu iztrgala smrtna usoda, trije
so bili posvečeni v duhovnike, hči redovnica v samostanu Mekinje,
drugorojeni … Leta 1715 je po smrti Pavla Hvalice postal protomedik.
Uredil si je bogato knjižnico izbranih knjig, v kateri se ni manj predajal Helikonu kakor rostri in v kateri je preživel večino dneva – nikoli manj brezskrben kakor takrat, ko je bil brez skrbi. Ko se je ukvarjal z znanostjo, je vedno izdajal znamenja zrelejšega duha, ki se dviga v višavo. Prav tako je dosegel ugled: veljaki so ga povsod cenili. Njegova modrost in izkušenost v stvareh sta namreč pritegovali poglede vseh.
Izdal je:
Emonska panaceja ali Sv. Kozma in Damijan, posebna zavetnika bolnikov, leta 1712.
Pripravljeno za tisk:
Razprava o oblikovanju zarodka.
O nalezljivi vročici, ki je na področju Kranjske mučila govedo, leta 1713.
Resno-šaljive moralne igre.
Frančišek Viljem Zergollern, patricij domovine.
Njegov rojstni kraj je bil Ljubljana, v kateri je leta 1653 ugledal prvo
luč. Starši so ga poslali v šole. Izkazal se je za zrcalo vsakovrstne
kreposti. Ko je odrasel, je prepotoval znamenite evropske dežele in se
naučil šestih jezikov. Prezirajoč mestne posle je užival v podeželski
samoti, svoj čas pa posvečal predvsem branju in zbiranju. Zaradi
prijetne zgovornosti so ga imeli posebej radi veljaki. Kot neomadeževan
zgled življenja je slovel zlasti po dobroti do revežev. Umrl je 28.
januarja leta 1710, star 57 let.
Njegovi spisi:
Filološko vprašanje. Je bolj sijajna prihodnost, ki jo vsebujejo otroci, ali tista, ki jo vsebujejo knjige?
Sveženj izbranih pisem.
Politični zapiski k Luciju Floru.
Hvalnica praočeta Adama.
Prevzvišenega Janeza Vajkarda, vojvode Šlezije in Münstra, kneza Auersperga.
Volbenk Herbert grof Lamberg. Potomec znamenitega
rodu, iz katerega je z mlekom vsrkal tudi popolno vedenje. Da pa na njem
ne bi sijale le časti prednikov, je starodavni rod osvetlil tudi z
lastnimi žarki razuma, modrosti in kreposti. Mož najgloblje
preudarnosti, bistre razsodnosti, rojen za skupno dobro. Zdelo se mu je,
da je vredno govoriti samo izobraženim ušesom.
Spisi:
Razprava o sodobnem političnem položaju.
Maksimilijan Leopold Rasp, Škofjeločan, patricij.
Rojen leta 1674.
Doktor svete teologije. Župnik v Kamniku.
Spisi:
Govor, povedan na kongregaciji sv. Križa in sv. Filipa Nerija.
Baron Janez Karel Valvasor.
Krepost in vodstvo staršev sta ga podžigala v humanistični šoli. Za spremljevalke si je izbral vse muze. Ko je postal starejši, je združil vse znanstvene vede. Božja previdnost ga je namenila koristi države. V deželni dvorani je glasoval za blaginjo domovine in se oglašal z nadvse bistroumno ciceronsko razsodnostjo.
Spisi:
Filološko vprašanje. Ali se modrost bolj kaže v dejanjih ali v besedah?
Marko Jožef Perizhoff. Na svet je prišel 23. oktobra
leta 1656 v Ljubljani očetu Marku, po rodu iz Celovca, prefektu deželne
registrature, in materi Mariji Magdaleni, rojeni pl. Novak. Ko je
odrasel ter dokončal nižje in višje pravne šole, je v službi nasledil
očeta. Leta 1685 je za ženo vzel dekle Marijo Magdaleno, rojeno Oplenič,
s katero je v izjemni ljubezni in slogi živel do poslednjega dne ter
imel otroke: Frančiška Jožefa, zdaj Adalberta, profesa reda sv. Bernarda
v Stični, Cecilijo Renato, Marijo Konstancijo, Marka Antona, Karla
Sigfrida, Katarino Terezijo in Matijo Henrika. Ustrežljiv mož poštenih
navad in ljubitelj samote. Nadvse in do konca življenja je ljubil
znanost. Predan je bil branju zgodovinskih knjig in zelo marljiv pri
zapisovanju spomina vrednih dogodkov. Včasih se je posvetil kemiji, na
katero se je nemalo spoznal.
Spisi:
Epigram o izjemni zmagi, ki jo je Kranjska leta 1593 izbojevala nad Turki.
Rešitve kemijskih vprašanj.
Gašper Freudenschuss, Ljubljančan. Mož, vreden
stoletnega spomina, saj je v sebi združeval izredno učenost, poštene
navade in dar prijetnega govorjenja. Zaradi izjemne nadarjenosti je
postal svetovalec bavarskega vojvode in freisinškega škofa Ernesta, nato
arhidiakon oglejskega patriarhata za zgornjo Kranjsko, nazadnje leta
1580 ljubljanski prošt.
Spisi:
[…]
Gašper Žitnik. Na svet je prišel v Ljubljani staršem
Gašperju in Marjeti. Po pravici ga je treba prišteti med filologe. Ko je
dosegel venec prava, je postal palatinski grof in apostolski protonotar,
nazadnje pa zaradi redkih duhovnih darov svetovalec v vzvišeni vladi
presvetlega nadvojvode Karla. Leta 1597 […] Leta 1603 so mu postavili
spomenik v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Franc Adam baron Lichtenthurn.
Spisi:
O dušnem miru.
Jošt Ferdinand baron Gusič, Novomeščan, se je rodil
leta 1671 očetu Janezu Žigi iz slavnega rodu Torkvatov, namestniku
poveljnika v Ogulinu in nato v Senju, nadzorniku morske meje kakor tudi
stotniku pešakov notranje Kranjske, ter materi Mariji, rojeni grofici
Barbo. Izvor te starodavne družine je opisal slavni genealog Pavel
Ritter leta 1681 pod naslovom Posnetek od Lucija o krbavskih grofih, ki
so izhajali iz rodu Gusič. Komaj je Jošt prerasel mladeniška leta, že je
hitel v Parmo, da bi vsrkaval osnove filozofije in prava na tamkajšnjem
znamenitem ateneju, ki je priča njegove tako vzvišene modrosti.
Spisi:
Vedenje, kakršno se spodobi viteškemu plemstvu.
Adam Sontner, Ljubljančan, izredni kanonik stolne
cerkve, javni apostolski protonotar svetega Apostolskega sedeža,
generalni vikar prevzvišenega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
Smrti se je uklonil dne 23. novembra leta 1641, star 44 let. Pokopan je v stolnici s spomenikom.
Spisi:
[…]
Karel Jožef Kapus pl. Pichelstein, patricij. Na svet
je prišel 24. oktobra 1664 očetu Janezu, nadvse poštenemu možu pristne
dobrote, in materi Mariji Katarini, rojeni Mazol.
Spisi:
Statutarno pravo vojvodine Kranjske.
Praktična opažanja.
O nesmrtnosti duše po Aristotelu.
Franc Anton baron Posarelli. Rodil se je leta 1694.
Zanj bi lahko verjeli, da izhaja od Minerve in Apolona, saj se je –
potem ko je dokončal humanistične in višje šole – posvetil vsaki vedi
lepe znanosti.
Spisi:
Kratki kompendij druge knjige Tita Livija, prvaka rimske zgodovine, leta 1711.
Janez Jožef Dinzl. Rodil se je leta 1678 v
Ljubljani.
Ko je končal višji študij prava na preslavni ingolstadtski univerzi, je izpolnil vse dolžnosti izobraženega moža, svoje slušatelje pa navdal z osuplostjo. Umrl je 27. decembra leta 1686 v Ingoldstadtu.
Oropan je bil življenja. Vzela ga je smrt. Prenehal je bivati med živimi. Duša je podlegla naravi.
Spisi:
Kompendij štirih knjig predpisov.
Problemsko vprašanje o namenu države.
Izdihnil je.
Spisi:
O telovadnih spretnostih.Javne ljubljanske knjižnice.
Spisi: O umetnosti jahanja, merjenja z mečem in bodalom, nošnji prapora,
sovražnega tekmovanja in skakanja na lesenega konja.
Papler, Kranjčan. Rojen 4. oktobra leta 1661.
Spisi:
Pravno-politična razprava.
Potem ko sva videla in pregledala do tedaj pokazano, je Lentul rade volje, dobrohotno in z občudovanjem sprejel vse in
zatrdil: Odkritosrčno moram priznati, da je to, kar mi je bilo
predstavljeno v tej knjižnici, preseglo vsa moja pričakovanja, naj so
bila še tako velika. Jaz [Agezilaj] pa bi mu
zaželel: Ker sem videl, da ste vedoželjni, zavzeti za učenje in za vse
iskreno dovzetni, bi lahko odgovoril na Vašo ljubeznivost: V zameno sem
spoznal, da ni malo takih, ki imajo tanek nos.
I. poglavje
Uvod v Javno knjižnico ljubljanskega Kolegija plemenitih
II. poglavje
Oprema in spomeniki knjižnice
III. poglavje
Teologi
IV. poglavje
Kanonisti
V. poglavje
Pridigarji
VI. poglavje
Asketi
VII. poglavje
Zgodovinarji
VIII. poglavje
Genealogi
IX. poglavje
Pravniki
X. poglavje
Zdravniki
XI. poglavje
Kemiki
XII. poglavje
Filozofi
XIII. poglavje
Matematiki
Poglavje
Geometri
XIV. poglavje
Astrologi
Poglavje
Aritmetiki
XV. poglavje
Glasbeniki
XVI. poglavje
Slikarji, kiparji in arhitekti
XVII. poglavje
Politiki
XVIII. poglavje
Govorniki
XIX. poglavje
Pesniki
XX. poglavje
Filologi
A
Ljubljana,Javne ljubljanske
knjižnice. Dolničar, ki ga je zasnoval v več različicah in
na raznih mestih v svojih rokopisih, ga je na konec zvezka zapisal
zato, ker je imel na voljo prazen prostor. Ni pa izključeno, da ga
ne bi uporabil v končni verziji dela, npr. v uvodnem ali končnem
delu dialoga med Agezilajem in Lentulom.
Leži ob hribu, lepo vidnem zaradi zelene barve, zavarovana z zelo staro trdnjavo. Ima obliko polmeseca, skoznjo pa teče nadvse prijetna reka Ljubljanica. Blešči se od znamenitih svetišč, med katerimi je najbolj sijajna stolnica, posvečena božanskemu Nikolaju, delo slavnega Andrea Pozza, ki s poslikavo vzbuja strmenje. [Ljubljana] je ponosna na svojo škofovsko čast. Ker je primerna za trgovanje in sklepanje poslov, je prepolna ljudi. Plemenitijo jo mnogi iz vrst najodličnejšega plemstva, s starodavnim rodovnikom in z viteškim dostojanstvom, pa tudi slavni možje in družine. Prebivalci so obdarjeni s preodličnimi sposobnostmi ter spretni pri ukvarjanju z znanostjo in pri prizadevanju za vse vrline.
Od tod prihajata Janez Ludvik Schönleben, gotovo prvak med zgodovinarji našega časa, in Anton Lazari iz reda sv. Frančiška reformiranih, preizvrstni teolog, slaven zaradi poznavanja mnogih svobodnih umetnosti. [Ljubljana] sije zaradi obeh bivališč muz, ki ležita na bregu reke: eno posvečeno sv. Donacijanu in Rogacijanu pod vodstvom očetov Družbe Jezusove, drugo, ki se imenuje Kolegij plemenitih, pa posvečeno sv. Karlu Boromejskemu in zaupano skrbi prečastitega ljubljanskega [stolnega] kapitlja. Tam je zelo obiskana Javna knjižnica, polna izbranih knjig. Tu je še mnogo drugih svetih in posvetnih stavb, ki naj zadostujejo, ostalih pa ne omenjam: šest moških in trije ženski domicili ali samostani, med katerimi izstopata kolegij Družbe Jezusove po sijaju stavbe in samostan devic družbe sv. Uršule, ki zavzema velikanski prostor in mu komaj najdete podobnega v avstrijskih deželah.
