Potujoči glasbeniki Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju povezane s prostorom današnje Republike Slovenije Avtorica Katarina Trček Marušič Avtorica predgovora Metoda Kokole Urednik Klemen Grabnar Tehnična urednica Lucija Bizant Redakcija zapisa TEI, postavitev na splet Matija Ogrin Klemen Grabnar Jan Jona Javoršek 1. izdaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut, Založba ZRC Ljubljana 2018

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND. To pomeni, da je ob priznanju (navedbi) avtorstva dovoljeno reproduciranje in distribuiranje, ne pa tudi predelava, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti za komercialni namen.

Objava slikovnega gradiva z dovoljenjem. Pravice za slikovno gradivo pridržane ustanovam, ki hranijo izvirnike.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

 COBISS-ID=298052608 ISBN 978-961-05-0146-6 TEI http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:pggm/VIEW/ <ref target="http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:sgd/VIEW/">Slovenska glasbena dediščina</ref> 4

Izvirno besedilo, prva izdaja.

 slovenščina 2018-11-13 Klemen Grabnar Matija Ogrin Redakcija v zapisu RTF, pretvorba in urejanje v XML-TEI. Potujoči glasbeniki Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju povezane s prostorom današnje Republike Slovenije Elektronska izdaja Avtorica Katarina Trček Marušič Slovenska glasbena dediščina 4 Muzikološki inštitut ZRC SAZU Ljubljana 2018
Predgovor

Nabor podatkov o potujočih glasbenikih, ki so v dolgih 17. in 18. stoletju prišli na geografski prostor, kjer se je govorilo tudi slovensko, ali pa iz njega odšli, je bil zbran v okviru evropskega projekta o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku (HERA MusMig). V projektu, ki je trajal od septembra 2013 do novembra 2016 je v partnerski skupini iz Slovenije sodelovalo šest raziskovalcev iz Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od podoktorskih raziskovalcev na začetku kariere do izkušenih starejših sodelavcev, strokovnjakov za posamezna področja, povezana tudi z migracijami. V okviru tega projekta smo raziskovali glasbene migracije v najširšem pomenu besede, od premikov oseb do poti glasbenega repertoarja, idej, glasbenih oblik, slogov ipd. – skratka vse glasbene infrastrukture z mejnima letnicama 1585 in 1815.

Osrednjo skupno nalogo vseh šestih partnerskih skupin iz štirih evropskih držav je predstavljalo zbiranje imen glasbenikov in identifikacija njihovih geografskih premikov. Podatki so se zbirali iz najrazličnejših primarnih in sekundarnih virov ter obstoječe literature, vsebinsko pa se je poskušalo zajeti migracije v okviru cerkvenih ustanov (redovi ter škofijska in druga glasbena središča), posvetnih krogov (glasbeno gledališče, deželne in mestne glasbene formacije, zasebne pobude ipd.), potovanja glasbenikov zaradi šolanja, boljšega zaslužka ali kariernih možnosti.

Slovenska skupina je v skupno podatkovno zbirko prispevala 638 gesel. Pri zbiranju podatkov so sodelovali vsi člani skupine, urejali pa sta jih dr. Maruša Zupančič (med 20. decembrom 2013 in 30. junijem 2014) ter od 1. septembra 2014 do izteka projekta 30. novembra 2016 dr. Katarina Trček Marušič. Prvih 259 imen je zbrala dr. Zupančič, ostala pa dr. Trček Marušič, ki je na koncu vse tudi redigirala in vpisala v skupno zbirko.

Pričujoči katalog je slovenska različica in redakcija gesel s slovenskim prostorom povezanih imen in predstavlja stanje ob zaključku projekta, torej konec leta 2016. Posamezni glasbeniki so v katalogu predstavljeni v samostojnih enotah, v katerih so zabeležene različne oblike imen, poklici oz. dejavnosti, podatki o šolanju, poteh in glasbenih delih, če je bila oseba tudi skladatelj. Na koncu so navedeni tudi viri in uporabljena literatura.

Uvodno predstavitev, analizo zbranih podatkov in razmišljanje o preteklih glasbenih migracijah našega prostora je prispevala dr. Katarina Trček Marušič, ki je bila večino trajanja projekta odgovorna za slovenski prispevek k skupni podatkovni zbirki.

Četrta knjiga v elektronski zbirki Slovenska glasbena dediščina je torej predvsem dokumentarnega značaja in je namenjena nadaljnji javni uporabi zbranih podatkov, obdelavi in tudi dopolnjevanju za potrebe nacionalnih in mednarodnih muzikoloških raziskav. Naj dobro služi vsem uporabnikom.

dr. Metoda Kokole (vodja slovenske skupine v projektu HERA MusMig ter glavna in odgovorna urednica zbirke SGD)
Potujoči glasbeniki na ozemlju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju

Migracije, premiki in potovanja so širok pojem in kompleksen pojav, s katerim se je in se še danes srečuje cel svet. Ker je gibanje oziroma spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter iskanje boljšega ekonomskega in socialnega položaja za človeka že od nekdaj sinonim sreče in blagostanja, so migracije pomemben del človeške zgodovine. Države so bodisi epicentri selitev, prehodna ozemlja popotnikov ali njihov končni cilj. Še posebno v današnjem času, ko so selitve ljudi obsežnejše kot kdaj koli poprej, so priseljevanja oz. preseljevanja pereča tema in globalna problematika. Poleg negativnega prizvoka, ki danes pogosto spremlja pojav migracij, pa imajo le-te tudi pozitivne konotacije. Kot neizogibni del gospodarskega in družbenega življenja vsake države so selitve lahko tudi koristne tako za posameznika kot za celotno družbeno okolje. Z vključevanjem migrantov v novo okolje so le-ti lahko pomemben doprinos na kulturnem, ekonomskem in družbenem področju.

S pojavom migracij se skozi celotno zgodovino srečujemo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Bila je tako ozemlje, kamor so se ljudje priseljevali, kot tudi ozemlje, iz katerega so se prebivalci izseljevali. Med vidnejšimi je izseljevanje v času protestantizma, ko so se konec 16. in v začetku 17. stoletja v obdobju izvajanja protireformacije zaradi verske nestrpnosti s tukajšnjega ozemlja izselili številni protestanti.

Migracije, ki so del vsakdana, se ne tičejo le države izvora, temveč so vplivi preseljevanja globalni. Države niso neprehodna in neodvisna enota, temveč jih med seboj povezujejo močni migracijski tokovi, ki s seboj prinašajo raznolike družbene in kulturne običaje. Spoznavanje in sprejemanje raznolikosti ter sobivanje v medsebojnem sožitju pa je doprinos h kulturi posameznega naroda. To se lepo odraža v glasbeni umetnosti, kjer se skupaj s preseljevanjem glasbenikov in drugih umetnikov med seboj srečujejo in širijo tudi različne glasbene ideje, prakse in običaji.

Omenjenim glasbenim migracijam se je posvečal mednarodni projekt MusMig – Music Migrations in the Early Modern Age: The Meeting of the European East, West and South (Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na stičišču evropskega vzhoda, zahoda in juga), ki je pod okriljem programa HERA – Humanities in the European Research Area potekal od 1. septembra 2013 do 30. novembra 2016. V okviru projekta se je raziskovalo glasbeno migracijske poti 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje vzhodne, zahodne in južne Evrope. Projekt je vključeval raziskovalce iz štirih evropskih držav: Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Poljske.

Cilj projekta je bil obogatiti evropsko glasbeno zgodovino z vedenjem o glasbenih transferjih na ozemlju zgodovinskih pokrajin zgodnje novoveške Evrope in ugotoviti, kako mobilni so bili glasbeniki v 17. in 18. stoletju. Da je bilo mogoče zajeti celovit pogled na preseljevanje glasbenikov, projekt ni vključeval zgolj znanih in uveljavljenih migrantskih glasbenikov, temveč je v zgodovini iskal vsakršnega popotnika, tudi anonimnega in naključnega ljubiteljskega glasbenika. Seznam glasbenih popotnikov je nazoren prikaz dinamike glasbenega življenja v 17. in 18. stoletju na evropskih tleh. Izdelana je bila spletna zbirka potujočih glasbenikov, dostopna širši javnosti (http://www.musmig.eu/database/ ), v kateri so zbrani vsi najdeni potujoči glasbeniki. Zbirka ne podaja le skopih podatkov, temveč vključuje tudi grafično prikazano časovno os, ki ponazarja dogodke v življenju glasbenika in je povezana z zemljevidom Evrope, na katerem je mogoče slediti glasbenikovi življenjski poti. Hkrati pa omogoča iskanje stikov med posameznimi potujočimi glasbeniki. Del zbirke so tudi informacije o glasbenikih na ozemlju današnje Slovenije, ki so v pričujočem katalogu zbrane v slovenskem jeziku.

V tej slovenski zbirki so glasbeniki razvrščeni po abecednem vrstnem redu glede na priimek. Vsak glasbenik je predstavljen v samostojni enoti, katere naslov je glasbenikov priimek in osebno ime, kot je uveljavljeno v literaturi (Abbele, Alloisia). Redovnice in redovniki imajo ob priimku in imenu še akronim redovne skupnosti, ki so ji pripadali. Na začetku vsakega gesla so navedene različice osebnega imena, kraj in datum rojstva oz. krsta (*) ter smrti oz. pokopa (+). Nadaljnji biografski podatki so razvrščeni v več kategorij, po sledečem vrstnem redu: Poklic ali dejavnost, Šolanje, Zaposlitev, Poti, Dela, Razno, Povezane osebe, Viri in literatura. Zbrani podatki odražajo stanje zbirke ob zaključku projekta HERA MusMig konec leta 2016. Pričujoči katalog tako ni zaključena celota, temveč dopušča možnosti za dopolnjevanje in urejanje gesel.

Izdelava zbirke potujočih glasbenikov je zahtevala natančno raziskavo slovenskega prostora. Sprva je bilo potrebno raziskati relevantne sekundarne vire in iz njih pridobiti nadaljnje smernice za raziskovanje primarnih virov, tj. širokega spektra ohranjenega arhivskega gradiva. Med pomembne tovrstne pričevalce sodijo tako neposredne navedbe migracij glasbenikov kot tudi posredne omembe vsakršnih prenosov glasbenega gradiva (partiture, libreti, glasbene zbirke) ter prepisov le-tega. Za to je bila na Slovenskem zadolžena skupina raziskovalcev na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU pod vodstvom predstojnice inštituta dr. Metode Kokole in petih sodelavcev: dr. Nataša Cigoj Krstulović, dr. Klemen Grabnar, dr. Radovan Škrjanc, dr. Katarina Trček Marušič in dr. Maruša Zupančič, ki so na projektu sodelovali v različnih časovnih obdobjih. Raziskovalci so z obširnimi in poglobljenimi študijami izbranih primerov raziskovali pojem migracij in širili do tedaj skromno bero tovrstne literature na področju slovenske muzikologije, dr. Maruša Zupančič in dr. Katarina Trček Marušič pa sta bili zadolženi za iskanje glasbenih popotnikov in z njimi povezanih podatkov ( http://www.musmig.eu/research/p6-project-6/ ).

Raziskani so bili vsi pomembni glasbeni fondi naslednjih ustanov: knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani (SI-Lf), arhiv stolnega kora v Ljubljani (SI-Ls), Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lng), Semeniška knjižnica v Ljubljani (SI-Lsk), Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lnr), knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijski arhiv Ljubljana (SI-Lna), Pokrajinski arhiv Maribor (SI-Mpa), glasbeni arhiv stolnice v Mariboru (SI-Ms), knjižnica Ivana Potrča Ptuj (SI-Pk), glasbeni arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju (SI-Co), knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu (SI-Nf), knjižnica kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (SI-Nk), minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu (SI-PIm), župnijski arhiv Piran (SI-PIž), arhiv stolne župnije v Kopru (SI-Ka), Pokrajinski arhiv Koper (SI-Kp), škofijski arhiv Koper (SI-Kš) in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (SI-Ko).

Zbrani podatki so tako omogočili izdelavo prve zbirke v slovenski glasbeni zgodovini, ki združuje podatke o migracijskih tokovih na ozemlju današnje Slovenije. Zbirka, ki vključuje migracijske glasbenike iz 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje Republike Slovenije, je pomemben doprinos k skupni evropski glasbeni zgodovini. Njen obseg pa kaže na razsežnost migracij na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem novem veku. Pregled nastale zbirke je omogočil izdelavo statistike, s pomočjo katere bo v nadaljevanju predstavljena dinamika glasbenih migracij na ozemlju današnje Slovenije; navedeni bodo najpogostejši vzroki za migracije, predstavljene raziskane tranzicijske poti potujočih glasbenikov in orisani profili glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju mudili na ozemlju današnje Slovenije.

Migracije na področju glasbene umetnosti so bile do sedaj sorazmerno malo raziskane. Slovenska muzikološka stroka se namreč s tem vprašanjem vse do pričetka projekta MusMig ni sistematično ukvarjala. Muzikološka literatura zato ni ponujala specifičnih raziskav migracijskih gibanj. Individualna potovanja glasbenikov so omenjena zgolj v splošno zgodovinskih raziskavah, medtem ko se raziskovanju kompleksnejših migracijskih vprašanj, kot so pomen glasbenih migracij za razvoj slovenskega glasbenega življenja, vključevanje migrantskih glasbenikov v novem okolju in umeščanje migracij v širši evropski koncept glasbeno migracijskih tokov, raziskovalci do sedaj v večji meri še niso posvečali.

Podrobnejše raziskave slovenske glasbeno-migracijske zgodovine želi spodbuditi statistika glasbenih migracij, ki bo predstavljena v nadaljevanju; pokazati želi na razsežnost migracij na področju glasbene umetnosti, poudariti pomembnost migracij za razvoj glasbene umetnosti, pokazati pot k še nerešenim vprašanjem in raziskovalce izzvati za podrobnejše raziskave in študije na tem področju.

Že obseg zbirke kaže, da je bilo ozemlje današnje Slovenije močno prehodno. Tu so se skozi stoletja ustvarile najrazličnejše tranzicijske poti, ki so jih iz najrazličnejših vzrokov vodili ljudje številnih poklicev, znanj in interesov. Mnogi med njimi so bili ekonomski migranti, povsem običajna so bila študijska potovanja, pogosti so bili tudi potujoči virtuozi, poslani na službeno pot. Zaslediti je mogoče tudi politične in verske migrante. Našteti vzroki so pripeljali do močno razvejanega zemljevida migracijskih poti.

Kot so raznolike migracijske poti, tako so raznovrstni tudi profili najdenih potujočih glasbenikov, ki so bili prisotni na ozemlju današnje Slovenije. Vzrok za to je dejstvo, da je pojem migracij v zbirki razumljen v najširšem kontekstu, in sicer: ne glede na čas bivanja izven meja matičnega ozemlja so v zbirko vključeni vsi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z glasbo. To so: popotniki, ki so bili poklicno povezani z glasbeno umetnostjo: poleg pevcev, inštrumentalistov, skladateljev idr. sodijo v to skupino še obrtniki oz. rokodelci, glasbeni teoretiki in učitelji; ljubiteljski ustvarjalci, poustvarjalci in podporniki glasbene umetnosti ter popotniki, katerih narava njihovega primarnega poklica oz. študija je predpostavljala glasbeno aktivnost.

Tudi časovna os obsega dolgo obdobje, ki se razteza skozi 17. in 18. stoletje, natančneje zbirka vključuje vse glasbenike, ki so bili rojeni med letoma 1580 in 1799, oziroma tiste, ki so migrirali med letoma 1600 in 1815.

Z ozirom na navedene omejitve je bilo mogoče med relevantne popotnike uvrstiti 614 glasbenikov, ki so bili med letoma 1600 in 1815 prisotni tudi na ozemlju današnje Slovenije.

Čeprav se je slovenski del projekta osredotočal izključno na ozemlje današnje Slovenije, je v zbirko vključenih štirideset danes imenovanih »zamejcev«, torej glasbenikov, ki so delovali v krajih, ki so nekoč sicer pripadali skupnim političnim enotam (Štajerski in Goriški), vendar so danes ta ozemlja del sosednjih držav, Avstrije in Italije. Ti, danes obmejni kraji (Gorica, Trst, Gradec), so bili v zgodovini močno povezani z današnjim slovenskim ozemljem in so pomembni pri raziskavah glasbenega življenja na Slovenskem. Glasbeniki, ki so delovali v omenjenih krajih, so bili zato v zbirko vključeni, ne pa tudi v nadaljnjo raziskavo in zato ne vplivajo na predstavljeno statistiko.

Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so bile prisotne na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbenikov, med katerimi so tako na Slovensko priseljeni kot tudi izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali drugih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med izključno imigrantske ali emigrantske glasbenike.

Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status razvrščamo med: gojence graškega Ferdinandeuma in frančiškane.

Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Ferdinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu v okviru sistema štipendiranja omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštrumentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi (gl. sliko 1). V Univerzitetni knjižnici v Gradcu hranijo vpisno knjigo Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum (Ms. 486), kamor so jezuiti vpisovali nove člane Ferdinandeuma. V rokopisu je zabeleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v Gradec, koliko časa so se tam šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem času ukvarjali. Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključenem šolanju.

Primer tovrstne migracije je Johann Killer (Joannes Killer), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 ali 1639. Leta 1658 je postal gojenec graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist. Pomanjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lahko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šolanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval v katerem od mest izven današnjih slovenskih meja.

Odprto je tudi vprašanje koncepta migracij; gojenci so namreč potovali zgolj do Gradca, ki je nekdaj pripadal isti politični enoti kot del današnjega slovenskega ozemlja, vojvodini Štajerski. Če bi torej upoštevali zgodovinske politične meje, vseh gojencev Ferdinandeuma ne bi mogli uvrstiti med migrante. Tovrstna potovanja bi lahko razumeli zgolj kot nekakšne »med-deželne« migracije; torej bi med popotnike lahko uvrstili zgolj tiste, ki so v Gradec, na Štajersko, pripotovali iz sosednje dežele Kranjske.

Vprašanje migracij se pojavlja tudi pri frančiškanskih glasbenikih, ki so pripadali različnim samostanom znotraj frančiškanske province sv. Križa . Ta je zajemala frančiškanske samostane na današnjem slovenskem in hrvaškem ozemlju. V 18. stoletju, za časa Jožefa II., je razpadla na Notranjeavstrijsko provinco sv. Križa, s središčem v Ljubljani, ki so ji bili priključeni še nekateri avstrijski samostani, in Primorsko provinco sv. Križa s središčem v Karlovcu. Samostani posamezne province so bili med seboj povezani, kar potrjuje tudi dejstvo, da so samostanski bratje in z njimi glasbeno gradivo pogosto prehajali iz enega v drug samostan (gl. sliko 2). Frančiškansko provinco bi tako lahko razumeli kot samostojno enoto s svojo lastno ureditvijo, zaradi česar notranje selitve frančiškanskih bratov ne bi sodile med migracije, tudi če so se selili iz samostanov na današnjem Hrvaškem v samostane na ozemlju današnje Slovenije. Med migrante bi tako lahko šteli zgolj frančiškane, ki so se selili v 18. stoletju, torej za časa Jožefa II., ko je bila prvotna Provinca Hrvaške in Kranjske razdeljena na Notranjeavstrijsko (samostani na ozemlju današnje Slovenije) in Primorsko provinco (samostani na ozemlju današnje Hrvaške).

Pri obravnavi frančiškanskih glasbenikov se pojavlja tudi težava pri definiranju posameznih selitev bodisi kot imigracij ali emigracij. Zaradi prepogostega preseljevanja in prečkanja meja ter kratkotrajnega bivanja v posameznih samostanih je frančiškanske brate težko opredeliti zgolj kot priseljene ali izseljene glasbenike.

Za ponazoritev vzemimo dva frančiškanska glasbenika; prvega rojenega na ozemlju današnje Slovenije in drugega rojenega na ozemlju današnje Hrvaške.

Ivan Đuro Konstancija Guttmann (1730–1766) je kot frančiškanski organist, pevec in učitelj pogosto potoval. Njegova poklicna pot je bila razpeta med mesti Ormož, Zagreb, Čakovec in Križevci. Ker je v teh mestih bival le za obdobje enega do dveh let in se je vanje pogosto tudi vračal in s tem večkrat prečkal današnjo slovensko-hrvaško mejo, ga ne moremo točno opredeliti kot trajno ali začasno izseljenega glasbenika.

Prav tako je frančiškanski zborovodja Ludovik Udalricus Furlan (Forlan; 1684–1749) večkrat za krajše obdobje pripotoval v samostane na ozemlju današnje Slovenije (Novo mesto, Ljubljana, Nazarje). Zaradi nenehnega preseljevanja in prečkanja današnje slovensko-hrvaške meje ga ne moremo umestiti med začasno ali trajno priseljene glasbenike.

Kljub predstavljenim pomislekom pa so frančiškanski glasbeniki in gojenci graškega Ferdinandeuma uvrščeni med potujoče glasbenike, saj se razprava omejuje izključno na ozemlje današnje Slovenije. Obravnava ga kot enovit prostor z lastno zgodovino, v katero sodi vse, kar se je v preteklosti na tem ozemlju dogajalo, ne glede na to, katerim enotam je nekoč pripadalo. Zato so vsakršni prehodi njenih današnjih meja označeni kot migracije in vsi glasbeniki, ki so z ozemlja današnje Slovenije potovali v mesta, ki danes pripadajo sosednjim državam, nekoč pa so bila del iste politične enote, šteti med migrantske glasbenike.

Če skupini 573 glasbenikov odštejemo skupino 151 frančiškanov in gojencev Ferdinandeuma, ostane 423 glasbenikov. Viri slednjih so dovolj zgovorni, da omogočajo izdelavo širše podobe migracij na današnjem slovenskem ozemlju.

Iz grafa 1 je razvidno, da je bilo priseljevanja na Slovensko za dobre tri četrtine več kot izseljevanja z ozemlja današnje Slovenije. Prikazano dejstvo moramo zaradi široko opredeljenega pojma migracij podrobneje razčleniti in analizirati ter ugotoviti, kakšne vrste so omenjene migracije in kdo so potujoči glasbeniki. Pridobljene ugotovitve bodo namreč izostrile sliko migracijske pestrosti na današnjem Slovenskem.

XXX

Migracije na ozemlju današnje Slovenije

Z ozirom na smer migracij (bodisi so se glasbeniki na današnje ozemlje Slovenije priselili ali izselili) in glede na čas, ki so ga popotniki preživeli izven matičnega ozemlja, lahko glasbenike razdelimo v štiri skupine, kot so prikazane v grafu 2: začasno priseljeni glasbeniki, začasno izseljeni glasbeniki, trajno izseljeni glasbeniki, trajno priseljeni glasbeniki.

XXX

Skupine potujočih glasbenikov
Začasno priseljeni glasbeniki

Analiza v raziskavo vključenih migracij je pokazala, da so bili na današnjem slovenskem ozemlju prisotni predvsem gostujoči glasbeniki. To so bili večinoma poklicni glasbeniki, ki so po določenem času to ozemlje tudi zapustili.

Največja skupina začasno priseljenih poklicnih glasbenikov so člani nemških in italijanskih gledaliških skupin, ki so v 18. in v začetku 19. stoletja gostovale v Stanovskem gledališču v Ljubljani (gl. sliko 3). Med člani teh skupin so bili pevci in pevke, plesalci in impresariji; med slednjimi tudi priznani impresariji, kot sta brata Pietro in Angelo Mingotti (gl. sliko 4), Emanuel Schikaneder (gl. sliko 5) in Georg Schantrock. Gledališke skupine so v Ljubljani bivale zgolj v času sezon, po njihovem zaključku pa so pot nadaljevali v druga mestna središča. Ti glasbeniki niso bili tipični migranti, saj so se nenehno preseljevali iz mesta v mesto in bi jih bilo morda pravilneje označiti kot popotnike.

Stanovsko gledališče
Naslovna stran glasbene drame Rosmia
Vpis Schikanederjevega sina v krstno knjigo cerkve sv. Petra v Ljubljani, 15. 3. 1780 (Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Krstna knjiga 23, 1775-8, 195, sv. Peter)

Med začasno priseljene glasbenike se uvrščajo tudi tisti, katerih narava njihovega primarnega poklica je narekovala glasbeno udejstvovanje. To so cerkveni poklici; duhovniki so se glasbeno udejstvovali kot inštrumentalisti, učitelji, skladatelji, pevci in zborovodje, med redovniki pa so bili poleg izvajalcev in skladateljev tudi libretisti in dramaturgi.

Ostali so še založniki, tiskarji in knjigarnarji, ki so med drugim izdajali in tiskali tudi najrazličnejše glasbene tiske in zbirali glasbeno literaturo.

Do sedaj predstavljeni glasbeniki zaradi kratkega delovanja na današnjem slovenskem ozemlju v slovenski glasbeni zgodovini niso pustili vidnejših in pomembnejših vplivov; v Ljubljani gostujoče gledališke skupine so se med seboj po kvaliteti sicer razlikovale, kljub temu pa gostovanje gledaliških skupin pomembnih evropskih impresarijev dokazuje, da je bila Ljubljana na področju glasbene produkcije primerljiva z drugimi večjimi evropskimi mesti.

Začasno izseljeni glasbeniki

Manjša skupina glasbenikov se je s slovenskega ozemlja začasno izselila. To so bili poklicni in tudi ljubiteljski glasbeniki. Slednji so bili predvsem študentje, ki so se izobraževali v večjih mestnih središčih izven slovenskega ozemlja, kot so Dunaj, Padova, Gradec itd. Tudi za nekaj učencev graškega Ferdinandeuma je znano, da so se po končanem šolanju kot duhovniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije. Mednje sodi škofjeločan Andrej Jurij Gladič (Andreas Gladik; 2. polovica 17. stoletja), ki je bil v graškem Ferdinandeumu pozavnist in trobentač. Po zaključenem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.

Med poklicnimi glasbeniki, ki so občasno gostovali izven meja Slovenije, pa so najpogostejši glasbilarji, in sicer orglarji. Sama narava orglarskega poklica je predpostavljala začasna potovanja; po prejemu naročila za nove orgle si je orglar moral ogledati prostor, v katerega bo glasbilo postavil, zaradi nižjih finančnih stroškov pa je glasbilo najpogosteje izdelal kar na mestu naročila. Tako je orglar Janez Faller (Johannes Faller; 1650–po 1717), ki je imel delavnico v Ljubljani, zaradi naročil in popravil pogosto gostoval tudi v Zagrebu (gl. sliko 6). Enako je Janez Jurij Eisl (Johann Georg Eisl; 1708–1780) izdelal orgle za cerkev v kraju Marija Gorica na Hrvaškem, v katere se je tudi podpisal (gl. sliko 7).

Zagrebška katedrala

Orgle v Mariji Gorici

Poleg glasbilarjev so znani še nekateri drugi glasbeni poklici, kot so inštrumentalisti in skladatelji, ki so se izobraževali v večjih, najpogosteje avstrijskih mestih (Salzburg, Dunaj, Gradec) in se po zaključenem šolanju kot izobraženi glasbeniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije, ali pa so v sklopu službenih obveznosti, najpogosteje so bili to inštrumentalisti, gostovali na slovesnostih v tujih mestnih središčih, npr. v Gradcu.

Za poznavanje slovenske glasbene zgodovine so pomembnejši glasbeniki, ki so se na slovensko ozemlje priselili ali z njega izselili za daljše obdobje, se aktivno vključili v novo okolje in v tamkajšnjem kulturnem življenju pustili vidno sled. Rezultati analize so pokazali, da je bilo v 17. in 18. stoletju na Slovensko trajno priseljenih glasbenikov več kot v tem obdobju trajno izseljenih glasbenikov.

Trajno izseljeni glasbeniki

Glasbeniki, ki so se z ozemlja današnje Slovenije izselili za daljše obdobje ali celo za trajno, so bili predvsem poklicni glasbeniki. Ti so se v novem okolju zaposlili in s tem tudi vključili v tamkajšnje glasbeno življenje. Izven meja domovine so živeli od deset pa vse do petdeset in več let in za približno polovico teh glasbenikov je znano, da so v tujini zaključili svojo življenjsko pot.

Med izseljenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti in pevci, pogosti pa so tudi glasbilarji. Službovali so v večjih mestnih središčih, predvsem avstrijskih: Gradec, Dunaj, Celovec, Innsbruck, Admont, Rottenmann in Vetrinj. Opravljali so predvsem poklic dvornega in cerkvenega glasbenika, nekaj pa jih je bilo tudi v službi mest. Med njimi so bili priznani in uveljavljeni glasbeniki, kot je orglar Frančišek Ksaver Križman (Franciscus Xaverius Crisman; 1726–1795), ki je izdeloval orgle za pomembne avstrijske naročnike. Med drugimi tudi za samostansko cerkev sv. Florijana v kraju St. Florian (gl. sliko 8).

Orgle v cerkvi sv. Florijana; Križman Levo: Križmanova orgelska omara po povečanju. Desno: omara pred povečanjem; bakrorez Jakob Hirtl, 1838 (Škulj, Križmanova orglarska delavnica, po str. 112)

Kamničan Janez Krstnik Dolar (Joannes Baptista Dolar; 1621–1673) je na Slovenskem deloval kot učitelj. Kasneje je zapustil slovensko ozemlje in med drugim kot skladatelj in zborovodja uspešno služboval na Dunaju (gl. sliko 9).

Dolarjev bio-bibliogram v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (Valvasor, Die Ehre, knjiga 6, 359)

Mariborčan Daniel Lackner (Lagkhner; 2. polovica 16. stoletja) je bil dvorni glasbenik v Loosdorfu in plodovit skladatelj. Prav tako tudi skladatelj Gabriel Plavec (Plautz, Plautzius; 2. polovica 16. stoletja–1641), ki je kot dvorni glasbenik služboval v Mainzu. Skladatelja Francesco Pollini (Franc; 1762–1846) (gl. sliko 10) in Giuseppe Tartini (1692–1770) pa sta bila uspešna glasbenika v italijanskih mestih.

Portret Francesca Pollinija iz zbirke skladateljev glasbenega konservatorija v Neaplju in naslovnica izvirne izdaje Treh klavirskih sonat iz leta 1812

Izseljeni glasbeniki so se, kot je prikazano, uspešno integrirali v novo okolje in se s kvalitetnim delom postavili ob bok ostalim tamkajšnjim glasbenikom.

Trajno priseljeni glasbeniki

Zaradi široko opredeljenega pojma migracij zbirka vključuje raznovrstna potovanja katerih koli z glasbo povezanih ljudi iz 17. in 18. stoletja, kar pa ne omogoča jasnega vpogleda v stanje glasbenega življenja in kulturnega okolja na področju današnjega slovenskega ozemlja. Da bi se razjasnila slika glasbenega dogajanja v 17. in 18. stoletju ter pomen in vpliv glasbenih migracij na razvoj glasbene umetnosti, je potrebno iz zbirke izluščiti zgolj tiste glasbenike, ki so se na ozemlje današnje Slovenije priselili, tu ostali daljše obdobje in s svojim delom zaznamovali tukajšnje glasbeno okolje.

Najdenih je bilo 76 glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju priselili na ozemlje današnje Slovenije. Med njimi so bili glasbeniki z ozemlja današnjih evropskih držav, predvsem Avstrije in Češke (glej tabelo 1 in graf 3).

Delež trajno priseljenih glasbenikov Ozemlje današnjih evropskih držav Št. priseljencev Avstrija 30 Češka 17 Italija 10 Nemčija 8 Hrvaška 3 Madžarska 1 Nizozemska 1 neznano 6

XXX

Delež trajno priseljenih glasbenikov

Med trajno priseljenimi glasbeniki so bili profesionalni in ljubiteljski. Kot je razvidno iz grafa 4, je bil delež poklicnih in ljubiteljskih glasbenikov med seboj primerljiv.

XXX

Trajno priseljeni glasbeniki

Med ljubiteljskimi glasbeniki prevladujejo redovniki, ki so se v največji meri posvečali inštrumentalnemu in vokalnemu muziciranju, poleg teh obveznosti pa so opravljali tudi druge z glasbo povezane dejavnosti; bili so glasbeni učitelji, skladatelji, kopisti in zborovodje. Med prepoznavnejše sodi škofjeloški kapucin, pater Romuald Marušič, libretist znamenitega Škofjeloškega pasijona (Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceve Domini).

V glasbeno dejavnost so bile v večji meri usmerjene priseljene članice ženskih redov, med njimi so uršulinke in dominikanke. Med moškimi redovi pa so se z glasbo ukvarjali predvsem že omenjeni frančiškani ter tudi cistercijani in jezuiti.

Redovniki in redovnice so na Slovensko prišli predvsem z današnjega avstrijskega in češkega ozemlja, znani pa so tudi priseljenci iz današnje Hrvaške, Nemčije in Italije. Delovali so izključno znotraj samostanskega obzidja, njihovo muziciranje pa je bilo namenjeno predvsem samostanskemu bogoslužju (gl. sliko 11).

Eislove orgle za novomeški frančiškanski samostan, danes v župnijski cerkvi v Velikih Brusnicah

Nekoliko manj kot ljubiteljskih pa je bilo priseljenih poklicnih glasbenikov. V tej skupini prevladujejo izdelovalci glasbil, ki so na ozemlju današnje Slovenije, najpogosteje v Ljubljani, odprli svoje delavnice. Večinski delež znanih priseljenih glasbilarjev predstavljajo zvonarji. Najvidnejša zvonarska delavnica je bila delavnica beneške družine Samassa (gl. sliko 12). Jožef Samassa (Iosephus Samassa; 1692–1741) se je v Ljubljano priselil v začetku 18. stoletja, na povabilo sorodnika Gašperja Franchija (Casparus Franchi; ok. 1657–1733), ki je bil v tem času že uveljavljen ljubljanski livar. Franchi je namreč svojo delavnico želel predati mlajšim družinskim članom.

Vila Samassa

Nekaj je tudi orglarjev; prvi celjski orglar in začetnik štajerskega orglarstva Janez Frančišek Janeček (Johann Franz Janetscheck; 1697–po 1777) (gl. sliko 13) in prvi orglar na ozemlju današnje Slovenije, ki je v Ljubljani odprl orglarsko delavnico, Tomaž Krek (Thomas Khrueg; 1602–1650).

Podpis Janeza Frančiška Janečka v orgelski sapnici orgel v cerkvi sv. Marije v Zagorju pri Pilštanju in slika Janečkovih orgel (Zbirka Orgle na Slovenskem do leta 1877)

Poleg samostojnih podjetnikov so bili ostali priseljeni glasbeniki predvsem v službi cerkva, majhen delež je bilo mestnih glasbenikov. Med cerkvenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti, predvsem organisti, v službi večjih in pomembnejših cerkva na Slovenskem: ljubljanske stolne cerkve, mariborske župnijske cerkve in gornjegrajske župnijske cerkve. Med njimi je opazna večja skupina tistih, ki so poleg igranja kot glasbeni učitelji skrbeli za izobraževanje mlajših rodov cerkvenih glasbenikov. Njihove ostale z glasbo povezane dolžnosti so bile raznolike; ukvarjali so se tudi z zborovodstvom, petjem, skladateljevanjem in prepisovanjem glasbenega gradiva.

XXX

Poklici trajno priseljenih glasbenikov

Med temi glasbeniki so osebe, ki so v slovenski glasbeni zgodovini s svojim delom pustile pomemben pečat. Z ozemlja današnje Avstrije priseljeni Jakob Frančišek Zupan (Suppan; 1734–1810) je v Kamniku opravljal službo organista in skladatelja. Benedikt Sluga (Benedictum Schluga; ok. 1745–1834), ki je pripotoval z ozemlja današnje Italije, je kot celjski glasbenik zapustil številne prepise muzikalij, ohranjene v arhivu celjske opatijske cerkve (gl. sliko 14).

Naslovna stran enega od številnih prepisov Benedikta Sluge, z njegovim podpisom (Glasbeni arhiv opatijske cerkve v Celju, 3 Ms. Mus. 32)

Z ozemlja današnje Češke priseljeni Jožef Anton Krejči (Kretschi; 1787–1830) je na ozemlju današnje Slovenije deloval kot gornjegrajski organist in novomeški prepisovalec glasbenega gradiva. Prav tako z ozemlja današnje Češke priseljeni Jan Slavik (1787–1842) je bil organist in glasbeni učitelj v več slovenskih mestih.

Priseljeni glasbeniki so delovali v raznih ustanovah na ozemlju današnje Slovenije, večina od njih pa se je potegovala za mesto glasbenika v kapeli ljubljanske stolnice. Tu so prišli v stik z domačimi v stolnici zaposlenimi glasbeniki, tudi tistimi, ki so kasneje svojo službeno ali študijsko pot nadaljevali kot izseljeni glasbeniki.

Ljubljanska stolna cerkev je bila najvidnejša ustanova za razvoj cerkvene glasbe na današnjem Slovenskem. Njen vpliv ni bil viden le na Kranjskem, temveč je z rednim sodelovanjem s stolnico v Gornjem Gradu posredno vplivala tudi na Štajersko.

Obseg in kvaliteta glasbene kapele ljubljanske stolnice se je vidno dvignila v začetku 18. stoletja, ko je škof in glasbeni podpornik Žiga Krištof Herberstein (1644–1711) pred odhodom v Perugio glasbeni kapeli zapustil osebno volilo, s katerim se je stolna kapela postopoma okrepila (gl. sliko 15).

Škof Žiga Krištof Herberstein

Po sestavi glasbenikov je bila raznolika; v tem času so v ljubljanski stolnici za glasbo skrbeli pevci, organisti, pevovodje in drugi inštrumentalisti. Ti so bili najrazličnejši popotniki, tako priseljeni (predvsem iz današnje Avstrije in Češke) kot tudi domači glasbeniki, ki so v času svojega delovanja določen čas preživeli v večjih mestnih središčih izven meja današnje Slovenije, kot sta Gradec in Dunaj.

V prvi polovici 17. stoletja je bil vodja stolne glasbene kapele najverjetneje z ozemlja Italije priseljeni Valentin Pistorius (+1656), organist pa Ljubljančan in kasnejši graški gojenec Ferdinandeuma Janez Gašper Gošelj (+1716). Po njegovi smrti je organistovsko mesto zasedel Pavel Prandsteyrl (Prandtsteyrl; *2. polovica 17. stoletja) z ozemlja današnje Nemčije, službo učitelja in zborovodje pa je opravljal z današnje Češke priseljeni Václav Josef Götzl (+1723).

Konec 18. stoletja je z današnje Češke priseljeni František Josef Benedikt Dusík (*1765) zasedel mesto organista in tu deloval tudi kot skladatelj in kopist (gl. sliko 16). V času njegovega delovanja (konec 18. stoletja) sta postala člana stolne kapele inštrumentalista Josef Wagner (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), ki je bil aktiven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in Joseph Niklitz (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), po rodu z ozemlja današnje Češke.

Rojstna hiša Františka Josefa Benedikta Dusíka in naslovna stran skladbe »Sinfonia nel opera Il Brutto«

Dusíkov naslednik, prav tako član Filharmonične družbe, je bil Anton Höller (1760–1826) z današnjega Avstrijskega. V času njegovega službovanja je stolna kapela v glasbenem poustvarjanju dosegla visoko raven. Razlog za to so bili tudi dobri glasbeniki, med katerimi sta bila z ozemlja današnje Avstrije priseljena pevca Matej Babnik (Mattheus Babnigg; 1787–1868), ki je bil dejaven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in skladatelj Ferdinand Leopold Schwerdt (ok. 1770–1854).

Tudi glasbena kapela mariborske župnijske cerkve je sprejemala najrazličnejše glasbenike. V prvi polovici 18. stoletja so tu delovali priseljeni glasbeniki, kar je razvidno iz vizitacije leta 1741. V vizitacijskem zapisniku Relatio Visitationis Archidiaconalis (1741), ki ga hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor, so poleg organista Adama Kesslerja (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) z današnje Češke omenjeni še glasbeniki z ozemlja današnje Avstrije; kantor Franc Winkler (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) in njegov pomočnik Franc Niedermayer (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja), na mestu učitelja in zborovodje Franc Ksaverij Grill, kot inštrumentalist pa Janez Mascon (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja).

V arhivu mariborske župnijske cerkve je iz konca 18. stoletja ohranjeno precejšnje število glasbenih rokopisov. Njihov prepisovalec je bil takratni mariborski glasbeni učitelj, Anton Tremmel (1775–1849), ki je v Maribor prišel z ozemlja današnje Madžarske. Tremmel je bil kasneje tudi ustanovitelj in prvi vodja mariborskega moškega pevskega društva in pobudnik za ustanovitev glasbenega združenja v Mariboru.

Izdelana in predstavljena statistika migracijskih glasbenikov na ozemlju današnje Slovenije nazorno kaže, da je bilo to ozemlje izpostavljeno močnim migracijskim tokovom in prepleteno s številnimi tranzicijskimi potmi. Kljub visokemu številu migrantskih glasbenikov pa je med njimi zgolj 13 % trajno priseljenih glasbenikov. Slednji so z integracijo v tukajšnje družbeno okolje, z delom na glasbenem področju in s svojim prispevkom k tukajšnjemu kulturnemu življenju pomembno vplivali na razvoj glasbenega življenja in dvig njegove kvalitete.

Razlogi za tako številno izseljevanje in priseljevanje so bili različni. Glavni med njimi je zagotovo ekonomski; želja po večjem zaslužku in s tem povezanimi boljšimi življenjskimi pogoji za celotne družine je pomemben vzrok, da so se številni prvorazredni glasbeniki izselili z ozemlja današnje Slovenije in iskali zanimivejše priložnosti v večjih mestnih središčih. Tudi želja po kvalitetnejši izobrazbi je pogosto botrovala številnim odhodom glasbenikov z ozemlja današnje Slovenije. Potreba po najrazličnejših glasbenih profilih pa je sočasno na ozemlje današnje Slovenije privabila sicer dobre, a vendarle ne prvovrstne glasbenike. Glasbene ustanove na ozemlju današnje Slovenije niso dosegale tolikšne kvalitete kot ustanove v »glasbenih velemestih« in zato prvorazrednim glasbenikom niso predstavljale pravega izziva. Tisti redki, ki so se kljub temu ustalili na ozemlju današnje Slovenije, pa so za to imeli druge, osebne razloge.

Viri in literatura
Viri Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv Ćirila i Metoda , Matricula Provinciae S. Ladislai Regis. Arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju, zbirka muzikalij Benedikta Sluge. Hrvatski državni arhiv Zagreb, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. viii /100. Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, ms 486, fol. 130. Nadbiskupski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57. Nadškofijski arhiv Maribor, Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741, šk. d 15/1.
Literatura Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia . Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 2 zv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958–59. Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. V: Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften , ur. Herbert Schneider, 90–99. Zürich: Georg Olms Verlag, 1996. Höfler, Janez. »Glasbenozgodovinske najdbe xviii. in xix. stoletja v Novem mestu« . Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148. Höfler, Janez . Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970. Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978. Kinderić, Peter Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006. Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1 (2005): 75–93. Kokole, Metoda . »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89. Kokole, Metoda . Isaac Posch, “diditus Eois Hesperiisque plagis - slavljen v deželah Zore in Zatona”: Zgodnjebaročni skladatelj na Koroškem in Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. Kotnik, Andrej. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. V: Kamniško-komendski biografski leksikon. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12. Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37. Kuret, Primož . »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka «. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem , ur. Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988. Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733) «. V: Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Posodobljeno 22. avgust 2016 . http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon . Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957. Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83, št. 1 (1992): 273–335. Pokorn, Danilo. »Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju «. Muzikološki zbornik 25, št. 1 (1989): 107–120. Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973. Škofljanec, Jože. »Red manjših bratov (O.F.M.) in province sv. Križa«. V: Frančiškani v Ljubljani: Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja , ur. Silvin Krajnc, 10–79. Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 2000. Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012. Škulj, Edo. Križmanova orglarska delavnica: Ob 250-letnici njegovih prvih orgel (v Ribnici). Ljubljana: Družina, 2010. Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne «. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.
Katalog glasbenikov
Abbele, Alloisia, OSU

Alloisia baronica Abbele

Mater Filipina (Alojzija) Abbele

* Gradec, 1710

+ Ljubljana, 18. 4. 1746

Poklic ali dejavnost

Altistka

Pot

4. 11. 1733: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Adams

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calvo

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Alberis, Teresa

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1766: Ljubljana; pevka v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Alberti, Gioseppe

Giuseppe Nicola

Giuseppe Alberti

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Operni skladatelj

Zaposlitev

1735: vodja kapele na dvoru grofa Frana Antona Rottala v kraju Holešov

Pevec v operni skupini Pietra Mingottija

Poti

1732: Mantova

1733: Moravska

1733: Ljubljana

1736: Gradec

1742: Ljubljana; operni pevec

Deli

1730: Gli Eccessi della tirannide

1734: Amore, e pace

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Altenberger, Matija

* Železna Kapla

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Pevec

Pot

1619: Gornji Grad

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Amaini, Carlo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1732: pevec na dvoru grofa della Torre.

Poti

1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano

1733: Ljubljani; pevec v intermezzu k operi Euristea

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Andre, Joannes Florentin, OFM

* Tirolska, 28. 5. 1730

+ Ljubljana, 30. 1. 1807

Poklic ali dejavnost

Organist

Tajnik province sv. Križa.

Šolanje

1752: študij filozofije

Zaposlitev

1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Kostanjevici

1753: organist in gvardian v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani

1780: kurat v Frančiškanskem samostanu v Brežicah

Poti

1750: Frančiškanski samostan v Kamniku

1752: Frančiškanski samostan v Kostanjevici

1753: Frančiškanski samostan v Ljubljani

1780: Frančiškanski samostan v Brežicah

1785, 1790–1797: Frančiškanski samostan v Novem mestu

Razno

1750: v Kamniku vstopil v red frančiškanskih bratov

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Angiolini

* Italija (domnevno Benetke)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1810: pevec v operni skupini impresarija K. L. Gindla.

Pot

1810: Ljubljana

Povezane osebe

K. L. Gindl

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Telegraphe officiel, št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GXMEEMEB.

Anschitz, Kaspar

Casparus Anshitz

* Kamnik, 1624

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v graškem Ferdinandeumu

Šolanje

3. 11. 1644: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Anton, Nanette
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Članica operne skupine impresarija Georga Schantrocha.

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Attems, Ferdinand d’

Ferdinand Graf von Attems

* Gradec, 22. 1. 1746

+ Gradec, 23. 5. 1820

Poklic ali dejavnost

Štajerski deželni glavar

Mecen

Razno

V prostorih Attemsove residence je delovala glasbena šola.

Prirejal je koncerte.

Pobudnik ustanovitve graškega Joanneuma.

Bil je lastnik številnih štajerskih posesti.

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Preinfalk, Miha. »Attems rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 25. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/#novi-slovenski-biografski-leksikon.

Wikipedia. »Attems (Adelsgeschlecht)«. Obiskano 25. avgusta 2017. http://de.wikipedia.org/wiki/Attems_(Adelsgeschlecht)

Au, Franjo Leopold, OFM

* Ljubljana, 29. 6. 1749

+ Klanjec, 26. 2. 1832

Poklic ali dejavnost

Kopist

Skladatelj

Šolanje

1772–1774: Klanjec

Zaposlitev

1782: verjetno organist v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.

1803–1808: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Samoboru.

1808–1809: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Jastrebarskem.

1817–1827: kurat v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.

Pot

1782–1808: Frančiškanski samostan v Samoboru.

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Au, Innocentius, OFM

Inocent Auer

* Tirolska, 14. 2. 1712

+ Novo mesto, 20. 4. 1746

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

1733: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Auersperg, Wolf Engelbert von

Volk Engelbert Auersperg

Volf Engelbert Auersperg

Turjaški

* Žužemberk, 22. 12. 1610

+ Ljubljana, 28. 4. 1673

Poklic ali dejavnost

Vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine

Mecen

Šolanje

Študent jezuitskega kolegija v Gradcu in Ljubljani.

Poti

Po 1633: Italija, Nemčija

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Preinfalk, Miha. » Auersperg, Wolf Engelbert, grof (1610–1673)«. V: Slovenska biografija . Obiskano 29. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001000/#novi-slovenski-biografski-leksikon.

Avancini, Nikolaj

* Tirolska, 1611

+ 1686

Poklic ali dejavnost

Pesnik

Libretist jezuitskih šolskih iger

Pisatelj

Jezuit

Zaposlitev

1635: učitelj retorike v Ljubljani

Poti

1633: Trst

1634: Zagreb

1935/1936: Ljubljana

Dela

Joseph a fratribus recognitus

Andronicus Orientis Imperator

Marius

Pomum Theodosii

Felicianus

Ignatius laesus

Tillyus Magdeburgi expugnator

Bethulia liberata

Amor in monte Golgothae a feris laniatus

Franciscus Xaverius

Viri in literatura

Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Azwangerin, Elisabeth, OSU

M. Bonaventura Elizabeta Azwanger

* Vipiteno (Sterzing), 1738

+ Ljubljana, 20. 11. 1779

Poklic ali dejavnost

Basistka

Violinistka

Altistka

Organistka

Pot

21. 10. 1755: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Babnik, Matej

Mattheus Babnigg

Babnig

Mathias

Mathieu

Mathäus

* Dunaj, 19. 9. 1787

+ Budimpešta, 1868

Poklic ali dejavnost

Organist

Pianist

Violist

Tenorist

Violinist

Klarinetist

Flavtist

Oboist

Skladatelj

Šolanje

Babnik je študiral glasbo pri Pietru Polzelliju na Dunaju.

Zaposlitev

1805: član glasbene kapele ljubljanske stolnice

1. 2. 1806: oboist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

1808: altist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

1808: namestnik kapelnika ljubljanske meščanske godbe

1812: v ljubljanskem stanovskem gledališču je sodeloval pri predstavah operne skupine Vicenza Lodovisija.

Od ok. 1815: član Academia Philharmonicorum Labacensis

1815–1822: učitelj petja na pevski šoli evangeličanske občine v Pešti

1818–1822: dirigent Glasbenega društva v Pešti

1846: regens chori cerkve servitskega reda v Pešti

Poti

1805–1815: Ljubljana

1815–1868: Budimpešta

Dela

1817–1820: Sonate pour le piano–forte avec accompagnement de violon

1819: Némét táncok

1840–1850: Pastoral Offertorium für Alt oder Bass Solo nebst Clarinett Solo und Orchester

1840–1850: Part 13 Offeretorium: Sacrificium Deo: für 2 Tenori 2 Bäfse und Clarinetto Solo nebst Orchester

Errinerung za tenor in klavir

Gesang–Übungen zum Gebrauche in der Singschule der Evang. Gemeinde A. C. in Pesth zusammengestellt von Mattheus Babnigg, 1. Heft

Viri in literatura

Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, glasbena zbirka.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 366, št. 2489.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Protocollum expeditorum Capituli Labacensis, VIII a, Kirchenmusik, Personae, št. 1730, 1731, 1734, 1735, 1767.

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, Philharmonische Gesellschaft, seznam članov (1803–1863).

Országos Széchényi Könyvtár, glasbena zbirka, Babnigg: Némét táncok.

Veszprém Érseki Könyvtár, Mathaeus Babnigg: Offertoriums.

Babnik, Matej. Sonate pour le piano-forte avec accompagnement de violon. Monumenta artis musicae Sloveniae, Supplementa, 1. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008.

Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Nagode, Aleš. »Babnik, Matej«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Škulj, Edo. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Ljubljana: Družina, 2005.

Bacciochi, Adam Josip Antun, OFM

* Weilhamen, 16. 3. 1721

+ Varaždin, 25. 4. 1791

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja

Kantor

Organist

Zaposlitev

1748: organist v Čakovcu

1749, 1757: organist v Ivaniću

1750, 1756: organist v Frančiškanskem samostanu v Hrastovici

1751, 1754, 1755: organist v Frančiškanskem samostanu v Virovitici

1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Sigetu

1765–1766, 1772–1773: organist v Frančiškanskem samostanu v Ormožu

1765–1766, 1772–1773 kantor v Frančiškanskem samostanu v Ormožu

Organist v Frančiškanskem samostanu v Varaždinu

Razno

1742: v Ivaniću je vstopil v red frančiškanskih bratov

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Bästl, Georg

Wästl

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v graški jezuitski cerkvi

Pot

1677: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ballestra, Rajmund

Balaestra

Raymundum

Raymundo Balaestrae

Reinmundt

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

Glasbenik na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.

Pot

25. 3. 1611: Ljubljana; gostovanje na slovesni umestitvi prošta Andreja Kralja

Deli

1611: Sacrae Symphoniae

Missa cum Tubis descripta Raymundì Balestrae a 16

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Inventarium librorum Musicalium a quondam R. D. Decano (Michaeli Mukez) acceptorum et in Nova sacristia repositorum (16. 10. 1620).

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 287, 1614.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1603–1628, 11.05.1612.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/3.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Banco, Matthias

Matthias Banko

Matthias Ranko

Matthias Wankho

* Kranj, 1591

Poklic ali dejavnost

Pevec na dvoru v Gradcu

Šolanje

9. 11. 1608: vpis v graški Ferdinandeum (s pomočjo gvardiana deških pevcev, Matthiasa Ferrabosca)

1612: še vedno član graškega Ferdinandeuma

Zaposlitev

15. 9. 1606: pevec v glasbeni kapeli na graškem dvoru

8. 9. 1608: odpuščen iz graške kapele zaradi mutacije

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607–II–100, 1607–XI–50, HK 1608–IX–32, HK 1609–II–110.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 149.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Baritz, Sebastian

* Laško, 1587

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Pot

1605: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bartolini, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Operni pevec

Zaposlitev

Vodja operne skupine v kateri so delovali: Raimundi, Lucia Bartolini, Gaetano Ghedini, Susanna Marranesi, Giacinto Perroni, Carlo Buttazoni, Giuseppe Benzon, Ant[onio] Trento, Luvigi Ramponi, Ang[ela] Ricoboni, Anna Loretti.

Poti

Pomlad 1787: Ljubljana

1787–1790: Ljubljana; pet gostovanj

20. 8. 1788–15. 9. 1788: Ljubljana

11. 1789–2. 1790: Ljubljana

Dela

1787: pevec v operi Li due castellani burlati v Ljubljani

1788: Il Falegname

1788: La Cosa Rara

1788: Le Nozze in contrasto

1788: L'Osmano o sia le Tre Sulltane

1788: La Grotta di Troffonio

19. 4. 1789: slovesno praznovanje kulturnega dogodka v Landschaftlichen Theater

1789/1790: Li due supposti Conti

1789/1790: L'impresario in angustie

1789/1790: Don Giovanni Tenore

1789/1790: La Moglie Capricciosa

1789/1790: La cosa rara

1789/1790: L'arbore di Diana

1789/1790: Il Rè Teodoro in Venezia

1790: pevec v operi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani

Sorodstvo

Žena: Lucia Bartolini

Povezane osebe

Lucia Bartolini

Giacinto Perroni

Gaetano Ghedini

Susanna Marranesi

Carlo Buttazoni

Anna Loretti

Ludwig Ramboni

Giuseppe Benzon

Ang[ela] Ricoboni

Raimundi

Ant[onio] Trento

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, akt 180/61, 18.04.1789.

Arhiv Republike Slovenije, Zoisov arhiv, Abschrift des Penzelische Verzeichnisses, fasc. 19.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Narodni muzej Slovenije, naslovna stran libreta Il re' Teodoro in Venezia.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Bartolini, Lucia

Moltini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

1789/1790: pevka operne skupine Giuseppa Bartolinija.

Pot

1789/1790: Ljubljana

Delo

1787: pevka v operi Li due castellani burlati v Ljubljani

Sorodstvo

Mož: Giuseppe Bartolini

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Bassi, Catterina

Negri

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica

1739: Celovec

Sorodstvo

Mož: Giovanni Domenico Negri

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Brandenburg, Irene. »Negri«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Dean, Winton, in Daniel E. Freeman. »Negri, Maria Caterina«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bassi, Domenico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

1770–1780: Gorica; operna gostovanja

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bastelius, Jurij

* Pliberk

Poklic ali dejavnost

Kazuist

Pevec

Instrumentalist v Gradcu

Šolanje

1624: omenjen kot teolog v ljubljanski nadškofiji (v Pliberku)

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Bastianchitsch, Andreas

Andreas Bastianchich

* Kamnik, 1637

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v graškem Ferdinandeumu in jezuitski cerkvi

1663: duhovnik

Pot

10. 1659: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Battaglini, Domenico

* Cortona

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1740: pevec v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1740: Ljubljana

Pomlad 1740: Gorica

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Bayer, Janez Nepomuk, OCist

Payer

Peyer

* Würzburg, 13. 8. 1698

+ Stična, 17. 10. 1754

Poklic ali dejavnost

Organist

Regens chori

Skladatelj

Pot

1730: Stična

Razno

30. 10. 1730: vstopi v red cistercijanov v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehra, fol. 63.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Bellavigna, Maria

* Milano

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1781: pevka v operni skupini Giovannia Domenica Negrija

Pot

1781: Gorica; pevka v operi L'Italiano in Londra

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Benincasa, Bartolomeo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Cenzor francoske uprave

Vodja ljubljanskega gledališča

Pot

1810: Ljubljana; operno gostovanje

Viri in literatura

Hunter, Mary. »Disertore, Il (›The Deserter‹)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Benzon, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija.

Poti

1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati

1792: Padova; pevec v operi I due litiganti

1800: Firence; pevec v operi Il fanatico per la musica

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

WorldCat. »Benzon, Giuseppe«. Obiskano 15. februarja 2018. http://worldcat.org/identities/viaf-35152742931127731963/.

Bernardi, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Giuseppeja Piovanija.

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Berner, Felix

* Nemčija, 1738

+ 1787

Poklic ali dejavnost

Impresarij dunajske operne skupine

Poti

2. 1768–4. 1768: Ljubljana

1784: Ljubljana

Gostovanja v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju.

Viri in literatura

Branscombe, Peter. »Savio, Johann Baptist«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Bertachi, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1781: pevec v operni skupini Giovannia Domenica Negrija

Pot

1781: Gorica; operno gostovanje

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bertelli, Antonia

* Bologna

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1723–1744: pevka

1740: pevka v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1725: Bologna

1738: Rimini in Firence

ok. 1740: Alessandria

1740: Ljubljana

Delo

1740: Pimpinone e Vespetta

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Besiaek, Casparus

Kaspar Wesiak

Kaspar Wesiagk

Kaspar Besiak

* Kranjska, 1588

+ Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Pot

1606: Gradec

Razno

30. 4. 1606: član graškega Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bevilacqua, Matteo

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Filippa Dessalesa.

Pot

1742: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bianchi Consoni, Maria

Tozzi

Maria Consoni

* Benetke, ok. 1735

+ po 1790

Poklic ali dejavnost

Operna pevka (sopranistka)

Poti

1757: Ljubljana

München

Parma

Dunaj

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Bayerisches Musiker-Lexikon Online. »Bianchi-Tozzi, Maria (Marianna)«. Obiskano 30. julija 2015. http://www.bmlo.lmu.de/.

Bucciarelli, Melania, Norbert Dubowy in Reinhard Strohm. Italian Opera in Central Europe. Zv. 1, Institutions and Ceremonies. Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2006.

Bianchi, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1757: pevec v operah L' impero delle donne in L' Arcadia in Brenta v Ljubljani

Pevec glasbene kapele lorenskega vojvode Karla V.

Pot

1757: Ljubljana

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Biankin, Barbara

Barbara Bianchi

* Genova, 1712

+ Ljubljana, 31. 1. 1733

Poklic ali dejavnost

Pevka

Pot

1733: Stanovsko gledališče v Ljubljani

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Sv. Nikolaj, mrliška knjiga, 1733.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Bini, Antonio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Angela Mingottija.

Pot

1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Blatnik, Jurij

Blatnig

Georg Wlatnig

* Kranj, 1690 ali 1693

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Organist

Šolanje

Gradec

Leoben

Zaposlitev

1718: skladatelj jezuitskih šolskih iger v Gradcu

1718–1722: organist v stolnici v Gornjem Gradu

Pot

Pred 1718: Gradec; član Ferdinandeuma

Dela

Pred 1718: Salve Regina, Missa concentibus adaptata, Miserere, Regina coeli

Razno

Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Gornji grad, Vizitation 1/4, 1720.

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Böck, Jurij Andrej

* Bregenz

Poklic ali dejavnost

Fizik

Instrumentalist

Zaposlitev

1709: instrumentalist v jezuitski šolski igri Amazon Christiana, fuga de utroque mundo triuphans seu s. Rosalia virgo Panormitana

Pot

1709: Ljubljana

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.

Böhm
Poklic ali dejavnost

Dirigent

Zaposlitev

1802–1803: v Ljubljani dirigent v operni skupini Georga Schantrocha

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Radics, Theaterliches Verdächtnitz oder Denkmal der Dankbarkeit.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Bolognini, Dom.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Josepha Piovane

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Bolognini, Madal.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Josepha Piovane

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Bonamico, Petro

Petro Guetfreund

Petrus Bono Amico

Pietro Buon Amico

Petro Buonamico

Petro Guetfreundt

Peter Bonamico

Peter Gutfreund

* domnevno Kranjska (Stična)

Poklic ali dejavnost

Altist

Skladatelj

Kapelnik

Zaposlitev

1588: altist na dvoru v Hechingenu

1602–1625: glasbenik na dvoru v Salzburgu

1608–1627: kapelnik na dvoru v Salzburgu

Skladatelj v Salzburgu

Pot

ok. 1600–1636: Salzburg

Delo

1635: Melos divinarum laudum zbirka pet- do osemglasnih vokalnih kompozicij

Razno

Poroka s Katarino Radach iz Stične

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Schneider, Constantin. Geschichte der Musik in Salzburg von der ältesten Zeit bis zu Gegenwart. Salzburg: Kiesel, 1935.

Spies, Hermann. »Aus der musikalischen Vergangenheit Salzburgs bis 1643«. Musica divina 2, št. 8/9 (1914): 314–345.

Bondini, Pasquale

* ok. 1737

+ domnevno Brauneck, 31. 10. 1789

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija

1762/1763: domnevno praški operni direktor

1764: ustanovitev praške operne skupine

Pot

1763: Ljubljana; pevec v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Branscombe, Peter. »Bondini, Pasquale«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Deutsche Biographie. »Bondini, Pasquale«. Obiskano 8. aprila 2015. http://www.deutsche-biographie.de/sfz5229.html#ndbcontent.

Quell' usignolo: Le site des premiers interpretes baroques et classiques. »Pasquale BONDINI,

ca 1737 – 1789«. Obiskano 8. maja 2015. http://www.quellusignolo.fr/basses/bondini.html.

Bonifaco, Baldassare

* Crema, 5. 1. 1585

+ Koper, 17. 11. 1659

Poklic ali dejavnost

Mecen Antonia Tarsie

Mecen koprske stolnice

Zaposlitev

24. 11. 1653: koprski škof

Pot

Pred 1653: Treviso

Povezane osebe

Antonio Tarsia

Viri in literatura

Radole, Giuseppe. La musica a Capodistria. Trst: Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia, 1990.

Wikipedia. »Baldassarre Bonifacio«. Obiskano 20. oktobra 2015. http://it.wikipedia.org/wiki/Baldassarre_Bonifacio.

Žitko, Salvator. »Kulturni utrip Kopra v času Tarsie«. Muzikološki zbornik 30, št. 1 (1994): 5–9.

Borsi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

1791: sodelovanje z impresarijem Felderjem

Pot

9. 10. 1791: Ljubljana

Povezane osebe

Felder

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Bratsch, Joseph
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Bratsch, Sigmund
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Brenner

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine.

Pot

1735–1738: Ljubljana

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Burchard Kramer, Franjo, OFM

* 20. 12. 1755

+ Ljubljana, 10. 6. 1820

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1775: filozofija v Ljubljani

1778: teologija v Ljubljani

Zaposlitev

Od 1772: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1775, 1778: organist v Ljubljani

1781: organist v Karlovcu

1783: organist v Kamniku

Poti

1772: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

1775, 1778: Ljubljana

1781: Karlovec

1783: Kamnik

1798: Samobor

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Burtzer, Balthasar

Wurzer

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Diskantist v glasbeni kapeli na graškem dvoru

Pot

1611: Gradec; član Ferdinandeuma

Delo

1620: Inventarium librorum musicalium ecclesiae cathedralis Labacensis

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Lederer, Josef-Horst. »Musikalische Beziehungen zwischen Graz und dem südlichen Innerösterreich zur Zeit der Gegenreformation«. V: Kontakte österreichischer Musik nach Ost und Südost, Zv. 3, uredil Rudolf Flotzinger, 59–68. Gradec: Akadem. Druck- u. Verlagsanst., 1978.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bustelli, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Impresarij praške operne skupine

Poti

1766: Ljubljana

1769: Ljubljana

Dela

1766: L'amante di tutte

1769: Der Plauderer

1769: Il cavaliere della piuma

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Volek, Tomislav. »Bustelli, Giuseppe«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Buttazoni, Carlo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana

Delo

1790: pevec v operni predstavi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Buttstadt, Nicolaus

Niclasen Butstat

Nicolaus Busat

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1607–18. 6. 1608 (8 mesecev): zaposlen v parlamentu v Regensburgu

Razno

Omenjen je v dokumentih graškega dvora.

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VI–38.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1608: Bd 23, fol. 198.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Cabbiati, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1732: pevec grofa della Torre

Pot

1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Caesar, Primus

* Velikovec, 1583

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Po 1606: menih

Šolanje

1606: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Cajnar, Anton

Cajner

+ Idrija, 1740

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

Organist v Ferdinandeumu v Gradcu

Organist v Ljubljani (2 leti)

Organist v Varaždinu (6 let)

18. 9. 1732–1740: organist v Idriji

Poti

Pred 1732: Varaždin, Ljubljana, Gradec

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Slovenec. »Idrijski organisti od l. 1688 do 1751«. Cerkveni glasbenik 51, št. 11–12 (1928): 178–179.

Callido, Gaetano

Antonio

* Este, 14. 1. 1727

+ Benetke, 8. 12. 1813

Poklic ali dejavnost

Orglar

Dela

1771: orgle v cerkvi avguštinskega samostana v Kopru

1772: orgle v stolnici v Kopru

Po 1784: orgle v cerkvi sv. Martina v Goriških Brdih

1788: orgle v cerkvi samostana sv. Klare v Kopru

1796: orgle v cerkvi sv. Mavra in Izoli

1796: orgle v cerkvi sv. Marije v Petrovčah

Viri in literatura

Mischiati, Oscar. »Callido«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Pineschi, Umberto. »Callido, Gaetano (Antonio)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Calvi, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla

Soplesalec Irene Calvi

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Žena: Irena Calvi

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Ferdinand Harte

Gaetano Massan

Adams

Thym

Wenzeslaus Scholz

Peterka

Gottfried Scholz

Ellena Gaggietti

Frasel

Irena Calvi

Perchtold

Jacopo Durante

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Calvi, Irena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

1804/1805: Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla

Soplesalka Giuseppa Calvija

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Giuseppe Calvi

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Campè, Pietro

* Torino

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Pot

1709: Ljubljana; plesni vodja v jezuitski šolski igri Amazon Christiana

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Cantoni, Elena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

Pevka operne skupine impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Feldman, Martha. Opera and Sovereignty: Transforming Myths in Eighteenth-Century Italy. Chicago: University of Chicago Press, 2007.