Izdaja Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na
Kranjskem obsega štiri najstarejše preglede slovstva na Slovenskem,
ki so jih med letoma 1560 in 1719 napisali Primož Trubar, Tomaž Hren, Janez
Vajkard Valvasor in Janez Gregor Dolničar. Omenjeni teksti predstavljajo ne
glede na zelo različne okoliščine nastanka prve začetke slovenske literarne
zgodovine pred njenim izoblikovanjem v znanstveno vedo na koncu 18. in na
začetku 19. stoletja. Izjemen pomen teh besedil postane jasno razviden šele
ob upoštevanju celotnega razvoja raziskovanja književnosti na Slovenskem,
zato je treba najprej zapisati nekaj besed o njihovem neposrednem
nasledstvu.
Marko Pohlin, začetnik slovenskega razsvetljenstva in preroda, je ob smrti
leta 1801 v rokopisu zapustil obsežen leksikon kranjskih piscev z naslovom
Bibliotheca Carnioliae,Slave vojvodine
Kranjske, zlasti poglavja o kranjskih pisateljih.
Trdnejšo znanstveno podlago je raziskovanju književnosti, predvsem slovenskih
protestantskih tiskov, zagotovil krog barona Žige Zoisa. Nova dognanja o
zgodovini slovenske književnosti je v kratki in poljudni obliki strnil
Valentin Vodnik, in sicer najprej v letih 1797 in 1798 v Povedanju od slovenskiga jezika, ki ga je v nadaljevanjih objavil
v Lublanskih novicah,Geschichte des Herzogthums Krain,
des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz.Grammatik der Slavischen Sprachen in
Krain, Kärnten und Steyermark iz leta 1809 prvi podrobno
rekonstruiral sosledje zapisov v slovenskem jeziku in ga dopolnil s
kritičnimi bibliografskimi podatki.Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den
benachbarten Provinzen iz leta 1825 samo korektno povzel in utrdil
Kopitarjeve ugotovitve.Literatur der Winden.
Avtor prvega bibliografskega spisa na Slovenskem je sam začetnik
slovenske književnosti, Primož Trubar (1508–1586).Register vnd sumarische verzaichnus aller windischen buecher, so
biß auf ditz 1560-isten jarr von Primo Trubero jn truckh geben
werde.Register vnd summarischer Innhalt, aller der
Windischen Bücher, die von Primo Trubero, biss auff diss 1561. Jar
in Truck geben seind.
Trubar je v registru predstavil šest svojih dotedanjih knjig, kakor so si
sledile od Katekizma v slovenskem jeziku iz leta
1550 do Drugega dela Novega testamenta iz leta
1560, izpustil pa je dva tiska iz leta 1555.Register, ki je bil poslan kralju in vojvodi,
tako ali tako spremljali izvodi opisanih knjig. Naslovom knjig sledijo
povzetki. Trubar je največ prostora namenil povzetku Katekizma v slovenskem jeziku in Prvega dela
Novega testamenta, ki ju je v tistem trenutku upravičeno štel
za svoji najpomembnejši deli.Register
sestavljen iz pragmatičnih, ne iz znanstvenih nagibov. Trubar je moral
učinkovito izpodbiti zlohotno trditev o kršitvi augsburške veroizpovedi,
zato se je posvetil zlasti dokazovanju pravilnosti verskih naukov v
svojih knjigah.
Nastanek Trubarjevega Registra je torej najprej
narekovala potreba po utišanju obtožbe o krivoverstvu, nato pa tudi
potreba po zagotovitvi visoke podpore pri nemotenem izdajanju knjig za
utrjevanje protestantske vere. Trubar je v tem seznamu svojih tiskov
jasno opredelil tako svoj prvi kakor drugi cilj: ni dokazal le
pravovernosti opisanih knjig, temveč tudi njihovo poslanstvo pri
spoznavanju Boga in pri širjenju prave vere med južnimi Slovani in
Turki.Register je bil sestavljen kot apologija, ki
pisanje in izdajanje slovenskih knjig zagovarja iz verskih razlogov. Z
istega stališča je Trubarjev knjižni opus dve desetletji in pol pozneje
ocenjeval kancler tübinške univerze Jakob Andreae.Register
upravičeno velja za prvega znanilca slovenskih literarnih zgodovin in za
eno zgodnejših bibliografij humanistične Evrope.
Avtor drugega pregleda slovstvene dejavnosti na Slovenskem je ljubljanski
škof Tomaž Hren (1560–1630), ki je dobil leta 1588 bivši stolni
kanonikat Primoža Trubarja in postal v nekaj letih najhujši nasprotnik
njegove dediščine. Antagonizem med luteranstvom in katolištvom, ki je
tako močno oblikoval življenji obeh mož, odzvanja tudi v delu Memoriale scribendorum ad reverendissimum episcopum
Seccoviensem.Gründlicher Gegen Bericht auff den falschen Bericht
Davidis Rungii. Ta knjiga je pod imenom Jakoba Rosolenza,
prošta v Stainzu, izšla leta 1606 v Gradcu v polemiki z Davidom
Rungejem, wittenberškim profesorjem teologije, ki je leta 1601 objavil
spis o preganjanju protestantov na Štajerskem, Koroškem in
Kranjskem.
Hrenov pregled obravnava kakor Trubarjev slovensko protestantsko
književnost, pa tudi urejen je enako – kronološko. S tem pa se
podobnosti med njima končajo. Memorial v
nasprotju z Registrom ni premišljeno sestavljeno
in dokončano besedilo, temveč samo osnutek poročila, ki je bilo pozneje
poslano sekovskemu škofu. Tekst je zato na več mestih nejasen, poleg
tega pa nam je dostopen le v prepisu iz leta 1924, saj izvirnika že vsaj
šest desetletij ni več v razvidu v ljubljanski Semeniški knjižnici. Še
bolj ločujejo Register in Memorial vsebinske razlike. Hrenov tekst ni podroben seznam
protestantskih izdaj s točnimi naslovi, temveč oris razvoja reformacije,
ki navaja kvečjemu knjižne zvrsti. Škof je poročilo začel z vnosom
herezije na Kranjsko, za katerega je okrivil barona Ivana Ungnada,
nadaljeval pa je s širjenjem nove vere v ljubljanskem krogu Matije
Klombnerja, Primoža Trubarja in njunih somišljenikov. Hren je nato
podrobneje opisal napredovanje protestantizma v naslednjih desetletjih,
pri čemer je med drugim obravnaval Trubarjevo življenje in delo, imena
glavnih kranjskih predikantov in vzpostavljanje evangeličanske Cerkve.
Nemalo prostora je posvetil protestantskim izdajam, zlasti Trubarjevemu
opusu, projektu prevoda in natisa Biblije, pa
tudi načinu financiranja in distribucije knjig.
Zdi se, da je bil Memorial zasnovan naglo in vsaj
delno po spominu. Zgodovinski oris slovenske reformacije je namreč na
več mestih netočen. Hren je kljub poznavanju virov, ki so mu bili na
voljo v škofijskem arhivu, večkrat brez pomisleka prevzel nepreverjene
podatke in površno povzel dogajanje.Registra, ki mu zelo verjetno niti ni bil
dostopen. Prav tako pa ni upošteval omemb slovenskih protestantov in
njihovih tiskov v starejših in sodobnih spisih Georgia Maiorja, Petra
Pavla Vergerija, Amanda Hanaverja, Matthaea Dresserja in Setha Calvisia
ter v Andreaejevem nekrologu in Rungijevi knjigi.
Odločna naravnanost Memoriala na negativno
predstavitev protestantov, ne pa morda na korektno poročilo o njihovih
kulturnih dosežkih, ki bi zajemalo iz čim več virov, ne preseneča. Samo
sedem let pred zapisom omenjenega osnutka, 29. oktobra leta 1598, je
prišel v Ljubljano ukaz nadvojvode Ferdinanda, naj protestantski
predikanti in šolniki v treh dneh zapustijo Notranjo Avstrijo.Memoriala pa je začela delovati protireformacijska komisija za
Kranjsko, na čelu katere je bil Hren.Memoriala. Hren
ga je napisal kot prispevek za polemično knjigo, ki je nameravala
reformacijo postaviti v čim slabšo luč. Zato se mu ni bilo treba
podrediti principu historiografske natančnosti, ki bi zgolj oslabil ost
njegovega sporočila. Memorial izpostavlja
predvsem napake in slabosti škofovih nasprotnikov. Hren je kranjske
protestante najprej diskreditiral na splošno, saj jim je očital
prevzetnost, objestnost, sovraštvo do pobožnega, treznega in čistega
življenja, nato pa je očrnil tudi posameznike, zlasti Trubarja, ki ga je
na primer obdolžil življenja s kar štirimi priležnicami zapored ter
finančnega izkoriščanja vojvodine Kranjske in župnije Derendingen.
Njegovim knjigam je poočital, da so prevedena dela najhujših
krivovercev. Celo Dalmatinov prevod Biblije, ki
mu je priznal veličino, je pospremil z lakonično ugotovitvijo, da se
prilagaja Lutrovi izdaji. Hrenov pregled je treba torej razumeti kot
obrnjeno podobo Trubarjevega. Če je Register apologija, je Memorial invektiva, ki protestantski književnosti odvzema
legitimnost zaradi krivoverstva.
Prvi resnični raziskovalec slovstva na Slovenskem je tako postal šele
baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693),Die Ehre deß
Hertzogthums Crain, v kateri je prvi sistematično predstavil
Kranjsko. Šesti knjigi Slave, ki govori o
slovenskem jeziku, nraveh in šegah na Kranjskem, je dodal pregled
slovstva, ki je zaradi obsega, temeljitosti in nepristranske obravnave
nedvomno prvi pravi predhodnik slovenskih literarnih zgodovin: Anhang deß Sechsten Buchs, welcher eine Anzahl
gelehrter Scribenten begreifft, so aus Crain bürtig
gewest.Dodatek ni
tendenčno delo, ki bi se vključevalo v aktualne religiozne in ideološke
polemike, temveč prvi spis na Slovenskem, ki se ukvarja zgolj z domačo
književnostjo.
Dodatek po obsegu nekajkrat presega Trubarjev in
Hrenov pregled, kar ni nenavadno. Po eni strani je bil namreč Valvasor
bolj ambiciozen, saj ni obravnaval le protestantskih avtorjev, temveč
vse pomembne pisce, ki so bili doma na Kranjskem, in sicer od sv. Cirila
in Metoda do samega sebe. Po drugi strani pa mu je bilo na voljo mnogo
več gradiva kakor njegovima predhodnikoma, saj se je kranjska
književnost v desetletjih, ki so minila od nastanka Memoriala, povečala in diverzificirala tako v zvrstnem kakor v
jezikovnem oziru. Valvasor je tako obravnaval skoraj sedemdeset piscev,
od katerih je bila dobra polovica njegovih sodobnikov. Dodatek odlično dokumentira tako protestantske avtorje 16.
stoletja, ki so dali tiskati slovenske knjige, kakor baročne pisatelje
17. stoletja, ki so pisali znanstvena, retorska, pesniška in nabožna
dela v latinščini, nemščini in slovenščini. Kakor je razvidno iz
Valvasorjevega besedila, sta bili v njegovi dobi najpogostejši književni
zvrsti v latinskem in nemškem jeziku zgodovinopisje in slavilno
govorništvo, ki sta povezovali tradicijo humanizma, ideologijo deželnega
domoljubja in dinastične zvestobe ter baročni slog. Med deli v
slovenskem jeziku pa je prevladovalo nabožno slovstvo.
Valvasorjev spis se od Trubarjevega in Hrenovega ne razlikuje le po
vsebini, temveč tudi po zasnovi in metodologiji. Dodatek je bio-bibliografski pregled slovstva na Kranjskem,
sestavljen iz šestinpetdesetih oštevilčenih gesel (5. geslo manjka
zaradi napake pri oštevilčevanju), od katerih je vsako posvečeno enemu
avtorju. Izjemi sta 1. geslo, ki obravnava sv. Cirila in Metoda, in 56.
geslo, ki našteva objavljene teze devetih kranjskih plemičev ob
zaključku študija. Pregled je urejen kronološko, od najstarejših do še
živečih avtorjev. Valvasor je v uvodu razložil, da se je za takšno
razporeditev odločil, ker so posamezni opusi sestavljeni iz vsebinsko
preveč raznolikih del in se jih zato ne da preprosto umestiti v okvir
samo ene vede ali področja.