Caprarius, Martin
Poklic ali dejavnost

Kantor

Učitelj

Diakon

Šolanje

1615: študij logike na univerzi na Dunaju

Zaposlitev

1613: kantor v stolnici v Gornjem Gradu

1613: učitelj v Collegium Marianum v Gornjem Gradu

1616: diakon v Gornjem Gradu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Carrara, Madalena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Casalini, Giov. Bat.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija

Pot

1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Catani, Alessandro

* Cesena

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Filippa Dessalesa

Pot

1741: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Cavanti, Giuseppe de

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Cecherelli, Maria

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka operne skupine Angela Mingottija

Pot

1796: Ljubljana; pevka v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Cesaris, Margherita de

Margherita de Cesatis

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1805: pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1805: Ljubljana; pevka v operi Elise

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Cittadini, Marina

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Poti

1732: Ljubljana; pevka v operi Il Tamerlano

1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Coletti, Giuseppe de

Coribante Tebanico

* Rim, 1744

+ Trst, 1815

Poklic ali dejavnost

Libretist

Pot

1782: selitev v Trst

Dela

Li virtuosi (1777 izvedena v Gorici)

1778: La locanda

1778: L'incognita perseguitata

1780: Isabella e Rodrigo

1781: Il curioso indiscreto

1781: L'italiana in Londra

1781: La scuola dei gelosi

1782: I viaggiatori felici

1782: Il convito

Razno

1780: eden od ustanoviteljev Accademie degli Arcadi Romano-Sonziaci v Gorici

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Coronati, Maura

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1766: Ljubljana; petje v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Cosimi, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica operne skupine neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica; pevsko gostovanje

1739: Celovec; pevsko gostovanje

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Crosa, Lodovica

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1757: Ljubljana; pevka v operi L'Impero delle Donne

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Čandik, Janez, SJ

Johann Tschandik

Joannes Tsandek

Janez Čandek

* Višnja Gora, ok. 1583

+ Gradec, 8. 10. 1624

Poklic ali dejavnost

Tiskar

Učitelj

1600: član jezuitskega reda

Pot

1615: Gradec

Razno

1615: predvideni natis pesmarice Tomaža Hrena v Gradcu

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Steska, Viktor. »Janez Čandik, slovenski pisatelj«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 12, št. 1–2 ( 1902) : 1–12.

Dalpini, Gioan

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1757: Ljubljana; pevec v operi L'Impero delle Donne

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Delessnik, Leopold

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Mestni in cerkveni glasbenik v Gradcu

Razno

1716–1751: obdobje delovanja

Viri in literatura

Muzikološki inštitut Gradec, register župnijskih cerkva.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Dengler, Georg

* Češka

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Gledališki direktor v Mainzu

Poti

1797–1798: Ljubljana; gostovanje gledališke skupine

9. 1800: Neuötting

Delo

7. 11. 1797: Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Kutsch, Karl Josef, in Leo Riemens. Grosses Sängerlexikon. München: K.G. Saur, 2003.

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.

Whittaker, Alfred. »Karl Ludwig Giesecke: His Life, Performance and Achievements.« Mitteilungen der Österreichischen Mineralogischen Gesellschaft 146 (2001): 451–479. http://www.uibk.ac.at/mineralogie/oemg/bd_146/146_451-479.pdf.

Dessales, Filipp

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Lastnik operne skupine

Člani operne skupine: Alessandro Catani, Giovanna Falconetti, Matteo Bevilacqua.

Pot

1742: Gorica; gostovanje operne skupine

Povezane osebe

Giovanna Falconetti

Alessandro Catani

Matteo Bevilacqua

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Deutsch, Fr. Xavier

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine

Domnevno je bil član gledališke skupine Michaela Facklerja.

Pot

1814/1815: Ljubljana

Povezane osebe

Michael Fackler

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Divinar, Michaël

Miha Divinar

Michael Divinar

* Kamnik, 1613

Poklic ali dejavnost

Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

7. 11. 1632: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1632: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Diwald, Franz

Diwalt

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

1779–1784: impresarij na dvoru kneza Esterházyja v Eisenstadtu na Gradiščanskem, v času, ko je na dvoru kot kapelnik služboval Joseph Haydn.

Poti

1779–1784: Eisenstadt

1784/85: Ljubljana

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landstände of Carniola, Stan. II, šk. 33, fasc. 38, št. I.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Laibacher Zeitung, št. 17, 28. 4. 1785. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D8YHYJWL/e4db6ee6-2e77-4dde-a8a4-c96ca3b4fbd5/PDF.

Kuret, Primož. »Das Ständische Theater in Ljubljana/Laibach: über die italienischen Opernaufführungen Ende des 18. und Anfang des 19. Jahrhunderts in Ljubljana«. Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa 4 (1999): 80–92. http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa-222196 .

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Sas, Ágnes. »Esterházy«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Sivec, Jože, Metoda Kokole in Klemen Grabnar. Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. Stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.

Dolar, Janez Krstnik, SJ

Joannes Dollar

Joannes Baptista Dolar

Joannes Dolar

* Kamnik, 24. 6. 1621

+ Dunaj, 13. 2. 1673

Poklic ali dejavnost

Učitelj glasbe

Skladatelj

Pomočnik ravnatelja

Zborovodja

Duhovnik

Šolanje

Ljubljana; jezutska šola

1648: Steyr; magistrski študij

1649–1652: Dunaj; študij teologije

Dunaj; študij filozofije

Zaposlitev

1645–1647: Učitelj glasbe v jezuitski gimnaziji v Ljubljani

Vstopil je v noviciat v cerkvi sv. Ane na Dunaju

29. 3. 1652: mašniško posvečenje v stolnici sv. Štefana na Dunaju

1653–1654: učitelj in prefekt graške kongregacije

1656–1658: učitelj, pomočnik ravnatelja v semenišču, prefekt pevskega zbora in jezuitske šole v Ljubljani

1659: spovednik, prefekt zbora in šole ter svetovalec v mestu Győr

ok. 1661: zborovodja v jezuitski cerkvi na trgu Am Hof na Dunaju

Učitelj na gimnaziji v kraju Steyr

Prefekt zbora v ljubljanski stolnici

Poti

6.11.1639: Ljubljana; vstop v jezuitski red

1648: Steyr

1649–1652: Dunaj

1653–1654: Gradec

1655: samostan v kraju Judenburg

1656–1658: Ljubljana

1658: jezuitski red v kraju Passau

1659: Győr

1660–1673: Dunaj

Dela

1665: Musicalia varia

1666: Drammata seu Miserere mei Deus

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Historia collegii Labacensis S. J.: pars I, 1596–1691.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Faganel, Tomaž. »Dolar, Joannes Baptista«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Faganel, Tomaž. »Dolar [Tolar, Tollar, Thollary], Joannes Baptista«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Kamniško-komendski biografski leksikon. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12.

Dolenc, Ivan

Giovanni Dollenz

* Vipava, 1776

+ Trst, 1852

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec violin

Šolanje

Učenec cremonskega izdelovalca violin Lorenza Storionija

Pot

1802: Trst; odprtje delavnice

Razno

Deloval je do ok. leta 1850.

Viri in literatura

Jevnikar, Martin, ur. Primorski slovenski biografski leksikon. Zv. 1. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974–1981.

Lütgendorff, Willibald Leo Freiherr von. Die Geigen- und Lautenmacher vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Frankfurt na Majni: Frankfurter Verlags-Anstalt, 1922.

Dotti, Gertrude

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1765: Ljubljana; pevka v intermezu La scaltra villanelle

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto La Scaltra Villanella, 1765.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Dragar, Alexius

Aleš Dragar

* Kranj, 1604

Poklic ali dejavnost

Organist in violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

20. 5. 1624: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1624: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Draxler, Dominik Martin, OFM

* Bavarska, 1695

+ Križevci, 17. 12. 1730

Poklic ali dejavnost

Poklicni organist

Zaposlitev

1720: organist, učitelj petja in orgel v Križevcih

1721–1724: organist, učitelj petja in orgel v Ormožu

1725: organist, učitelj petja in orgel v Varaždinu

1726: organist v Ormožu

1727: organist v Varaždinu

1728: organist v Križevcih

1729: učitelj petja in orgel v Križevcih

1730: organist v Križevcih

Razno

Ni bil duhovnik.

12. 11. 1718: vstop v frančiškanski red v Ormožu

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Durante, Jacopo

Jakob

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini impresarija Giuseppa Calvia

1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Durelli, Giuseppe

Joseph Dureli

Dorelli

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine, v kateri so peli: Rosalba Gazzi, Giuseppe de Cavanti, Giovanni Lainer, Elena Cantoni, Serafino Fei, Margherita de Cesaris, Lodovico Fidanza, Giulio Radicchi, Paolo Rosich, Vincenzo Ludovisi, Giuseppe Lainer, Bartolomeo Morelli, Orsola Fei, Nicolò Manzoni.

Poti

1805, 1807: Ljubljana

Delo

1805: Elisa

Povezane osebe

Rosalba Gazzi

Giuseppe de Cavanti

Giovanni Lainer

Elena Cantoni

Serafino Fei

Margherita de Cesaris

Lodovico Fidanza

Giulio Radicchi

Pablo Rosich

Vincenzo Ludovisi

Giuseppe Lainer

Bartolomeo Morelli

Orsola Fei

Nicolò Manzoni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Dusík, František Josef Benedikt

Cormundy

Francesco Cormunni

Dusseg

Cormundi di Czaslau

Herzwelt

Cormundi

Dussek – Cormundi

Joseph Dussek

Dussech

* Čáslav, 22. 3. 1765

+ po 1817

Poklic ali dejavnost

Kopist

Organist

Violončelist

Violinist

Pianist

Skladatelj

Šolanje

Šola cistercianskega samostana v kraju Žďár

V benediktinskem samostanu v Pragi je študiral harmonijo in kontrapunkt

Zaposlitev

1790–1799: violinist v ljubljanski stolnici

1794–1799: organist v ljubljanski stolnici

Glasbeni direktor in skladatelj v milanski operi La Scala

Zasebni glasbeni tutor in koncertni mojster v gledališču St. Benedetto v Benetkah

Poti

1785–1790: Italija

ok. 1790: Ljubljana

1801: Gorica

1. 1817: Ljubljana

Dela

Gl. Barbo, František Josef Benedikt Dusík (Ljubljana, 2009).

Razno

1794: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Sodeloval je z Georgom Schantrochom

1. 7. 1790: Ljubljana; poroka

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Čáslav, župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, krstna knjiga, 1765.

Library of Congress, MICFILM 1182 REEL57 S2870: La Musica e del Celebre Sig. Maestro Dussech, detto Cormundi.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, poročna knjiga, 1790.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 265, 20. 1. 1796.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 604.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Barbo, Matjaž, Howard Allen Craw, Barbara Garvey Jackson in Bonnie Shaljean. »Dussek family«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Blažeković, Zdravko, in Anselm Gerhar. »Dussek«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Snížková, Jitka. »František Josef Benedikt Dusík«. Muzikološki zbornik 26, št. 1 (1990): 29–35.

Ehrenreich, Mansvet, OFM

* 1703

+ Klanjec, 12. 5. 1758

Poklic ali dejavnost

Organist

Kurat

Učitelj

Dirigent

Zaposlitev

1730–1735: organist v frančiškanskem samostanu v Ljubljani

1735–1740: kurat v frančiškanskem samostanu v Kamniku

1740: učitelj v frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1741–1743: zborovski dirigent v frančiškanskem samostanu v Ljubljani

Poti

1730–1735: Ljubljana

1735–1740: Kamnik

1740: Novo mesto

1741–1743: Ljubljana

1752–1755: Jaska

Po 1755: Klanjec

Razno

Član frančiškanskega reda

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Eisenberger, Ferdinand

* Salzburg, 1657

+ Ljubljana, 29. 10. 1692

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Zaposlitev

Pomočnik v livarni zvonov Krištofa Schlaga v Ljubljani

Dela

Zvonovi za cerkve v krajih: Višnje (1686), Obrh pri Dragatušu (1687), Nova vas (1688), Koče pri Kočevski Reki (1691), Špeharji pri Vinici, Kostel, Fara pri Kočevju, Knežja vas, Sinji vrh ob Kolpi.

Izdeloval je zvonove za cerkve na Hrvaškem.

Razno

4. 5. 1687: poroka z Uršulo Schlag (Kimerle), vdovo zvonarja Krištofa Schlaga

1692: pridobitev mestnih pravic

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, rokopis Vladislava Fabjančiča, Ljubljanski livarji zvonov in topov, rkp, enota 39.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Eisl, Janez Jurij

Johann Georg Eisl

Eisel, Eysl

Joannes Georgius Eisl

Hans Georg Eyssel

Ioannes Georgius Eysl

* Salzburg, domnevno 1708

+ Ljubljana, 18. 11. 1780

Poklic ali dejavnost

Orglar

Šolanje

Domnevno učenec avstrijskega orglarja Johanna Christofa Egedacherja.

1743–1752: pomočnik v delavnici Marka Göbla (podpis na Göblovem pozitivu)

Pot

ok. 1740: Ljubljana

Dela

1753: orgle za cerkev v Rosalnicah

1754: pozitiv za cerkev sv. Lovrenca v Kompolah

1755: pozitiv za neznano lokacijo v Celju. Danes ga hrani Narodni muzej Slovenije

1759: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Mariji Gorici (danes župnijska cerkev)

1759: orgle za cerkev v kraju Donja Kupčina

1761: orgle za cerkev pavlinskega samostana v kraju Svetice

1761: orgle za župnijsko cerkev v Komendi

1761: orgle za cerkev sv. Frančiška v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju

1762: pozitiv za župnijsko cerkev v Velikih Laščah (danes v Dvorski vasi)

1763: orgle za frančiškansko cerkev v Nazarjah

1764: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Novem mestu (danes v Velikih Brusnicah)

1764: orgle za cerkev sv. Jošta nad Kranjem

1764: pozitiv za cerkev v Šemniku

1770: orgle za cerkev sv. Petra v kraju Sveti Petar u Šumi

1772: orgle za cerkev v Jurjevici

1775: orgle za župnijsko cerkev v Radmirju

1780: orgle za stolnico v mestu Krka na Koroškem

1780: orgle za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani

Razno

1752: po smrti orglarja Marka Göbla je prevzel njegovo delavnico

Morda je bil Eislov pomočnik Josip Alojz Kučera.

Povezane osebe

Jopis Alojz Kučera

Viri in literatura

Donja Kupčina, cerkev sv. Marije Magdalene, orgle, podpis na sapnici.

Dvorska vas, cerkev sv. Janeza Krstnika, orgle, podpis v sapnici.

Jurjevica, cerkev sv. Križa, podpis v sapnici.

Medobčinski muzej Kamnik, pozitiv, podpis na pozitivu.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, 4 Sterb' register der Dompfarr, vom 1. Jänner 1771 bis 26. Aug 1812.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Komenda, dok. 2, fasc. 2.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Jakob, Razni spisi, fasc. 1.

Rosalnice, Tri fare, orgle, podpis na omari.

Sveti Jošt nad Kranjem, cerkev sv. Jošta, orgle, podpis v sapnici.

Sveti Petar u Šumi, cerkev sv. Petra in Pavla, orgle, podpis v sapnici.

Svetice, Pavlinski samostan, orgle, podpis v omari.

Velike Brusnice, cerkev sv. Križa, orgle, podpis v sapnici.

Bizjak, Milko. »Orgle v župniji Šentjernej«. V: Zbornik župnije Šentjernej, uredila Marinka Dražumerič, 425–430. Ljubljana: Družina, 1999.

Blažeković, Zdravko. »Eisl, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918.« Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. »Najstarejše Eislove orgle«. Cerkveni glasbenik 78, št. 7–9 (1985): 68–73.

Škulj, Edo. Orgle v ljubljanski nadškofiji. Ljubljana: Družina, Cerkveni glasbenik, 1987.

Trček Marušič, Katarina. »The Tradition of Göbl’s Organ Workshop«. V: Music Migrations in the Early Modern Age: People, Markets, Patterns and Styles, uredila Vjera Katalinić, 191–204. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2016.

Elsasser, Patritius P., OCist

* Maribor, 31. 5. 1725

+ Rein, 15. 3. 1766

Poklic ali dejavnost

Skladatelj arij, simfonij, partit

Violinist

Tenorist

Flavtist

Pot

13. 12. 1750: Rein; član cistercijanskega samostana

Delo

Urejeval je himnarije, horarije in izboljševal koralne knjige.

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Eržen, Matija

Roshen

Rausch

Matthias Reschen

Harshen

Arshen

Resch

* Pliberk

Poklic ali dejavnost

Glasbenik na dunajskem dvoru

Govornik v Gradcu

Duhovnik

Altist

Instrumentalist

Šolanje

1619–1621: teolog v ljubljanski škofiji

Zaposlitev

1637–1647: instrumentalist na dunajskem dvoru

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Österreichisches Staatsarchiv, Hofkammerarchiv, R. 174, 19. 4. 1638.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Köchel, Ludwig von. Die kaiserliche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867. Dunaj: Beck'sche Universitäts-Buchhandlung, 1869.

Nettl, Paul. »Zur Geschichte der kaiserlichen Hofmusikkapelle von 1636–1680«. Studien zur Musikwissenschaft 16, št. 1 ( 1929): 70–85.

Fabani, Gaetano

* Tolmezzo

Poklic ali dejavnost

Čembalist

Skladatelj

Zaposlitev

1773: kapelnik v stolnici v Gorici

Delo

La cascina

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Fabris, Andre

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Giuseppa Piovania.

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Fackler, Michael
Poklic ali dejavnost

Pevec

Skladatelj

Igralec

Zaposlitev

Domnevno je bil član gledališke skupine Fr. Xaviera Deutscha.

Pot

1814/1815: Ljubljana

Delo

Musik und Chöre (glasba za igro Doctor-Fausts Leben, izvedena 11. 1. 1814)

Povezane osebe

Fr. Xavier Deutsch

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Fajenz, Franz Joseph

* 1764

+ Ljubljana, 24. 3. 1816

Poklic ali dejavnost

Plesni učitelj

Plesalec

Gledališki inšpektor

Zaposlitev

1798–1816: plesni učitelj v Ljubljani

Viri in literatura

Podlesnik Tomášiková, Lidija. »Plesni mojstri Kranjskih deželnih stanov v 18. in 19. stoletju«. Muzikološki zbornik 47, št. 1 (2011): 113–140.

Falconetti, Giovanna

* Rim

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v opernem podjetju Filippa Dessalesa.

Pot

1742: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Faller, Janez

Johannes Faller

* Ljubljana, 1650

+ Ljubljana, po 1717

Poklic ali dejavnost

Orglar

Dela

1680: pozitiv za eno od cerkva v Kamniku (domnevno za cerkev frančiškanskega ali jezuitskega samostana)

1680, 1698: popravilo orgel v cerkvi frančiškanskega samostana v Novem mestu

1688: orgle za cerkev sv. Katarine v Zagrebu

1689: popravilo orgel v stolnici v Zagrebu

1697: povečava velikih orgel v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1697: popravilo dveh manjših pozitivov v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1699: orgle za cerkev enega od kapucinskih samostanov na Kranjskem

1716: pozitiv za podružnično cerkev v Velikem Mlačevu

1731: pozitiv za podružnično cerkev v Gorenjem Karteljevu

1733: orgle za cerkev v Viševku

Razno

6. 8. 1674: poroka z Veronico Lindnas, vdovo mizarja in orglarja Matthiasa Lindnasa.

1677–1680: pridobljene meščanske pravice mesta Ljubljane

1717: zadnja omemba orglarja Fallerja

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, pogodba za popravilo orgel v Stični, 24. febr. 1697.

Hrvatski državni arhiv, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. VIII/100.

Nadbiskupijski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Trauungsbuch 1651–1682.

Novo mesto, Frančiškanski samostan, orgle, napisa na sapnici.

Bizjak, Milko. »Ivan Faller in njegove orgle pri Sv. Primožu nad Kamnikom«. Cerkveni glasbenik 75, št. 1–3 (1982): 30–31.

Bizjak, Milko. »Ljubljanske orglarske delavnice v obdobju baroka«. Cerkveni glasbenik 77, št. 1–3 (1984): 17–24.

Dolinar, Janez. »Dopisi: Kresnice«. Cerkveni glasbenik 57, št. 9–10 (1934): 152.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: zur Genese eines süddeutsch–österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.

Steska, Viktor. »Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom«. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 7, št. 1 (1916): 1–29.

Šaban, Ladislav. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«. Muzikološki zbornik 15, št. 1 (1979): 13–41.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. »Obnovljene orgle v Viševku«. Cerkveni glasbenik 80, št. 4–6 (1987): 62.

Škulj, Edo. »Nove orgle v Ponikvah«. Cerkveni glasbenik 81, št. 10–12 (1988): 98.

Škulj, Edo. »Orgel (Geschichte der Orgel in einzelnen Ländern > Slowenien)«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Švigelj, Ana. »Orgle v dekaniji Cerknica«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.

Fanini, Lukas

* Gorica

Poklic ali dejavnost

1600: deški pevec na graškem dvoru

Pot

1600: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Favelli, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija.

Pot

1763: Ljubljana; pevka v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Fei, Orsola

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka; mezosopranistka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Deli

1812: La Scala v Milanu; pevka v operi La pietra del paragone

1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Wikipedia. »La pietra del paragone«. Obiskano 24. avgusta 2017. http://en.wikipedia.org/wiki/La_pietra_del_paragone.

Fei, Serafino

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Felberin, Marianna, OSU

M. Konstancija Marijana Felber

s. Constantia Ferlberin

* Švabska, 1700

+ Ljubljana, 7. 5. 1760

Poklic ali dejavnost

Trobentačica

Pot

7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Felder

* verjetno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

1791: sodelovanje z Borsijem

Pot

1791/1792: Ljubljana

Povezane osebe

Borsi

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Feretti, Cesare

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fermier, Joseph

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Ferroni, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Giuseppa Piovania.

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Ferroni, Gaetano

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

Po 1789: Ljubljana

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, št. 127/60.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fidanza, Lodovico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1805: Ljubljana; pevec v operi Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Fider, Janez

Joannes Fider

Johann Fidr

* Kamnik, 1641

Poklic ali dejavnost

Kantor

Instrumentalist

Organist

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Kantor in organist v Ljubljani.

Poti

1650–1659: Ljubljana

3. 11. 1660: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Finck, Johann Ferdinand

* Radgona, 1637

+ 1673

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Diskantist

Šolanje

1650: član graškega Ferdinandeuma

Zaposlitev

Diskantist na dvoru v Gradcu

1666–1668: duhovnik v mestu Gratwein

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Fiorani

Scorani

Morani

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1812: Ljubljana; operno gostovanje

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Ljubljanska gledališka uprava.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fiume, Pellegrino del

* Bologna

Poklic ali dejavnost

Kapellmeister

Organist

Skladatelj

Zaposlitev

ok. 1790: organist v ljubljanski stolnici

Pot

1790–1792: Ljubljana

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Flego, Valentinus

Valentin Flego

* Gorica

Poklic ali dejavnost

Altist

Šolanje

7. 10. 1668: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Flora, Margaritta

Margarita

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1742: pevka v operni skupini Pietra Mingottija

Poti

1739: Gradec

1740: Gorica

1742: Ljubljana; pevka v operi Demetrio

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Demetrio, 1742.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Fogk, Andreas

* Kamnik, 1624

Poklic ali dejavnost

Pevec

Instrumentalist

Šolanje

9. 12. 1646: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Franchi, Gašpar

Casparus Franchi

Gašper Franchi

* Udine, ok. 1657

+ Ljubljana, 25. 8. 1733

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov v Ljubljani (40 let)

Poti

1706/1707: Zagreb

Na starost se je preselil v Drago pri Reki.

1732: Ljubljana

Dela

Več kot 300 zvonov; Voklo pri Šenčurju, Pšata pri Primskovem, Frančiškanski samostan v Ljubljani, ljubljanska stolnica, Goče, sv. Marko v Zagrebu, Kropa, Nevlje pri Kamniku, Mala Štanga pri Litiji, Repnje, itd.

Sorodstvo

Sorodnik: Dominik Franchi

Razno

12. 7. 1693: poroka z Uršulo Eisenberger (rojeno Kümerle) v ljubljanski stolnici

V času bivanja v Dragi je delavnico vodil sorodnik Dominik Franchi.

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar«. V: Slovenska biografija. Obiskano 30. avgusta 2017 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon.

Steska, Viktor. » Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 30. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Franz, Johann

Joannes Franz

* Kamnik, 1619

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Šolanje

1634: prva omemba v Ferdinandeumu

20. 2. 1637: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Diskantist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Poti

1634, 1637: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Frasel
Poklic ali dejavnost

Plesalec

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla.

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Wilhelm Frasel

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Giuseppe Calvi

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Frasel, Wilhelm

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

Člani Fraslove operne skupine so bili: Frasel, Ferdinand Leopold Schwerdt, Giuseppe Calvi, Josepha Scholz, Joseph Bratsch, Ferdinand Harte, Gaetano Massan, Adams, Thym, Carl Mercy, Sigmund Bratsch, Wenzeslaus Scholz, Schmidl, Peterka, Gottfried Scholz, Ellena Gaggietti, Irena Calvi, Joseph Fermier, Perchtold, Jacopo Durante.

Pot

1804: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: Frasel

Razno

1803–1807: Wilhelm Frasel je vodil operno skupino skupaj z Josepho Scholz

Povezane osebe

Frasel

Ferdinand Leopold Schwerdt

Giuseppe Calvi

Josepha Scholz

Joseph Bratsch

Ferdinand Harte

Gaetano Massan

Adams

Thym

Carl Mercy

Sigmund Bratsch

Wenzeslaus Scholz

Schmidl

Peterka

Gottfried Scholz

Ellena Gaggietti

Irena Calvi

Joseph Fermier

Perchtold

Jacopo Durante

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Freymüller, Thomas
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Georga Schantrocha.

Poti

1801, 1803: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Die Zauberzithetr oder Caspar der Fagotist, 22. 1. 1803.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Fridhelm, Aloysius, OFM

Alojzije Josip Fridhelm

* Blahutovice, 14. 8. 1735

+ Trsat, 25. 8. 1783

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1755: gimnazija v Novem mestu

1758–1759: filozofija v Novem mestu

Zaposlitev

1758–1759: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

Poti

1764: Ljubljana

1769: Karlovec

1776–1779: Frančiškanski samostan v Samoborju

1780: Trsat

Razno

1756: vstopil je v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Friedel, Johann

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Poti

1786: Ljubljana

8. 1787–3. 1788: Ljubljana

1788/1789: Ljubljana

Viri in literatura

Branscombe, Peter. »Schikaneder, Emanuel«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Friz, Primus Felician, OSB

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist

Šolanje

1677: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Razno

Član reda benediktincev

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Furlan, Ludovik Udalricus, OFM

Forlan

* Trsat, 1684

+ 19. 1. 1749

Poklic ali dejavnost

Zborovodja

Definitor in provincial Frančiškanskega reda

Zaposlitev

1724–1727: Frančiškanski samostan v Novem mestu

1728–1731: Frančiškanski samostan v Ljubljani

1733–1734: kurat v Frančiškanskem samostanu v Samoboru

1735: kurat v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1739: gvardian v Novem mestu

1745–1749: zborovodja in kurat v Frančiškanskem samostanu v Trsatu

[S. A.]: Učitelj v samostanu v Klanjcu.

[S. A.]: Deloval je v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah.

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Fusi, Margarita

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v skupini Carla Sabbionija.

Pot

1773: Ljubljana; plesalka v operah La Locanda in La Buona figliuola

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Gabriel, Lukas

* Idrija

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec violin

Šolanje

Študiral je v Italiji

Razno

1777–1785: obdobje delovanja

Viri in literatura

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Mantuani, Josip. Razvoj glasbe pri Slovencih. Ljubljana : Glasbena matica, 1932.

Vannes, René. Dictionnaire Universel des Luthiers. Bruselj: Les Amis de la Musique, 1979.

Woodcock, Cyril. Dictionary of Contemporary Violin and Bowmakers. Brighton, Sussex: Amati, 1965.

Gaggietti, Ellena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom

Plesalka v skupini Giuseppa Calvia

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program za sezono 1804/1805.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Gaisruck, Franz Anton Josef Reichsgraf von

Gäsrock

* 1707–1718

+ Gradec, 22. 2. 1761

Poklic ali dejavnost

Ljubiteljski skladatelj glasbe za lutnjo

Deli

Menuet

Finale

Razno

1747: pridobil posest Novo Celje

Viri in literatura

Österreichisches Nationalbibliothek, Lautentabulatur, Cod. 18.829.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gallerani, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

1776: Gorica; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana

1776: Udine; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gartner, Georg

* Slovenske Konjice, 1632

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Pot

1645: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gazzi, Rosalba

* Italija, 1760–1769

+ 1830–1839

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1805: Ljubljana; pevka v operi Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Bianchini, Luca, in Anna Trombetta. »Elenco degli interpreti«. V: ItalianOpera: La ricerca musicale in Italia. Obiskano 21. avgust 2018. http://www.italianopera.org/elenchi/CGI12.htm.

Gedini, Clemente Polognese

Ghidini Bolognese

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Gaetana Pecisa.

Pot

1773: Ljubljana

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Gellinegk, Matija

Jellinek

* Češka

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1760–1762, od 1765: glasbeni učitelj v deški šoli Petra Pavla Glavarja v Komendi

Pot

1760: Komenda

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Georg, Johann

* domnevno Maribor

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Zaposlitev

1743: diskantist v kraju Rottenmann

1743: diskantist v kraju Admont

Pot

1743: Maribor; obisk matere

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gerlaschitz, Andreas

Andrej Gerlašič

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Trombonist

Zaposlitev

Trobentač na dvoru v Innsbrucku.

1616–1622: pozavnist na dvoru v Innsbrucku.

Pot

V Innsbruck je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Senn, Walter. Aus dem Kulturleben einer süddeutschen Kleinstadt : Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol in der Zeit vom 15. bis zum 19. Jahrhundert. Innsbruck: Tyrolia, 1938.

Ghedini, Gaetano

Gaetano Gehdini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana; pevec v operi Il Re Teodoro

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Giarolli, Giovanni Andrea

Gianelli

* Italija

Poklic ali dejavnost

Kastrat

Zaposlitev

1707: pevec v ljubljanski stolnici

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje, fol. 1–2 v.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Gigler, Jacobus

Jakob Gigler

* Maribor, 1592

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

8. 11. 1604–4. 4.1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Maribor

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gindl, K. L.

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

1810: član Gindlove operne skupine je bil Angiolini

Pot

1810/1811: Ljubljana

Dela

30.11.1810: La scaltra locandiera

11.12.1810: Un avvertimento ai gelosi

29.12.1810: Le convenienze teatrali

Povezane osebe

Angiolini

Viri in literatura

Télégraphe Officiel , št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXMEEMEB.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Gladich, Markus Josef

Josef Gladich

Josephus Gladich

* Kranjska

+ Gradec (pokopališče sv. Jurija), 2. 1677

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

6. 1675: Gradec; Ferdinandeum

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gladick, Michael

Michael Gladitsch

Michaël Gladich

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

3. 11. 1662: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1662: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gladič, Jurij Andrej

Andreas Gladik

Gladnik

Andrej Gladik

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

Trobentač in trombonist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

30. 11. 1671: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

Po končanem Ferdinandeumu se je preselil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Glanert, Bruno, OFMConv?

* Češka, 1741

Poklic ali dejavnost

1762: učitelj v minoritskem samostanu na Ptuju

1788: organist v minoritskem samostanu na Ptuju

Pot

1788: Minoritski samostan na Ptuju

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, arhiv minoritskega samostana, knjiga 49–51, inventar, 29. 5. 1788.

Mlinarič, Jože. »Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800«. V: Minoritski samostan na Ptuju, 1239–1989 , uredila Jože Mlinarič in Marjan Vogrin, 47–148. Ptuj : Mohorjeva družba, 1989.

Globočnik, Jakob

Jakob Globotdchnig

Glawotschnik

Glabotschnickh

Jacobus Clobotschnig

Globotschnig

* Kranjska

+ Gradec, 19. 2. 1702

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Pavkist

Šolanje

10. 1674–1677: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu

1677–1683: vojak v Križevcih (Slavonski krajini) pri general Ferdinandu Kristijanu grofu Trautmannsdorffu

1683–1702: trobentač štajerskih deželnih stanov

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. Aus Archiv und Chronik. Blätter für Seckauer Diözesangeschichte 2, št. 5 (1949): 126–136.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Kuret, Primož. »Štajerski deželni trobentač Jakob Globočnik«. Muzikološki zbornik 2, št. 1 (1966): 26–36.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gmaner, Chrystophorus

Christoph Gmaner

* Maribor, 1616

Poklic ali dejavnost

Pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Zaposlitev

Kanonik v mestu Krka na Koroškem.