Prvi del Dodatka zaznamujejo gesla, ki so
posvečena slovenskim protestantom, in sicer Primožu Trubarju, Samuelu
Budini, Krištofu Spindlerju, Juriju Khislu, Adamu Bohoriču in Juriju
Dalmatinu. Valvasor se je pri pisanju njihovih gesel dosledno držal
načela zgodovinopisne nepristranskosti. Biografskih podatkov
protestantov ni v nasprotju s Hrenom nikoli izrabil za izpostavljanje
slabih strani njihovih značajev in delovanja. Razlika med piscema se
najjasneje pokaže pri obravnavanju prvega reformatorja. Tako v Hrenovem
Memorialu kakor v Valvasorjevem Dodatku je Trubar predstavljen kot osrednji lik
reformacije in njene književnosti, toda medtem ko je Hren nakazal
njegove značajske hibe in opisal škodljive posledice njegovega verskega
delovanja, je Valvasor naštel njegove zasluge za kranjsko
književnost.Biblije, ki mu je posvetil več obsežnih odstavkov, je opisal
kot veliko delo. Valvasor je v biografijah glavnih protestantov sicer
omenjal njihovo veroizpoved oziroma službo v evangeličanski cerkveni
organizaciji, vendar teh podatkov zopet v nasprotju s Hrenom ni
postavljal v ospredje oziroma jih ni navajal z namenom omalovaževanja
njihovih knjig. Protestantskih piscev ni obravnaval zgolj korektno,
marveč z naklonjenostjo, in sicer nedvomno prav zaradi njihove
pisateljske in izdajateljske dejavnosti, ki jo je moral toliko bolj
ceniti zaradi lastnih podobnih prizadevanj.
V nadaljevanju Dodatka je Valvasor opisal knjižno
delo generacije duhovnikov, ki je bila nosilka katoliške reformacije v
prvih desetletjih po zlomu protestantizma. V geslih, ki obravnavajo to
obdobje, je pregledal predvsem krog ljubljanskih stolnih duhovnikov,
namreč škofa Tomaža Hrena, Janeza Čandka in Mihaela Mikca, ter prve
jezuitske profesorje, med njimi teologa Janeza Rafaela Cobenzla,
astrologa Andreja Kobava in retorja Lovrenca Sengsenschmida. Sledi
najobsežnejše geslo Dodatka, ki je posvečeno
Janezu Ludviku Schönlebnu. Valvasor je natančno opisal učenjakovo
življenje in delo na teološkem, pridigarskem, zgodovinopisnem in
genealoškem področju, poleg tega pa pripravil seznam njegovih
štiriinštiridesetih natisnjenih in rokopisnih del. Geslo o Schönlebnu
pravzaprav uvaja zadnji del Dodatka, ki obravnava
Valvasorjeve sodobnike, tj. številčno zelo močno generacijo
znanstvenikov, pisateljev in pesnikov, ki je na Kranjskem ustvarjala po
sredini 17. stoletja. Glede na Valvasorjev pregled so bili med duhovniki
s svojimi deli daleč najbolj prodorni latinsko pišoči jezuiti, na primer
zgodovinar Martin Bavčer, retor Janez Liberius in govornik Friderik
Jelenčič. Eden redkih zastopnikov drugih redov, ki mu je Valvasor
namenil obsežnejše geslo, je bil minorit Anton Lazari, avtor teoloških
del in panegirikov. Med posvetnimi duhovniki je dobil najuglednejše
mesto Matija Kastelec. Valvasor je pohvalil njegovo marljivost in naštel
kar dvanajst njegovih del. Proti koncu Dodatka,
ko prihajajo na vrsto mlajši Valvasorjevi sodobniki, se vidno krepi
prisotnost posvetnih pisateljev. Med njimi je tudi pesnik Jurij Žiga
baron Hallerstein, ki mu je avtor Slave izkazal
posebno čast s tem, ko je v besedilo gesla vključil vrsto njegovih
duhovitih verzov. Kljub prirojeni dobrodušnosti in vnaprejšnji
naklonjenosti pisateljskim kolegom pa je Valvasor v Dodatku dokazal, da je zmožen tudi argumentirane kritike, saj
je z empiričnega stališča strogo obravnaval pomanjkljivost Schönlebnovih
zgodovinskih raziskav, slepo vero v kamen filozofov alkimista Janeza
Friderika pl. Raina in naivnost Frančiška Bernarda Fischerja, ki je
zasnoval matematični načrt lahke osvojitve mesta Budim izpod turške
nadoblasti.
Raziskovanje slovstva na Slovenskem je bilo z Dodatkom dvignjeno na novo stopnjo. Valvasor se je pri zasnovi
pregleda zgledoval po novejših nemških polihistorskih kompendijih in
leksikonih znamenitih mož, iz katerih je črpal tudi podatke za svoja
gesla. Med drugim je uporabljal dela Annales
Carinthiae Hieronima Megiserja, Geographia
historica Hermanna Mosemanna, Epistolische
Schatzkammer Martina Zeillerja in Bibliotheca
vetus et nova Georga Königa, medtem ko ni poznal leksikonov Vitae Germanorum theologorum Melchiorja Adama in
Theatrum virorum eruditione clarorum Paula
Freherja.Dodatku. Med njimi so naslovi danes izgubljenih
del Hrena, Schönlebna in Kastelca.
Četrti pregled slovstva na Slovenskem je začel dve desetletji po
Valvasorjevi smrti sestavljati njegov znanec, ljubljanski mestni notar,
ljubiteljski zgodovinar in najvidnejši član Akademije operozov Janez
Gregor Dolničar pl. Thalberg (1655–1719). Dolničar je to svoje delo
posredno napovedal že v kronološki zgodovini Ljubljane, ki jo je pod
naslovom Epitome chronologica objavil leta 1714.
V dodatnih poglavjih na koncu tega dela je zbral splošne podatke o
avstrijskih deželah, pri čemer je za peto poglavje z naslovom
»Scriptores Celebr. Germaniae Austriae« sestavil kratke sezname
pisateljev in njihovih najbolj znanih del, urejene po posameznih
avstrijskih deželah. Med drugim je napisal seznam štirih koroških
avtorjev in seznam dvanajstih kranjskih avtorjev.
Neposredno po objavi Epitome je začel operoz
pisati nov, mnogo obširnejši pregled književnosti na Kranjskem z
naslovom Bibliotheca Labacensis publica. Dolničar
je svoje avtorstvo iz vljudne skromnosti, ki se mu je zdela primerna,
skril pod psevdonimom Janez Fortunat Mengin Ljubljanski, skovanim
posebej za to delo. Pri tem je ohranil le svoje prvo ime – Janez. Z imenom Fortunat
je želel nedvomno izraziti počaščenost, ki jo je čutil kot kronist tako
hvalevrednih piscev in knjig svoje domovine, z atributom Ljubljanski pa pripadnost ljubljenemu rodnemu
mestu. Avtorstvo dela je neposredno potrdil samo v lastnem geslu, kjer
je med svoje spise uvrstil Javno ljubljansko
knjižnico. Rokopis je sicer datiran 1715, vendar ga je Dolničar
v resnici sestavljal, dopolnjeval in popravljal vse do svoje smrti 3.
oktobra leta 1719. To dokazujejo posvetilo knezoškofu Viljemu grofu
Leslieju, ki je ljubljanski škofovski sedež zasedel šele leta 1718,
Dolničar si je kakor Valvasor za zgled vzel baročne leksikone znamenitih
mož. Pri urejanju zbranega gradiva je enako kakor njegov predhodnik
uporabljal preprosto bio-bibliografsko metodo. K tej zvrsti pisanja je
spadal tudi metaforični naslov Bibliotheca, ki je
bil z duhovito aluzijo na knjižnične dvorane in kataloge za tovrstne
preglede v navadi od humanizma do konca 18. stoletja, ko ga je uporabil
Pohlin.Javna ljubljanska knjižnica se začne s
prihodom izobraženega italijanskega patricija Lentula v Ljubljano.
Mladenič se po namestitvi v gostišču napoti k Agezilaju, prefektu
Karlovega kolegija, da bi se poučil o mestnih znamenitostih. Agezilaj mu
po prijaznem sprejemu podari knjigo o Ljubljani in mu razkaže večji del
kolegija. Pogovor med njima se nadaljuje naslednjega dne, ko si pride
Lentul ogledat Javno knjižnico, ki je nameščena v isti stavbi. Prefekt
nato mladeniča vodi po knjižnici, ob tem pa mu opisuje življenja in dela
kranjskih znanstvenih, literarnih in umetniških ustvarjalcev. Shema
dialoga sicer ni izpeljana povsem dosledno, saj se Agezilaj ne pogovarja
le z Lentulom, ampak včasih nagovori tudi bralca. Glavna junaka tako
obenem vzpostavljata in rušita pripovedno iluzijo. Sploh je za celotno
delo značilna nejasna in gibljiva meja med realnostjo in fikcijo.
V opisani dialog oziroma pripovedni okvir je Dolničar umestil točno 196
gesel, pri čemer ne smemo upoštevati fragmentov gesel, preprostih
opomnikov in prečrtanih osnutkov za gesla. Avtor je v teh geslih
obravnaval 191 avtorjev. Gašperja Žitnika, Fulgencija Krta in Petra
Sterglerja je namreč obravnaval po dvakrat, v dveh različnih poglavjih,
za Frančiška Bernarda Fischerja in Antona Jožefa Zergolla pa je napisal
dve varianti gesla. V končni verziji dela bi gotovo ohranil samo eno
geslo teh avtorjev. Gesla, enotno sestavljena iz biografskega in
bibliografskega dela, je Dolničar razvrstil v 21 znanstvenih, literarnih
in umetniških področij oziroma poglavij, in sicer: Teologi, Kanonisti,
Pridigarji, Asketi, Zgodovinarji, Genealogi, Pravniki, Zdravniki,
Kemiki, Filozofi, Matematiki, Geografi, Astrologi, Geometri, Glasbeniki,
Gojitelji slikarstva, kiparstva in arhitekture, Aritmetiki, Politiki,
Govorniki in pisci humanističnih ved, Pesniki, Filologi. Dolničar se
torej v nasprotju z Valvasorjem ni odločil za preprosto kronološko,
temveč za ambiciozno razvejano tematsko ureditev, pa čeprav ga je ta
zasnova pogosto spravila v zadrego pri razvrščanju pisateljev, ki so
pisali vsebinsko raznovrstna dela. Agezilaj mora že pri prvem geslu,
posvečenem proštu Prešernu, Lentulu razložiti, da bo knjige in rokopise
določenega avtorja zaradi jasnosti vedno obravnaval na enem mestu, pa
čeprav bi po snovi spadali v različne vede. Nekatera poglavja, npr.
Teologi in Zgodovinarji, so obširna in bogata, za kakšno od poglavij, na
primer za Geografe in Astrologe, pa se je komaj našel kakšen primeren
kandidat. Vseh poglavij v knjigi je 23, namreč 2 uvodni (uvodni pogovor
med Agezilajem in Lentulom) in 21 osrednjih (predstavitev knjižnice).
Dolničar je sicer v tej fazi priprave rokopisa oštevilčil le prva tri in
zadnje poglavje. Poleg tega je načrtoval vsaj še eno poglavje, posvečeno
avtorjem knjig o viteških spretnostih,
Dolničar je opisano razporeditev gesel v enaindvajset tematsko
zaokroženih poglavij prepričljivo utemeljil v okvirni zgodbi. Agezilaj
namreč Lentulu predstavlja slovstvo na Kranjskem s pomočjo
enaindvajsetih podob najpomembnejših kranjskih avtorjev, ki so v dvorani
biblioteke razporejene okoli osrednjih treh portretov ustanoviteljev
Javne knjižnice, tj. ljubljanskega škofa Žige Krištofa Herbersteina,
stolnega prošta Janeza Krstnika Prešerna in dekana Janeza Antona
Dolničarja. Iz besedila ni popolnoma jasno razvidno, kakšne naj bi bile
omenjene podobe. Agezilaj pri podobi prošta Prešerna omenja marmorne
kipe, pri podobi Franca Antona Steinberga pa barvno sliko.Javni ljubljanski knjižnici vsak od avtorjev, ki
je upodobljen na teh platnih, zastopa svojo znanost oziroma umetnost:
postavljen je na čelo knjig s tega področja, ki so zbrane na istih
policah ali v isti omari. Vsakič ko se Agezilaj in Lentul približata
novi sliki, odpreta novo poglavje oziroma začneta spoznavati novo
področje znanosti ali umetnosti. Dolničar je načrtoval, da bi
enaindvajset poglavij v Javni ljubljanski
knjižnici resnično uvajalo enaindvajset portretov, ki si jih
ogledujeta prefekt in njegov gost. Da bi bralca že na začetku seznanil s
tem zanimivim konceptom dela, je takoj za naslovno stranjo zasnoval
seznam omenjenih oljnih podob. Primerjava tega začetnega seznama z
naslednjimi poglavji pokaže, da avtor sprva še ni izbral vseh imen
prvakov (nekaj mest v seznamu je praznih). Šele pri pisanju poglavij je
določil vsa glavna imena, nekaj pa jih je celo zamenjal. Tako je v
začetnem seznamu za predstavnika teologov izbral Schönlebna, za
predstavnika zgodovinarjev Valvasorja, za predstavnika filologov
Frančiška Viljema Zergollerna. Pri snovanju poglavij pa si je premislil:
na čelo teologov je postavil Prešerna, na čelo zgodovinarjev Schönlebna,
na čelo filologov Janeza Andreja Coppinija.