Šolanje

2. 3. 1634: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1634: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gobb, Leonard

* Trst

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1631–1632: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani

Pot

1631–1632: Ljubljana

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Radole, Giuseppe. La Civica Cappella di San Giusto in Trieste. Trst : Libreria Internazionale "Italo Svevo", 1970.

Göttersdorf, Barbara

* domnevno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarka

Zaposlitev

Skupaj z impresarijem Franzom Antonom Göttersdorfom sta vodila operno skupino.

Poti

1786: Banská Bystrica

1786/1787: Prešov

1786/1787: Košice

1788: Banská Štiavnica

1788: Levoča

9. 1788–2. 1789: Ljubljana

Povezane osebe

Franz Anton Göttersdorf

Viri in literatura

Cesnaková-Michalcová, Milena. Geschichte des deutschsprachigen Theaters in der Slowakei. Dunaj: Böhlau, 1997.

Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske granice 1789. godine«. Arti musices 44, št. 2 (2013) : 187–200.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Göttersdorf, Franz Anton

* domnevno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Skupaj z impresarko Barbaro Göttersdorf sta vodila operno skupino.

Karlovec: gledališki direktor

Poti

V Ljubljano je prišel iz Madžarske

18. 9. 1788–2. 1789: Ljubljana

2. 1789: Karlovec

Povezane osebe

Barbara Göttersdorf

Viri in literatura

Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske granice 1789. godine«. Arti musices 44, št. 2 (2013) : 187–200.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Götzl, Václav Josef

Jožef Venceslav Götzel

* Češka

+ Ljubljana, 1723

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja v šoli ljubljanske stolnice

»ludi, chorique magister ecclesiae cathedralis«

Pot

1720: Ljubljana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 35/42.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Goldoni, Carlo

Karl

* Benetke, 1707

Poklic ali dejavnost

Libretist

Poti

Ljubljana

Vipava

Gorica

Gradec

Dela

1757: L'Arcadia in Brenta

1757: L'Imperio delle Donne

1761: La locandiera

po 1765: Bäuerin bei Hofe

Viri in literatura

Radics, Peter. Die Entwickelung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana: samozaložba, 1912.

Steinheuer, Joachim. »Goldoni, Carlo Osvaldo«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Weiss, Piero. »Goldoni, Carlo«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Gombossy, Josip Gabrijel, OFM

* Varaždin, 4. 3. 1704

+ Virovitica, 30. 12. 1748

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1729: organist v Ormožu

1730: organist v Remetincu

1732: organist v Szigetváru

1741, 1745: organist v Vitrovitici

Razno

1721: vstop v frančiškanski red

Bil je aristokrat.

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Gossiagg, Gregor

Gregorius Gossiagg

Gregor Gosiagg

* Novo mesto, 1649

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

22. 3. 1661: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1661: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gošelj, Janez Gašper

Kaspar Goschell

Kaspar Goschel

Gasparus Goshell

Gašpar Koželj

* Ljubljana

+ Ljubljana, 15. 2. 1716

Poklic ali dejavnost

Violinist

Klavičembalist

Harfist

Organist

Kitarist

Skladatelj

Šolanje

1665–1670: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Organist v graškem Ferdinandeumu.

1680–1716: organist v ljubljanski stolnici

Pomočnik glavnega organista v ljubljanski stolnici

1701, 1705: vodja Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Pot

22. 10. 1668: Gradec; »auditurus logicus«

Dela

Psalmi vespertini

Compositionum musicalium fasciculus

Missa cum instrumentis necesariis

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Grems, Marija Ksaverija, OP

Marija Uršula Terezija

* Innsbruck, 9. 1678

+ Radlje ob Dravi, 15. 3. 1732

Poklic ali dejavnost

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Zaposlitev

Farmacevtka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1694: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokoli lavantinske škofije 1731–1734, št. 6.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan, 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Greß, Ludwig

Gressmann

Greßmann

Gress

* Mutzig in Elsass, ok. 1747

+ Gradec, 27. 9. 1824

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Šolanje

Gradec: vajenec v orglarski delavnici Casparja Mitterreiterja

Zaposlitev

1780: prevzel je delavnico orglarja Kasparja Mitterreiterja

Poti

ok. 1770: Gradec

1810: ozemlje današnje Slovenije

Delo

1810: orgle za cerkev v Mali Nedelji

Razno

1780: poroka z vdovo orglarja Kasparja Mitterreiterja

Viri in literatura

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Grill, Franc Ksaverij

* Hartberg

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1723–1741: regens chori v župnijski cerkvi v Mariboru.

1723–1741: ludimagister v župnijski cerkvi v Mariboru.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Gruber, Franc Saleški

* Ptuj, 16. 12. 1778

+ 15. 2. 1853

Poklic ali dejavnost

8. 3. 1803: kurat v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

24. 3. 1807–26. 10. 1824: regens chori v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Šolanje

4. 9. 1802: mašniško posvečenje v Gradcu

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Guadagnini, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pot

1776: Gorica; opera Il ratto della sposa

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gualandi, Diamante

Diamante Maria di Bologna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica

1739: Celovec

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gudagnini, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Guttmann, Ivan Đuro Konstancije, OFM

Styrian

* Maribor, 14. 4. 1730

+ Sigetvár, 20. 11. 1766

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja in orgel

Kantor

Organist

Zaposlitev

1754–1755, 1764–1765: kantor in organist v Čakovcu

1756–1757: kantor in organist v Zagrebu

1758: kantor in organist v Križevcih

1762–1763: učitelj orgel, kantor in organist v Ormožu

1764–1765: učitelj orgel in petja v Čakovcu

1766: učitelj orgel, kantor, organist v Szigetváru

Poti

1754–1755, 1764–1765: Čakovec

1756–1757: Zagreb

1758: Križevci

1762–1763: Ormož

1764–1765: Čakovec

1766: Szigetvár

Razno

1749: vstopil je v frančiškanski red

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Habersack, Štefan
Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Pot

1720: ozemlje današnje Slovenije

Delo

Ok. 1720: orgle za cerkev sv. Ožbalta v kraju Ožbalt pri Podvelki

Viri in literatura

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Hägglinger, Jacob

Jacob Häkhlinger

Jacob Hayglinger

+ Gradec, 13. 5. 1699

Poklic ali dejavnost

Orglar

Šolanje

Vajenec v orglarski delavnici orglarja Johannesa Georga Lillingsa.

Deli

1689: orgle za cerkev v kraju Straßgang v Gradcu

1696: orgle za cerkev sv. Jurija na Ptuju

Razno

Pred 1689: poroka z Rosino

Po 1699: delavnico prevzame orglar Johann Andreas Schwarz

Povezane osebe

Johann Andreas Schwarz

Viri in literatura

Diözesanarchiv Graz, Matrikel Graz–Hl.-Blut, Sch. 56, Totenbuch X, pag. 199.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Harant, Marija Rozalija, OP

Harent

* Gleisdorf, 1711

Poklic ali dejavnost

1756, 1767: regens chori

Pot

4. 8. 1733: Studenice; članica dominikanskega reda

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan , ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Harte, Ferdinand

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem

Član operne skupine Wilhelma Frasla.

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Hartmann, Christian

Hartman

* Celje

Poklic ali dejavnost

»rector chori« v Celju

Skladatelj

Poti

1617: Gradec; skladatelj na sprejemu nadvojvode ob vrnitvi iz kronanja za češkega kralja.

1619: Gradec; skladatelj ob sprejemu rimskega cesarja

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Kohlbach, Rochus. Steirische Bildhauer vom Römerstein zum Rokoko. Gradec: Grazer Domverlag, 1956.

Puschnig, Reiner. »Frühbarocke Festmusiken in Graz«. V: Musik im Ostalpenraum, zv. 3, uredil Ernst Bierbrauer, 48–65. Gradec: Steirische Verlagsanstalt, 1940.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Haselbeck, Joseph Anton
Poklic ali dejavnost

Pevec

Domnevno libretist

Skladatelj

Zaposlitev

Član nemške operne skupine impresarija Georga Schantrocha.

Pot

1801: Ljubljana

Delo

Glasba za igro Caspar der Feldtrompeter (izvedena 19. 1. 1815)

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Radics, Peter. Die Entwickelung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana: samozaložba, 1912.

Haubitz, Hans

Hans Hauwitz

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Altist

Zaposlitev

8. 11. 1600: »Copeischreiber« na graškem dvoru

8. 6. 1602: tajnik na graškem dvoru

7. 5. 1606: glasbenik na graškem dvoru

Razno

1609: zadnja omemba Haubitza na graškem dvoru

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: VIII–95, XI–65.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: I–87, V–25, VII–35, IX–45.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607: II–66.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: IX–48.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: I–27, II–46, IX–3.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 218.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1607: Bd 22, fol. 45.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Heichele, Johann

Giovanni

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec klavirjev in čembalov

Zaposlitev

1802: ustanovitev delavnice v Trstu

Poti

Po 1800: selitev v Trst

1802: Trst; kot izdelovalec klavirjev in čembalov je pridobil meščanske pravice

Razno

8. 3. 1790: kot izdelovalec klavirjev je pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

Heichele je kot izdelovalec glasbil deloval vsaj do leta 1820.

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Domstadt Laibach 1786–1899, sign. 767.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Landeshauptstadt Laibach 1786–1867, Laibach 1867, sign. 787.

Clinkscale, Martha Novak. Makers of the Piano, 1700–1820. Oxford: Oxford University Press, 1993.

Dugulin, Adriano. Il Civico Museo Teatrale "Carlo Schmidl" di Trieste. Trieste: Civici musei di storia ed arte, 1994.

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Heigele, Thomas

* Bavarska

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Duhovnik

Zaposlitev

1630–1632: glasbeni učitelj in nadzornik v noviciatu na gradu Fala

1633: duhovnik v župniji Puščava

Viri in literatura

Skuhala, Ivan. Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi: Krajepisno-zgodovinske črtice. Maribor: Župnijski urad v Puščavi, 1881.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Heimerle, Vito Dominik, OFM

Heimerl

* Bavarska, 1683

+ Karlovec, 26. 3. 1743

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

1706: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Heipl, Franc Ksaver

* Celje, 1681

+ Podvinci, 28. 3. 1764 (Pokopan v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju.)

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Chori magister

Šolanje

Dunaj: študij

1711: mašniško posvečenje

Zaposlitev

20. 10. 1712–2. 1714: chori magister kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu

20. 10. 1712–2. 1714: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1714: vikar v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju

1719–1756: duhovnik v cerkvi sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah

Razno

Do 1714: član kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.« V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Heipl, Jožef Maksimilijan

* Gradec, 1676

+ Bruck na Muri, 1754

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Chori magister

Šolanje

Ruše: osnovna šola

Gorica: filozofija

Dunaj: teologija; 1700: mašniško posvečenje

Rim: nagrada za doktorsko nalogo

Zaposlitev

1. 1. 1705–8. 1709: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1705–1730: duhovnik v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.« V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Helmböck ml.
Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Helmböck st.

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Helmböck st.

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, program za komedijo Die Haushaltung nach der Mode.

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .

Helmböck st.
Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: Helmböck ml.

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Helmböck ml.

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Hennig, Matthias
Poklic ali dejavnost

Orglar v Beljaku

Pot

18. stoletje: gostoval na ozemlju današnje Slovenije

Delo

18. stoletje: orgle v cerkvi v Starem Logu pri Kočevju

Viri in literatura

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Herandt, Johann Ludwig

Johann Herandt

* Kamnik, 1629

Poklic ali dejavnost

Vikar v Kamniku

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

10. 1649: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

Po 1653: vrnitev v Kamnik

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Herbaldus, Johann Bapt.

Janez Herbald

Joannes Herbaldus

Johann Herbolt

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Herberstein, Žiga Krištof grof

Sigismund Krištof grof Herberstein

Hieronim

* Ljubljana, 13. 2. 1644

+ Perugia, 1711

Poklic ali dejavnost

Mecen glasbene kapele v ljubljanski stolnici

Šolanje

Pred 1661: jezuitska šola v Gradcu

1661–1665: teologija v Rimu

Zaposlitev

20. 4. 1683: ljubljanski škof

Pot

1701: Perugia

Viri in literatura

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Lesar, Josip. »Herberstein, Sigismund Krištof, grof (1644–1711)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 5. marca 2018. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi229076/.

Hermann, Johann Peter

* Anspach, 1736

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

Plesalec v operetah

1772: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Himmelreich, Benedikt Adam, OFM

Adam Benedikt Hommerleich

* Češka, 14. 10. 1724

+ Čakovec, 4. 4. 1769

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Organist

Kantor

Šolanje

1746: bogoslovec v kraju Pécs

Zaposlitev

1746: organist v kraju Pécs

1750–1753: organist in kantor v kraju Siklós

1754: organist in kantor v Hrastovici

1755–1757: organist in kantor v Ormožu

1758: učitelj petja in orgel ter organist in kantor v kraju Szigetvár

1759–1764: organist in kantor v kraju Nagyatád

1765, 1766: organist in kantor v kraju Siklós

1766: učitelj petja in orgel v kraju Siklós

1768–1769: organist in kantor v Čakovcu

Razno

8. 9. 1742: mašniško posvečenje v Ormožu

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Hirsch, Sophia
Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Hirschpöck, Henricus, OFM

* Bavarska, ok. 1660

+ Ljubljana, 24. 7. 1733

Poklic ali dejavnost

Organist

Razno

1686: član frančiškanskega reda

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Hočevar, Janez Jurij

Gottscheer

Gottseer

Joanne Georgio Gottscheer

Johannes Georgius Gottscheer

Gotscheer

Candidus

* Novo mesto, 2. 10. 1656

+ Ljubljana, 1714

Poklic ali dejavnost

Astronomist

Instrumentalist

Skladatelj

Glasbeni direktor jezuitskega gledališča v Ljubljani

Šolanje

Ljubljana: jezuitska šola

Padova: študij prava

Dela

1690: glasba za jezuitsko šolsko igro Joseph Austriacus in Josepho Aegyptio adumbratus

1710: glasba za jezuitsko šolsko igro Magnamitatis belli et pacis arbitra materna pietate et regia munificentia vindicata in Critolaio boni publici vindice

1712: Ericus disertus Frothonis Daniae Regis ex capitali hoste amicus, gener

1713: Caecilia in et cum Valeriano de profano amore triumphans

[S. A.]: Litaniae lauretanae

Razno

1659–1701: član Academiae philharmonicorum Labacensis

1690: poroka z Marijo Katarino Mengalijo

1695: član Academiae operosorum Labacensium

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Hočevar, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Steska, Viktor. »Dolničarjeva Bibliotheca Labacensis publica«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 10, št. 5–6 (1900) : 145–174 .

Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Höffer, Janez Bertold

Höffern Saalfeldt

* Ljubljana, 24. 7. 1667

+ Ljubljana, 15. 6. 1718

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Instrumentalist (teorba, lutnja)

Dirigent

Šolanje

Ljubljana: jezuitski kolegij

Dunaj

Salzburg

Dela

1715: Magdalenae Conversio, Oratorium musicis adaptatum concentibus

1715: Mors et Vita, melodramaticale oratorium

1716: Patientia Victrix in Amico Job

Lilicon

Razno

Član Academiae operosorum v Ljubljani

Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Blažeković, Zdravko in Dragotin Cvetko. »Höffer, Janez Bertold von«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Hökl
Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Žena: Mme Hökl

Razno

Plesalec v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Hökl

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Hökl
Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Hökl

Razno

Plesalka v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Hökl

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Höller, Anton

* Neukirchen (Spodnja Avstrija), 1760

+ 1826

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

9. 11. 1800: organist v ljubljanski stolnici

Poti

Pred 1799: Benetke

11. 1801: Gradec; skupaj z glasbeno kapelo ljubljanske stolnice

Dela

1817: izvedba Kvarteta za klarinet, rog, violončelo in klavir

1818: Aria seria za tenor z obligatno flavto in obligatnim rogom

1818: Variacije za obo, violončelo in orkester

[S. A.]: Duo sonata za dve flavti

Razno

1801: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Hommerleich, Adam Benedikt, OFM

* Češka, 14. 10. 1724

+ Čakovec, 4. 4. 1769

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1746: organist v kraju Pečuh

1750–1753: organist v kraju Hrastovica

1750–1753: organist v kraju Šikloš

1758: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Siget

1768–1769: Čakovec

Deloval je v kraju Attad

Deloval je v kraju Šikloš

Pot

1755–1758: Ormož

Razno

1742: vstop v frančiškanski red

1743: sprejel zaobljube v Ormožu

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Huber, August

* Rastatt (Baden), 1752

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Michel Huber

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Michel Huber

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Huber, Michel

* Straubing (Bayern), 1725

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: August Huber

Razno

1747: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

August Huber

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Hummel, Jan Nepomuk

Johann

* Bratislava, 14. 11. 1778

+ Weimar, 17. 10. 1837

Poklic ali dejavnost

Pianist

Skladatelj

Pot

5. 2. 1796: Ljubljana; koncert v Stanovskem gledališču

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Kroll, Mark, in Joel Sachs. »Hummel, Johann Nepomuk«. V: Grove Music Online. Obiskano 5. marca 2018.

Wikipedia. »Johann Nepomuk Hummel«. Obiskano 5. marca 2018. http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Nepomuk_Hummel .

Hutti
Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Illeeritz, Augustinus

Augustin Illetschitsch

Augustin Illeschitz

* Kranj, 1588

Poklic ali dejavnost

Pesnik (omemba iz Škofje Loke)

Diskantist na graškem dvoru

Pot

7. 9. 1604: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Stiftsbibliothek Rein, Cod. 168: Vinculum herpicum Habspurgicum.

Stiftsbibliothek Rein, Cod. 169: Hieroglypha symbolica v. 7. Aug. 1605.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Insinger, Franc de Paula, SJ

Isinger

* ok. 1720

+ Ljubljana, 1773

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Jezuit

Zaposlitev

Linz: pridigar

Celovec: učitelj

Krems: učitelj

Pot

1766: Ljubljana

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Glonar, Joža. »Isinger, Franc de Paula«. V: Slovenska biografija. Obiskano 8. marca 2018.

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi243823/.

Ioos, Johann Peter

* Stuttgart, 1750

+ Salzburg, 25. 1. 1782

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja.

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1772: debitant

Nastopal je v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .

Isanz, Felix

* Dobrla vas

Poklic ali dejavnost

Pevec

Pot

25. 3. 1668: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ischanitz, Georg

Georg Isaniz

Georgius Isänz

Jurij Ižanec

* Kranj

+ Gradec, pokopališče sv. Jurija

Poklic ali dejavnost

Organist v graški jezuitski cerkvi

Vojak

Šolanje

11. 1675: Ferdinandeum v Gradcu

1676: ponovna omemba v Ferdinandeumu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ivančić, Amandus, OSPPE

Krstno ime: Matthias Leopold

Amando Ivanschiz

Ivanschitz

Ivanšič

Ivantschiz

Ivanschütz

Ivančič

Ivan Schütz

Ivanczicz

Ivanchich

Ivancichz

Juwanschitz

Ivancsicsh

Ivancsics

Iwanszyc

Ivano Schitz

Iffanschiz

Ivanczizki

Ivantschitsch

Ivantsitz

Ivansits

Juanzitz

* Wiener Neustadt, 24. 7. 1727

+ 1758

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Poti

1755: samostan Maria–Trost v Gradcu

Dela

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Razno

Vstopil je v pavlinski samostan

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Ivanschiz, Amandus«. V: MGG Online. Obiskano 10. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 1959.

Jochymczyk, Maciej. Amandus Ivanschiz Osppe (1727–1758): Muzyka religijna u progu klasycyzmu. Lublin : Wydawnictwo Polihymnia , 2014 .

Pokorn, Danilo. »Amandus Ivančič (Ivanschiz) – prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma«. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 63–73 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Pokorn, Danilo. »Ivanschiz, Amandus«. V: Grove Music Online. Obiskano 10. marca 2018.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018. http://opac.rism.info/metaopac/singleHit.do?methodToCall=showHit&curPos=1&identifier=251_SOLR_SERVER_2008869207.

RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018.

http://opac.rism.info/metaopac/singleHit.do?methodToCall=showHit&curPos=2&identifier=251_SOLR_SERVER_414829879.

Jänesch, Adam

Domnevno Adam Janež

* domnevno iz Kranjske

Poklic ali dejavnost

1619: instrumentalist na dunajskem dvoru

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Jahl, Matej Maksimilijan, OFM

* Zwittan (domnevno Zwittau/Svitavy)

+ Koprivnica, 25. 5. 1796

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

1755–1757, 1762–1763: kantor in organist v kraju Hrastovica

1758: organist in kantor v kraju Remetinec

1759: učitelj orgel, kantor in organist v Krapini

1764, 1770–1772: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v kraju Kanjiža

1765–1766: organist in kantor v kraju Máriagyűd

1767: kantor in organist v kraju Pécs

1768–1769: kantor in organist v kraju Križevci

1775–1779: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v Ormožu

1780–1782, 1783–1796: kantor in organist v Koprivnici

1780–1782: učitelj petja in orgel v kraju Koprivnica

Poti

1755–1757, 1762–1763: Hrastovica

1758: Remetinec

1764, 1770–1772: Kanjiža

1765–1766: Máriagyűd

1767: Pécs

1768–1769: Križevci

1773: Krapina

1775–1779 Ormož

1780–1782, 1783–1796: Koprivnica

Razno

1748: vstop v red bratov frančiškanov v Ormožu

1749: prejel zaobljube v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Janeček, Janez Frančišek

Johann Franz Janetschekh

Jan František Janeček

Joannes Franciscus Janecheck

Janez Janetschekh

Franz Gehenek

Janez Janžek

Franc Janez Geneschek

Johann Janetschek

Joanez Janeček

* Poděbrady, 1697

+ Celje, po 1777

Poklic ali dejavnost

Orglar v Celju

Dela

1726: pozitiv za katedralo v Zagrebu

1730: pozitiv za cerkev sv. Barbare v Malahorni

1731: pozitiv za cerkev sv. Marije Magdalene v kraju Govce

1731: pozitiv za cerkev v kraju Pesek pri Podčetrtku

1733: pozitiv za cerkev v kraju Brdovec

1734: pozitiv za cerkev v kraju Pilštanj

1734: velike orgle za glavni kor ljubljanske stolnice

1736: orgle v podružnični cerkvi v Botričnici

1739: pozitiv za stranski kor stolne cerkve v Ljubljani

1739: pozitiv za cerkev sv. Jurija na Ptuju

1740: orgle za cerkev sv. Marka v Zagrebu

1740: pozitiv za cerkev sv. Urha v Slančjem Vrhu

1740: pozitiv za cerkev sv. Doroteje v Dornavi

1742: orgle v cistercijaskem samostanu v Kostanjevici

1742: orgle za cerkev sv. Jožefa v Studenicah pri Mariboru

1743: pozitiv za cerkev sv. Hijacinte v Rogatcu

1743: orgle za cerkev Crngrobu

1745: pozitiv za župnijsko cerkev v Zavrču

1747: orgle v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1749: orgle za župnijsko cerkev v kraju Trbovlje

1750: pozitiv za cerkev Sveti Duh pri Podlehniku

1752: orgle za cerkev v kraju Kupinec

1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Ruše

1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sladka Gora

Ok. 1755: orgle za cerkev sv. Jurija v kraju Purga (Lepoglava)

1756: pozitiv za cerkev v Logu pri Vipavi

1757: orgle za podružnično cerkev v kraju Podlipovica

1760: orgle za župnijsko cerkev v Ponikvah

1763: orgle za cerkev v Brezju pri Čermožišah

1764: orgle za cerkev minoritskega samostana v Olimju

1767: orgle za cerkev sv. Barbare v Idriji

1767: pozitiv za župnijsko cerkev v kraju Sisak

1768: pozitiv za cerkev v kraju Vine pri Zagorju

1770: pozitiv za cerkev sv. Pankracija v kraju Lemberg

1771: orgle za župnijsko cerkev v kraju Lemberg

1771: orgle za danes župnijsko cerkev v kraju Brezovica

1775: orgle za cerkev v kraju Nova Cerkev

1776: orgle za cerkev v kraju Spodnje Tinsko

1777: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sela (Sisak)

Razno

1721: poroka z neko Marijo iz Celja

1722: pridobil meščanske pravice mesta Celje

1759–1761: župan mesta Celje

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 227/20.

Fendre, Petra. »Orgle v dekanijah Celje in Žalec«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Orožen, Ignac. Celska kronika. Celje: Julius Jeretin, 1854.

Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.

Rola, Marjan. »Dekanija Zavrč«. Cerkveni glasbenik 86, št. 1–3 (1993) : 41–43.

Smrekar, Josip. »Spomenica o orglah ljubljanske stolnice«. Cerkveni glasbenik 29, št. 2 (1906) : 10–11.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Štefančič, Tatjana, ur. Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2016.

Janeschigg, Jurij

Jurij Janešik

+ Straden, 2. 10. 1707

Poklic ali dejavnost

Chori magister

Duhovnik

Zaposlitev

7. 1688–4. 1690: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1690: duhovnik v cerkvi sv. Jurija v Svetem Juriju pri Ščavnici

1692: duhovnik in dekan v Gornji Radgoni

Pot

1700: Straden

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec: Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Jauck, Johann Balthasar

Johannes Jauck

Johann Jauck

Jaukh

Jauckh

Johan Baltasar Jauh

* Šoštanj

+ Gradec, 20. 5. 1758

Poklic ali dejavnost

1732: izdelovalec lutenj in violin

1742: izdelovalec harf

Šolanje

Gradec: učenec in kasneje zet Johanna Michaela Albana

Zaposlitev

Prevzel delavnico svojega učitelja, izdelovalca violin, Johanna Michaela Albana v Gradcu.

Razno

3. 9. 1732: poroka z Elisabetho Alban, hčerka Jauckovega učitelja Johanna Michaela Albana

18. 5. 1756: smrt Elisabethe Alban

25. 8. 1756: poroka z Evo Schweiger

Viri in literatura

Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1732.

Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1742.

Sterbematrikel Landesregierungarchiv Graz, Ea. 1740–VI–76.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Jelačić, Sigismund Aleksa, OFM

Jellačić

* Krapina, 26. 3. 1699

+ Koprivnica, 15. 5. 1768

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1719–1722: študij v Budimu (zahodni del Budimpešte)

Zaposlitev

1727: učitelj petja in orgel v Ormožu

1740: organist v Hrastovici

1742–1743: organist v Kanjiži

Po 1750: organist v Krapini

Razno

1715: vstopil v red frančiškanskih bratov

1723: prejel mašniško posvečenje

Bil je aristokrat.

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Jelich, Vincenz

Vincenz Jelitsch

Vincenz Jelicich

Vincenz Jeletschitsch

Vincenz Jelic

Vincenz Jelik

* Rijeka, 1595/1596

+ Saverne, ok. 1636

Poklic ali dejavnost

Deški pevec

1615: instrumentalist na graškem dvoru

Šolanje

1610: Ferdinandeum v Gradcu

18. 9. 1610: vpis v prvi letnik jezuitske univerze v Gradcu

23. 6. 1612: vpisan kot »ex prima classe Grammatices« jezuitske univerze v Gradcu

1615: študij na univerzi v Gradcu

29. 3. 1616: član Ferdinandeuma v Gradcu

Zaposlitev

8. 9. 1606: član glasbene kapele na graškem dvoru

Po 1612: Kapellmeister na dvoru nadvojvode Maximiliana von und zu Trauttmansdorff

1613–1614: kot glasbenik na graškem Ferdinandeumu je sodeloval pri dvornem in cerkvenem muziciranju v Gradcu

1615: dvorni glasbenik v Gradcu

1615: študent graškega Ferdinandeuma

Instrumentalist in tenorist v glasbeni kapeli na dvoru Leopolda v mestu Saverne.

Poti

1606: Gradec; dvor

1609: Rijeka: po mutaciji

Na poti iz Gradca v Rijeko je prečkal Ljubljano.

1610: Gradec

1617: Saverne; dvor nadvojvode Leopolda, kjer je bil posvečen

Razno

Sodelovanje z Ballestro, Kapellmeistrom na dvoru Leopoda v Savernu in instrumentalistom na graškem dvoru.

Viri in literatura

Jelich, Vincenz. Parnasia milita op. 1. Straßburg , 1622.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: III–18, 40.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1615: III–38, IX–59.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 184.

Universitätsbibliothek Graz, Universität–Matrikeln, fol. 29.

Blažeković, Zdravko. »Jelić, Vinko«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Bujič, Bojan in Stanislav Tuksar. »Jelić, Vincenz«. V: Grove Music Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Jesenko, Josip Matija, OFM

Jessenko Josephus

* ok. 1704

+ Brežice, 19. 4. 1777

Poklic ali dejavnost

Mizar

Izdelovalec orgelskih omar

Orglar

Zaposlitev

1752: organist v Klanjcu

1753–1761: orglar v Klanjcu

Poti

Tirolska; pomočnik v orgelski delavnici Gaudentiusa Köcka

1764: Brežice; frančiškanski samostan

Razno

1725: vstop v red frančiškanskih bratov v Nazarjah

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Dobravec, Jurij. »Tirolski vplivi od včeraj in danes«. Cerkveni glasbenik 107, št. 5 (2014): 12–14.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Jochardt, Georg

Georg Jochart

* Celje

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Jugavitsch, Johann

Janez Juvanič

Joannes Juvanitsch

Domnevno Janž Jurij Jugovič

* Kranj, 1639

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cervi v Gradcu

Tenorist v jezuitski cervi v Gradcu

Šolanje

11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

1697, 1719: ljubljanski mestni piskač

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Juninger, Marija Frančiška, OP

* Bavarska (Balhamen; verjetno Baldham), 1707

Poklic ali dejavnost

1756: organistka v Studenicah

Šolanje

Pred 1727: uršulinski samostan v Salzburgu

Poti

4. 8. 1727: članica dominikanskega samostana v Studenicah

(ok. 1756: vstop v dominikanski samostan v Studenicah)

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan, ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Ožinger, Anton. Vizitacijski zapisniki savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751–1773. Ljubljana: Obzorja, 1991.

Jurjević, Atanazije

Athanasius

Atanazij Jurjević

Georgiceus

Grgičević

Georgiceo

Jurievich–Dalmata

Athanas

Georgiceus

* Split, ok. 1590

+ Dunaj, ok. 1640

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Šolanje

Ljubljana

Zaposlitev

1607–1609: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani

Pot

1607–1609: Ljubljana

Delo

1635: Pisni za najpoglavitije, najsvetije i najveselije dni svega godišja složene: i kako se u organe s jednim glasom mogu spivati, napravljene

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Hrvatski biografski leksikon. »Jurjević, Atanazije«. Obiskano 4. aprila 2018. http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=9296.

Stipčević, Ennio. »Jurjević, Atanazije«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Jurlitsch, Georg, SJ

Gurlicz

+ Kranjska

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Ok. 1600–1608: tenorist na graškem dvoru

1606: kurat na dvoru v Gradcu

Šolanje

Gradec: jezuitska univerza

Med študijem je bil zborovski pevec v jezuitskem redu v Gradcu.

Razno

1606: prva sveta maša po posvečenju v Gradcu

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1603: X–20.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: I–5, II–6, VIII–24.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: III–76, X–55.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VII–19.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1605: Bd 20, fol. 6, 341.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 121, 479.

Steiermärkische Landesarchiv, Kammer–Registratur 1603: Bd 69, fol. 429.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kaffka, Theresia

Rosengerger

* Linz, 1757

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja.

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […] Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Kalchas, N. N.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1795: pevec v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Kastner, Pavel, OCist

Aleksander

* Ljubljana, 25. 1. 1717

+ Stična, 23. 8. 1757

Poklic ali dejavnost

Kantor

Šolanje

1750–1752: Rein

Razno

29. 9. 1739: vstop v cistercijanski red v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, fasc. 8.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, A lat. IX, X: 1750–1752: Lehr, Diarium, Runense.

Stiftsbibliothek Rein, Litterae rotulares IV, no. 11.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 64.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Kechelsberg, Mater Leopoldina Pierina pl., OSU

* Benetke, 1696

+ Ljubljana, 15. 8. 1726

Poklic ali dejavnost

Altistka

Pot

7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Kegl, Jurij

* okolica Karlovca

Poklic ali dejavnost

1613: subdiakon

Zaposlitev

Pred 1613: diskantist na dvoru poljskega kralja Sigismunda III.

Maribor: »prefectus chori«

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kenta, Thomas

Tomaž Kenta

Thomas Khenta

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Trombonist

Šolanje

1665: Ferdinandeum v Gradcu

20. 2. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kerbiz, Antonius

Anton Kerbiz

* Dobrla vas, 1617

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

8. 11. 1638: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Keršovan, Adam

Adam Khorschowang

* nadškofija Ljubljana

Zaposlitev

1606: organist v župnijski cerkvi v Celovcu

1606: organist v samostanu Vetrinj

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kessler, Adam

* Češka

Zaposlitev

1741: organist v župnijski cerkvi v Mariboru

Pot

1705: Maribor

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Khöffer, Marija Magdalena, OP

* Völkermarkt

+ Radlje ob Dravi, 2. 4. 1721

Poklic ali dejavnost

Godalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Tolkalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Sopranistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Šolanje

ok. 1662: učenje petja in glasbe

Pot

1662: Radlje ob Dravi; vstop v dominikanski samostan

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokol lavantinske škofije 1718–1722, št. 3.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Killer, Johann

Joannes Killer

Janez Killer

* Ljubljana, 1639

+ Ljubljana, 1638

Poklic ali dejavnost

Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kirchebnerin, Ursula, OSU

S. Odilija Uršula Kirchebner

* Natters na Tirolskem, 1705

+ Ljubljana, 24. 4. 1731

Poklic ali dejavnost

Kontratenoristka

Pot

28. 10. 1725: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Klaminger, Josip Kajo, OFM

Styrian

* Gleisdorf, 25. 2. 1735

Poklic ali dejavnost

Kantor

Organist

Učitelj petja in orgel

Zaposlitev

1762, 1763–1764, 1765, 1769–1770: organist in kantor v kraju Siklós

1763–1764: učitelj petja in orgel v kraju Siklós

1766–1767: učitelj petja in orgel v Krapini

1766–1767, 1768: kantor in organist v kraju Krapina

Po 1767: Križevci

1777–1778: kantor v kraju Koprivnica

1777–1778: organist ter učitelj petja in orgel v Koprivnici

1780, 1781, 1782: organist in kantor v Ormožu

1780, 1782: učitelj petja in orgel v Ormožu

Razno

1756: vstop v red frančiškanskih bratov

1761: mašniško posvečenje

1784: selitev v avstrijsko provinco

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Klančnik, Karel

Carl Khlantschnigg

Poklic ali dejavnost

1675: organist in kantor v župnijski cerkvi v Celovcu

Pot

V Celovec je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Kleindienst, Georg

+ Leoben, 1651

Poklic ali dejavnost

Organist

Regens chori

Zaposlitev

Pred 1600: učitelj na Ptuju

Učitelj v kraju Leoben

Organist v kraju Leoben

Regens chori v kraju Leoben

Pot

Leoben: 1600

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kmeting, Marko Franjo, OFM

Carinthian

* Kranj, 1661

+ Remetinec, 12. 7. 1702

Poklic ali dejavnost

Organist

Chori magister

Zaposlitev

1689: organist v Krapini

1690–1693: organist v Zagrebu

1693: chori magister v Zagrebu

1694–1695: organist v Čakovcu

1696: organist v Ormožu

1697–1698: organist v Krapini

Razno

1687: vstop v frančiškanski samostan v Ormožu

1688: zaobljuba v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Knechtl, Andreas, SJ

* domnevno v Mariboru, 1628

+ domnevno v Passavu, 1690

Poklic ali dejavnost

Jezuitski skladatelj

Zaposlitev

Passau: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju

Dunaj: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju

Delo

1686: Erliche Gemütserquickung Das ist: Unterschiedliche annehmliche Gesänge mit trostreichen, sittlichen Lehren untermischet Sambt beygesetzten melodeyen von neuen gemacht und zusammen getragen (Dunaj)

Razno

1646: član jezuitskega reda

Viri in literatura

Janda, Otto, in Friedrich Pock. Abriß der steirischen Dichtung des Mittelalters: Steirische Dichtung der Neuzeit. Gradec: Steirische Verlagsanstalt, 1943.

Schmidt, Leopold. Das Volkslied im alten Wien. Dunaj: Bellaria Verlag, 1947.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kneer, Vincentius, FM

Vinzenz

Vincenz

* Klosterneuburg, 4. 10. 1738 (ali 1739)

+ Dunaj, domnevno 8. 5. 1808 (ali Cieszyn)

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Kastrat v stolnici sv. Štefana na Dunaju

Šolanje

Dunaj: filozofija

Klosterneuburg: pevska šolav Franza Witziga

Zaposlitev

1740–1748: Dunaj (čas pevskega delovanja Josepha Haydna na Dunaju)

Po 1756: farmacevt v samostanu v kraju Valtice

1758: basist v kraju Valtice

30. 4. 1775–1781, 1784–1787: prior v samostanu usmiljenih bratov v Gradcu

1781–1784: prior v Pragi

1787: prior v Linzu

Po 1787: prior v Ljubljani

Razno

1756: član usmiljenih bratov

V dunajski stolnici sv. Štefana je deloval sočasno z Josephom Haydnom.

Pevec v dunajski stolnici v času vodstva kapelnika Georga Reutterja.

Povezane osebe

Georg Reutter

Joseph Haydn

Viri in literatura

Dlabacz, Gottfried Johann. Allgemeines historisches Künstler-Lexikon für Böhmen. Praga: Gottlieb Haase, 1815 .

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002–2006.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kobalius, Laurentius

Laurenz

* Kamnik, 1620

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

17. 11. 1639: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kobelj, Adam

Adam Kobelius

* Cerklje na Gorenjskem

Poklic ali dejavnost

1607: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

17. 12. 1621: duhovnik v kraju Mureck

Šolanje

24. 5. 1603: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Visitationsprotokoll 1607 in 1621, Protocollum ecclesiasticum.

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Mlinarič, Jože. »Vizitacije sekovskih škofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina na slovenskem Štajerskem«. V: Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah , 1564 – 1628 , uredil France M. Dolinar, 191–201 . Gradec: Mohorjeva družba, 1994.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Koberger, Andrej Benedikt

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

1616: govornik

1626: »musicus« (domnevno instrumentalist)

Šolanje

Celovec

Zaposlitev

Deloval je domnevno v Ljubljani ali Gornjem Gradu.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/344.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Köller, Marija Nepomucena pl., OP

* Sankt Veit an der Glan, 1750

Poklic ali dejavnost

1772: regens chori v dominikanskem samostanu v Studenicah

Pot

1772: Studenice; članica dominikanskega reda

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan , ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Kokel, Matthias

Matija Kokalj

* Ptuj, 1645

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist in pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1657: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kolarić, Nikolaj Ljudevit, OFM

Nikola Kolarics

* Varaždin, 1651

+ Varaždin, 30. 9. 1704

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Zborovodja

Zaposlitev

1680, 1683, 1702: organist v kraju Remetinec

1680, 1688: chori magister v kraju Remetinec

1681, 1687, 1695–1701, 1703: organist v kraju Ivanić

1684–1685: organist v kraju Čakovec

1687: chori magister v kraju Ivanić

Po 1688: Križevci

1690: chori magister v kraju Ormož

1692: organist v kraju Ormož

1694: organist v kraju Krapina

Razno

1671: vstop v frančiškanski red

1672: zaobljuba v kraju Remetinec

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kollmayr, Ivan Godfrid, OFM

Ivan Godfrid Kollmayr

Köllmayr

* Bavarska, 17.12.1710

+ Varaždin, 30.08.1753

Poklic ali dejavnost

Učitelj orgel in petja

Organist

Zaposlitev

1736: organist v Zagrebu

1737: učitelj orgel v Ormožu

1738, 1741–1742: organist v Ivaniću

1740: organist v Čakovcu

1741 ali 1742: organist in gvardian v samostanu v Križevcih

1741–1742: učitelj petja in orgel v Ivaniću

Po 1741: organist in gvardian v Ormožu

1743: organist v Ormožu

1743: učitelj petja in orgel v Ormožu

Razno

1729: vstop v frančiškanski red v Ormožu

1730: zaobljuba

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kopp
Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Kopp
Poklic ali dejavnost

Igralec

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Korn, Wilhelm Heinrich

Viljem Henrik Korn

* Maastricht, 30. 9. 1754

+ Ljubljana, 30. 6. 1834

Poklic ali dejavnost

1782: založnik v Ljubljani

Pot

1781/1782: Ljubljana

Dela

Založnik notnih izdaj

1782: Zweyte Fortsetzung des Verzeichniß von Büchern, der Buchhändler Walliser und Korn welche in den Märkten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind (Händel: Te Deum Laudamus, Mozart: Six Sonates pour le Clavicin, ou Piano forte avec l'accompagnement d'un Violon)

1783: Verzeichniß derjenigen Büchern, welche bey Wilhelm Heinrich Korn, Buchhändler in Laibach um die biligste Preise zu bekommen sind

Razno

1792: pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

Viri in literatura

Landesmusem Kärnten, Zweyte Fortsetzung des Verzeichniß von Büchern, der Buchhändler Walliser und Korn welche in den Märkten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind, 1782.

Regionaal Historisch Centrum Limburg, župnijski register kraja Maastricht 1754.

Dular, Franja. »Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2000.

Laibacher Zeitung, št. 61, 3. 7. 1834. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OX2TTE4/?query=%27keywords%3dlaibacher+zeitung+1834%27&pageSize=25.

Laibacher Zeitung, št. 36, 8. 8. 1784. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27TM7TUT/?query=%27keywords%3dlaibacher+zeitung+1784%27&pageSize=25.

Kotschan, Benedikt

Benedictus Kotschan

Benedikt Kočan

Benedikt Gotschan

* Maribor, 1585

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

6. 1. 1606 ali 1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kovaschiz, Stefan

Štefan Kovačič

Stephanus Kovaschiz

* Vipava

Poklic ali dejavnost

Diskantist in instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kozak, Josip Saturnin, OFM

* Prague, 8. 4. 1733

+ Krapina, 24. 2. 1801

Poklic ali dejavnost

Učitelj

Organist

Pevec

Vojak

Zaposlitev

1762: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Pécs

1763: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Čakovec

1764: učitelj petja in orgel v kraju Ormož

1764, 1774–1778: kantor in organist v kraju Ormož

1765: organist, kantor in učitelj orgel v kraju Križevci

1766: kantor in organist v kraju Hrastovica

1767–1769: kantor, organist, učitelj orgel in petja v kraju Kanizsa

1770, 1773: kantor in organist v Zagrebu

1772: kantor in organist v kraju in Koprivnica

1781–1786: Kaplan v kraju Lobor

1794–1797: kantor in organist v Varaždinu

1779–1780: kantor, učitelj petja in orgel v kraju Krapina

1779–1780, 1798: organist v kraju Krapina

Razno

1755: vstop v frančiškanski red v kraju Szigetvár

1756: zaobljuba v kraju Szigetvár

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kräll, Johann

Joannes Krüll

Johann Crall

* Kranj, 1640

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1659: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1662: Kranj

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kräner, Johann

Joannes Kräner

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

15. 9. 1667: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Krejči, Jožef Anton

Kretschi

Kregczy

* Hrabětice, 1. 3. 1787

+ Novo mesto, 7. 6. 1830

Poklic ali dejavnost

Učitelj

Organist

Zaposlitev

Ok. 1802 organist in učitelj v Gornjem gradu

7. 8. 1817: organist in učitelj v dekliški šoli v Novem mestu

Viri in literatura

Höfler, Janez. »Glasbeno zgodovinske najdbe 18. in 19. stoletja v Novem mestu«. Kronika: Č asopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.

Krek, Tomaž

Thomas Krueg

Thomas Khrueg

Thoma Krueg

* Telfs na Tirolskem, 1602

+ Ljubljana, 22. 7. 1650

Poklic ali dejavnost

Orglar v Ljubljani

Šolanje

Vajenec pri graškem orglarju Thomasu Kheverspichlerju

Potovanje

1639/1640: Ljubljana

Delo

1649: orgle v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu

23. 3. 1650: popravilo orgel v ljubljanski stolnici

Razno

24. 7. 1639: poroka v Gradcu z Eleno Khoch

3 otroci: Adamus (krščen 28. 5. 1640), Maria Elisabeth (krščena 18. 8. 1641), Thomas (2. 12. 1644)

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Trauungsbuch II, Matrikel Graz-Hl.-Blut, Sch. 32, pag. 767.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 290/1.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Taufbuch 1638–1643.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Taufbuch 1643–1653.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Sterbebuch 1635–1657.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnija Stara Loka, kronika cerkve v Crngrobu.

Federhofer, Hellmut. »Beiträge zur Geschichte des Orgelbaues in der Steiermark«. Aus Archiv und Chronik 4 ( 1951): 22–48 .

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. Orgle v ljubljanski stolnici. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut, 1989.

Krellius, Matej

Krelj

* Vipava

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Pot

1604: Augsburg; dvor

Delo

1604: izdaja petglasne vokalne skladbe v zbirki Rosetum Marianum

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Križman, Frančišek Ksaver

Francisco Xaverio Chrismann

Franciscus Xaverius Krismann

Franciscus Xaverius Crisman

Chrishmann

Franz. Xav. Krismann

Chrisman

Chrishman

Crismann

* Branik, 22. 10. 1726 (krst 24. 10. 1726)

+ Rottenmann, 20. 5. 1795

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Orglar

Šolanje

Zgledoval se je po Athanasiusu Kircherju.

Verjetno je obiskoval jezuitski kolegij v Gorici.

Študiral je teologijo v Gorici.

19. 9. 1749: posvečen v duhovnika

1754–1758: učenec beneškega orglarja Petra Nakića

Poti

Do 1768: Slovenija

1770–1795: Avstrija

Dela

1760: orgle za župnijsko cerkev v Ribnici

1762: orgle za stolon cerkev v Ljubljani

1763: orgle za cerkev uršulinskega samostana v Ljubljani

1765: orgle za stolno cerkev v Gorici

1766: orgle za cerkev v Novem mestu

1768: orgle za semeniško cerkev v Gorici

1770: orgle za samostansko cerkev trapistov v kraju Engelhartszell

1774: orgle za cerkev avguštinskega samostana v kraju St. Florian

1779: orgle za župnijsko cerkev v kraju Steyr

1780: orgle za župnijsko cerkev v kraju Enns

1782: orgle za cerkev benediktinskega samostana v kraju Admont

1784: orgelska omara za župnijsko cerkev v kraju Baden bei Wien

1785: orgle za župnijsko cerkev v kraju Gaflenz

1786: orgle za cerkev benediktinskega samostana v kraju St. Lambrecht

1788: orgle za župnijsko cerkev sv. Lovrenca na Dunaju

1795: orgle za župnijsko cerkev v kraju Rottenmann

[S. A.]: orgle za župnijsko cerkev v kraju Aschach an der Steyr

[S. A.]: orgle za župnijsko cerkev v kraju Waidhofen an der Ybbs

[S. A.]: orgle za župnijsko cerkev v kraju Spital am Pyhrn

Viri in literatura

Archivio Diocesano e Biblioteche storiche dell' Arcidiocesi di Udine, Patrimoni 1749, fasc. 78, 6 agosto 1749, Chrisman Francesco Saverio.

Archivio storico diocesano di Gorizia, Registro e notta distinta del denaro rideuto e spese fatte der l'organo nuovo della Metropolitana chiesa di Gorizia l'anno 1764, 1765, 1766, R 292.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Chrismann, Francisco Xaverio. Amplissimo domino Matthaeo II. praeposito, nec non celeberrimo, antiquissimo canonicorum reg. lateranensium, colleg. eccl. S. Floriani Austriae, capitulo universe. 1774.

Diocesenarchiv Linz, 5. September 1779 (pogodba med Križmanom in župnijskim uradom v Ennsu), 85, IV/2.

Kapiteljski arhiv Novo mesto, Labaci, 15. novembris 1767, fasc. 34/3, št. 206.

Kapiteljski arhiv Novo mesto, Labaci, 16. aprilis 1768, fasc. 34/3, št. 208.

Kapiteljski arhiv Novo mesto, Labaci, 29. octobris 1767, fasc. 34/3, št. 204.

Kapiteljski arhiv Novo mesto, Labaci, 31. octobris 1767, fasc. 34/3, št. 205.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Crisis Organi Vdae Ecclesiae Cathedralis Labaci, KAL, fasc. 235/6.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Joannes Jacobus Waiz, KAL, fas. 235/6.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Wipaci 22. Martii 1762, KAL, fasc. 235/6.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Wipaci die 25. Iunii 1762, KAL, fasc. 235/6.

Öberösterreichischen Landesarchiv Linz, arhiv avguštinskega samostana Sv. Floriana, pogodba med Franc. Xav. Krismannom in Matthaeusom Prapositusom, 24. februar 1770.

Pfarrarchive Rottenmann, mrliška knjiga 1795.

Pfarrarchive Rottenmann, župnijska kronika.

Stadtarchiv Baden bei Wien, Systema novi Organi, GB 381/1780, Fasc. C, 3a/3c.

Stadtpfarrarchiv Steyr, Entwurf eines vor die Löbliche Pfarr–Kirchen der Kays. Königl. Landes Fürstlichen Stadt Steyer Tauglichen Orgelwerkes, 15. May 1774.

Stiftsarchiv Admont, dispozicija orgel, 1830.

Stiftsarchiv Schotten Wien, Quittung über 4200 fl. Die Orgel in der Kirche Schottenfeld betreffend, Scrin. 57, No. 5.

Škofijski arhiv Koper, župnija Branik, Liber baptizatorum 1711–1770, fol. 259.

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Frieberger, Rupert Gottfried. »Ein Kostenvoranschlag von Franz Xaver Chrismann für die Stadtpfarrkirche Enns«. Beiträge zum oberösterreichischen Orgelbau, uredil Rupert Gottfried Frieberger, 177–179. Musikwissenschaftliche Beiträge der Schlägler Musikseminare, 5. Innsbruck: Musikverlag Helbling, 1996.

Kukuljević Sakcinski, Ivan. Slovnik umjetnikah jugoslavenskih. Zagreb, 1858 . http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10258425_00005.html .

Mantuani, Josip. »Frančišek Ksaver Križman, izdelovalec orgelj«. Sveta Cecilija: List za pučku crkvenu glasbu i pjevanje 20, št. 5 (1926): 167–172.

Mantuani, Josip. Frančišek Ksaver Križman, izdelovalec orgelj. Zagreb: Nadbiskupska tiskara, 1928.

Nassimbeni, Lorenzo, ur. L'Arcidiocesi di Gorizia. Videm: Pizzicato edizioni musicali, 2004.

Oldham, Guy. »Chrismann, Franz Xaver«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Pillwein, Benedikt. Geschichte, Geographie und Statistik des Erzherzogthums Oesterreich ob der Enns und des Herzogthums Salzburg. Zv. 2. Linz: Joh. Christ. Quandt, 1828.

Quoika, Rudolf. »Über den Orgelbaustil Abbate F. X. Chrismanns«. V: Zweiter Internationaler Kongress für Katholische Kirchenmusik, Wien, 4.-10. Oktober 1954, uredil Erich Romanovsky, 249–250. Dunaj, 1955.

Schütz, Karl. »Chrismann, Franz Xaver«. V: MGG Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Schütz, Karl. »Die Orgelakten des Stiftes St. Paul im Lavanttal.« V: Organa Austriaca, zv. 2, uredil Rudolf Scholz, 76–167. Dunaj, 1979.

Schütz, Karl. Der Wiener Orgelbauer in der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts. Dunaj: Notring, 1969.

Škulj, Edo. Križmanova orglarska delavnica: ob 250–letnici njegovih prvih orgel (v Ribnici). Ljubljana: Družina, 2010.

Kropay, Josip Kajetan, OFM

* Varaždin, 22. 9. 1745

+ Hrvatska Kostajnica, 21. 12. 1779

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja in orgel

Organist

Kantor

Zaposlitev

1765: organist v kraju Ormož

1766: organist v kraju Čakovec

1768–1769: organist v Zagrebu

1770–1771, 1779: organist v kraju Hrvatska Kostajnica

1772: organist in kantor v kraju Remetinec

1773, 1774–1776: kantor in organist v kraju Krapina

1774–1776: učitelj petja in orgel v kraju Krapina

1777–1778: kantor in organist v kraju Ivanić

Razno

1764: vstop v frančiškanski red v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kubick, Franz

Franc Kubik

* Češka, 1772

+ 1848

Poklic ali dejavnost

Pevec

Organist

Instrumentalist (trobila, godala)

Skladatelj

Zaposlitev

Kapelnik v glasbeni kapeli goriške stolnice

Dirigent vojaške godbe (5 let)

Delo

Regina coeli

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Kučera, Josip Alojz

Joseph Alois Kutschera

Gutshera

* »Böhm« (Češka), 1755 ali 1761

+ Ljubljana, 17. 1. 1809 (pokopan v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, 18. 1. 1809)

Poklic ali dejavnost

Orglar

Šolanje

Domnevno je bil Josip Alojz Kučera vajenec ali pomočnik orglarja Janeza Jurija Eisla

Pot

Pred 1780: Ljubljana

Dela

1781: orgle v ljubljanski stolnici

1783: orgle v cerkvi sv. Jurija v kraju Dobrnič

1783: orgle v cerkvi sv. Marije v kraju Dobrava

1785: orgle v cerkvi sv. Elija v kraju Lipnik pri Karlovecu

1787: orgle v cerkvi sv. Vida v kraju Šentvid pri Stični

1787: orgle v cerkvi sv. Trojice v kraju Sv. Trojica nad Cerknico

1788: orgle v cerkvi sv. Mihaela v kraju Grosuplje

1791: orgle v cerkvi sv. Jurija v kraju Stara Loka

1795: orgle v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v kraju Žužemberk

1797: orgle v cerkvi sv. Petra v kraju Radovljica

1804: orgle v cerkvi Marijinega vnebovzetja v kraju Dobrova

1807: orgle v cerkvi sv. Gotarda v kraju Šentgotard

1808: orgle v cerkvi sv. Jurija v kraju Stari trg pri Ložu

Razno

1.10.1781: poroka z vdovo orglarja J. G. Eisla, Appolonio, v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani.

Kučera se je preselil v Eislovo hišo na naslovu »Alten Markte 33« v Ljubljani (danes Gornji trg 26)

1781: pridobitev meščanskih pravic mesta Ljubljana

3. 11. 1790: poroka s Kristino Josepho Rejanz

1790: zakonca Kučera sta lastnika hiše št. 149 v Ljubljani (današnji Gornji trg 15).

Povezane osebe

Janez Jurij Eisl

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Jakob, mrliška knjiga 1808‒1832.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Jakob, poročni register 1785‒1812.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Nikolaj, mrliška knjiga 1771‒1812.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Nikolaj, poročni register 1771‒1812.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Vladislav Fabjančič: Knjiga ljubljanskih hiš in njenih stanovalcev: Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg.

Vereinigte Laibacher Zeitung, Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, št. 27, 3. 4. 1818. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HWXT2PO/?euapi=1&query=%27keywords%3dlaibacher+zeitung%27&pageSize=25&fyear=1818&page=2 .

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Trček Marušič, Katarina. »The Tradition of Göbl’s Organ Workshop«. V: Music Migrations in the Early Modern Age: People, Markets, Patterns and Styles, uredila Vjera Katalinić, 191–204. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2016.

Kuhne, Ernest

Ernst

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

1782/1783: Ljubljana

1786/1787: Ljubljana

Viri in literatura

Kuret, Primož. »Das Ständische Theater in Ljubljana/Laibach: Über die italienischen Opernaufführungen Ende des 18. und Anfang des 19. Jahrhunderts in Ljubljana«. Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa 4 (1999): 80–92. http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa-222196 .

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Kunc, Jurij

Kuentz

Kuntz

Kunitz

* Gorica

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1626: organist v glasbeni kapeli na dvoru v Innsbrucku

Poti

1626: Innsbruck

Po 1631: München

1633: Gorica

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Senn, Walter. Aus dem Kulturleben einer süddeutschen Kleinstadt : Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol in der Zeit vom 15. bis zum 19. Jahrhundert . Innsbruck: Tyrolia, 1938.

Kunstl, Martin Adam

Martin Adam Khunstl

* Gornji Grad, 1623

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1641: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1641: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Labasser, Janez Jakob
Poklic ali dejavnost

Skladatelj: začetek 18. stoletja na Kranjskem

Pot

Na ozemlje današnje Slovenije je pripotoval od drugod.

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Lach, Franciscus, OFM

Lah

* Kamnik, ok. 1704

+ Samobor, 29. 6. 1767

Poklic ali dejavnost

Organist

Razno

Član frančiškanskega samostana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Lachner, Franjo Ksaver Ljudevit, OFM

Franz Xaver

* München, 1646

+ Križevci (ali Ormož), 8. 3. 1710

Poklic ali dejavnost

Gvardian

Organist

Chori magister

Zaposlitev

1680: »chori magister« v Ormožu

1681–1683: organist v Koprivnici

1684–1687: gvardian samostana v Koprivnici

1688: »magister novitorum« v Križevcih

1689–1701: gvardian in vojaški kaplan v Koprivnici

Razno

1668: vstop v red frančiškanskih bratov v Križevcih

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Lackner, Daniel

Lagkhner

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Kantor na gimnaziji v kraju Loosdorf

Organist župnijske cerkve v kraju Loosdorf

Skladatelj na dvoru v kraju Loosdorf

Dela

1601: Melodia funebris 6 voc.

1602: Soboles musica, id est Cantiones sacrae 4–8 voc.

1606: Neue teutsche Lieder

1606: Flores Jessai musicis modulis et fere tribus paribus adaptati per illustrum Baronum a Losenstain

1607: Florum Jessae orium semina vocibus quator per musicos numeros disseminata per magnificorum heroum a Losenstain

Gl. MGG Online

Viri in literatura

Bischöfliche Zentralbibliothek Regensburg, in Stadtarchiv Kamenz, Daniel Lackner, Soboles musica, id est Cantiones sacrae 4–8 voc. 1602 .

Schermar-Bibliothek in Daniel Lackner Ulm, Flores Jessai musicis modulis et fere tribus paribus adaptati per illustrum Baronum a Losenstain. 1606.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Sivec, Jože. »Lagkhner, Daniel«. V: MGG Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Lainer, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1807: Ljubljana; pevec v operi Gli oppostiti caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Lainer, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1805: pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1805: Ljubljana; pevec v opera Elise

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Latomus, Matthäus

* Kranjska, 1581

Poklic ali dejavnost

1596: pevec v graškem Ferdinandeumu

Pot

1596: Gradec

Viri in literatura

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Laurich, Benedikt, OCist

* Kamenický Šenov, 18. 12. 1734

+ Stična, 8. 5. 1773

Poklic ali dejavnost

Organist

Pomočnik kantorja

Kantor

Pot

1757: Stična

Razno

24. 10. 1757: član cistercijanskega samostana v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Lavrenčič, Primož

* 1703

+ 1758

Poklic ali dejavnost

Jezuit

Skladatelj

Pot

1752: Celovec; izdaja cerkvene pesamrice

Deli

1752: Missionske Catholish Karshanske Pejssme (Celovec)

1757: Missionske Pesme inu Molitve (Ljubljana)

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Lebitsch, Sebastian

Boštjan Lebič

Sebastianus Lebitsch

* Kamnik, 1613

Poklic ali dejavnost

Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pevec

Šolanje

9. 3. 1634: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1634: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Lechner, Valentin

* Obersulz, 3. 1. 1777

+ Gradec, 18. 2. 1849

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Duhovnik

Zaposlitev

1800–1805: poklicni glasbenik v Mariboru

1800–1805: glasbeni direktor koroškega deželnega zbora

1801–1805: glasbeni ravnatelj v Mariboru

1801–1805: organist Mariboru

1805–1808: organist v cerkvi sv. Egidija v Celovcu

28. 12. 1806–5. 2. 1807: glasbeni učitelj v ljubljanski stolnici

1806: namestnik gledališkega direktorja Georg Adalbert Schmid v Celovcu

Dela

Ok. 1800: Missa solemnis a 4tro voci, due violini, alto viola, organo, due oboe, flauto traverso, due corni, due clarini e tympani; Missa solemnis a canto, alto, tenore, basso, violini due, flauto due, clarino due, cornu due, alto viola, tympano, violon con organo; Missa a canto, alto, tenore e basso, violino I, II, oboe I, II, flauto trav. I, II, corno I, II, clarino I, II, tympano (oblig.), alto viola, violone, et organo

1832: Veni Sancte Spiritus

1838: Godalni kvartet v B

1840: Maša v C-duru

Dem Unendlichen

Te Deum laudamus a 4tro voci: violino Imo, violino IIdo, alto viola, due flauto, due clarino, tympano (non oblig.) et organo

Tantum ergo in C a Canto, Alto, Tenore, Basso, Violino Primo, Violino Secondo, Viola, Oboe Primo, Oboe Secondo, Cornu Primo, Cornu Secondo, Clarino Primo, Clarino Secondo, Tympani, Violone et Organo

Missa a Lechner, Sopran Solo za Jerico Rihar

Osterlied for CATB in orkester v C-duru

Tantum ergo et Graduale v d Ps. 99 pro 4. Vocib: Due Violino, Alto Viola, Violonzello, Due Clarinetto, Due Fagotto, Flauto Trav: Due Cornu, II Clarino, Tympano, Violone et Organo

Offertorium pro Festo Resurectio

Tantum Ergo v D-duru von Lechner

Viri in literatura

Arhiv cerkve sv. Jurija na Ptuju; Milko Bizjak in Manica Špendal: Musica sacra Slovenica. Ptuj: Edition Bizjak, 1992. EB 8781.

Arhiv frančiškanskega samostana Ljubljana, T. št. 17.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Špendal, Manica. »Iz glasbenega dela Valentina Lechnerja«. Muzikološki zbornik 25, št. 1 (1989) : 161–165.

Špendal, Manica, Jernej Weiss. »Maribor«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Lendvaj, Fortunat, OFM

+ Krapina, 22. 5. 1703

Poklic ali dejavnost

Organist

Učitelj orgel

Chori magister

Chori director

Zaposlitev

1600, 1674: organist v Zagrebu

1660, 1663–1665, 1691: organist v Varaždinu

1661: klerik v Krapini

1662: organist v Ormožu

1662, 1688–1689: klerik v Ormožu

1666, 1688–1689: učitelj orgel v Ormožu

1667: »chori director« v kraju Križevci

1669–1672: »chori director« v Varaždinu

1674: »chori director« v Zagrebu

1675–1677: »chori director« in organist v kraju Koprivnica

1680, 1683–1685: »chori magister« v Varaždinu

1688–1689: »chori magister« v Ormožu

1690: »chori magister« v Remetincu

1692–1693: organist v kraju Ivanić

1697–1698: organist v Remetincu

Razno

1655: vstop v red bratov frančiškanov

1656: zaobljuba

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Lene
Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Lengesenschmidt, Lavrencij, SJ

* Ljubljana, 26. 7. 1600

+ Ljubljana, 1. 9. 1646

Poklic ali dejavnost

Libretist jezuitskih šolskih iger

Učitelj v Gradcu in na Dunaju

Govornik

Delo

Libreto za jezuitsko šolsko igro o Suzanini obsodbi

Razno

1617: vstop v jezuitski red v Ljubljani

Viri in literatura

Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.

Lessiak, Robert, OFM

Karlo Robertus Lesjak

Robert Lesjak

* Ljubljana, 30. 10. 1737

+ Leskovec (Šrajbarski turn pri Krškem), 30. 8. 1816

Poklic ali dejavnost

Kantor

Skladatelj

Kopist

Organist

Kapelnik

Šolanje

Klanjec

Zaposlitev

1759–1762: organst v kraju Klanjec

1764: organist v Ljubljani

1768: organist v Kamniku

1769: organist v Nazarjah

1777–1779: organist, učitelj in kurat v Kamniku

1779–1791: organist in zborovodja v Ljubljani

Po 1794: glasbeni učitelj Gregorja Riharja v Polhovem Gradcu

Poti

1805: Ljubljana

1813: Leskovec

Razno

1757: vstop v frančiškanski samostan

Viri in literatura

Frančiškanski samostan v Klanjecu, kompozicije Robertusa Lessiaka.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Lilienfeld, Karl
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član nemške gledališke skupine impresarija Frasla

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Lindnas, Matthias

Mathias Lindtner

Poklic ali dejavnost

Mizar ali orglar

Razno

Na ozemlje današnje Slovenije je domnevno prišel od drugod.

1665–1671: omenjen v Ljubljani

1665: pridobljene mestne pravice mesta Ljubljane

Poroka z Veroniko Lindnas

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Nikolaj, poročni register 1651–1682.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, cod. XIII/36, f. 37.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, publikacije, 1972.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark:Zzur Genese eines süddeutsch–österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Lion, Hans du

Gallus Hänsel

Prišel iz Liona

Poklic ali dejavnost

Pevec

Trobentač

Pot

4. 1620: Ljubljana; stolnica

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 115/7.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Löfler, Wenceslaus

Löffler

* Praga, 1747

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Razno

1765: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Lolli, Brigida

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija

Pot

1763: Ljubljana; pevka v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Mell, Albert. »Lolli, Antonio«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Longo, Andreas

* Irzen (?), Kranjska

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Lederer, Josef-Horst. »Musikalische Beziehungen zwischen Graz und dem südlichen Innerösterreich zur Zeit der Gegenreformation«. Kontakte österreichischer Musik nach Ost und Südost 3, (1978): 59–68.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Loretti, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Bartolinija

Pot

1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Ludovisi, Vincenzo

Ludovizi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Impresarij v Zadru

Zaposlitev

1807: pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellija

Poti

1807: Ljubljana

1812: Ljubljana; operna gostovanja

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Ljubljansko gledališko vodstvo.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Ludwig, Georg

Georgius Ludwig

* Kamnik, 1628

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Pevec jezuitske cerkve v Gradcu

Šolanje

12. 6. 1646: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Luggman, Johann Andreas

Johann Luggman

Johann Luckmann

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1671: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Lukin, Dominik

Lochin

* Italija

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1655: organist v jezuitskem kolegiju v Ljubljani

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Madderegger, Ignaz

* Straubing

+ Ljubljana, 1715

Poklic ali dejavnost

Tenorist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1676: Ferdinandeum v Gradcu

Razno

1677: menih v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Märinitsch, Johann

Janez Benedikt Marinič

Janez Benedikt Märinitsch

* ozemlje današnje Slovenije

Poklic ali dejavnost

1675: organist in kantor v župnijski cerkvi v Celovcu

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Magg
Poklic ali dejavnost

Glasbeni direktor

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja.