Ob Dolničarjevem slikovitem opisu knjižnice, zlasti njene ureditve,
okrasja in knjig, se zastavi že omenjeno vprašanje meje med realnostjo
in fikcijo v Javni ljubljanski knjižnici. Avtor
namreč v tem delu opisuje resnično Javno, današnjo Semeniško knjižnico,
in resnični Karlov kolegij, danes bolj znan pod imenom Semenišče.
Omenjena knjižnica je bila namreč ustanovljena že leta 1701, jugozahodni
trakt stavbe Semenišča, v katerem je bila predvidena knjižnična dvorana,
pa je bil zgrajen v letih 1708–1710.Rerum
Labacensium, ki jo prefekt podari svojemu italijanskemu gostu.
Gre namreč za topografijo Ljubljane, ki jo je nameraval izdati Dolničar.
Toda ta realni okvir je operoz uporabil samo za izhodišče popolnoma
fiktivnega opisa knjižnične dvorane in njene knjižne zbirke. Agezilaj,
ki nosi kot uspešni vodja Karlovega kolegija ime vrlega spartanskega
kralja, in Lentul, ki se kot italijanski patricij ponaša s priimkom več
pogumnih rimskih konzulov, sta seveda izmišljeni osebi. Vabljiva je
sicer misel, da je avtor v lik odločnega Agezilaja skril osebnost
svojega brata Janeza Antona, ki je bil pobudnik in vodja gradnje
Karlovega kolegija, v lik uglajenega Lentula pa osebnost svojega sina
Aleša Žige, nadarjenega govornika in umetnika, ki je zelo mlad umrl v
Neaplju po več letih študija in potovanj po Italiji. Prav tako so
imaginarni ureditev, oprema in okras knjižnice. V resnici je ostala
dvorana, ki je bila v Karlovem kolegiju namenjena biblioteki, prazna do
konca Dolničarjevega življenja. Šele leta 1721 so jo poslikali, leta
1725 pa opremili s knjižnimi omarami.
Javna ljubljanska knjižnica, zapisana v preprost
in okorno zvezan zvezek,
Dolničarjev pregled slovstva na Kranjskem je še v večji meri kakor
Valvasorjev usmerjen v sodobnost. V nasprotju z Dodatkom ne seže globoko v srednji vek, temveč samo v 15.
stoletje, tako do dunajskega škofa Jurija Slatkonje in arhitekta Petra
Bezlaja. Najmanj izvirna in najmanj natančna so gesla o starejših
avtorjih, na primer o Žigi Herbersteinu in Gašperju Žitniku. Pri njih se
je Dolničar pogosto zanesel na Valvasorja in druge leksikone. Tudi sicer
je avtorje 16. stoletja obravnaval redkobesedno. Izjemno šibko so v Javni ljubljanski knjižnici zastopani slovenski
protestanti. Dolničar je v poglavju o zgodovinarjih obravnaval samo
Samuela Budino, v poglavju o zdravnikih samo Davida in Aleksandra
Verbca, v poglavju o govornikih pa samo Bohoriča in Spindlerja, pri
čemer namerno ni navajal njihovega verskega prepričanja. Drugih
protestantov ali njihovih del ni omenil, saj je bil izrazito nenaklonjen
reformaciji. V njej je v nasprotju z Valvasorjem videl manj pomembno in
neugledno epizodo v zgodovini Kranjske. Njeni nabožni, v ljudskem jeziku
pisani, predvsem pa krivoverski književnosti ni priznaval posebnega
pomena za deželno kulturo. Zato pa je z enim najbolj slogovno izpiljenih
gesel počastil literarne in kulturne zasluge škofa Hrena, pa tudi druge
nasprotnike protestantov, tako ljubljanskega škofa Baltazarja Radliča.
Najbolj izčrpno, natančno in celo ljubeče je Dolničar predstavil plejado
kranjskih intelektualcev, delujočih v zadnjih desetletjih 17. in v prvih
desetletjih 18. stoletja, ko je dosegla baročna kultura na Kranjskem
svoj vrh. Gesla, posvečena tem piscem, zapolnjujejo večji del Javne ljubljanske knjižnice. Pred bralcem se
zvrstijo predvsem latinsko in nemško pišoči kozmopolitski prelati,
redovniki, plemiči in meščani, izobraženi na italijanskih in nemških
univerzah, ki so po mladostnem obdobju šolanja in potovanj zasedli
ugledna mesta v cerkveni in državni hierarhiji. Dolničar je posebno
pozornost namenil svojim sorodnikom, prijateljem in sodelavcem v
ljubljanski Akademiji operozov in Akademiji filharmonikov, tako teologu
Janezu Antonu Dolničarju, pravniku Janezu Štefanu Florijančiču pl.
Grienfeldu, zdravniku Marku Gerbcu, pesniku Janezu Rudolfu Coraduzziju,
skladatelju Janezu Bertoldu Höfferju, slikarju Juriju Adamu baronu
Grimšiču itn. V nasprotju z Valvasorjem Dolničar ni pokazal veliko
zanimanja za slovensko nabožno slovstvo, čeprav je spoštljivo omenil
dela Matije Kastelca, o. Hipolita in drugih.
Operoz je kakor avtor Slave več gesel sestavil na
podlagi arhivskih raziskav. Podatke za biografije ljubljanskih prelatov,
pisateljev in umetnikov, npr. prošta Marka Dolinarja in kiparja Janeza
Lipca, je tako iskal v škofijskem in mestnem arhivu, ki sta mu bila
zaradi službenih dolžnosti in sorodstveno-prijateljskih zvez lahko
dostopna. Pri zasnovi gesel o sodobnikih se je moral kakor njegov
predhodnik prav tako zanesti na lastne poizvedbe. Zaradi velikega
števila predstavljenih avtorjev pa je še v večji meri zabeležil
občudovanja vreden korpus biografskih in bibliografskih podatkov, ki bi
brez njega ostali za vedno neznani. Veliko število avtorjev in njihovih
del, na primer v poglavju o glasbenikih, je omenjenih samo v njegovem
rokopisu. Dolničarjeva Knjižnica in Valvasorjev
Dodatek sta posebej dragocena zato, ker
natančno popisujeta baročno slovstvo na Kranjskem, ki je bilo izrazito
večjezično. V nasprotju z univerzalističnim pristopom obeh polihistorjev
se je slovenska literarna zgodovina že na svojem začetku pri Kopitarju
in Čopu izrazito osredotočila na književnost v slovenskem jeziku. Ta
ozka usmeritev se je še okrepila po sredini 19. stoletja, ko je bila
slovenska književnost prepoznana kot osrednja nosilka narodne ideje, in
po sredini 20. stoletja, ko je znotraj literarne zgodovine prevladala
literarna interpretacija novejših slovenskih del. Množico neraziskanih
avtorjev 17. in 18. stoletja, ki so na Kranjskem pisali v latinskem in
nemškem jeziku,
Ta knjiga zaključuje več desetletij trajajoče izdajanje starih pregledov
slovstva na Slovenskem pod okriljem Slovenske akademije znanosti in
umetnosti. Milena Uršič je leta 1965 pripravila izdajo Kranjske do leta 1823 Antona Rožiča,Poskusa osnutka za literarno zgodovino Kranjske
Jožefa Kalasanca Erberga.Literaturo Slovencev.Biblioteke
Kranjske Marka Pohlina.Register,
Hrenov Memorial, Valvasorjev Dodatek in Dolničarjeva Knjižnica sedaj
kot najstarejši predstavniki svoje vrste, kot trajni spomeniki in varuhi
pisane besede skupaj še glasneje oznanjajo resnico, ki je zapisana v Javni ljubljanski knjižnici: »Kar pa je posvečeno
modrosti, obljublja večnost«. Ta izrek velja vsaj toliko za dela, o
katerih pišejo štirje najstarejši pregledi slovstva na Slovenskem, kakor
za njih same.
Poročilo o reformaciji na Kranjskem, ki ga je ljubljanski škof Tomaž Hren
napisal na prošnjo sekovskega škofa Martina Brennerja, je naslovljeno Memoriale scribendorum ad reverendissimum episcopum
Seccoviensem. Ta kratki latinski opis začetkov in napredovanja
protestantizma na Kranjskem je najverjetneje nastal kmalu po decembru 1605.
Vse do sredine dvajsetih let 20. stoletja je bil izvirnik shranjen v
Semeniški knjižnici v Ljubljani. Leta 1924 ga je prepisal Kidrič, nato pa se
je po letu 1927, ko ga je še videl Josip Turk,
Za predstavo o zunanji zgradbi originalnega dokumenta je pomemben Kidričev
opis vira. Ta navaja, da je Hrenov zapis nastal na dveh listih (A, B), ki
sta bila po sredini prepognjena. Besedilo je bilo tako na vsaki strani
razvrščeno v dva stolpca (polovici strani). Pravilen potek besedila po
straneh listov je bil po Kidriču takšen: (1) list A, 1. stran (recto), desna
polovica; (2) list A, 2. stran (verso), leva polovica; (3) list A, 2. stran
(verso), desna polovica; (4) list A, 1. stran (recto), leva polovica; (5)
list B, 1. stran (recto), desna polovica; (6) list B, 2. stran (verso),
desna polovica (pod razporedom kapiteljske seje). Po Kidričevem opisu je
zadnji izmed dveh listov (list B, desna polovica druge strani) še pred
zapisom memoriala vseboval starejšo beležko z razporedom neke kapiteljske
seje.terminus ante quem non).
Poleg Kidričevega prepisa je ohranjen še starejši Hicingerjev prepis,
Glede na Kidričev prepis bi Hrenovo poročilo lahko razdelili na dve vsebinski
podenoti (Kidrič oba podnaslova označi z nekoliko krepkejšo pisavo): na opis
začetkov (ingressus) in opis širjenja (progressus) krivoverstva. Označitev odstavkov s
črkami od a do s je bila
Kidričeva uredniška poteza. Zelo dragoceno in koristno bi bilo, če bi bil
Kidrič pri prepisu označil tudi začetek in konec posamezne strani, saj bi na
podlagi tega lahko natančneje rekonstruirali prvotno zunanjo zgradbo
dokumenta. To bi nam morda lahko pomagalo pri razrešitvi nekaterih
nejasnosti in pri razlagi vsebinske razdrobljenosti (opis istih dogodkov in
okoliščin se namreč na različne načine in z manjšimi odstopanji ponovi na
več mestih).
Opozoriti je treba, da je Hrenovo poročilo pogosto nezanesljivo in netočno,
zato kar kliče po nadaljnji obravnavi. Vsebinsko razdrobljenost besedila bi
lahko razložili s samim značajem teksta; gre namreč (le) za zapiske o
zgodovini reformacije na Kranjskem, ki jih je Hren pripravil na prošnjo
sekovskega škofa Brennerja. Zanimivo bi bilo podrobno preučiti, kako je bil
ta osnutek uporabljen v Brennerjevi knjigi Gründlicher
Gegen Bericht auff den falschen Bericht Davidis Rungii.
Prevod Hrenovega poročila o reformaciji na Kranjskem sledi Kidričevemu
prepisu, ki je bil objavljen leta 1924.Slovenskem biografskem leksikonu in Enciklopediji Slovenije).
V kratki razpravi o Dolničarjevem jeziku, kakor se kaže v delu Javna ljubljanska knjižnica, obravnavam avtorjev
pravopis, in sicer očitne lapsuse in značilna odstopanja od klasične norme
oziroma značilnosti nove latinščine, nato njegovo oblikoslovje in slog,
predvsem retorične figure, nazadnje pa težave pri prevodu.
Dolničar je pri pisanju svojega dela, ki ima značaj obsežnega osnutka, seveda
zagrešil več napak (lapsus calami). Pogosto je besedo
zapisal narobe, s pomotoma dodano ali odvzeto črko, pa tudi z napačnim
zaporedjem črk (perepetuum nam. perpetuum; avratiam nam. avaritiam; elucrubationibus nam. elucubrationibus). V drugo skupino spadajo
Dolničarjeve slovnične napake. Avtor je, na primer, bodisi uporabil napačno
končnico (comus nam. comis)
bodisi napačen sklon (statuae marmoreae nam. statuas marmoreas) bodisi napačno glagolsko obliko
(ediderant nam. ediderat).