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Maggiore, Francesco

* Neapelj

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

1741: operni direktor v Udinah

Pot

1741: Gorica

Viri in literatura

Jackman, James L., in Francesca Seller. »Maggiore, Francesco«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Seller, Francesca. »Maggiore, Francesco«. V: MGG Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Majer, Antun Beno, OFM

Mayr

Mayer

* Tirolska (Roblah), 19. 10. 1736

+ Karlovec, 20. 5. 1818

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Šolanje

1753: osnovna šola v Novem mestu

25. 8. 1754: zaključek noviciata v Kamniku

1756–1758: študent filozofije v Novem mestu

Zaposlitev

1759–1761: kantor in organist v Ljubljani

1764: kantor v noviciatu v Kamniku

1764, 1781, 1782: organist v noviciatu v Kamniku

1776–1781, 1782–1788: organist v Karlovcu

1800–1805: gvardian v Karlovcu

Dela

9 orgelskih kompozicij v Kantualu

Missa solemnis in honorem s. Angeli Custodis a canto secundo cum organo

Skladba v C–duru

Missa s. Antonii de Padua

Razno

Živel je v Karlovcu

Viri in literatura

Frančiškanski samostan v Klanjecu, skladbe Bena Majerja, št. 74.

Frančiškanski samostan v Trsatu, skladbe Bena Majerja.

Hoško, Franjo Emanuel. Hrvatsko-primorska franjevačka provincija u zapadnoj Hrvatskoj na prijelazu iz 18. u 19. stoljeće. Split : Franjevačka provincija Presv. Otkupitelja, 1975 .

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Majetich, Michael, SJ

Michaël Majetich

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

10. 11. 1672: Ferdinandeum v Gradcu

Razno

1672: vstop v jezuitski red v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Mansamanerio, Pietro Nicolao

Petrus Mansmanerus

+ 1604

Poklic ali dejavnost

Kalkant in organist na dvoru v Gradcu

Pot

1603: Ljubljana

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1603: XII–17.

Steiermärkische Landesarchiv, Kammer-Registratur 1603: Bd 69, fol. 429.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Manzoni, Nicolò

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia

Delo

1805: pevec v operi Elisa v Ljubljani

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Marc', Antonio
Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

10. 1630–5. 1631: organist v stolnici v Ljubljani

Pot

V Ljubljano je pripotoval iz Trsta.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1621–1658, fol. 84 v.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Marchesini, Ellisabetta

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1789/1790: Pevka v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana; pevka v opera Il Re Teodoro in Venezia

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Maresquelle
Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana; Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Marranesi, Salvatore

* Italija

Poklic ali dejavnost

Tenorist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana; pevec v operi Il Re Teodoro in Venezia

Sorodstvo

Sestra: Susanna Marranesi

Povezane osebe

Susanna Marranesi

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Marranesi, Susanna

* Napoli

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

1789/1790: pevka v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana; pevka v operi Il Re Teodoro in Venezia

Sorodstvo

Brat: Salvatore Marranesi

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Salvatore Marranesi

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Martl, Venčeslav

Venceslav

Wenceslaus

Wenzel Marthal

* Češka, domnevno 1771

* Celje, po 27. 7. 1825

Poklic ali dejavnost

Orglar v Celju

Pot

1804: Celje

Dela

1803–1807: orgle za cerkev Marijinega vnebovzetja v kraju Vitanje

1804: orgle za cerkev sv. Jurija v kraju Mozirje

1804: orgle za cerkev v kraju Žebnik

Ok. 1805: orgle za cerkev sv. Petra v kraju Naklo pri Kranju

1818: orgle za cerkev v kraju Strma Njiva

1821: orgle za cerkev v kraju Šentilj pri Turjaku

1821: orgle za cerkev v kraju Planina pri Sevnici

1825: orgle za cerkev sv. Mihaela v kraju Šoštanj

1825: orgle za cerkev v Gornjem Gradu

Razno

1805: poroka z vdovo orglarja Antona Scholza

1805: pridobitev mestnih pravic mesta Celje

Viri in literatura

Mozirje, cerkev sv. Jurija, orgle, napis v sapnici.

Bizjak, Milko, in Edo Škulj. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 .

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. Orgle v ljubljanski nadškofiji. Ljubljana: Družina, Cerkveni glasbenik, 1987.

Marušič, Romuald, OFMCap

Romuald Štandreški

p. Romuald Marusig

Lovrenc Marusič

* Sant Andrea, 1676

+ Gorica, 22. 4. 1748

Poklic ali dejavnost

Kapucin v Škofji Loki

Libretist za kapucinske procesije

Poti

1699: Celje

1721: Škofja Loka

Delo

Libreto za kapucinsko procesijo: Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceve Domini (Škofja Loka, 1721)

Razno

1699: vstop v kapucinski red v Celju

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Rupel, Mirko. » Romuald, oče (1676–1748)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 13. februarja 2018. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi516489/.

Maschietti, Pietro Antonio

* Benetke

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1781: Stanovsko gledališče v Ljubljani; operno gostovanje

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Mascon, Janez

Johann

* Leoben

Zaposlitev

1741: domnevno instrumentalist v župnijski cerkvi v Mariboru

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Massa, Anastasio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1757: Italija; operno gostovanje Mingottijeve skupine

1763: Ljubljana; pevec v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Bucciarelli, Melania, Norbert Dubowy in Reinhard Strohm. Italian Opera in Central Europe. Vol. 1, Institutions and Ceremonies. Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2006.

Massan, Gaetano

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom

Plesalec v skupini Giuseppa Calvija

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program za sezono 1804/1805.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Matteuci, Domenico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pot

1782: Gorica

Delo

1782: uprizoritev opere Il convito in I viaggiatori felici Gorici

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Mayr, Janez Jurij
Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Chori magister

Zaposlitev

Duhovnik v kraju Leoben

1609–1613: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Mayr, Janez Krstnik

Johann Baptist Mayr

* Frauenchiemsee, 20. 2. 1634

+ Salzburg, 1708

Poklic ali dejavnost

Tiskar

Zaposlitev

Dvorni in univerzitetni tiskar v Salzburgu

1678–1682: tiskar v Ljubljani

Delo

Tiskal je notno gradivo

Razno

1656: poroka s tiskarko Anno Ursulo Katzenberger v Salzburgu.

Po poroki je prevzel tiskarno Anne Ursule Katzenberger.

Viri in literatura

Dular, Franja. »Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2000.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Wilson, David K., ur. Georg Muffat on Performance P ractice. Bloomington: Indiana University Press, 2001.

Mazzotti, Malipiero

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1791: Ljubljana

Delo

1791: Il tremendo Giudicino di Pluto a Favor d'Arlecchino operatore di Portenti & d'incanti

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, act no. 645/36.

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Medveth, Gregor

Gregor Medvet

Gregor Medveš

Gregorius Meduesh

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

17. 11. 1672: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Melisa, Matej

Mattheo Melissa

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Zaposlitev

1652: organist v jezuitskem kolegiju v Gorici

1665: organist v stolnici v Gorici

Dela

1652: Salmi concertati a 2. 3. 4. 5. voci di Mattheo Melissa Organista del Venerando Colegio della Campagnia di Giesu in Goritia

1665: Missa e Salmi brevi & ariosi con le Litanie della B. Vergine à 3. voci concertati & altri Salmetti nel fine à voce sola con violini

Viri in literatura

Benetke, Mattheo Melissa, Salmi concertati a 2. 3. 4. 5. voci di Mattheo Melissa Organista del Venerando Colegio della Campagnia di Giesu in Goritia, 1652.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Mellini, Eugenia Fanti

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Pot

1742: Gorica; operno gostovanje

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Menninger, Josef Matthias

* Nemčija, ok. 1733

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

11. 1773–5. 1774: Ljubljana; operne uprizoritve

Pred 12. 1776–2. 1777: Ljubljana; operne uprizoritve

Viri in literatura

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Mercy, Carl
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Michieli, Giovanni

Giambattista

Michaeli

Giovanni Micheli

Michielli

Giovanni Battista Micheli

* Padova

Poklic ali dejavnost

1717–1748: pevec

Zaposlitev

1740: pevec v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1717: Benetke

1740: Ljubljana; Pimpinone e Vespetta

1748: Bologna

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Michl, Johann Michael

H. Michel

* Neumarkt in der Oberpfalz, 1755

Poklic ali dejavnost

Glasbeni direktor

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1777: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Schwemmer, Marius. »Michl«. V: MGG Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Mikičević, Mihael Dominik, OFM

* Varaždin, ok. 1624

+ Križevci, 13. 3. 1679

Poklic ali dejavnost

Organist

Regens chori

Zaposlitev

1655–1656, 1669, 1673–1675: »chori director« v Varaždinu

1657, 1659: »chori director« v Zagrebu

1658, 1666, 1676–1678: »chori director« v Križevcih

1659: organist v Zagrebu

1660, 1667–1668, 1671–1672: organist v Krapini

1661–1663: gvardian v Križevcih

1664: gvardian in »chori director« v Ormožu

1666: gvardian in ravnatelj kora v Križevcih

1667–1668, 1671–1672: »chori director« v Krapini

Poti

1659: Zagreb

1660: Krapina

1664: Ormož

Razno

Ok. 1644: vstop v red frančiškanskih bratov

1645: zaobljuba

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Mikš, Jožef

Miksch Joseph

* Češka, 1778

+ 1866

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

1814–1817: učitelj na osnovni šoli v Ljubljani

Poti

Pred 1814: Kranj

1817: Koper

Iz Kopra se je preselil v Trst.

Dela

Maša v D-duru za soliste, štiriglasni zbor in orkester

Maša v G-duru za soliste, štiriglasni zbor in orkester

Te Deum v C-duru

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Minghelli, Elisabetta

Minchelli »buffa«

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1773: pevka v operni skupini Gaetana Pecis

Pot

1773: Ljubljana; operni predstavi La Locanda in La Buona figliuola

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Mingotti, Angelo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

V operni skupini so delovali: Negri, Battaglini, Bondini, Zardi, Simonetti, Solari, Michieli, Bertelli, Valvasori, Valle, Radicchi, Casalini, Massa, Radi., Favelli, Lolli, Bini.

Pot

1744: Ljubljana

Delo

1740: Pimpinone e Vespetta

1740: Rosmiro (Johann Adolf Hasse)

1740: Artakserksa (Johann Adolf Hasse)

Sorodstvo

Brat: Pietro Mingotti

Povezane osebe

Giambattista

Domenico Battaglini

Carlina Valvasori

Antonia Bertelli

Pietro Mingotti

Pasquallino di Venezia

Gaetano Simonetti

Pasquale Bondini

Anna Favelli

Antonio Solari

Antonio Bini

Madalena Valle

Brigida Lolli

An. Cherubini Radi.

Vincenzo Zardi

Giuseppe Radi[cchi]

Giov[anni] Bat[tista] Casalini

Anastasio Massa

Negri

Giovanni Michieli

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 50/2.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Bauman, Thomas. »Mingotti, Pietro«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Wikipedia. »Pietro Mingotti.« Obiskano 25. avgusta 2017. http://en.wikipedia.org/wiki/Pietro_Mingotti.

Mingotti, Pietro

* Benetke, ok. 1702

+ Copenhagen, 28. 4. 1759

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

V operni skupini so delovali: Vecchia, Molteni, Alberti, Pircker, Rossi

Pot

1742: Ljubljana

Deli

1742: Didone abbandonata

1742: Il Demetrio

Sorodstvo

Brat: Angelo Mingotti

Povezane osebe

Giuseppe Nicola

Angelo Mingotti

Giovanna Rossi

Marianne

Benedetta Molteni

Carlo della Vecchia

Margarita

Gioseppe Alberti

Marianna Pircker

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata , Z VIII 5/3.

Bauman, Thomas. »Mingotti, Pietro«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Wikipedia. »Pietro Mingotti.« Obiskano 4. aprila 2015. http://en.wikipedia.org/wiki/Pietro_Mingotti.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Mitterreither, Johann Georg

+ Gradec, 2. 7. 1747

Poklic ali dejavnost

Od 1709: orglar v Gradcu

Delo

1700–1799: orgle za župnijsko cerkev v kraju Šmartno pri Slovenj Gradcu

1718: orgle za cerkev benediktinskega samostana (danes župnijske cerkve) v kraju Göss

1726: orgle za podružnično cerkev v kraju Golavabuka

1730: orgle za cerkev minoritskega samostana v kraju Bruck an der Mur

Pred 1732: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sveti Jurij ob Ščavnici

1734: orgle za župnijsko cerkev v kraju Hirschegg

1737: orgle za župnijsko cerkev v kraju Ljutomer

Viri in literatura

Brda pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu, cerkev sv. Andreja, orgle, zapis na zadnji strani ogledala.

Bizjak, Milko, in Edo Škulj. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 .

I. E. K. » Dopisi: Ljutomer«. Cerkveni glasbenik 26, št. 12 (1903 ): 96–97.

Österreichisches Musiklexikon online. »Mitterreither, Familie«. Obiskano 14. novembra 2014. http://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_M/Mitterreiter_Familie.xml .

Podstenšek, Matej. »Mitterretherjeve orgle v Tomaški vasi«. Cerkveni glasbenik 102, št. 5 (2009 ): 23–24 .

Rola, Marjan. »Dekanija Ljutomer«. Cerkveni glasbenik 85, št. 4–6 (1992 ): 23–24 .

Moll
Poklic ali dejavnost

Pevec

Baletni plesalec

Igralec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Sorodstvo

Žena: Moll

Povezane osebe

Moll

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Moll
Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Moll

Povezane osebe

Moll

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Molteni, Benedetta

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica operne skupine Pietra Mingottija.

Pot

1742: Ljubljana

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Brandenburg, Irene. »Agricola-Molteni, Benedetta Emilia«. V: MGG Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Helm, E. Eugene. »Agricola [née Molteni], Benedetta Emilia«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Morelli, Bartolomeo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1805: Ljubljana; pevec v operi Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Moretti, Giustina Crosa

Amoretti

Justina

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1757: pevka v operni skupini

Poti

1748–1749: London; operna hiša

1750: Amsterdam

1757: Ljubljana

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Bucciarelli, Melania, Norbert Dubowy in Reinhard Strohm. Italian Opera in Central Europe. Vol. 1, Institutions and Ceremonies. Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2006.

»The Italian Opera Aria on the London Stage 1705–1801: Authority List for Singers.« University of Oxford. http://italianaria.bodleian.ox.ac.uk/al–singers.php

Moriz, Josef
Poklic ali dejavnost

Hornist

Glasbenik

Zaposlitev

Sodelovanje s Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

1800: hornist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

Poti

1794: Ljubljana

11. 1801: potovanje v Gradec; skupaj z glasbeno kapelo ljubljanske stolnice

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Kuret, Primož. »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«. V Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Motz, Georg

* Augsburg, 24. 12. 1653

+ Tilsit, 25. 9. 1733

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Šolanje

Augsburg: gimnazija, prva glasbena izobrazba

Zaposlitev

Glasbenik na Eggenbergovem dvoru v Gradcu

Po 1680: organist pri Johannu Christianu von Eggenbergu v kraju Krumau

1682: glavni kantor v Königlichen Provinzialschule v kraju Sovetsk

Poti

Augsburg

Worms

Dunaj

1678: Benetke

1679: Ferrara, Bologna, Rim, Padova, Firence, Siena

1680: Štajerska

1681–1682: Krumau, Brandenburg, Kaliningrad, Berlin, Dresden, Hamburg, Wittenberg, Praga, Gdansk, Lübeck

1682: Sovetsk

Ljubljana (Eggenbergov glasbenik)

Deli

1703: Die vertheidigte Kirchen-Music

1708: Abgenötigte Fortsetzung der vertheidigten Kirchen-Music

Razno

Na Dunaju je spoznal Johanna Seyfrieda von Eggenberga.

Povezane osebe

Johann Christian von Eggenberg

Johann Seyfried von Eggenberg

Viri in literatura

Buelow, George J. »Motz, Georg«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Federhofer, Hellmut. »Motz, Georg«. V: MGG Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002-2006.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Müller, Janez Jožef

Gian Giuseppe Müller

* Olomouc

Poklic ali dejavnost

1740: organist v ljubljanski stolnici

1747, 1754: organist v stolnici v Trstu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1733–1762, fol. 139 v.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Radole, Giuseppe. La Civica Cappella di San Giusto in Trieste. Trst : Libreria Internazionale "Italo Svevo", 1970.

Müller, Josepha
Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Müller, Margaretha

Bittner

Miller

Mamsell Müller

* Nürnberg, 1760

Poklic ali dejavnost

Pevka

Plesalka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1780: debitantka

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Müller, Michael

* Pommern (Pomorze)

Poklic ali dejavnost

Ok. 1600: kantor in učitelj v Gornji Radgoni

Ok. 1600: kantor in učitelj na Ptuju

Viri in literatura

Peinlich, Richard. »Die Egkennperger Stifft« zu Graz im XV. und XVI. Jahrhunderte: Ein Beitrag zur Culturgeschichte und Topographie der Stadt Graz . Gradec, 1875. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb11254078_00005.html .

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Mugerle, Janez Andrej pl. Edlheim

Edlheimb

* Ljubljana, 22. 11. 1658

+ Ljubljana, 26. 8. 1711

Poklic ali dejavnost

Lutnjar

Skladatelj

Glasbenik

Šolanje

Salzburg: študij prava

Zaposlitev

Ravnatelj Academiae philharmonicorum Labacensis

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Musitz, Paulus

* Slovenske Konjice, 1605

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

1631: duhovnik

Šolanje

5. 11. 1630: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Nachtigal, K. J.

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine

Pot

1730–1761: Ljubljana

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Nachtingal, Martin

Martinus Nachtingal

Nachtigall

* Kamnik, 1626

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

23. 3. 1646: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1646: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Nakić, Petar

Nachich

Pietro Nachini

Nacchini

Nachik

Nanchini

Nakik

* Bulić, 2. 1694

+ Conegliano, 16. 4. 1769

Poklic ali dejavnost

Pater

Orglar

Šolanje

Šibenik: študij filozofije

Benetke: študij orglarstva in teologije

Pot

1746: Piran

Dela

1737: orgle za cerkev sv. Martina v Benetkah

1743: orgle za cerkev sv. Roka v Benetkah

1745: orgle za cerkev v kraju Muzzana del Turgnano

1745: orgle za cerkev na otoku San Servolo pri Benetkah

1746: orgle za cerkev sv. Jurija v Piranu

Viri in literatura

Bizjak, Milko, in Edo Škulj. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 .

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Oldham, Guy, Umberto Pineschi. »Nachini, Pietro«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Radole, Giuseppe. L'arte organaria in Istria. Bologna: Casa editrice R. Pàtron, 1969.

Narizi, Barbara

Narizi

Narici Scolare

* Bologna

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija.

Poti

1738/1739: Neapelj

1740: Ljubljana

1740–1744: Aleksandrija, Siena, Brescia, Pisa, Rovigo

1745: Gradec

1746: Palermo

1747: Benetke

1750: Barcelona

Delo

1740: pevka v operi Rosmiro in operi Artakserksa Johanna Adolfa Hassa v Stanovskem gledališču v Ljubljani.

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Nava, Antonio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1773: Pevec v operni skupini Gaetana Pecisa

Pot

1773: pevec v operi La Locanda in operi La Buona figliuola v Ljubljani

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Negri

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1791: Ljubljana

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Negri, Anna

La Mestrina di Venezia

* Domicella

+ Ljubljana, 29. 2. 1740

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija.

Poti

1737: Mantova

1740: Ljubljana

Delo

1740: pevka v operi Artakserksa in operi Rosmiro Johanna Adolfa Hassa v Stanovskem gledališču v Ljubljani

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, sv. Peter, mrliška knjiga IV, 303, 1740.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Negri, Giovanni Domenico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini neznanega impresarija.

Vodja operne skupine, v kateri so leta 1781 peli Bertachi, Negri, Teresa Schinotti, Giovanni Schinotti, Bellavigna

Poti

1739: Gorica, Celovec; pevec

Sorodstvo

Žena: Catterina Bassi

Povezane osebe

Giovanni Schinotti

Maria Bellavigna

Teresa Schinotti

Giovanni Bertachi

Maria Teresa Negri

Negri

Catterina Bassi

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Dean, Winton, in Daniel E. Freeman. »Negri, Maria Caterina«. V: Grove Music Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Negri, Maria Teresa

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1781: pevka v operni skupini Giovannija Domenica Negrija

Pot

1781: Gorica; pevka

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Negri, Marianna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1795: pevka v operni skupini Giuseppa Piovania

Delo

1795: pevka v operi Pirro re di Epiro v Ljubljani

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Negri, Pasqualino

Pasquallino di Venezia

Pasquale Negri

Pasqual

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija.

Poti

1738: Benetke

1740: Ljubljana

1742: Bergamo

1743: Bologna

1745–1746: Gradec

1746–1747: Praga in Leipzig

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 50/2.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Nelva, Alberto

Alberto Nelua

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Poti

1757: Ljubljana

Napoli

Delo

1757: pevec v operi L' imperio delle donne in operi L' Arcadia in Brenta v Ljubljani

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Niedermayer, Franc

Franz

* Radgona

Poklic ali dejavnost

Pomočnik kantorja

Zaposlitev

1741: pomočnik kantorja Franca Winklerja v župnijski cerkvi v Mariboru

Povezane osebe

Franc Winkler

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Špendal, Manica. »Razvoj glasbenega življenja v Mariboru.« V: Maribor skozi stoletja: Razprave I, uredili Jože Curk, Bruno Hartman in Jože Koropec, 643–661. Maribor : Obzorja, 1991.

Niklitz, Joseph

* Češka

Poklic ali dejavnost

Organist

Violinist

Rogist

Zaposlitev

1799: hornist v ljubljanski stolnici

Pot

Ok. 1799: Ljubljana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, no. 611.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Novak, Andreas

Andrej Novak

* Kranj, 1610

Poklic ali dejavnost

Po 1632: altist v graškem Ferdinandeumu

Šolanje

25. 10. 1632: Ferdinandeum v Gradcu

Poti

Pred 1632: Millstatt

1632: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Obergmäner, Marija Bernardina, OP

Obergmeiner

Marija Katarina

* Gradec, 2. 11. 1660

Poklic ali dejavnost

Učiteljica petja v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Glasbenica v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1613: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Omerza, Mihael

Omersa

* Kamnik, 28. 9. 1679

+ Ig, 23. 4. 1742

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Diskantist

Šolanje

Ljubljana: jezuitski kolegij

Gradec: študij fizike

Dunaj: študij metafizike in teologije

Zaposlitev

1702: glasbeni prefekt v jezuitskem kolegiju v Ljubljani

1702: regens chori cerkve sv. Jakoba v Ljubljani

Po 1705: regens chori ljubljanske stolnice

Poti

1696: Gradec

Dunaj

Dela

1709: Diva Magdalena paentiens

1710: Pastor Bonus

1711: Mater Dolorosa

1712: Christus bajulans crucem

1713: David deprecans pro populo, ad avertendam plagam suis imminatam

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Steska, Viktor. »Župnik Mihael Omerza, skladatelj (1679–1742)«. Cerkveni glasbenik 55, št. 1–2 (1932) : 17–21 .

Operta, Matija Maksimilijan

* Češka

Poklic ali dejavnost

1646–1649: Organist v ljubljanski stolnici

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 287, statement of account 1648/49.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1621–1658, fol. 79 vf, 20.10.1646.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Oppicz, Ivan Josip, OFM

* Polevsko, 8. 11. 1718

+ Varaždin, 12. 3. 1773

Poklic ali dejavnost

Pevec

Organist

Učitelj petja in orgel

Arte musicus

Zaposlitev

1740–1741: organist v Koprivnici

1745–1748: kantor, učitelj petja in orgel, chori director, organist v Ormožu

1749: organist, učitelj orgel in koralnega petja v Varaždinu

1750: organist v Zagrebu

1751: organist in kantor v Križevcih

1752–1754: kantor in organist v Remetincu

Razno

1738: vstop v frančiškanski samostan v Ormožu

1739: zaobljuba

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Orlandi, Chiara

* Mantua

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo , AE 45/5.

Timms, Colin. »Orlandi, Chiara«. V: Grove Music Online. Obiskano 13. aprila 2018.

Otonič, Jožef

Joseph Ottonitsch

Josepho Ottonits

Joseph Ottoniger

Joseph Odonitsch

Josef Abonitsch

* Maribor, 8. 8. 1767

+ Maribor, 5. 1. 1835

Poklic ali dejavnost

Orglar v Mariboru

Dela

1791: orgle za cerkev sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici

1796: orgle za župnijsko cerkev v Martijancu

1798: orgle za župnijsko cerkev v Koprivničkem Bregu

1800: orgle za župnijsko cerkev v Samarici

1801: orgle za župnijsko cerkev v Makolah

1802: orgle za župnijsko cerkev v Velikem Trojstvu

Ok. 1805: orgle za cerkev sv. Lenarta v Ribnici na Pohorju

Ok. 1807: orgle za podružnično cerkev v kraju Močila pri Koprivnici (verjetno Močilski Breg)

1809: orgle za župnijsko cerkev v Lovrencu na Pohorju

1810: orgle za cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah

1810: orgle za župnijsko cerkev v Ludbregu

1810: orgle za župnijsko cerkev v Spodnjih Hočah

1822: orgle za župnijsko cerkev v Podsredi

1830: orgle za župnijsko cerkev v Polju ob Sotli

1832: orgle za župnijsko cerkev v Kapelskem vrhu pri Radencih

1834: orgle za podružnično cerkev v Dropkovcu

Sorodstvo

Oče: Simon Otoničer

Razno

1784: prevzem očetove orglarske delavnice

1792: pridobitev meščanskih pravic mesta Maribor

Povezane osebe

Simon Otoničer

Viri in literatura

Gornja Petrička, cerkev, orgle, nalepka na sapnici.

Kapelski vrh, cerkev, orgle, podpis v sapnici.

Kutina, župnijska računska knjiga za leto 1800, 385, 45.

Makole, cerkev sv. Andraža, orgle, zapis v glasbilu.

Nadbiskupijski arhiv Zagreb, župnija Koprivnički Bregi, vizitacije, 1810.

Nadškofijski arhiv Maribor, župnija Makole, kronika župnijske cerkve, 8. 9. 1884.

Šmarje pri Jelšah, cerkev, orgle, podpis v sapnici.

Veliko Trojstvo, cerkev, orgle, nalepka na sapnici.

Zelendvor, cerkev, pozitiv, podpis v glasbilu.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Otoničer, Simon

Ottonitscher

* Maribor, 1730

+ Maribor, 6. 11. 1784

Poklic ali dejavnost

Orglar v Mariboru

Šolanje

Učenec graškega orglarja Johanna Cyriacusa Wernerja

Pot

1764: Maribor

Dela

1765: pozitiv za cerkev v Zelendvoru pri Petrijancu

1766: orgle za župnijsko cerkev v Vinagori (1838: prenešene v podružnično cerkev v Sopot)

1766: orgle za cerkev v Ritoznoju

1766: orgle za cerkev sv. Jošta v Javorju

1772: orgle za cerkev v Schwabeggu

1774: orgle za cerkev v Radovanu pri Varaždinu

1777: orgle za cerkev v Petrijancu

1779: orgle za cerkev v Hrašćini

Sorodstvo

Sin: Jožef Otonič

Razno

4. 9. 1760: poroka z Terezijo Werner, hčerko orglarja Johanna Cyriacusa Wernerja v Gradcu

1774: pridobitev meščanskih pravic mesta Maribor

Povezane osebe

Terezija Werner

Jožef Otonič

Viri in literatura

Allmer, Gottfried. »Der Grazer Orgelbauer Anton Josef Römer und seine Arbeiten in Ungarn und Kroatien.« Principal 1 (1997) : 65–69 .

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Ottaua, Joannes

Johann Ottava

* Kranj, 1589

Poklic ali dejavnost

Pevec v graškem Ferdinandeumu

Šolanje

26. 7. 1606 (ali 1608): Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1608: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Otto, Johann Lorenz

Ott

* Bamberg

+ Gradec, 17. 11. 1683

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Timpanist

Zaposlitev

1651–1683: trobentač in timpanist štajerskih deželnih stanov

Pot

1664: iz Gradca v Maribor

Viri in literatura

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Pammer, Kandid, OCist

Bamer

Pamer

* Tirolska, 2. 4. 1699

+ Stična, 11. 5. 1738

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Pot

30. 9. 1719: vstop v cistercijanski red v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 59.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Paolis, Anna de

Anna dè Paoli

Anna Bresciana de Paoli

Anna de Paoli

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1773: pevka v operni skupini Gaetana Pecisa

Pot

1773: Ljubljana; pevka v operi La Buona figliuola in operi La Locanda

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Papini, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Koreograf

Zaposlitev

1795: koreograf v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Papini, Maria

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Paraskowitz, Konstantin

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pot

24. 9. 1796–1797: Ljubljana

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Pateshitz, Mariana, OSU

Mater Roza Marijana bar. Patischitz

s. Marija Roza

Mater Maria Rosa

* Kaštel, 1698

+ Ljubljana, 5. 4. 1731

Poklic ali dejavnost

Altistka

Razno

9. 9. 1714: vstop v uršulinski red v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Pecis, Gaetano

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

V Pecisovi skupini so delovali: Elisabetta Minghelli (1773), Giuseppe Scardavi (1773), Francesca Peres (1773), Giovanni Sforzini, Clemente Polognese Gedini, Carl Sabbioni (1773), Anna de Paolis (1773), Antonio Nava (1773).

Pot

1773: Ljubljana; operno gostovanje v Stanovskem gledališču

Dela

1773: La buona figliuola

1773: La locanda

1773: Il carnovale

1773: Cecchina

Povezane osebe

Giovanni Sforzini

Francesca Peres

Carl Sabbioni

Giuseppe Scardavi

Antonio Nava

Anna de Paolis

Elisabetta Minghelli

Clemente Polognese Gedini

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Pelizon, Antonio

Anton Pelicon

Pilizon

Pillizon

Pellizon

* Rubije, 28. 1. 1763

+ Gorizia, 27. 10. 1850

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec godal

Restavrator čembalov

Šolanje

Učitelj: morda Sebastijan Pelicon

Delo

Glasbila je izdeloval za naročnike v Trstu, Goriškem, Bologni, Benetkah in Istri.

Sorodstvo

Stric: Sebastijan Pelicon

Razno

12. 2. 1767: poroka z Uršulo Dispora

25. 8. 1799: po smrti prve žene se je poročil s Cecilijo Podlipnich

Viri in literatura

Jevnikar, Martin, ur. Primorski slovenski biografski leksikon. Zv. 11. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Lütgendorff, Willibald Leo Freiherr von. Die Geigen- und Lautenmacher vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Frankfurt na Majni: Frankfurter Verlags-Anstalt, 1922.

Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.

Pentsch, F.

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1740–1743: Ljubljana

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Penzel, Abraham Jakob

* Törten, 17. 11. 1749

+ Jena, 17. 3. 1819

Poklic ali dejavnost

Prevajalec opere Pirro re di Epiro

Igralec

Učitelj

Poti

Po 1749–1762: Jessnitz

1762–1767: Halle

1767–1770: Göttingen

1770–1774: Leipzig

1774–1778: Kaliningrad

1778: Warszawa

1778–1782: Krakow

1782–1785: Dąbrowa Tarnowska

1785: Kurzeme

1786–1791: Krakow

1791–1793: Schlesien

1793–1798: Ljubljana

1798–1812: Trieste

1812–1813: München

11. 1813–12. 1813: Leipzig

1814–1815: Halle

1815–1816: Heldrungen

1816–1819: Jena

Viri in literatura

Kidrič, France. » Penzel, Abraham Jakob«. V: Slovenska biografija. Obiskano 1. septembra 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi412705/#slovenski-biografski-leksikon.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Peraith, Maximilian

* Maribor

+ domnevno Vorau, 1720

Poklic ali dejavnost

Pesnik

Violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1680: Ferdinandeum v Gradcu

Poti

Pred 1680: Salzburg

1682: Vorau

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Perchtold

Domnevno Dem. Berchtold

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Baletni plesalec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppejem Calvijem

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Peres, Francesca

Francesca Perez

Francesca di Berescia

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1773: pevka v operni skupini Gaetana Pecisa.

Pot

1773: Ljubljana; pevka v operi La Buona figliuola in operi La Locanda.

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Perne, Janez

Ivan Perne

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist

Tenorist

Šolanje

Pred 1620: študij sintakse na univerzi v Celovcu

Zaposlitev

19. 9. 1620: subdiakon

18. 9. 1621: diakon

21. 9. 1621: duhovnik

1629: kurat v Mozirju

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Slekovec, Matej. »Duhovniki, rojeni v kranjski župniji«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 12, št. 1–2 (1902) : 12–37 .