Včasih je zaradi podobnega zvena zapisal drugo besedo, kakor jo je imel v
mislih, na primer ergo nam. erga. Poleg tega je rad zamenjeval črki a
in o (Rottmansdorff nam. Rattmansdorff) ter m in n (imnerito nam. immerito).
Dolničarjev način pisanja je vsekakor pripadal orbiti nove latinščine, ki je
z izhodišči v srednjeveški in renesančni latinščini močno obvladovala
evropsko kulturo zgodnjega novega veka, torej tudi še prve polovice 18.
stoletja. To se med drugim kaže v značilnih odstopanjih Dolničarjeve
latinščine od klasične norme. Avtor je, na primer, namesto konzonantnega i najpogosteje uporabil j (juristae nam. iuristae; ajo nam. aio; juventus nam. iuventus). Tako
kakor veliko njegovih srednjeveških predhodnikov in novoveških sodobnikov je
izgubil občutek za pravilno umestitev črke h: po
nepotrebnem jo je dodajal tam, kjer je izvirno ni bilo (thiara nam. tiara; thomos nam. tomos; charus nam. carus), včasih pa jo je tudi
izpustil. Prav tako je Dolničar živel v času, ko poglobljeno znanje grščine
sicer ni bilo samoumevno, kljub temu pa so v latinski besednjak prodirali
številni grški in grecizirajoči izrazi. Avtorji so zato pogosto nekritično
uporabljali grško črko y. Takšno greciziranje se je
zdelo naravno tudi avtorju Javne ljubljanske
knjižnice, ki je i rad zamenjeval z y (sylva nam. silva; inclytus nam. inclitus).
V srednjeveški latinščini je postalo običajno zamenjevanje klasičnega e z diftongoma ae ali oe. Javna ljubljanska knjižnica
je dedič te tradicije (caetera nam. cetera; supraemam namesto supremam; foecundam nam. fecundam). Pri Dolničarju je najti tudi obratni
postopek, ki prav tako izvira iz srednjeveške latinščine, namreč pisanje e namesto dvoglasnikov ae in
oe: pene nam. paene. Enako razširjeno je bilo zamenjevanje
diftongov oe in ae, ki se pri
Dolničarju kaže v besedah kakor: caeli nam. coeli; amaenissumus nam. amoenissimus. Prav tako se v pregledu književnosti na
Kranjskem pojavlja zamenjevanje zlogov -ti- in -ci-, na primer: renunciatus
nam. renuntiatus; gentilitio
nam. gentilicio.
Vplivu italijanščine je verjetno treba pripisati Dolničarju izjemno ljubo
podvajanje konzonantov: interritu nam. interitu; Refformatorum nam.
Reformatorum; cannones
nam. canones; immitatus nam.
imitatus; deffinitione
nam. definitione. Isti vpliv pride še bolj do
izraza v nekaterih drugih izrazih (Baronessa nam. Baronissa).
Tudi Dolničarjeva morfologija je značilna za novo latinščino. Že v klasični
latinščini se je pojavila raba skrajšanih oblik v perfektu oziroma izpad
zloga -vi-ali -ve-pri glagolih
v perfektu, ta pojav pa je postal še bolj pogost v srednjem veku. Opaziti ga
je mogoče tudi pri Dolničarju, ki piše: illustrarunt
nam. illustraverunt; vindicassent nam. vindicavissent. Avtor je
prav tako pogosto izpuščal pomožni glagol esse (quod optandum nam. quod optandum
est; natus nam. natus
est).
Vse te značilnosti se stapljajo s svojevrstnim Dolničarjevim stilom, ki je
zelo okrašen in razgiban. Kot razgledan intelektualec svoje dobe je ta
kranjski zgodovinar uporabljal baročni jezik, h kateremu so spadale
zapletene stavčne strukture in besedne zveze. Te je tesneje povezoval z
veznikom -que, pri čemer je samostalnike postavljal
na začetek in na konec, vmes pa vključeval odvisne besedne zveze, na primer:
ad litteras omniumque virtu-tum studia. Avtor je
dal nekaterim delom besedila načrtno videz starinske patine. Tako je v
navodilih obiskovalcu Javne knjižnice uporabil zaimek heic namesto hic, predvsem pa drugi
imperativ: observanto; legito;
maneto. Opisana jezikovna raznolikost nikakor ni
škodovala racionalno zasnovani strukturi leksikona. To lahko jasno razberemo
iz Dolničarjevega prizadevanja za enako ureditev posameznih gesel, iz
namerno ponavljajočih se fraz, formulacij, metafor, pridevkov itn.
Najbolj izrazita literarna poteza Dolničarjevega dela je gotovo obilje
retoričnih figur. Ena od njih je iteracija, s katero je, na primer, poudaril
hvalo ljubljanskega knezoškofa Leslieja: Quò exemplo, quo
zelo, quo auxilio cultum litterarium promoves. V stalni repertoar
baročne latinščine so seveda spadali ukrasni pridevki kakor celsissimus, reverendissimus,
inclytus itn. Avtor se je prav tako rad zatekal v
metaforično izražanje. O rojstvu svojega brata Janeza Antona Dolničarja v
Ljubljani je tako zapisal: Labacum ei genium ad sublimia
et publica commoda natum dedit. Enako poetično se je izražal ob
omembah smrti. Tako je v nekem geslu iznašel kar štiri različice ubeseditve
piščevega slovesa od življenja: Vita orbatus est. Leto
datus. In vivis esse desiit. Anima naturae cessit. Dolničar si je
prizadeval za sublimnost izrazov tudi ob naštevanju dobrih lastnosti
obravnavanih piscev, ki bi sicer lahko izzvenelo suhoparno in
konvencionalno. Odlike Andreja Klemenčiča je tako zajel v paralelizem: Virtus et integritas, pietas et mansuetudo in eo certare
videbantur, nec ulla alteri cedere. Veliko metafor in drugih
retoričnih figur je Dolničar s pridom uporabil večkrat.
Dolničarjev jezik je najbolj razgiban in bogat, pogosto tudi pleonastičen, v
domišljenih odstavkih uvodnih poglavij in v dokončanih geslih, kjer ga
krasita še posebej veliko število retoričnih figur in še posebej razvejana
struktura stavkov. Ta zadnja je sicer ponekod zelo zapletena, vendar kljub
temu ne dosega epske zgradbe antičnih period. Večje nagnjenje k jezikovni
uniformnosti kažejo gesla. Še posebej v teh delih besedila je očitno
Dolničarjevo prizadevanje za jasno organizacijo biografskih in
bibliografskih podatkov ter za strukturno poenoteno predstavitev piscev. Da
bi dosegel ta cilj, je avtor v različnih geslih pogosto uporabljal iste ali
podobne formulacije in izraze za opis istih faz v življenju obravnavanih
piscev. Glede na to, da latinščina ni bila Dolničarjev materni jezik, je
treba priznati, da je v Javni ljubljanski knjižnici
presenetljivo malo pravopisnih in sintaktičnih nepravilnosti. Jezik je z
vidika zgradbe in oblik v glavnem jasno razumljiv. Izkazuje sistematičnega
humanista z dobrim jezikovnim znanjem in odlično siceršnjo izobrazbo. Zato
je resnična škoda, da Dolničar ni utegnil dokončno izpiliti svojega dela.
Kljub sorazmerni jasnosti Dolničarjeve latinščine se je pri prevajanju
pojavilo nekaj težav, in sicer zlasti na tistih mestih v izvirniku, ki jih
avtor ni dokončal ali pa jih je zgolj nakazal v težko čitljivi pisavi.
Pogosto je bilo zapisano besedilo tudi dvoumno: razumeti ga je bilo mogoče
na več načinov. V zelo veliko pomoč pri razreševanju omenjenih problemov sta
mi bila kolega dr. Nada Grošelj in dr. Luka Vidmar, ki se jima zahvaljujem
za znanje, ki sta ga vložila v ta prevod. Prav tako sem hvaležna akad. prof.
dr. Primožu Simonitiju za natančen končni pregled prevoda.
TRUBAR, Primož
[Register vnd summarischer verzaichnus aller
windischen buecher …], priloga k pismu kralju Maksimilijanu, 2.
januar 1560.
Rokopis, ki ni napisan s Trubarjevo roko, hrani
Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju (Österreichischen Akten,
Crain, fasc. 3, fol. 148–151). Posnetek hrani tudi NUK, R. inv. št.
39/56.
TRUBAR, Primož
Register vnd summarischer Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero, biss auff diss 1561. Jar in Truck geben seind, vnd jetzundt zum andern, in der Crobatischen Sprach mit zweyerley Crobatischen Geschrifften, nämlich, mit Glagolla vnd Cirulitza, werden getruckt, (die Sprach vnnd Büchstaben, brauchen auch die Türcken) : darbey ist ein Vorred, die zeigt an, warumb diser Elenchus oder Register getruckt sey, vnd was hernach, in gemelten Sprachen weitter verdolmetscht vnnd getruckt werden soll. – Getruckt zu Tübingen : bey Vlrich Morharts Wittib, 1561. – [11] f. ; 20 cm
V gotici. – Edini znani izvod iz knjižnice barona Žige Zoisa hrani NUK pod signaturo: R 6716. – Izvodu manjka zadnji list, ki je nadomeščen z naknadno uvezenim listom, na katerem je z roko prepisano manjkajoče besedilo, poleg tega je uvezenih še 14 praznih listov. Manjkajoče besedilo je bilo napisano kmalu po natisu knjige, vendar ga ni napisal Trubar. Zapisovalec manjkajočega besedila ni znan.
TRUBAR, Primož
Register vnd summarischer Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero biss auff diss 1561. Jar in Truck geben seind, … – Faksimile. – Ljubljana : Slovenska knjiga, 1997 (v Ljubljani : Mladinska knjiga). – [24] str. ; 20 cm. – (Monumenta Slovenica ; 7)
V kolofonu tudi slovenski naslov: Register in kratka vsebina vseh slovenskih knjig, ki jih je Primož Trubar do leta 1561 dal v tisk … – Popolni faksimile izvirnika – unikata s sg. R 6716 hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. – Faksimile in komentar v škatli 4 × 29 × 23 cm. – Bibliofilska izdaja v 450 oštevilčenih izvodih, dodatno natisnjenih 50 izvodov za potrebe založbe. – Izvirna izdaja: Tübingen, 1561. – Commentarium / [v angleščino prevedel Peter Altshul, v nemščino prevedla Marija Javor Briški]. – 83 str. – Beseda založbe in študija prevedeni v nemščino in angleščino. – Vsebina: Beseda založbe / Martin Žnideršič; Register in kratka vsebina vseh slovenskih knjig, ki jih je Primož Trubar do leta 1561 dal v tisk … / prevod izvirnika v slovenščino Anton Janko; Trubarjev Register / Mihael Glavan. – V Besedi založbe je napačna navedba leta, do katerega so v tem Trubarjevem delu popisane slovenske knjige (prav 1561 in ne 1661), in napačna navedba signature, pod katero to knjigo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (prav R 6716 in ne R 7616).
Pismo in priloga sta bila večkrat ponatisnjena, mdr. v: Notizenblatt
: Beilage zum Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen /
herausgegeben von der historischen Commission der kaiserlichen
Akademie der Wissenschaften in Wien. – Wien :
Aus der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei, 1852, str.
199–208.
Besedilo je za natis pripravil arhivar in zgodovinar Joseph Chmel.
Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain. –
Laibach : Historischen Verein, Mai 1853, str. [33]–39.
Besedilo je za natis pripravil zgodovinar, geograf in politik Vinko Fereri Klun.
Primus Trubers Briefe mit den dazu gehörigen Schriftstücken gesammelt
und erläutert von Theodor Elze. – Tübingen :
Litterarische Verein in Stuttgart, 1897, str. 35–52.
Objava je komentirana.
TRUBAR, Primož
Register in sumarični seznam vseh slovenskih knjig : priloga k pismu kralju Maksimilijanu, 2. jan. 1560 / prevod Jože Rajhman. – V: J. Rajhman: Pisma Primoža Trubarja. – Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986, str. 48–51.
Vzporedna objava izvirnika in prevoda. Pri prevajanju je J. Rajhmanu pomagal prof. dr. Vekoslav Grmič.
TRUBAR, Primož
Register in kratka vsebina vseh slovenskih knjig, ki jih je Primož Trubar do leta 1561 dal v tisk in se jih bo dodatno tiskalo v hrvaškem jeziku v dveh hrvaških pisavah, namreč v glagolici in cirilici (ta jezik in črke uporabljajo tudi Turki); zraven je predgovor, ki pove, zakaj se ta seznam (elenchus) ali Register tiska in kaj se bo v prihodnje v omenjene jezike prevedlo in tiskalo / prevod Anton Janko. – V: Register vnd summarischer Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero biss auff diss 1561. Jar in Truck geben seind … – [faksimile]. – Ljubljana : Slovenska knjiga, 1997, str. 9–24.
Schnurrer, Christian Friedrich: Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhundert, Tübingen 1799, str. 13–15, 46–49.
C. F. Schnurrer je edini raziskovalec slovenskega protestantskega tiska, ki je neposredno omenil Trubarjev Register, preden je Žiga Zois pridobil izvod za svojo knjižnico. Obstaja verjetnost, da je Zois knjigo kupil ali jo drugače pridobil prav od Schnurrerja.
Rupel, Mirko: Reformacija. – V: Zgodovina slovenskega slovstva, I, Ljubljana : Slovenska matica, 1956, str. 222.
O Registru kot našem prvem bibliografskem in literarnozgodovinskem delu.
Logar, Janez: Uvod v bibliografijo, Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1970, str. 56–62.
Register kot prva slovenska nacionalna bibliografija z anotacijami in hkrati kot prva osebna bibliografija nekega avtorja.
Rajhman, Jože: Trubar (Truber) Primož / podpis pod člankom Rajhman. – V: Slovenski biografski leksikon, 13. zv., Ljubljana : SAZU, 1982, str. 206–225.
Rajhman, Jože: Trubarjeva pisma : poskus stilne predstavitve. – V: Protestantismus bei den Slowenen / Redaktion G. Neweklowsky … [et al.]. – Wien : Institut für Slawistik der Universität Wien, 1984. – (Wiener slawistischer Almanach. Sonderband, Linguistische Reihe ; 13), str. 39–56.
Rajhman, Jože: Pisma Primoža Trubarja. – Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986. – 370 str. ; 24 cm. – (Korespondence pomembnih Slovencev / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede = Epistulae Slovenorum illustrium / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis II: Philologia et litterae ; 7), str. 44–51.
Vidmar, Luka: Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem : (od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove Literature Slovencev). – V: Slavistična revija, 54/2006, št. 1, str. 13–14.
HREN, Tomaž
Memoriale scribendorum ad reverendissimum episcopum Seccoviensem, 1605.
Rokopis je hranila Semeniška knjižnica v Ljubljani, sedaj pogrešan. – T. Hren je poročilo o reformaciji na Kranjskem napisal na prošnjo sekovskega škofa Martina Brennerja (1548–1615). Poročilo je napisano na dveh po sredini prepognjenih listih.
ROSOLENZ, Jacob
Gründlicher Gegen Bericht, auff den falschen Bericht vnnd vermainte Erinnerung Dauidis Rungij, Wittenbergischen Professors, von der tyrannischen bäpstischen Verfolgung dess h. Evangelij, in Steyermarckt, Kärndten, vnd Crayn : in welchem mit Grund der Warheit aussführlich dargethan vñ erwiesen wird, dass solcher Bericht ein lauters Lügenbuch … sey: auch in Ewigkeit nit könne erwiesen werden, was ermeldter ehrenrhürische Predicant, wider die gottselige … Steyrische Religions Reformation, vnverschämbter, lugenhaffter weiss gegayfert vnd aussgossen hat / gestellet durch Iacobum, dess löblichen Stiffts Stayntz in Steyr, Probsten … – Gedruckt zu Grätz : bey Georg Widmanstetter, 1606. – [6], 158, [20] f. ; 20 cm
V gotici. – Izvod, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani (signatura 5624), ima naslovno stran v črnem in rdečem tisku. – Listi potiskani na obeh straneh. – Vsebuje tudi: In Davidem Rungium pessimum reformationis optimae per Styriam, [et]c. hostem [et] deformatorem v latinščini. – J. Rosolenz, prošt v Stainzu, je »posodil« svoje ime sekovskemu škofu M. Brennerju, ki je prvi uporabil to Hrenovo besedilo v zgoraj popisanem polemičnem delu.
Hicinger, Peter: Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain. – V: Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain, 19/1864, št. 1, str. 1–7; št. 7, str. 51–55.
P. Hicinger je v tem svojem prispevku mdr. objavil tudi Hrenov Memoriale. Njegova objava je zelo pomanjkljiva, na več mestih netočna. O tem je pisal F. Kidrič (glej oddelek Besedila o tem delu).
Kidrič, France: Doneski škofa Hrena za zgodovino reformacije na Slovenskem. – V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 19/1924, str. 21–23.
Kidričevo transkripcijo je za objavo kritično pregledal Milko Kos. O tej in o Hicingerjevi objavi je kritično pisal Josip Turk (glej oddelek Besedila o tem delu).
Do sedaj še ni izšel.
Gruden, Josip: Zur Autorschaft des »Gründlichen Gegenberichtes«. – V: Carniola, 3/1912, str. 103–115, 279–280.
O delu J. Rosolenza, ki je prvi posredno objavil Hrenov Memoriale.
Kidrič, France: Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja. – V: Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani, 1/1923, str. 179–272.
Mdr. analiza Hrenovih prispevkov (seveda predvsem Memoriala) za biografijo Primoža Trubarja.
Kidrič, France: Doneski škofa Hrena za zgodovino reformacije na Slovenskem. – V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 19/1924, str. 21–23.
Turk, Josip: Kritične pripombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini reformacije na Slovenskem. – V: Časopis za zgodovino in narodopisje, 22/1927, str. 88–89.
Turk, Josip: Hren Tomaž / podpis pod člankom Jos. Turk. – V: Slovenski biografski leksikon, 3. zv., Ljubljana : Zadružna gospodarska banka, 1928, str. 206–225.
Vidmar, Luka: Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem : (od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove Literature Slovencev). – V: Slavistična revija, 54/2006, št. 1, str. 14–15.
VALVASOR, Janez Vajkard
Anhang des Sechsten Buchs, welcher eine Anzahl gelehrter Scribenten begreifft, so aus Crain bürtig gewest. – V : Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses … Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes / … durch selbst-eigene … Historisch-Topographische Beschreibung, in funffzehen, wiewohl in vier Haupt-Theile unterschiedenen, Büchern, wie auch häuffigen Abrissen und zierlichen Kupffer-Figuren, ausgebreitet, von Johann Weichard Valvasor … ; aber in reines Teutsch gebracht, auch, auf Begehren, mit manche beyfügigen Erklärungen, Anmerck- und Erzehlungen, erweitert durch Erasmum Francisci … – Laybach : zu finden bey Wolfgang Moritz Endter …, 1689, 2. zv., dodatek k šesti knjigi, str. 343–370.
Ohranjenih in dostopnih je več izvodov po slovenskih knjižnicah (mdr. v NUK-u, knjižnici Narodnega muzeja, Arhivu Republike Slovenije itn.).
VALVASOR, Janez Vajkard
Die Ehre des Herzogthums Krain … / von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor. – 2. unveränderte Aufl. / herausgegeben von J. Krajec [und] Josef Pfeifer. – Rudolfswerth : J. Krajec, 1877–1879. – 4 zv. : ilustr. ; 30 cm
Nasl. izv. izd.: Die Ehre dess Hertzogthums Crain. – Got. – Izv. izd.: Laibach ; Nürnberg, 1689. – Drugi zvezek je izšel leta 1877.
VALVASOR, Janez Vajkard
Die Ehre dess Hertzogthums Crain … – [Faksimilirana izd. / redakcija faksimila in spremna beseda Branko Reisp]. – V Ljubljani : Mladinska knjiga ; v Münchnu : R. Trofenik, 1970–1974 (v Heppenheimu : F. Wolf). – 4 zv. : ilustr. ; 34 cm. – (Monumenta litterarum Slovenicarum ; 9)
Reproducirano po izvodih iz knjižnice Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. – Izv. izd.: Laybach ; [Nürnberg]: zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. – Drugi zvezek z dodatkom k šesti knjigi je izšel leta 1970.
Dodatek šesti knjigi, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega / prev. Mirko Rupel. – V: Valvasorjevo berilo. 1. [del]. – V Ljubljani : Akademska založba, 1936, str. 245–264. – (Akademska biblioteka ; 5)
Prevedeno po: Die Ehre dess Hertzogthums Crain, 1689.
Dodatek šesti knjigi, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega / prev. Mirko Rupel. – V: Valvasorjevo berilo. – V Ljubljani : Mladinska knjiga, 1951, str. 147–154. – (Zbirka Priroda in ljudje)
Dodatek šesti knjigi, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega / prev. Mirko Rupel. – V: Valvasorjevo berilo. – V Ljubljani : Mladinska knjiga, 1969, str. 224–237.
[Dodatek šesti knjigi, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega] / prev. Mirko Rupel. – V: Valvasor in sodobniki : izbrano delo. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 1971, str. 75–93. – (Naša beseda)
Knjiga je izšla v dveh ponatisih leta 1974 in 1976.
Dodatek šesti knjigi, ki obsega učene pisatelje, doma s Kranjskega / prev. Mirko Rupel. – V: Valvasor, Janez Vajkard: Slava vojvodine Kranjske, … z zgodovinsko-topografskim opisom … / Janez Vajkard Valvasor, … ; [izbral, prevedel in razložil Mirko Rupel ; to izdajo zasnoval in uredil Bogomil Gerlanc ; izvirno besedilo ilustriral, grafično oblikoval in pri izboru slik sodeloval Elko Justin]. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977, str. 147–154.
Prvi ponatis je izšel pri isti založbi v zbirki Kultura leta 1978.
Reisp, Branko: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 1983, str. 225–227.
Vidmar, Luka: Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem : (od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove Literature Slovencev). – V: Slavistična revija, 54/2006, št. 1, str. 15–17.
DOLNIČAR, Janez Gregor
Bibliotheca Labacensis publica Collegii Carolini Nobilium seu De scriptoribus Carniolis, qui tum vetera, tum recentiora saecula illustrarunt, notitia locuples, qua non solum auctorum, qui ad haec usque tempora scripserunt, codices excussi vel manuscripti adnotantur, verum etiam eorum patria, aetas, professio, munia, dignitates, memoranda et obitus recensentur [na tretji strani še obširnejši naslov in pristavek] Ectypon Bibliothecae publicae Labacensis … Studio et opere Ioannis Fortunati Mengini Labacensis. Anno a Partu Virginis 1715.
Rokopis hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani, signatura št. 14. – Ioannes Fortunatus Menginus Labacensis je psevdonim Janeza Gregorja Dolničarja.
[Musici] / prep. Edo Škulj. – V: Academia Philharmonicorum Labacensium 1701–2001, Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 79–81.
Odlomek o glasbenikih. – Objavljeni so bili tudi posamezni odlomki izvirnika v razpravah, ki jih ta bibliografija ne upošteva.
Steska, Viktor: Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica«. – V: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 10/1900, seš. 4, str. 134–140; seš. 5, str. 145–174.
Komentirana objava glavne vsebine dela.
[Iz Ectypon Bibliothecae publicae Labacensis] / prevedel Kajetan Gantar. – V: Valvasor in sodobniki : izbrano delo. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 1971, str. 183–185. – (Naša beseda)
Knjiga je izšla v dveh ponatisih leta 1974 in 1976.
[Glasbeniki] / prev. Edo Škulj. – V: Academia Philharmonicorum Labacensium 1701–2001, – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 81–82.
Prevod odlomka o glasbenikih.
Steska, Viktor: Dr. Janez Gregorij Dolničar, kranjski zgodovinar. – V: Dom in svet, 14/1901, št. 9, str. 517–526; št. 10, str. 581–586.
Življenjepis.
Lukman, Franc Ksaver: Pripombe o Dolničarjevi »Bibliotheca publica Labacensis«. – V: Zbornik za umetnostno zgodovino, 1959, str. 469–476.
Zusammenfassung. – Objava imen vseh v tem Dolničarjevem delu obravnavanih piscev.
Smolik, Marijan: Thalnitscher (do 1688 Dolnizher ali Dolnitscher) Janez Gregor / podpis pod člankom Slk. – V: Slovenski biografski leksikon, 12. zv., 1980, str. 73–76.
Na objavo čaka dopolnjen in razširjen članek, ki ga je M. Smolik napisal za Novi slovenski biografski leksikon.
Škulj, Edo: Glasbeniki v Dolničarjevi Bibliotheci Labacensis publica. – V: Academia Philharmonicorum Labacensium 1701–2001. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 73–79.
Lavrič, Ana: Janez Gregor Dolničar – kronist ljubljanskega mesta. – V: Ad fontes : Otorepčev zbornik, 2005, str. 139–157.
Vidmar, Luka: Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih slovstva na Slovenskem : (od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove Literature Slovencev). – V: Slavistična revija, 54/2006, št. 1, str. 17–19.