Perroni, Giacinto

* Italija

Poklic ali dejavnost

Tenorist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1790: Ljubljana; pevec v operi Il Re Teodoro in Venezia

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Perwegg, Franz

Perbeck

* Slovenska Bistrica

+ domnevno Gradec, pred 1681

Poklic ali dejavnost

Diskantist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1680: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Pessini, Ambrogio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pot

1764: Gorica

Delo

1764: izvedba opere Il mercato di Malmantile v Gorici

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Peterka

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Baletna plesalka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Wilhelma Frasla

1804/1805: sodelovanje z Giuseppejem Calvijem

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Pevez, Laurenz

Lovrenc Pevec

Laurentius Pevez

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Vojak

Instrumentalist v Celju

Šolanje

5. 11. 1653: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1653: Gradec; glasbenik v Ferdinandeumu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Piacenti, Maddalena

Madalena Piacenti

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1766: Ljubljana; pevka v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Pichler, Leopold Maksimiljan, OFM

* Brixen, 15. 11. 1704

+ Ormož, 21. 8. 1765

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja

Zaposlitev

1735–1737, 1740–1743: »chori magister« in učitelj petja v Varaždinu

1735–1743: zborovodja v Zagrebu

1735–1743: zborovodja v Križevcih

1744: učitelj petja v Križevcih

1745–1749: »chori magister« v Ormožu

1745–1749: učitelj petja v Zagrebu

1757–1765: učitelj petja v Ormožu

Razno

1727: vstop v frančiškanski red v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Pinterić, Josip Fortunat Sr., OFM

* Varaždin, 15. 3. 1752

+ Krapina, 13. 8. 1815

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1775: kantor in organist v Varaždinu

1776: kantor in organist v Ormožu

1781–1783, 1812–1815: kantor in organist v Krapini

1801–1809: gvardian v Krapini

Razno

1769: vstop v frančiškanski red

1770: zaobljuba

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Piovani, Anna

*Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1795: pevka v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; opera Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Piovani, Giuseppe

Joseph Piovani

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

V Piovanijevi operni skupini so delovali: Giuseppe Papini, Anna Piovani, Marianna Negri, Anna Ferroni, Andre Fabris, Giovanni Bernardi, Ludwig Ramboni, N. N. Kalchas, Dom. Bolognini, Quirino Stevignone, Madal. Bolognini, Marianna Villa, Maria Papini.

Pot

1794/1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Papini

Maria Papini

N. N. Kalchas

Marianna Villa

Ludwig Ramboni

Marianna Negri

Dom. Bolognini

Giovanni Bernardi

Madal. Bolognini

Anna Piovani

Quirino Stevignone

Anna Ferroni

Andre Fabris

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Pircker, Marianna

Marianne

Pürckher

Maria Ana

Gayereck

Gajereckin

Mariane Pirker

Mariana

Pircher

* Gradec, 1717

+ 1782

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Pietra Mingottija

Poti

1740: Hamburg

1741: Bratislava

1742: Ljubljana

Razno

1736: poroka s Franzom Josephom Carlom Pirckerjem v Gradcu

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Federhofer, Hellmut. »Die Grazer Stadtpfarrmatrikeln als musikgeschichte«. V: Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften, uredil Hellmut Federhofer, 263–275. Musikwissenschaftliche Publikationen, 5. Hildesheim: Olms, 1996.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Seedorf, Thomas. »Pircker, Marianna«. V: MGG Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Pischick, Gregor

Gregor Pissig

Pissik

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

1621: pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1632: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1632: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Pistorius, Peter Franz

Petrus Franciscus Pistorius

* Ljubljana, 1624

Poklic ali dejavnost

Pesnik

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

7. 5. 1641: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1641 (ali 1642): Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Pistorius, Valentin

* domnevno Italija

+ Ljubljana, 1656

Poklic ali dejavnost

Regens chori

Zaposlitev

1621–1656: regens chori v ljubljanski stolnici

Pot

1621: Ljubljana

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Planina, Jacob

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

Pevec

Instrumentalist

Zaposlitev

3. 1. 1597–1600: deški pevec na graškem dvoru

Ok. 10. 2. 1601: instrumentalist na graškem dvoru

Sorodstvo

Bratje: Janez Planina, Jurij Planina, Martin Planina

Povezane osebe

Jurij Planina

Janez Planina

Martin Planina

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1602: VII–52.

Steiermärkische Landesarchiv, Kammer-Registratur 1601: Bd 67, fol. 55.

Steiermärkische Landesarchiv, Kammer-Registratur 1602: Bd 68, fol. 509.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Planina, Janez

Johann Planina

Hans Planina

* Škofja Loka ali Stara Loka

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Pred 1618: deški pevec na graškem dvoru

Zaposlitev

1618: kantor v ljubljanski stolni šoli

1618–1621: »succentor« (organist in pomožni učitelj v ljubljanski stolnici)

1621: diskantist in subdiakon v ljubljanski stolnici

1621–1624: glasbenik, domnevno pevec, v cerkvi v Gornjem Gradu

Sorodstvo

Bratje: Martin Planina, Jurij Planina, Jacob Planina

Povezane osebe

Jurij Planina

Martin Planina

Jacob Planina

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Planina, Jurij

Georgius

Georg Planina

* Kranjska, 1584 (ali 1585)

Poklic ali dejavnost

pevec na dvoru in jezuitski cerkvi v Gradcu

1597–1604: deški pevec v Gradcu

Šolanje

12. 6. 1597: Ferdinandeum v Gradcu

Gradec: študij filozofije

1609: magisterij v Gradcu

1609–1612: fakulteta za pravo univerze v Ingolstadtu

Zaposlitev

Ok. 1621: škofovski notar v Ljubljani

Pravnik kranjskih deželnih stanov

Škofovski tajnik v Ljubljani

Poti

Do 15. 8. 1618: Ingolstadt

Po 1618: Ljubljana

Sorodstvo

Bratje: Martin Planina, Janez Planina, Jacob Planina

Razno

1. 3. 1604: član nadvojvodskega internata v Gradcu

Povezane osebe

Janez Planina

Martin Planina

Jacob Planina

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: VII–109.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: XI–31.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1610: VI–13, XII–55.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1612: I–23, XI–6.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1618: VIII–18.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 357.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1610: Bd 25, fol. 177.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1612: Bd 27, fol. 368.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Planina, Martin

* Škofja Loka ali Stara Loka

Poklic ali dejavnost

Pred 1618: diskantist na graškem dvoru

Sorodstvo

Bratje: Janez Planina, Jurij Planina, Jacob Planina

Povezane osebe

Jurij Planina

Janez Planina

Jacob Planina

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Planinschek, Matthias

Matthaeus Planinscheck

Matthias Planinšek

* Gornji Grad

Poklic ali dejavnost

Kopist

Šolanje

Dunaj: diploma na Filozofski fakulteti

Dunaj: 1631; »licentiae gradvm« ali »doctoratvs gradvm«

Zaposlitev

1639: dvorni glasbenik (»Musiker«) v Innsbrucku

Delo

1651: kompozicije Jana Vilema Švamberškega

Viri in literatura

Universität Wien, bakrorez Die Schutzmantelmadonna als »Generalissima« Kaiser Ferdinands II. und des Jesuitenordens, 1631.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Telesko, Werner. »Barocke Thesenblätter in der Sammlung von Prof. Adolf Karl Bodingbauer, Steyr, Teil II«, Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealvereines 147 (2002): 217–221 .

Plavec, Gabriel

Platz

Gabriel Plautz

Gabriel Plautzius

* Kranjska (domnevno Ljubljana)

+ Mainz; sv. Peter, 11. 1. 1641

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist na dvoru v Mainzu

Skladatelj

1612: kapelnik na dvoru v Mainzu

Dela

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Viri in literatura

Bistum Mainz, Dom- und Diözesan-Archiv, mrliška knjiga župnije sv. Peter v Mainzu, 1641.

Bürgerbüro Würzburg, knjiga zaposlenih v Mainzu, MB 4, 16.

Landesbibliothek Kassel, Benedictus Deus, manuskript.

Plautzius, Gabriel. Flosculus vernalis, sacrae cântiones, Mîssas aliasquae Laudes Mariae continens a 3–6, et 8 voc: c. Basso gener. Aschaffenburg, 1621.

Stadt- und Stiftsarchiv Aschaffenburg, krstna knjiga, 1605–1650.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Faganel, Tomaž. »Plautzius, Gabriel«. V: Grove Music Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Gottron, Adam. »Gabriel Plautz – dvorni kapelnik v Mainzu«. Muzikološki zbornik 4, št. 1 (1968) : 57–61.

Heinz, Friedrich Friedrichs. Aschaffenburg im Spiegel der Stiftsmatrikel 1605-1650: Beiträge zur Geschichte und Genealogie der kurmainzischen Residenz im Dreißigjährigen Kriege. Aschaffenburg: Pattloch, 1962.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Resing, Petra. »Plautz, Gabriel«. V: MGG Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Plochl, Gregorij Jožef

Gregorij Jožef Plohl

* Ivanjkovci, 7. 3. 1730

+ Ptuj, 3. 3. 1800

Poklic ali dejavnost

15. 8. 1766–6. 1769: chorimagister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju.

Šolanje

Varaždin, Gradec: študij filozofije

Gradec: študij teologije

22. 9. 1753: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Plošek, Andrej

Andrej Ploshek

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v stolnici v Gornjem Gradu

1618: pevec v stolnici v Gornjem Gradu

Šolanje

Gradec: študij filozofije; naziv »baccalaureus« filozofije

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Pöhm, Mauritius, OFM

Mavricij Poehm

Mavricij Pöhm

* Češka, 1745

+ Novo mesto, 9. 4. 1803

Poklic ali dejavnost

Kopist

Organist

Glasbenik

Zaposlitev

1774–1786: učitelj v šoli frančiškanskega samostana

Član frančiškanskega samostana v Novem mestu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Höfler, Janez. »Glasbeno zgodovinske najdbe 18. in 19. stoletja v Novem mestu«. Kronika: Č asopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.

Škrjanc, Radovan. »P. Mauritius Pöhm and His Contribution to Musical Life in Novo mesto during the Second Half of the Eighteenth Century«. V: Poti glasbenih rokopisov in tiskov v novoveški Evropi, uredila Metoda Kokole, 229–254. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2015.

Škrjanc, Radovan. »P. Mavricij Pöhm – glasbeni migrant? Prispevek k poznavanju življenja in dela frančiškanskega glasbenika na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja«. De musica disserenda 12, št. 2 (2016): 59–76.

Pogačnik, Jožef, SJ

* Ljubljana, 17. 3. 1671

+ Ljubljana, 25. 8. 1712

Poklic ali dejavnost

Pesnik

Igralec

Dramatik

Retorik

Zaposlitev

Dunaj: dvorni dramatik

Dela

1701: Gottfried von Bouillon

1709: Pyrohus Epirota

1711: Göttermarkt

1712: Zgovorna Erika

Magnalia Leopoldina

Razno

1687: vstop v jezuitski red v Ljubljani

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Hočevar, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Pohlin, Bernard Frančišek, OFM

* Kamnik, 16. 9. 1700

+ Brdovec, 8. 1. 1765

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1715–1720: jezuitska gimnazija

Poti

Ljubljana: frančiškanski samostan

Nazarje: frančiškanski samostan

Samobor: frančiškanski samostan

Klanjec: frančiškanski samostan

Brežice: frančiškanski samostan

Brdovec: frančiškanski samostan

Razno

1720: vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Polc, Edmund, OCist

Polcz

Polz

* Ljubljana, 18. 2. 1689

+ 16. 4. 1741

Poklic ali dejavnost

Kantor

Pot

1711: Stična; vstop v cistercijanski red

1714: Zagreb

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Nadbiskupijski arhiv Zagreb, knjiga mašniškega posvečenja I.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 59.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Pollini, Francesco

Franc

* Ljubljana, 1762

+ 1846

Poklic ali dejavnost

Skladatelj in učitelj klavirja v Milanu

Šolanje

Dunaj: študij pri Wolfgangu Amadeusu Mozartu

Poti

1786–1793: Ljubljana

Po 1793: Milano

Viri in literatura

Biggi Parodi, Elena. »Pollini, Francesco«. V: Grove Music Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Biggi Parodi, Elena. »Pollini, Francesco«. V: MGG Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Grdina, Igor. »Pollini med Ljubljano in Milanom«. V: Slovenska kronika XIX. Stoletja, Zv. 1, uredil Janez Cvirn, 288–289. Ljubljana: Nova revija, 2001-2003.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Klemenčič, Ivan. »Franc (Francesco) Pollini's Ancestors and His Early Career in Ljubljana«. V: Off-Mozart: glazbena kultura i "mali majstori" Srednje Europe 1750.-1820., uredila Vjera Katalinić, 139–152. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo in Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1995.

Klemenčič, Ivan. »Rod in ljubljanska leta Franca Pollinija«. Muzikološki zbornik 28, št. 1 (1992): 73–91.

Škrjanc, Radovan. »Skladatelj Francesco Pollini in Zoisov kulturni krog v Ljubljani«. Bilten 7 (2015): 22–25.

Polster, David

* pred 1660

+ po 1679

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Zaposlitev

Izdelovalec zvonov v Beljaku

Po 1660: Izdelovalec zvonov v Ljubljani

Dela

1661: cerkev sv. Križa v Jurjevici

1664: cerkev sv. Jakoba v Podbrezju

1668: cerkev sv. Marjete na Trati pri Velesovem

1668: cerkev sv. Mihaela v Zgornjem Duplju

Razno

1. 6. 1669: poroka z Nežo

Viri in literatura

Ribnica, cerkev sv. Križa, zvon, napis na zvonu.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Fabjančič, Vladislav. » Prvi ljubljanski livarji zvonov in topov «. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1, št.1 ( 1953) : 23–39 .

Gnirs, Anton. Alte und neue Kirchenglocken: mit Beiträgen zur Geschichte des Glockengusses und seiner Meister in den Gebieten nördlich wie südlich des Ostalpenlandes und an der Adria . Karlsbad, Leipzig: W. Heinisch, 1924 .

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Poludnik, Janez Anton

Joann. Antonius Poludnik

* Koroška, 1614

Poklic ali dejavnost

Violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pesnik

Šolanje

16. 11. 1631: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Ponte, Lorenzo da

Lesbonico Pegasio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Libretist

Pot

9. 1779–31. 12. 1781: Gorica

Razno

Član Accademie degli Arcadi Romano-Sonziaci v Gorici

Viri in literatura

Carter, Tim, in Dorothea Link. »Da Ponte, Lorenzo«. V: Grove Music Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Goldin Folena, Daniela. »Da Ponte, Lorenzo«. V: MGG Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Posch, Isaac

Posh

Bosch

Poschius

Possius

Isaacus Poschius

* Krems, 1591

+ 1622–4. 6. 1623

Poklic ali dejavnost

Pevec

Organist

Orglar

Skladatelj

Šolanje

1597–1606: protestantska šola v Regensburgu

Zaposlitev

1614: organist koroških deželnih stanov v Celovcu

Poti

5.1617–2.1618: popravilo glasbil v Gornjem Gradu in Novi Štifti

1621: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Ljubljani

1622: popravilo orgel v ljubljanski stolnici

Dela

1618: Musicalische Ehrenfreudt

1621: Musicalische Tafelfreudt

1623: Harmonia concertans

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Razno

2. 1618–4. 1618: poroka z Marijo Stružnik

Viri in literatura

Bischöfliche Zentralbibliothek-Proske-Musikbibliothek Regensburg, Isaac Posch, Musicalische Ehrenfreudt , 1618 , D-RP A.R. 424–428.

Frančiškanski samostan Ljubljana, knjižnica, Bosnia Seraphica Seu Chronologico–Historica descriptio Provintiae Bosnae dein Bosnae Croatiae Nunc Provinciae S. Crucis Croatiae Carnioliae Ordinis Minorum S. Francisci Strictoris Oservantiae nuncupatae in tres partes divisa.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Gornji Grad A, fasc. 72: Orgle 17. in 18. stol.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, kapiteljske seje, 1. junij 1622.

Stadtarchiv Regensburg, Historische Verein für Oberpflaz und Regensburg, Ms. R. 285/2 in 15.

Blankenburg, Walter in Metoda Kokole. »Posch, Isaac«. V: Grove Music Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Kokole, Metoda. Isaac Posch , » diditus Eois Hesperiisque plagis – slavljen v deželah Zore in Z atona« : Zgodnjebaročni skladatelj na Koroškem in Kranjskem. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU, 1999.

Kokole, Metoda. »Posch, Isaac«. V: MGG Online. Obiskano 18. aprila 2018.

Potočnik, Franjo Konrad, OFM

* Ljubljana, 4. 10. 1687

+ Ormož, 20. 8. 1737

Poklic ali dejavnost

Organist v frančiškanskem samostanu

1734/1735: kopist v Ormožu

Šolanje

1708–1710: študij filozofije v frančiškanski šoli v Zagrebu

1710–1714: študij teologije v frančiškanski šoli v Zagrebu

Poti

Ormož

Koprivnica

Virovitica

Ivanić

Remetinec

Križevci

Zagreb

Razno

20. 11. 1707: član frančiškanskega red v Ormožu

1712: mašniško posvečenje v Zagrebu

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Prag, Ana Katarina, OP

* Hrvaška, 21. 4. 1622

+ Radlje ob Dravi, domnevno 1708

Poklic ali dejavnost

Učenka glasbe

Šolanje

Praga: izobrazba v glasbi

Pot

1639: Radlje ob Dravi; vstop v dominikanski samostan

Razno

Bila je baronica.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Prandsteyrl, Pavel

Prandtsteyrl

* Bavarska

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Zaposlitev

Pred 1707: organist na Ptuju

1716–12. 1721: organist v ljubljanski stolnici

Pot

1707: Ljubljana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Prensteiner, Ana Marta, OP

Ana Katarina

* Gradec, 1626

+ Radlje ob Dravi, 30. 6. 1678

Poklic ali dejavnost

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Organistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1650: Radlje ob Dravi; dominikanski samostan

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Promberger, Johann Michael

Mihael Promberger

Poklic ali dejavnost

Založnik

Knjigotržec

Pot

1765–1792: Ljubljana

Dela

1776: 70 notnih izdaj

1784: Zwölf deutsche Lieder aufs Klavier gesammelt, aus den neuesten und besten Gedichten

Viri in literatura

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.

Dular, Franja. »Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2000.

Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain. Auf das 1775ste -1776ste Jahr. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:SPR-56Z3BAYV?&language=eng.

Puliti, Gabriello, OFMConv

da Montepulciano

Gabrielis de Pulitis

* Montepulciano, ok. 1580

+ Trieste, 19. 6. 1644

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Šolanje

Ok. 1590: šola Lo Studio di Santa Croce v samostanu Santa Croce v Firencah

Zaposlitev

1600: kapelnik v kraju Pontremoli

1602: organist v frančiškanskem samostanu v kraju Piacenza

1605: kapelnik in organist v kraju Muggia

1608–1609, 1613–1620, 1622–1624: organist v koprski stolnici

31. 5. 1609, 1630–1638: organist v stolnici sv. Justa v Trstu

1621: organist in kapelnik v kraju Labin

Pot

1. 1604: Pula; minoritski samostan

Dela

1600: Sacrae modulationes

1602: Integra omnium solemnitatum vespertina psalmodia

1604: Madrigali pastorali a 5

1605: Scherzi, capricci et fantasie

1609: Baci ardenti

1612: Ghirlanda odorifera

1614: Psalmodia vespertina

1614: Sacri concentus

1615: Lunario armonico perpetuo

1618: Fantasie, scherzi et capricci

1618: Salmi e litaniae della Madonna a 5 voci

1620: Lilia convallium

1620: Pungenti dardi spirituali

1620: Sacri accenti

1621: Armonici accenti

1622: Celesti ardori; libro quinto delli concerti a una voce sola di tenore

1624: Il secondo libro delle messe a quattro voci, una concertata, e l'altra da choro, con il basso continuo per sonar nell'organo

1635: Salmi Dominicali Concertati con il Magnificat a 4. voci, & Basso per l'Organo

Secondo Lunario a 2. 3. & 4. voci

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Viri in literatura

Biblioteca Capitolare e Archivio del Duomo Modena, Gabriello Puliti, Psalmodia vespertina, omnium solemnitatum totius anni iuxta ritum Sacrosanctae Romanae Ecclesiae, quatuor vocibus paribus concinenda, una cum parte organica, opera XIII , 1614 , RISM A/I: P 5651.

Biblioteca Comunale Trento, Gabriello Puliti, Salmi Dominicali Concertati con il Magnificat a 4. voci, & Basso per l'Organo , 1635 , RISM A/I: P 5660 .

Biblioteca della Fondazione Giovanni Scaramangà di Altomonte, Gabriello Puliti, Fantasie, Scherzi et Capricci, da sonarsi in forma di Canzone, con un Violino solo overo Cornetto, con il Basso principale accommodato in dua modi, uno al suoluoco, l'altro alla quinta alta, overo quatra bassa come piu piacera al perito Organista, & comporter a lo strumento , 1624 , RISM A/I: P 5659.

Biblioteca nazionale centrale Firenze, Gabriello Puliti, Sacri concentus, unis, binis, ternique vocibus, una cum parte organica, opera XIIII , 1614 , RISM A/I: P 5652.

The British Library, Gabriello Puliti, Baci ardenti. Secondo libro de madrigali a cinque voci , 1609 , RISM A/I: P5649 .

The British Library, Gabriello Puliti, Lilia convallium Beatae Mariae Virginis. Libro terzo delli concerti a una voce, canto, over tenore, accomodati per qual si voglia stromento , 1620 , RISM A/I: P 5655.

The British Library, Gabriello Puliti, Pungenti dardi spirituali a una voce sola, canto o tenore, con il basso soto da sonare in qual si voglia strumento chorista , 1618 , RISM A/I: P 5654 .

The British Library, Gabriello Puliti, Sacri accenti. Libro quatro delli concerti a una voce, canto, over tenore, accomodati per qual si voglia stromento , 1620 , RISM A/I: P 5656.

Museo internazionale e biblioteca della musica di Bologna, Gabriello Puliti, Armonici accenti, voce sola, per cantar nel chitarrone, & in altri strumenti musicali , 1621, RISM A/I: P 5657.

Museo internazionale e biblioteca della musica di Bologna, Gabriello Puliti, Integra omnium solemnitatum vespertina psalmodia, quinis vocibus concinenda , 1602 , RISM A/I: P 5647 .

Museo internazionale e biblioteca della musica di Bologna, Gabriello Puliti, Lunario armonico perpetuo, calculato al meridiano, & clima delle principali citta d'Italia , 1615, RISM A/I: P 5653.

Museo internazionale e biblioteca della musica di Bologna, Gabriello Puliti, Sacrae modulationes, quae vulgo motecta nuncupantur, quatuor, & quinis vocibus concinendem . 1600 , RISM A/I: P 5646.

Museo internazionale e biblioteca della musica di Bologna, Gabriello Puliti, Scherzi, capricci et fantasie, per cantar a due voci . 1605 , RISM A/I: P 5648.

Nationalbibliothek Wien, Musiksammlung, Gabriello Puliti, Ghirlanda odorifera, di varij fior tessuta, cioe mascherate a tre voci, libro primo , 1612, S.A.79.C.26, RISM A/I: P 5650.

Westminster Abbey Library, Gabriello Puliti, Il secondo libro delle messe a quattro voci, una concertata, e l'altra da choro, con il basso continuo per sonar nell'organo, 1624, RISM A/I: P 5658.

Bujić, Bojan, in Ivano Cavallini. »Puliti, Gabriello«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Mischiati, Oscar. Indici, cataloghi e avvisi degli editori e librai musicali italiani dal 1591 al 1798 . Firence: L.S. Olschki, 1984.

Stipčević, Ennio. »Puliti, Gabriello«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Wessely, Othmar. Neues historisch - biographisches Lexicon der Tonkünstler (1812–1814) . Gradec: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1966 .

Radi., An. Cherubini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija

Pot

1796: Ljubljana; pevka v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Radi., Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Angela Mingottija

Dela

3. 1. 1778: gledališče San Benedetto v Benetkah; pevec v operi Medonte, re di Epiro in Teatro

1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Wikipedia. »Giacomo David«. Obiskano 24. avgusta 2017. http://en.wikipedia.org/wiki/Giacomo_David .

Radicchi, Giulio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Tenorist

Zaposlitev

1805: pevec v operni skupini Giuseppa Durelija

Pot

1805: Ljubljana; Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Raditschnig, Marija Barbara, OP

Radičnik

Klara

* Eberndorf, 25. 4. 1674

Poklic ali dejavnost

Organistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Instrumentalistka

Altistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Šolanje

Pred 1691: glasbeno izobraževanje (4 leta)

Poti

Pred 1691: benediktinski samostan v Šentjuriju ob Dolgem jezeru

1691: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Sorodstvo

Sestra: Marija Rozalija Raditschnig

Povezane osebe

Marija Rozalija Raditschnig

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Raditschnig, Marija Rozalija, OP

Radičnik

* Eberndorf, 1676

Poklic ali dejavnost

Pevka

Šolanje

Pred 1693: glasbeno izobraževanje

Pot

1693: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Sorodstvo

Sestra: Marija Barbara Raditschnig

Povezane osebe

Marija Barbara Raditschnig

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Räher, Hans

* domnevno v Ljutomeru

+ Gradec, 12. 12. 1656

Zaposlitev

1618: mestni glasbenik v Gradcu

Mestni čuvaj v Gradcu

Viri in literatura

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Raimundi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1788: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1788: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Ramboni, Ludwig

Luvigi Ramponi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1795: pevec v operni skupini Giuseppa Piovania

Pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija.

Poti

1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati

1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Rappolt, Rudolf

Rudolf Rapold

Rudolph Rapoldt

* Švica

Poklic ali dejavnost

1664–1688: orglar v mestu Bruck an der Mur

Šolanje

Weiz: domnevno pripravnik v orglarski delavnici Michaela Stanga

Delo

1668: pozitiv za grad Borl v Dolanah

Razno

Pred 1674: poroka z neko Catharino, domnevno vdovo Michaela Stanga

15. 11. 1676: poroka s Catharino Holl

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Croatia«. V: The Org an: An E ncyclopedia, uredila Douglas Bush in Richard Kassel, 129–131. New York: Routledge, 2006.

Blažeković, Zdravko. »Orgel«. V: MGG Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Klemm, Miroslav, in Zdenko Kušćer. Pozitiv Rudolfa Rapoldta u gradskom muzeju Varaždin 1668-2007. Varaždin: Gradski muzej Varaždin i Atelier Heferer, 2007.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Raumschüssel, Benedikta Kostancija, OP

* St. George Fortress (domnevno Sveti Juraj na Bregu, Hrvaška), 1665

Poklic ali dejavnost

Redovnica

Učenka glasbe

Šolanje

Pred 1682: glasbeno izobraževanje v kraju St. George Fortress

Pot

1682: članica dominikanskega samostana v Radljah ob Dravi

Razno

Bila je baronesa.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Rausch, Heinrich

Henrik Rausch

* Schaxenseitsch (Nemčija), 1684

+ Laibach (Labacum, Ljubljana), 15.05.1732

Pokopan: Ljubljana, Frančiškanski samostan, 1732

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

1718: družabnik zvonarja Casparusa Franchija v Ljubljani

Dela

1727: Hraše pri Smledniku

1728: Zgornje Pirniče, Stara Oselica

1729: Forum Novum, Tržič, Fara pri Kočevju, Hinje

Razno

16. 2. 1728: pridobil mestne pravice mesta Ljubljana

Povezane osebe

Gašpar Franchi

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, rokopis Vladislava Fabjančiča, »Ljubljanski livarji zvonov in topov«, rkp, enota 39.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Walter, Karl. Glockenkunde . Regensburg: Pustet, 1913.

Rebernigg, Andrija Toma, OFM

* Kamnik, 10. 10. 1780

+ Karlovec, 14. 4. 1830

Poklic ali dejavnost

Učitelj

Organist

1803: duhovnik

Poti

1820: Trsat

1823–1830: Karlovec

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Reid, Zacharias

Caharia Reith

Zaharija Reid

* Zinnberg, ok. 1713

+ Ljubljana, 5. 3. 1773

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Zaposlitev

Pomočnik pri zvonarju Antoniusu Samassi

Dela

Več kot 90 zvonov za cerkve po današnji Sloveniji (Griže pri Celju, Šentjur, Mirna Peč, Dob, Šentvid pri Stični, Zavodnje pri Šoštanju, Hočevje, Videm–Dobrepolje, Brdo pri Lukovici, Troščine pri Polici, Bohinjska Bela, Slivna, Vače)

Sorodstvo

Nečak: Johannes Reith

Razno

13. 3. 1752: pridobil mestne pravice mesta Ljubljana

20. 12. 1754: prevzel livarno zvonov Antoniusa Samasse

Po smrti je delavnico prevzel nečak Johannes Reith.

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, rokopis Vladislava Fabjančiča, »Ljubljanski livarji zvonov in topov«, rkp, enota 39.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Jevnikar, Martin, ur. Primorski slovenski biografski leksikon. Zv. 13. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Reisinger, Johann
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Reisinger, Marija
Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Reith, Johannes

Johannes Reitt

Janez Reid

* Bregenz, ok. 1745

+ Ljubljana, 4. 12. 1783

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov v Ljubljani

Šolanje

Ok. 1755: vajenec pri stricu Zachariasu Reidu

Delo

Zvonovi v krajih: Fara pri Kočevju, Dobrnič, Kleč, Planina pri Črnomlju, Mozelj, Gatina pri Žalni, Kamnica pri Šentjanžu, Smuk pri Semiču, Sela pri Šmarju-Sap, Bukov Vrh pri Poljanah, Moravče, itd.

Razno

Ok. 1755: Ljubljana

27. 3. 1778: meščanske pravice mesta Ljubljana

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Rezze, Michael, OFM

* Kranj, ok. 1634

+ Karlovec, 5. 2. 1682

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

1661: Kranjska; vstop v frančiškanski red

Razno

1661–1682: član frančiškanskega samostana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Richter, Melchior, OSB

* Koroška, 1628

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Zaposlitev

Pred 1648: član benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini

Pot

28. 10. 1648: Gradec; Ferdinandeum

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ricoboni, Ang.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Giuseppeja Bartolinija

Pot

1787: Ljubljana; opera Li due castellani burlati

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, Libreto Li due castellani burlati, 1787.

Ridl, Poliksena Rebeka, OP

* Salzburg

Poklic ali dejavnost

Timpanistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Instrumentalistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Altistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Poti

1689–1726: vstop v dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

1700: članica dominikanskega samostana v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika, 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Ripscherus, Matija

Matija Ripšer

Poklic ali dejavnost

Chori magister

Duhovnik

Zaposlitev

24. 4. 1608–17. 10. 1608: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

10. 1608: vikar v kraju Arnfels

17. 10. 1608–1616: misijonar v kraju Ausee pri Linzu

Razno

1606: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Riser, Johann Christian

Janez Kristijan Riser

Joannes Riser

* Mašelj, ok. 1726

+ Zagreb, 25. 5. 1775

Poklic ali dejavnost

1752–1764: izdelovalec zvonov v Kranju

Poti

Kranj

1765: Zagreb

Delo

Zvonovi v krajih: Hotemaže, Šenčur, Hrastje, Tenetiše, Jarčje Brdo, Drulovka, Podkoren, Ribno pri Bledu, itd.

Razno

5. 1751: poroka z Lucio D. v ljubljanski stolnici

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Nikolaj, poročni register, 08.05.1751.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Dočkal, Kamilo. Naša zvona i njihovi lijevaoci. Zagreb : Narodna tiskara, 1942.

Rizzi, Gašper

Ritius

* Gorica

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1621: »ludirector« v Gornjem Gradu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Römer, Anton Josef

Remer

* Brno, 1704

+ Gradec, 14. 7. 1779

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Šolanje

Gradec: pomočnik orglarja Johanna Cyriacusa Wernerja

Dela

1751: orgle za cerkev sv. Mohorja in Fortunata v kraju Šoštanj

1753: orgle za cerkev v kraju Sankrt Ruprecht an der Raab

1753: orgle za župnijsko cerkev v kraju Fürstenfeld

1756: orgle za cerkev v kraju Sankt Nikolai ob Draßling

1757: orgle za cerkev v kraju Niklasdorf

1759: orgle za župnijsko cerkev v kraju Schwanberg

1761: orgle za cerkev sv. Marije v kraju Trški Vrh pri Krapini

1762: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v kraju Osijek

1762: orgle za župnijsko cerkev v kraju Zlatar

1762: popravilo orgel v cerkvi v kraju Fürstenfeld

1763: orgle za cerkev v kraju Szécsisziget

1763: orgle za cerkev sv. Magdalene v kraju Hum Košnički pri Krapini

1764: orgle za cerkev v kraju Tržišče pri Rogaški Slatini

1765: orgle za cerkev sv. Martina v kraju Varaždinske Toplice

1766: orgle za cerkev v kraju Sopot

1768: orgle za cerkev v kraju Donja Stubica

1768: popravilo orgel v cerkvi v kraju Frauenberg pri Leibnitzu

1771: orgle za župnijsko cerkev v kraju Feldbach

1771: orgle za graško stolnico

1772: orgle za cerkev v samostanu v kraju Rein

1773: orgle za cerkev sv. Jožefa v kraju Schwanberg

1773: orgle za cerkev v kraju Pernegg

1774: orgle za cerkev v kraju Übelbach

1774: orgle za cerkev v kraju Pickelbach

1775: orgle za cerkev v kraju Frauenberg – Maria Rehkogel

1775: orgle za cerkev v kraju St. Marein bei Gradec

1776: orgle za dvor kanonikov v Gradcu

1776: orgle za cerkev v kraju Burgau

1777: orgle za cerkev v kraju Sankt Marein im Mürztal

[S. A.]: orgle za cerkev v kraju Piber

[S. A.]: orgle za cerkev sv. Ožbalta v kraju Kapfenberg

Razno

19. 4. 1750: poroka z vdovo orglarja Johanna Cyriacusa Wernerja

1750: prevzem orglarske delavnice Johanna Cyriacusa Wernerja

Pred 1757: smrt prve žene

1757: poroka s Theresio

Viri in literatura

Allmer, Gottfried. »Der Grazer Orgelbauer Anton Josef Römer und seine Arbeiten in Ungarn und Kroatien.« Principal 1 (1997) : 65–69 .