Uredniška načela v tej znanstvenokritični izdaji niso bila oblikovana enotno za vse štiri izvirne tekste, temveč za vsakega posebej. Najpomembnejši razlog za to je v različni formi izvirnikov: prvo besedilo je lepopisna priloga k pismu iz leta 1560, drugo je danes izgubljeni rokopisni osnutek iz leta 1605, tretji tekst je tisk iz leta 1689, četrti pa rokopis iz let 1715–1719. Popolnoma enotna uredniška načela niso bila mogoča tudi zato, ker je izdaja morala vključiti že obstoječi prepis in prevod Jožeta Rajhmana in prepis Franceta Kidriča.
Prepis priloge k Trubarjevemu pismu češkemu kralju Maksimilijanu z dne 2.
januarja leta 1560, ki je shranjena na Dunaju (Haus-, Hof- und
Staatsarchiv), je leta 1852 prvi objavil Joseph Chmel.Registra pa je leta 1986 v Pismih Primoža
Trubarja v akademijski zbirki Korespondence pomembnih Slovencev
skupaj s prepisom prvi objavil Jože Rajhman.&, manjkajoča vejica, manjše
grafično neujemanje med prepisom in prevodom itn.
Izvirnika Hrenovega Memoriala, ki je bil vsaj do
leta 1927 v Semeniški knjižnici v Ljubljani, danes ni več v razvidu,
njegovo besedilo pa se nam je ohranilo v dveh precej različnih prepisih.
Prvega je leta 1864 objavil Peter Hicinger,a do s, njegovi
komentarji, ki so bili v objavi leta 1924 postavljeni v oklepaj, pa so
sedaj smiselno umaknjeni v opombe pod črto. Kidričeva transkripcija
očitno sledi izvirniku z vsemi pravopisnimi posebnostmi in napakami.
Prepisovalec je razvezal kratice in okrajšave, na večje napake,
nedoslednosti in problematična mesta pa je opozoril v komentarjih v
oklepaju. Zaradi pogoste dvoumnosti in nejasnosti Hrenovega besedila, ki
ima značaj osnutka, je Monika Deželak Trojar svoj prevod opremila z
obsežnejšimi vsebinskimi opombami.
Kritični prepis Valvasorjevega Dodatka sledi
izvirnemu tisku Slave vojvodine Kranjske iz leta
1689.Slave iz let 1877–1879 v Novem mestu.
Kritični prepis posodablja rabo ločil, pri čemer se delno zgleduje po
izdaji iz let 1877–1879. Prepis ohranja vezaje v zloženkah. Glede zapisa
letnic se ravna po najpogostejši Valvasorjevi rabi, čeprav ta včasih ni
dosledna. V latinskih delih besedila je sedaj za letnico vedno zapisana
pika. V nemških delih besedila je pika za letnico opuščena, in sicer
tudi v primeru, ko letnico v okviru nemškega besedila uvaja latinska
beseda anno. Pika za letnico je v nemških delih
besedila dosledno uvedena samo v primerih, ko gre za vrstilni števnik
(im Iunio 1578. Jahrs).
Latinski j se zapisuje kot i. Načelo velja tudi za latinske različice imen znotraj
nemškega besedila. Medtem ko se očitno nemška oblika imena Johann ali Johannes piše z
J, pa so latinske različice istega imena (Ioannis, Iohanne) zapisane
z I. Dolgi s (ſ) je
ohranjen samo v prepisu odlomkov v slovenščini. Kritični prepis ohranja
nedosledno pisavo nekaterih izrazov in imen v izvirniku, na primer: Gulden/Gülden, drucken/drücken, Augspurg/ Augsburg, uber/über. V delih
besedila, ki jih Valvasor povzema po drugih avtorjih (citati, knjižni
naslovi, verzi), je ohranjen izvirni svobodni zapis malih oziroma
velikih črk; izjema so velike začetnice, ki označujejo samo začetek
novega verza. Prav tako so ohranjene tipografske značilnosti, tako
oblike in velikosti črk, razna naglasna znamenja in drugi nečrkovni
znaki. Izvirne kratice niso razvezane. Izjema so okrajšave za veznik und, enklitiko -que in za
abreviaturo etc.
Prepis in prevod sta opremljena z izvirno paginacijo, ki opozarja tudi na
začetek levega (L) in desnega stolpca (D) na vsaki strani. Besedilo
Valvasorjevih opomb, ki je v izvirniku umeščeno pod črto, je v kritičnem
pripisu postavljeno v zaviti oklepaj. V opombah so sedaj Valvasorjeve
marginalije, pa tudi uredniška opozorila na napake v izvirniku.
Manjkajoče črke in besede so v izvirno besedilo umeščene v oglatem
oklepaju. Ta izdaja prinaša prvi prevod celotnega Dodatka. Prevajalci so pri delu upoštevali delni prevod Mirka
Rupla.
Izdaja vsebuje prvi celoviti prepis in prevod Dolničarjevega dela Bibliotheca Labacensis publica. Prepis in prevod
grafično posnemata izvirnik, ob robu obeh tekstov pa je zapisana izvirna
paginacija.
Kritični prepis, ki je delo Vojka Pavlina, posodablja rabo ločil, ki je
pri Dolničarju pogosta in nedosledna. Ločila so posodobljena tudi v
naslovih del, saj v veliki večini ne gre za natančne, temveč za skrčene,
približne, opisne in pogosto v latinščino prevedene navedke. Črka j se zapisuje kot i, razen
pri slovenskih imenih (Sajer). Črka y na koncu besede se zapisuje kot ii, prepis črk u in v pa se ravna po izgovoru. Vrstilni števniki,
npr. pri datumih, so dosledno prepisani s piko, pa čeprav ta pri
Dolničarju včasih manjka. Pri glavnih števnikih, npr. pri starosti oseb,
je pika vedno izpuščena, pa čeprav jo Dolničar včasih ima. V primeru, ko
je operoz manjkajočo besedo ali stavek označil s črticami ali pikami, je
to na enak način prikazano tudi v prepisu. V primeru, ko očitne vrzeli
Dolničar ni označil, pa stojijo na tistem mestu tri pike v oglatem
oklepaju.
Kritični prepis posodablja pogosto in nedosledno rabo velike začetnice.
Sedaj se stavki vedno začenjajo z veliko začetnico. Prav tako so velike
začetnice v skladu s prevladujočo Dolničarjevo prakso ohranjene ali
uveljavljene pri lastnih imenih, zlasti pri imenih oseb, krajev in
ustanov, pri religioznih pojmih (Trinitas), pri
izrazih za stanove (Patriciatus), redove (Ordo Reformatorum), nazive (Caesar), službena mesta (Rector
magnificus), pri izrazih spoštovanja (Celsitudo) ipd. Medtem ko je velika začetnica ohranjena pri
imenih mesecev, je beseda anno dosledno pisana z
malo začetnico. Poenostavljena in poenotena je tudi pisava zloženk kakor
Rudolphswerth, ki ga Dolničar včasih piše kot
RudolphsWerth. Prepis ohranja izvirna
naglasna znamenja. Kratice in okrajšave državnih (S.
R. I.) in krajevnih imen (Lab.),
plemiških naslovov (L. B.), univerzitetnih (I. U. D.), službenih (Ep.)
in častnih nazivov (aug.) ipd. so zaradi boljšega
razumevanja dosledno razvezane. Izjema so standardne okrajšave kakor etc. in p. t.
Kritični prepis sledi izvirniku skupaj z njegovimi lapsusi in napakami.
Manjkajoče črke in besede so v izvirno besedilo umeščene v oglatem
oklepaju. Na pisne lapsuse in večje gramatikalne napake opozarjajo
opombe, sicer pa je ohranjen Dolničarjev usus
scribendi. To pomeni, da kritični prepis namerno ne popravlja
tistih značilnosti in nedoslednosti jezika, ki v duhu Dolničarjevega
časa izkazujejo pripadnost novi latinščini s primesmi srednjeveške
latinščine in sočasne italijanščine. Takšne karekteristike so na primer:
zamenjevanje zlogov -ti- in -ci- (Patritius nam. Patricius), zamenjevanje diftongov ae
in oe (caepit nam. coepit), greciziranje (syderum nam. siderum), podvajanje
konzonantov (tutella nam. tutela), nedoslednost pri osebnih in krajevnih imenih (Salisburgensis/Salysburgensis), italijaniziranje (geneologista nam. genealogus) itn.
Transkripcija zadržano sprejema v izvirniku podčrtane besede. Na nekaterih mestih je Dolničarjeva ali poznejša roka določeno besedo podčrtala brez vsebinskega razloga, zato tega kritični prepis ne upošteva. Prav tako prepis ne upošteva podčrtanosti citatov, ki je pri Dolničarju nedosledna. Drugače je z imenoma govorečih oseb, Agezilaja in Lentula, ki ju je Dolničar pogosto podčrtal, da bi ju ločil od govorjenega besedila. Ti dve imeni sta zato v prepisu stavljeni ležeče. Naslovi gesel, torej imena obravnavanih piscev, so stavljeni polkrepko, saj se v izvirniku od ostalega besedila običajno ločijo po razločnosti in velikosti pisave. Prečrtani deli besedila so transkribirani v opombah, ki imajo tekstnokritični značaj.
Prevod, ki je delo Neže Vilhelm, vključuje prevod 1. poglavja Kajetana
Gantarja iz leta 1971 in prevod ustanovne listine Javne knjižnice
Marijana Smolika iz leta 1975,Florijančič) in danes bolj uveljavljenim variantam imen (Cobenzl). Pri izboru imenskih različic se
večinoma ravna po Slovenskem biografskem
leksikonu in Enciklopediji Slovenije.
Ustrezno so slovenjena tudi krajevna imena. Opisana prevajalska vodila
veljajo za vse prevode v izdaji.Iudicia
Praetorialium ali ograjno sodišče), kjer
pa je mogoče, je ohranjeno Dolničarju ljubo navezovanje na antiko (Parthenius ali partenij
nam. ženski samostan; Divus
ali božanski nam. sveti). Prevod je opremljen z vsebinskimi opombami, ki pa se
omejujejo na nujna pojasnila manj razumljivih mest v zasnovi dela. Tako
prepis kakor prevod sta opremljena z izvirno paginacijo.
Po opravljenem delu prepisovalca Vojka Pavlina in prevajalke Neže Vilhelm je prepis in prevod redigiral, dopolnil in z opombami opremil Luka Vidmar. Pri težko berljivih mestih in njihovem slovenjenju so prijazno svetovali predvsem akad. dr. Primož Simoniti, dr. Nada Grošelj, dr. Boris Golec in dr. Metoda Kokole.
Obsežno bibliografijo k izdaji je sestavil Martin Grum. Celoto sta pregledala akad. dr. Kajetan Gantar in Jože Faganel, posebej natančno pa akad. dr. Primož Simoniti. Besedila je skrbno postavila Alenka Maček, ki je tudi avtorica notranje opreme. Zunanjo podobo knjige je oblikoval Žarko Vrezec. Vsem marljivim sodelavcem, ki so pomagali ponovno obuditi štiri odlične spomenike naše preteklosti, se najlepše zahvaljujem.
Arias Abellán 2006: Latin vulgaire, latin tardif, VII: Actes du
VIIème Colloque international sur le latin vulgaire et tardif, ur.
Carmen Arias Abellán, Sevilla 2006.
Baraga 1996: France Baraga, Kazalo krajevnih in osebnih imen k AES 16: Kapucini
na Slovenskem v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica
Sloveniae, 18, 1996, str. 231–359.
Dimitz 1875: Avgust Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten
Zeit bis auf das Jahr 1813, Dritter Theil: Vom Regierungsantritte Erherzog
Karls in Innerösterreich bis auf Leopold I. (1564–1657), Laibach 1875.
Dolinar 1987: Darko Dolinar, Nasprotja ob Trubarju v starejši slovenski literarni
zgodovini, Primerjalna književnost, 10/1, 1987, str.
16–28.
Dolničar 1714: Janez Gregor Dolničar, Epitome chronologica,
continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacensis,
Metropolis inclyti Ducatus Carnioliae, Labaci 1714.
Dolničar 1971: Janez Gregor Dolničar, Ectypon Bibliothecae Labacensis publicae,
prev. Kajetan Gantar, Valvasor in sodobniki: Izbrano
delo, ur. Jože Pogačnik, Ljubljana 1971 (Naša beseda), str. 183–185.
Dolničar 2003: Janez Gregor Dolničar, Zgodovina ljubljanske
stolne cerkve, Ljubljana 1701–1714, ur. Ana Lavrič, prev. Marijan
Smolik, Ljubljana 2003.
Glavan 1997: Mihael Glavan, Trubarjev Register, Primož Trubar, Register [Commentarium], Ljubljana 1997 (Monumenta Slovenica, 7), str.
25–39.
Glonar 1928 a: Joža Glonar, Juričič, Jurij, Slovenski
biografski leksikon, zv. 3, ur. Izidor Cankar, Ljubljana 1928, str.
417–418.
Glonar 1928 b: Joža Glonar, Klombner, Matija, Slovenski
biografski leksikon, zv. 3, ur. Izidor Cankar, Ljubljana 1928, str.
464.
Grdina 1998: Igor Grdina, Hrenov odnos do protestantov, Hrenov
simpozij v Rimu, Celje 1998 (Simpoziji v Rimu, 15), str. 229–243.
Hicinger 1864: Peter Hicinger, Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain,
Mittheilungen des historischen Vereines für Krain,
19, 1864, str. 1–9.
Hoff 1808: Heinrich Georg Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemählde vom Herzogthume Krain, und
demselben einverleibten Istrien: Ein Beytrag zur Völker- und
Länderkunde, Laibach 1808.
Höfler 1998: Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih
župnij na Slovenskem: Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani, Acta Ecclesiastica Sloveniae, 20, 1998, str. 305–368.
Juvan 1987: Marko Juvan, Poganjki literarnozgodovinske metode v Čopovi Literaturi
Slovencev, Slavistična revija, 35/1–4, 1987, str.
277–290.
Kidrič 1923: France Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja: Obenem
analiza Andreaejevih, Hrenovih, Rosolenčevih in Valvasorjevih doneskov za
biografijo Trubarja, Razprave Znanstvenega društva za
humanistične vede, 1, 1923, str. 179–272.
Kidrič 1924: France Kidrič, Doneski škofa Hrena za zgodovino reformacije na
Slovenskem, Časopis za zgodovino in narodopisje, 19,
1924, str. 20–24.
Kidrič 1925: France Kidrič, Budina Lenart, Slovenski biografski
leksikon, zv. 1, ur. Izidor Cankar, Ljubljana 1925, str. 63–64.
Kidrič 1926 a: France Kidrič, Fašank (Faschang), Slovenski
biografski leksikon, zv. 2, ur. Izidor Cankar, Ljubljana 1926, str.
172.
Kidrič 1926 b: France Kidrič, Hasiber, Slovenski biografski
leksikon, zv. 2, ur. Izidor Cankar, Ljubljana 1926, str. 293.
Kidrič 1929–1938: France Kidrič, Zgodovina slovenskega
slovstva: Od začetkov do Zoisove smrti: Razvoj, obseg in cena pismenstva,
književnosti in literature, Ljubljana 1929–1938.
Kidrič 1978: France Kidrič, Ob dvestoletnici slovenske knjige: Razvojna linija
slovenskega preporoda v prvih razdobjih, France Kidrič, Izbrani spisi, 1, ur. Darko Dolinar, Ljubljana 1978, str. 214–235.
Kmecl 1971: Matjaž Kmecl, Slovenska literarna zgodovina, Lirika, epika, dramatika, Murska Sobota 19712, str. 97–110.
Kopitar 1808: Jernej Kopitar, Grammatik der Slavischen Sprachen
in Krain, Kärnten und Steyermark, Laibach 1808.
Kralj 1998: Angel Kralj, Transkripcija Hrenovih vizitacij 1597–1629 in poročila o
stanju škofije 1607, Acta Ecclesiastica Sloveniae, 20,
1998, str. 33–95.
Lavrič 1990: Ana Lavrič, Ljubljanska škofija v vizitacijah
Rinalda Scarlichija 1631–1632 (Acta Ecclesiastica
Sloveniae, 12), 1990.
Lisac 1982 a: Ljubomir Andrej Lisac, Ungnad Ivan (Hans, Janž), Slovenski biografski leksikon, zv. 13, ur. Alfonz Gspan idr.,
Ljubljana 1982, str. 289–292.
Lisac 1982 b: Ljubomir Andrej Lisac, Vlahović (Lahović) Gregor, Slovenski biografski leksikon, zv. 13, ur. Alfonz Gspan idr.,
Ljubljana 1982, str. 498–499.
Logar 1932: Janez Logar, Kupljenik, Peter, Slovenski biografski
leksikon, zv. 4, ur. Franc Ksaver Lukman, Ljubljana 1932, str. 590–591.
Lukman 1959: Franc Ksaver Lukman, Pripombe o Dolničarjevi »Bibliotheca Publica
Labacensis«, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v.,
V–VI, 1959, str. 469–476.
Mantello, Rigg 1996: Medieval Latin: An Introduction and
Bibliographical Guide, ur. Frank Anthony Carl Mantello in Arthur George
Rigg, Washington 1996.
Metelko 1825: Franc Metelko, Lehrgebäude der Slowenischen
Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen,
Laibach 1825.
Miklavčič 1960: Maks Miklavčič, Rosolenz Jakob, Slovenski
biografski leksikon, zv. 9, ur. Alfonz Gspan, Ljubljana 1960, str.
136–137.
Pohlin 2003: Marko Pohlin, Bibliotheca Carnioliae, prev. Luka Vidmar, Marko
Pohlin, Kraynska grammatika; Bibliotheca Carnioliae, ur.
Jože Faganel, Ljubljana 2003, str. 319–584.
Prelesnik 1901: Matija Prelesnik, Protireformacija na Kranjskem pod škofom
Tomažem Hrenom (Chroenom), Katoliški obzornik, V, 1901,
str. 3–17, 99–115, 205–224, 296–341.
Rajhman 1982 a: Jože Rajhman, Trubar (Truber) Felicijan, Slovenski biografski leksikon, zv. 13, ur. Alfonz Gspan idr.,
Ljubljana 1982, str. 205–206.
Rajhman 1982 b: Jože Rajhman, Trubar (Truber) Primož, Slovenski
biografski leksikon, zv. 13, ur. Alfonz Gspan idr., Ljubljana 1982,
str. 206–225.
Rajhman 1982 c: Jože Rajhman, Tulščak Janž (Ivan), Slovenski
biografski leksikon, zv. 13, ur. Alfonz Gspan idr., Ljubljana 1982,
str. 228–229.
Rajhman 1984: Jože Rajhman, Trubarjeva pisma (poskus stilne predstavitve), Protestantismus bei den Slowenen/Protestantizem pri
Slovencih, Wien 1984 (Wiener slawistischer Almanach, Sonderband, 13),
str. 39–55.
Rajhman 1986 a: Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja,
Ljubljana 1986 (Korespondence pomembnih Slovencev, 7).
Rajhman 1986 b: Jože Rajhman, Wiener (Wienner, Biner) Pavel, Slovenski biografski leksikon, zv. 14, ur. Jože Munda, Ljubljana 1986,
str. 691.
Reisp 1983: Branko Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard
Valvasor, Ljubljana 1983.
Rupel 1954: Mirko Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI.
stoletja, Ljubljana 1954.
Rupel 1956: Mirko Rupel, Reformacija, Zgodovina slovenskega
slovstva, I: Do začetkov romantike, ur. Lino Legiša in Alfonz Gspan,
Ljubljana 1956, str. 185–260.
Rupel 1960: Mirko Rupel, Rokavec, Gašper, Slovenski biografski
leksikon, zv. 9, ur. Alfonz Gspan, Ljubljana 1960, str. 129–130.
Rupel 1967 a: Mirko Rupel, Schweiger, Janž, Slovenski
biografski leksikon, zv. 10, ur. Alfonz Gspan, Ljubljana 1967, str.
251.
Rupel 1967 b: Mirko Rupel, Spindler Krištof, Slovenski
biografski leksikon, zv. 10, ur. Alfonz Gspan, Ljubljana 1967, str.
425–426.
Simoniti 1972: Primož Simoniti, Sloveniae scriptores Latini
recentioris aetatis: Opera scriptorum Latinorum Sloveniae usque ad annum
MDCCCXLVIII typis edita: Bibliographiae fundamenta, Zagreb, Ljubljana
1972.
Simoniti 1979: Primož Simoniti, Srednjelatinska in novolatinska filologija, Anthropos, 11/3–6, 1979, str. 155–156.
Simoniti 1994: Primož Simoniti, Apes Academicae, Academia
operosorum: Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve,
Ljubljana 1994, str. 47–60.
Simoniti 1991: Vasko Simoniti, Vojaška organizacija na
Slovenskem v 16. stoletju, Ljubljana 1991.
Slodnjak 1986: Anton Slodnjak, Pisma Matija Čopa, 2: Literatura
Slovencev, Ljubljana 1986 (Korespondence pomembnih Slovencev, 6/II).
Smolik 1959: Marijan Smolik, Kako so zidali semenišče v Ljubljani, Kronika, VII, 1959, str. 90–96.
Smolik 1975: Marijan Smolik, Semeniška knjižnica v
Ljubljani, Maribor 1975 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 54).
Smolik 1980: Marijan Smolik, Thalnitscher (Dolnizher, Dolnitscher) Janez Gregor,
Slovenski biografski leksikon, zv. 12, ur. Alfonz
Gspan in Fran Petre, Ljubljana 1980, str. 73–76.
Steska 1900: Viktor Steska, Dolničarjeva »Bibliotheca Labacensis publica«, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, X, 1900, str.
134–140, 145–174.
Škulj 2004: Edo Škulj, Glasbeniki v Dolničarjevi Bibliotheci Labacensis publica,
300 let Academia Philharmonicorum Labacensium:
1701–2001, ur. Ivan Klemenčič, Ljubljana 2004, str. 73–83.
Thorley 1998: John Thorley, Documents in Medieval Latin,
London 1998.
Trubar 1997 a: Primož Trubar, Register vnd summarischer
Innhalt, aller der Windischen Bücher, die von Primo Trubero, biss auff diss
1561. Jar in Truck geben seind [Faksimile], Ljubljana 1997 (Monumenta
Slovenica, 7).
Trubar 1997 b: Primož Trubar, Register in kratka vsebina vseh slovenskih knjig,
ki jih je Primož Trubar do leta 1561 dal v tisk in se jih bo zdaj dodatno
tiskalo v hrvaškem jeziku, prev. Anton Janko, Primož Trubar, Register [Commentarium], Ljubljana 1997 (Monumenta Slovenica, 7), str.
9–24.
Turk 1927: Josip Turk, Kritične pripombe k tekstu Hrenovega memoriala o zgodovini
reformacije na Slovenskem, Časopis za zgodovino in
narodopisje, 22, 1927, str. 88–89.
Uršič 1965: Milena Uršič, Anton Rožič: O kulturnem razvoju na
Kranjskem do l. 1823, Ljubljana 1965.
Uršič 1975: Milena Uršič, Jožef Kalasanc Erberg in njegov
poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, Ljubljana 1975.
Valvasor 1689: Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre deß
Hertzogthums Crain, Laibach, Nürnberg 1689.
Valvasor 1877–1879: Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre des
Herzogthums Krain, Rudolfswerth 1877–18792.
Valvasor 1970–1974: Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre deß
Hertzogthums Crain: Faksimilirana izdaja, red. Branko Reisp, Ljubljana,
München 1970–1974 (Monumenta litterarum Slovenicarum, 9).
Valvasor 1977: Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine
Kranjske, izbr., prev. in razl. Mirko Rupel, Ljubljana 1977.
Vidmar 2003: Luka Vidmar, Redakcijsko poročilo, Marko Pohlin, Kraynska grammatika; Bibliotheca Carnioliae, ur. Jože Faganel,
Ljubljana 2003, str. 644–647.
Vidmar 2005: Luka Vidmar, Arheološki vodniki iz bibliotek operozov in iz njihove
bližine v Semeniški knjižnici v Ljubljani, Keria, 7/2,
2005, str. 35–56.
Vidmar 2006: Luka Vidmar, Podoba protestantske književnosti v starejših pregledih
slovstva na Slovenskem: Od Trubarjevega Registra slovenskih knjig do Čopove
Literature Slovencev, Slavistična revija, 54/1, 2006,
str. 11–32.
Vidmar 2008: Luka Vidmar, Ad usum publicum destinata: O javnem značaju Semeniške
knjižnice v Ljubljani, Zgodovinski časopis, 62/1–2, 2008,
str. 187–202.
Vodnik 1809: Valentin Vodnik, Geschichte des Herzogthums Krain,
des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, Wien 1809.
Vodnik 1988: Valentin Vodnik, Povedanje od slovenskiga jezika, Valentin Vodnik,
Zbrano delo, ur. Janko Kos, Ljubljana 1988 (Zbrana
dela slovenskih pesnikov in pisateljev), str. 230–244.