Federhofer-Königs, Renate. »Römer«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Federhofer-Königs, Renate. »Römer«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Sevšek, Barbara. »Orgle v župniji sv. Mihaela v Šoštanju«. Cerkveni glasbenik 87, št. 10–12 (1994 ): 76–82 .

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Romani, Angiola

Angela Romani

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Pietra Mingottija

Pot

1742: Ljubljana; operna gostovanja

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Roselli, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1766: Ljubljana; opera L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Rosenberg, Jožefa Terezija baronesa, OP

Josefa von Rosenberg

* Koroška, 1667

+ Radlje ob Dravi, 1723

Poklic ali dejavnost

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Instrumentalistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Organistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1674: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Orožen, Ignacij. Das Bisthum und die Diözese Lavant: Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und Zirkoviz. Maribor: Verlag des F. V. Lavant, 1875 .

Rosich, Pablo

Paolo Rosich

* Španija, 1780

+ po 1832

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Libretist

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Giuseppa Durellia.

Poti

Pevec v opernih hišah v Italiji, New Yorku, Lisboni, Londonu, Madridu

1807: Ljubljana; opera Gli Oppositi caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Mesa, Franklin. Opera: An Encyclopedia of World Premieres and Significant Performances, Singers, Composers, Librettists, Arias and Conductors, 1597–2000. Jefferson: McFarland & Company, 2007 .

Wikipedia. »Paolo Rosich«. Obiskano 3. avgusta 2014. http://en.wikipedia.org/wiki/Paolo_Rosich.

Rosse, Pietro

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

Po 1765: Ljubljana; opera La Nanete, o sia la Nanina

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Rossi, Giovanna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Pietra Mingottija

Pot

1742: Ljubljana

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Roßl, Wolfgang

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1776: Ljubljana

Viri in literatura

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Rotenburger, Paul

Paul Rottenburger

Paul Rottenberger

Paul Rottendorfer

* Salzburg, 28. 11. 1598

+ Salzburg, 2. 10. 1661

Poklic ali dejavnost

Orglar v Salzburgu in na Koroškem

Šolanje

Orglarstvo pri očetu Leopoldu Rotenburgerju

Pot

1630: Celovec

Dela

1627: orgle za župnijsko cerkev v kraju Mariapfarr

1631: orgle za cerkev benediktinskega samostana v Arnoldsteinu

1641: orgle za cerkev sv. Marije na Bledu

1647: orgle za cerkev benediktinskega samostana v Sankt Lambrechtu

1649: orgle za cerkev sv. Blaža v Salzburgu

1649: orgle za cerkev sv. Sebastijana v Salzburgu

1650: orgle za župnijsko cerkev v kraju Weildorf

1651: popravilo orgel v župnijski cerkvi v kraju Straßwalchen

1652: popravilo orgel v podružnični cerkvi v kraju Irrsdorf

1652: orgle za cerkev v kraju Laufen

1653: popravilo orgel v župnijski cerkvi v kraju Tittmoning

1656: orgle za župnijsko cerkev v kraju Merano

1658: orgle za župnijsko cerkev v kraju Werfen

1660: orgle za cerkev sv. Andreja v kraju Berchtesgaden

1661: orgle za župnijsko cerkev v kraju Stuhlfelden

Sorodstvo

Oče: Leopold Rotenburger

Brat: Mathias Rotenburger

Razno

Prevzel je delavnico očeta Leopolda Rotenburgerja

Sprva je deloval skupaj z bratom Mathiasom Rotenburgerjem

Viri in literatura

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Novak, Peter. »Orgle v dekaniji Radovljica«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2000 .

Wikipedia. »Paul Rotenburger«. Obiskano 22. julija 2017. http://de.wikipedia.org/wiki/Paul_Rotenburger .

Ruffatti, Anton
Poklic ali dejavnost

Violinist

Zaposlitev

Do 11.1801: prvi violinist v kapeli ljubljanske stolnice

22. 11. 1802: prvi violinist v kapeli ljubljanske stolnice

Pot

11. 1801: Dunaj

Viri in literatura

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Rugiero, Bartolo

Bortolo Ruggiero

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v skupini Carla Sabbionia

Pot

1773: Ljubljana; plesalec v operah La Buona figliuola in La Locanda

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Rumpler, Georg

Georgius Rumpler

Jurij Rumpler

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

12. 1675: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Sabbioni, Carl

Carlo Sabbioni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Vodja plesne skupine, v kateri so plesali: Bartolo Rugiero, Margaritta Sabbioni, Margarita Fusi, Filippo Tomasini, Santa Spontini.

1773: plesalec v operni skupini Gaetana Pecisa

Pot

1773: Ljubljana; plesalec v operah La Buona figliuola in La Locanda

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Filippo Tomasini

Santa Spontini

Margaritta Sabbioni

Margarita Fusi

Bartolo Rugiero

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Sabbioni, Margaritta

Margarita Sabioni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v skupini Carla Sabbionija

Pot

1773: Ljubljana; plesalka v operah La Buona figliuola in La Locanda

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Saghar, Toma, OFM

* 1688

+ Ljubljana, 21. 12. 1762

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja in orgel

Zborovodja

Poti

1717–1756, 1749–1752: Nazarje

1741–1744, 1752, 1753–1756: Ljubljana

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Salimbeni, Felice

Felix Salimbeni

* Milano, ok. 1712

+ Vrhnika, 16. 10. 1751

Pokopan: Vrhnika, cerkev sv. Pavla, 18. 10. 1751

Poklic ali dejavnost

Kastrat

Šolanje

Študent Nicola Porpore

1731: Rim; debitant v operi Cajo Fabricio Johanna Adolfa Hasseja

Zaposlitev

1731–1739: služil pri cesarju Karlu VI. na Dunaju

1737: potovanje iz Dunaja do Bologne

Po bivanju v Bologni je pel v opernih hišah v Berlinu in Dresdnu

1743–1750: dvor Friderika Velikega v Berlinu

1750: podpis pogodbe za kraljevo gledališče v Dresdnu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnija Vrhnika, 1. mrliška knjiga 1662–1757.

Brandt, Stefan. »Salimbeni, Felice«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

»Salimbeni (1712–1751)«. V: Haendel.it: Il primo grande sito Italiano dedicato a G. F. Handel e alla Musica Barocca. Obiskano 5. decembra 2004. http://www.haendel.it/interpreti/old/salimbeni.htm .

Heriot, Angus. The Castrati in Opera. London: Secker & Warburg, 1956.

Hiller, Johann Adam. Treatise on V o cal Performance and O rnamentation. Cambridge: Cambridge University Press, 2004.

Ogrin, Rafael. »Felice Salimbeni«. Kronika: Č asopis za slovensko krajevno zgodovino 8, št. 2 (1960) : 129 .

Rosselli, John. »Salimbeni, Felice«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Salzburgerin, Anna, OSU

M. Angela Ana Salzburger

* Tirol, 1689

+ Ljubljana, 2. 12. 1759

Poklic ali dejavnost

Pevka korala

Razno

25. 7. 1709: vstop v uršulinski red v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Samassa, Anton

Antonius Samassa

* Forni Avoltri, 1701

+ Ljubljana, med 6. in 12. 1750

Poklic ali dejavnost

1741: prevzel delavnico Jožefa Samasse

Izdelovalec zvonov v Ljubljani

Delo

Zvonovi v krajih: Sora, Rosalnice (Tri Fare), Metlika, Žalna, Borovnica, Rateče, Trebnje, Zasip pri Bledu, Vipava itd.

Sorodstvo

Brat: Jožef Samassa (*1692)

Sin: Janez Jakob Samassa

Nečak: Jožef Samassa (*1718)

Razno

Učitelj nečaka Iosephusa Samasse

19. 2. 1742: pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

1749: družabniška pogodba z nečakom Jožefom Samasso (*1718)

1750: delavnico prevzame Jožef Samassa (*1718)

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Kranjec, Silvo. » Samassa, rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 31. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/ .

Samassa, Janez Jakob

Ioannes Iacobus Samassa

* Forni Avoltri, 1744

+ Ljubljana, 17. 8. 1803

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Šolanje

1759–1764: pomočnik graškega zvonarja Martina Feltla

1764–1767: pomočnik neznanih zvonarjev na avstrijskem in bavarskem

Zaposlitev

1767: prevzem delavnice ljubljanskega zvonarja Balthasara Thaddaeusa Schneiderja

Delo

Izdelal več kot 300 zvonov za kraje: Črnuče, Lancovo pri Radovljici, Polica, Rašica, Stražišče, Ribnica, Log pri Vipavi, Kamnik, Nova Štifta pri Sodražici, Banja Loka, Semič, Javor, Koprivnik v Bohinju, Mali Lipoglav.

Sorodstvo

Oče: Anton Samassa

Razno

21. 11. 1768: poroka z vdovo Balthasara Thaddaeusa Schneiderja, Marijo Ano Schneider

6. 3. 1769: pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

1771: poroka s Frančiško Ksaverijo Schiffrer

Član Philharmonische Gesellfschaft v Ljubljani

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Kranjec, Silvo. » Samassa, rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 31. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/ .

Samassa, Jožef

Iosephus Samassa

* Forni Avoltri, 1718

+ Ljubljana, 15. 10. 1751

Poklic ali dejavnost

Zvonar

1750: prevzem delavnice Antona Samasse

Šolanje

Do 2. 7. 1740: učenec pri stricu Antonu Samassi

Pot

Ok. 1735: Ljubljana

Delo

Ni izdelal veliko zvonov.

Zvonove je izdelal za kraje: Duplje, Dolenja vas pri Ribnici, Višnja Gora, Koprivnik pri Kočevju, stolnica v Ljubljani, Samotorica, Vinje, Golek itd.

Sorodstvo

Stric: Anton Samassa

Razno

9. 3. 1750: pridobitev meščanskih pravic mesta Ljubljana.

Konec 1751: prodaja livarne Zaharijasu Reidu in Lenartu Dicornu.

1754: livarno povsem prevzame Zaharijas Reid.

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Kranjec, Silvo. » Samassa, rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 31. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/ .

Samassa, Jožef

Iosephus Samassa

* Cormons, 1692

+ Ljubljana, 22. 9. 1741

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Delo

Zvonovi za kraje: Gornji Rogatec, Cerovo pri Grosuplju, Zavratec, Lozice pri Vipavi, Štefanja Gora, Cerklje, Mali Gaber itd.

Sorodstvo

Brat: Anton Samassa

?: Gašper Franchi

Razno

15. 3. 1734: pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

1734: prevzel delavnico Casparusa Franchija

15. 10. 1734: poroka z Ano Marijo Elizabeto Steyerer

Po 1741: prevzame delavnico brat Anton Samassa

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Kranjec, Silvo. » Samassa, rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 31. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/ .

Sandrini, Paolo

* Gorizia, 1782

+ Dresden, 15. 11. 1813

Poklic ali dejavnost

Flavtist

Oboist

Skladatelj

Kitarist

Zaposlitev

1808: oboist v saški narodni glasbeni kapeli v Dresdnu

9. 11. 1800–1806: oboist v ljubljanski stolnici

1806–1808 učitelj kitare v Pragi

Viri in literatura

Gassner, Ferdinand Simon. Universal-Lexikon der Tonkunst. Stuttgart: F. Köhler, 1849 .

Škulj, Edo. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Ljubljana: Družina, 2005.

Scaller, Sebastian

Sebastianus Scaller

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

8. 1675: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Scardavi, Giuseppe

Scardovi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1773: pevec v operni skupini Gaetana Pecisa

Pot

1773: Ljubljana; pevec v operah La Locanda in La buona figliuola

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Schantroch, Georg
Poklic ali dejavnost

Impresarij

Dirigent

Baritonist

Zaposlitev

Vodja operne skupine, katere člani so bili: Böhm, Haselbeck, Theresa, Cormundy, Joseph Anton, Sophia Hirsch, Nanette Anton, Thym, Joseph Wurschbauer, Marija Reisinger, Johann Reisinger, Josepha Müller, Thomas Freymüller

Poti

1798–1800, 1801–1802: Ljubljana

Dela

25. 12. 1801: Schöpfung

1800: Die Lederers Tochter oder Der weibliche Kadet

Sorodstvo

Žena: Therezija Schantroch

Razno

S Schantrochom je sodeloval Dusík.

Povezane osebe

Theresa

Böhm

Cormundy

Joseph Anton

Sophia Hirsch

Nanette Anton

Thym

Joseph Wurschbauer

Marija Reisinger

Johann Reisinger

Josepha Müller

Thomas Freymüller

Joseph Anton Haselbeck

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27.12.1801.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Zauberflöte, 1. in 2.12.1801.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Zauberzithetr oder Caspar der Fagotist, 22.01.1803.

Narodni muzej Slovenije, Radics, Theaterliches Verdächtnitz oder Denkmal der Dankbarkeit.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

»Ständisches Theater zu Laibach in Krain«. Dramaturgisches Journal für Deutschland, št. 19 (1802): 297.

Schantroch, Terezija

Theresa

Thereska

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Georga Schantrocha

Poti

1801, 1803: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Georg Schantroch

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27.12.1801.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Zauberzithetr oder Caspar der Fagotist, 22.01.1803.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Schehl, Karl

Karl Schnell

Carl Schehl

Karl Spel

* Dunaj, 1783

+ Gradec, 1846

Poklic ali dejavnost

1814: orglar v Gradcu

Dela

1824: orgle za cerkev sv. Jurija v Šentjurju pri Celju

Ok. 1830: orgle za cerkev sv. Urha v Strojni

Ok. 1830: orgle za cerkev sv. Danijela v Šentanelu pri Prevaljah

1833: orgle za cerkev sv. Magdalene v Javorju pri Črni na Koroškem

1836: orgle za cerkev Svete Trojice v Zgornji Polskavi

1840: orgle za cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli

[S. A.]: orgle za župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Zavrču

Sorodstvo

Sin: Franz Schehl

Razno

1846: delavnico prevzame Franz Schehl

Povezane osebe

Franz Schehl

Viri in literatura

Allmer, Gottfried. »Hartberg.« Principal 1 (1997): 29–34.

Bizjak, Milko, in Edo Škulj. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 .

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Rožanc, Suzana. »Orgle v dekaniji Šmarje pri Jelšah«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2003.

Schenk, Aegidius, OFMConv

Franz Joseph Schenk

Egidius

Ägidius

* Burgau, 2. 11. 1719

+ Gradec, 9. 1. 1780

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Šolanje

1736: študent na univerzi v Gradcu

Zaposlitev

1764–1767: organist v minoritskem samostanu na Ptuju

Poti

1759–1761: neznani samostan na Štajerskem

1761–1764: minoritski samostan v Gradcu

1764–1767: minoritski samostan na Ptuju

Razno

1738: član minoritskega reda v Gradcu

Viri in literatura

Benczik, Edeltraud. Ägidius Schenk als Messenkomponist: Ein Beitrag zur Musikpflege der steirischen Minoriten. Doktorska disertacija, Univerza v Gradcu, 1972.

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002-2006.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Scherbaum, Anton

* Češka, 1750

Poklic ali dejavnost

Kapelnik

Zaposlitev

Maribor: kapelnik tretjega regimenta (regiment Terzi)

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Schikaneder, Eleonora

Artim

* Herrmanstadt, 1752

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanedra

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Emanuel Schikaneder

Razno

1770: debitantka

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. Obiskano 4. oktobra 2017. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Schikaneder, Emanuel

* Straubing, 1. 9. 1751

+ Dunaj, 21. 9. 1812

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Plesalec

Skladatelj operet

Libretist

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine, v kateri so delovali: Zielhart, August Huber, Moll, Helmböck, Kopp, Hökl, Johann Peter Hermann, Lene, Wallerscheng, Kaffka, Maresquelle, Kopp, Franz Strom, Werner, Michel, Michel Huber, Hökl, Spozzi, Helmböck, Löffler, Johann Peter Ioos, Moll, Jakob Strom, Hutti, Bittner, Rosengerger, Magg

Poti

12. 1779–4. 1780: Ljubljana; Stanovsko gledališče

1781/1782: Ljubljana; Stanovsko gledališče

Dela

1779–1782: Les deux chasseurs et la latière

1779–1782: Ariadna na Naksu

1779–1782: La pescatrice ovvero L'erede riconosciuta

1779–1782: La Frascetana

1779–1782: Die Pilgrime von Mekka

1779–1782: Gli Stravaganti

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Sorodstvo

Žena: Eleonora Schikaneder

Povezane osebe

Eleonora Schikaneder

Helmböck

Michel

Michel Huber

Moll

Franz Strom

Spozzi

Jakob Strom

Maresquelle

Hutti

Johann Peter Ioos

Kopp

Hökl

Bittner

August Huber

Hökl

Kopp

Lene

Moll

gospodična Werner

Johann Peter Hermann

Helmböck

Rosengerger

Magg

Löffler

Wallerscheng

Zillhart

Theresia Kaffka

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. Obiskano 4. oktobra 2017. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Branscombe, Peter. »Schikaneder, Emanuel«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Hinrichsen, Hans-Joachim. »Schikaneder, Emanuel ». V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. Obiskano 4. oktobra 2017. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. Obiskano 4. oktobra 2017. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .

Wikipedia. »Emanuel Schikaneder.« Obiskano 5. marca 2015. http://en.wikipedia.org/wiki/Emanuel_Schikaneder.

Schimpfius, Christophorus

* Maribor, 1617

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Šolanje

25.11.1640: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Schinotti, Giovanni

* Italija (domnevno Neapelj)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1781: pevec v operni skupini Giovannija Domenica Negrija v Gorici

Pot

1781: selitev iz Bologne v Gorico; pevec v operi L'Italiano in Londra

Sorodstvo

Žena: Teresa Schinotti

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Teresa Schinotti

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Schinotti, Teresa

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1781: pevka v operni skupini Giovannija Domenica Negrija v Gorici

Pot

1781: selitev iz Bologne v Gorico

Sorodstvo

Mož: Giovanni Schinotti

Povezane osebe

Giovanni Schinotti

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Schlibnigkh, Martin

Martinus Schlibnigkh

* Kamnik, 1639

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

29. 10. 1660: Ferdinandeum v Gradcu

Poti

1660: Gradec

1663: Kamnik

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Schmidl

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Tenorist

Zaposlitev

Član Fraslove gledališke skupine

Poti

1800/1801, 1803–1804, 1806–1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Schneider, Baltazar Tadej

Balthasar Thaddaeus Schneider

* 1738

+ Ljubljana, 13. 12. 1767

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov v Ljubljani

Delo

Zvonovi za kraje: Cvišlerji, Leskovec, Martinja vas, Dedni Dol, Višnja Gora, frančiškanski samostan v Ljubljani, Zali Log, Stari trg pri Ložu, itd.

Razno

30. 4. 1761: poroka z Marijo Ano Schneider

18. 1. 1763: meščanske pravice mesta Ljubljana

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Lisac, Ljubomir Andrej. » Schneider, rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 31. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ .

Schöberl, Peter
Poklic ali dejavnost

Glasbenik v Mariboru

Zaposlitev

Nočni čuvaj v Mariboru

Razno

1629: poroka v Gradcu

Viri in literatura

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Scholz, Anton

Anton Scholtz

* domnevno 1756

+ Celje, 4. 10. 1802

Poklic ali dejavnost

Orglar

Zaposlitev

Ok. 1782: prevzem delavnice Johanna Franza Janetschekha

Delo

1781: orgle za cerkev sv. Egidija v Šentilju pri Dramljah

1782: orgle za cerkev sv. Marije v Marija Dobju pri Dramljah

1782: orgle za cerkev sv. Nikolaja na Gori Oljka

1782: orgle za župnijsko cerkev v Ribnici

1782: orgle za podružnično cerkev v Dolu

1784: orgle za župnijsko cerkev v kraju Poljanica Bistranska

1784: orgle za grad v Gornji Bistri

1785: orgle za podružnično cerkev v Volavju

1787: orgle za cerkev v Gotalovcu pri Zajezdi

Ok. 1790: orgle za cerkev sv. Križa v Križu

8. 1. 1793: orgle za cerkev sv. Elizabete v Ljubnem pri Savinji

1793: orgle za cerkev v kraju Poljanica Bistranska

1794: orgle za cerkev sv. Petra v Olešču

1797: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Hrvatski Kostajnici

1799: orgle za župnijsko cerkev v Sveti Nedjelji

Razno

Poroka z neko Elizabeto v Celju

1787: pridobitev meščanskih pravic mesta Celje

Viri in literatura

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. »Orgel«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Scholz, Gottfried

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppejem Calvom

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Scholz, Josepha

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Pevka

Zaposlitev

1803–1807: solastnica gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana; operno gostovanje

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Scholz, Wenzeslaus

Wenzel

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calvijem

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Schrott, Corbinian
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27.12.1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Schrott, Friedrich

Fridericus Schrott

+ Celje, 1623

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitki cerkvi v Gradcu

Pravnik

Šolanje

24. 1. 1639: Ferdinandeum v Gradcu

Doktor prava

Pot

1639: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Schubiz, Matthias
Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

23. 10. 1671: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

V Gradec je pripotoval iz Ljubljane

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Schumi, Sebastian

Sebastianus Shumj

Sebastian Shumi

Boštjan Šumi

* Kranj (ali Kranjska)

Poklic ali dejavnost

Tenorist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

23. 10. 1667: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Schwarz, Ferdinand
Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Delo

1737: orgle za podružnično cerkev v kraju Šent Janž nad Radljami

1746: orgle za župnijsko cerkev v kraju Bad Sankt Leonhard im Lavanttal

1754: orgle za cerkev v kraju Straßgang

1762: orgle za cerkev v kraju Hartberg

1765: orgle za cerkev v kraju Birkfeld

Sorodstvo

Sin: Franz Schwarz

Razno

1834: prevzem orglarske delavnice Johanna Andreasa Schwarza

Povezane osebe

Johann Andreas Schwarz

Viri in literatura

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Schwarz, Franz

Franz Xaver Schwarz

* Gradec, ok. 1743

+ Gradec, 26. 1. 1810

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Zaposlitev

1773: prevzem delavnice Ferdinanda Schwarza

Delo

Izdelal je ok. 40 orgel za cerkve na avstrijskem in ene za cerkev na Slovenskem.

1781: orgle za cerkev sv. Janeza v kraju Voitsberg

1782: orgle za cerkev sv. Vita v kraju Aigen

1792: orgle za župnijsko cerkev v kraju Leoben

1795: orgle za župnijsko cerkev sv. Petra v kraju Malečnik

1803: orgle za župnijsko cerkev v kraju Straßgang

1805: orgle za evangeličansko cerkev v kraju Ramsau am Dachstein

Sorodstvo

Oče: Ferdinand Schwarz

Viri in literatura

Bizjak, Milko, in Edo Škulj. Orgle na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 .

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Österreichisches Musiklexikon online. »Mitterreither, Familie«. Obiskano 14. novembra 2014. http://www.musiklexikon.ac.at/ml/musik_M/Mitterreiter_Familie.xml .

Schwarz, Johann Andreas

* Tirolska

+ Gradec, 28. 10. 1734

Poklic ali dejavnost

1707: orglar v Gradcu

Delo

1700–1725: orgle za cerkev sv. Marije v kraju Polenšak pri Ptuju

1700–1750: orgle za cerkev sv. Mihaela v kraju Radlje ob Dravi

1716: orgle za cerkev minoritskega samostana na Ptuju

1718: orgle za cerkev sv. Petra v kraju Gradec

1721: orgle za cerkev v kraju Lebing (pri Hartbergu)

1721: orgle za župnijsko cerkev v kraju Köflach

1723: orgle za podružnično cerkev v kraju Vič pri Dravogradu

1724: orgle za cerkev sv. Bartolomeja v Slovenski Bistrici

1733: orgle za cerkev sv. Treh Kraljev v kraju Studenice pri Poljčanah

Razno

Po 1699: prevzem delavnice Jacoba Häkhlingerja

8. 2. 1700: poroka z vdovo orglarja Jacoba Häkhlingerja, Rosino Häkhlinger

Po 1705: poroka z neko Regino

Povezane osebe

Ferdinand Schwarz

Jacob Hägglinger

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Matrikel Graz-Straßgang, Sch. 13, Trauungsbuch I, 1670–1715.

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Pisar, Valerija. »Orgle na slovenskem Koroškem«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 1999 . Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Schwerdt, Ferdinand Leopold

* Waitzendorf, ok. 1770

+ Ljubljana, 2. 10. 1854

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Violinist

Pevec

Kontrabasist

Dirigent

Glasbeni učitelj

Violončelist

Organist

Chori magister

Zaposlitev

Pred 1806: pevec v gledališki skupini Wilhelma Frasla

1807–1809: učitelj figuralne glasbe in pevec v ljubljanski stolnici

1812–1816: ravnatelj glasbene šole v Ljubljani

Pot

1806: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. »Glasbeno zgodovinske najdbe 18. in 19. stoletja v Novem mestu«. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.

Krstulović, Zoran. »Schwerdt, Leopold Ferdinand«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Premrl, Stanko. »Schwerdt, Leopold Ferdinand (okoli 1770–1854)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 22. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi553732/ .

Seiz, Carolus

* ozemlje današnje Slovenije

Poklic ali dejavnost

1674: Instrumentalist v Gradcu

Šolanje

11. 1675: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Sekovanić, Ivan Sabin, OFM

* Varaždin, 26. 11. 1748

+ Čakovec, 26. 1. 1815

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1766, 1778–1779: organist v Krapini

1768, 1780: organist v Čakovcu

1769: organist v kraju Pécs

1770–1772: organist v Zagrebu

1773–1775: kantor, organist v Ormožu

1776–1777: kantor, organist v Szigetváru

1778–1779: kantor v Krapini

Razno

1765: vstop v frančiškanski red v Krapini

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Sellegelius, Nicolaus

Nikolaus Schlegel

Nikolaj

Šlegel

Nikolaus Schlegelius

Nicolaus Schlegelius

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Pevec, trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1622 ali 24. 11. 1620: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486 .

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Sewalt, Georg

Jörg Seboldt

Georg Sebaldt

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Delo

1656: orgle za cerkev v Birkfeldu

1663: orgle za cerkev benediktinskega samostana v St. Paul im Lavanttal

Orgle za cerkev sv. Florijana v Varaždinu

Orgle za cerkev v Vojniku

Razno

20. 8. 1645: poroka z Judith Khamer

6. 2. 1662: poroka s Catharino Mosser

1677: zadnja omemba Sewalta kot orglarja

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Matrikel Graz–Hl.–Blut, Sch. 33, Totenbuch III.

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Matrikel Graz–Hl.–Blut, Sch. 34, Trauungsbuch V.

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Pfarrarchiv Birkfeld, Protocollum de Urbarium bey der Dechantey ... Pürckfeldt de Anno 1737, fol. 6.

Stiftsarchiv Sankt Paul im Levanttal, fasc. P 457/844, 7.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Sforzini, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v opernem podjetju Gaetana Pecisa

Pot

1773: Ljubljana; pevec v operah La Buona figliuola in La Locanda

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Sgatberoni, Johann Anton

Antonio Giovanni

Anton Skaproni

* ok. 1708

+ Gradec, 5. 2. 1795

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Violinist

Zaposlitev

1773–1795: glasbenik v župnijski cerkvi v Gradcu

Dvor Josepha Bernharda grofa Attems v Dornavi pri Ptuju

Delo

3 partite

4 koncerti za čembalo

Gl. Grove Music Online

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, register umrlih št. 18, 64.

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Totenrepertorium 1728–1910.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, študijski oddelek, koncerti za čembalo, sign. 9, 10, 11, 12.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, študijski oddelek, partite, sign. 13, 154, 157.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Federhofer, Hellmut. »Sgatberoni, Johann Anton«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Shedwig
Poklic ali dejavnost

Glasbenik; domnevno instrumentalist

Zaposlitev

Sodelovanje s Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Pot

Po 1794: selitev v Ljubljano

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Kuret, Primož. »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Siberau, Andrej Konrad

Wolfgang Konrad Andrej Siberau

* Ljubljana, 25. 11. 1688

+ 1766

Poklic ali dejavnost

Flavtist

Skladatelj

Šolanje

Padova: univerza

Parma: plemiška univerza; godalec

Delo

Symphoniae a 2 violinis cum basso

Concertus sacri

Razno

1716: ravnatelj Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Silvestri, Domenica

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Pot

1766: Ljubljana

Delo

1766: pevka v operi L'amante di tutte v Ljubljani

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Sima, Gregor

Gregorius Sima

* Kamnik

+ Eisenstadt, 1665

Poklic ali dejavnost

1656: instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

10. 1656: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Simonetti, Gaetano

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v opernem podjetju Angela Mingottija

Delo

1763: pevec v operi Il Mercato di Malmantile v Ljubljani

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Slavik, Jan

Janez

Ignatius

* Češka, 2. 7. 1787

+ Postojna, 1. 9. 1842

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Organist

Zaposlitev

1814: učitelj glasbe v Ilirski Bistrici (Trnovo)

1821: učitelj glasbe v Ribnici

1823–1829: učitelj glasbe v Vipavi

1833: učitelj glasbe v Črnem vrhu

1838–1842: učitelj glasbe v Postojni

Pot

1814: ozemlje današnje Slovenije

Delo

Simponije

80 maršov

Ok. 300 valčkov

30 maš

Ländlerji

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.

Sluga, Benedikt

Benedikt Shluga

Benedictum Schluga

* Žabnice ali Podklošter, ok. 1745

+ Celje, 1834

Poklic ali dejavnost

Kopist glasbenega gradiva ohranjenega v cerkvi sv. Danijela v Celju

Regens chori v cerkvi sv. Danijela v Celju

Organist v cerkvi sv. Danijela v Celju

Od 1777: učitelj v Celju

1810–1820: ravnatelj v Celju

1820: učitelj 4. razreda

Pot

Pred 1777: Celje

Razno

1820: upokojitev

Viri in literatura

Arhiv celjske opatijske cerkve, Offertorium a Soprano vel Tenore Solo / alto et Basso / Violino I Violino II / Clarinetto I Clarinetto II / Clarino I Clarino II / Viola / Tympani / et / Organo, Co 98/1, 2.

Orožen, Ignac. Celska kronika. Celje: Jurij Jeretin, 1854. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0IR7V0ZY .

Orožen, Janko. Zgodovina Celja in okolice. Celje: Kulturna skupnost, 1971–1974. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS.

Pokorn, Danilo. »Glasbena zbirka opatijske cerkve Sv. Danijela v Celju«. Muzikološki zbornik 25, št. 1 (1989) : 107–120.

Škrjanc, Radovan. »Prispevek k poznavanju repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji (2. del)«. De musica disserenda 2, št. 1 (2006): 31–60 .

Sokol, Franc

František Sokoll

Franz Sokal

Franciscus

* Sadská, 27. 11. 1779

+ Ljubljana, 6. 2. 1822

Poklic ali dejavnost

Učitelj glasbe v Ljubljani

Dirigent vojaške godbe

Pevec

Učitelj violine v Ljubljani

Solistični in orkestrski violončelist v Philharmonische Geselschaft v Ljubljani

Učitelj klavirja v Ljubljani

Skladatelj

Solistični in orkestrski klarinetist v Philharmonische Geselschaft v Ljubljani

1806–1812: trobentač (»Eskadronstrompeter« in »Stabstrompeter«) v vojaški godbi

Zaposlitev

1812–1816: učitelj glasbe v Celovcu

10. 9. 1816: učitelj glasbe na javni glasbeni šoli v Ljubljani

Razno

Član Philharmonisches Geselschaft v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, gub. arh., fasc. 55 (3416), doc. št. 35 (9672) od 24. 7. 1820.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. I, 2, 4: 25. 11. 1817.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, konzistorialni oddelek, fasc. 2, pars 2, subdivis. št. VI, mapa Musik-Schule zu Laibach, 532/108.

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, katalog Filharmonične družbe 1816–1822.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Österreichisches Biographisches Lexikon. »Sokol, Franz«. Obiskano 31. julija 2014. http://www.biographien.ac.at/oebl?frames=yes.

Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.

Solar, Dominik Franz

Dominicus Franciscus Solar

* Maribor, 1647

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

2. 2. 1661: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1661: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Solari, Antonio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija

Pot

1763: Ljubljana; pevec v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Sorosina, Petrus

Peter Sarasina

* Trst

Poklic ali dejavnost

Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

9. 11. 1666: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Spendou, Joseph

* Mošnje, 1757

+ Kirnberg an der Mank, 16. 1. 1840

Poklic ali dejavnost

Učitelj

Impresarij

Duhovnik

Šolanje

Dunaj/sv. Štefan: dekan

Ljubljana: gimnazija

Dunaj: gimnazija

Dunaj/univerza: šudij teologije

Dunaj/univerza: šudij prava

Zaposlitev

1782: učitelj na Dunaju

Vicedirektor semenišča na Dunaju

Viri in literatura

Brown, Maurice J.E., Eric Sams in Robert Winter. »Schubert, Franz«. V: Grove Music Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Dürr, Walther, in Michael Kube. »Schubert (Wien)«. V: MGG Online. Obiskano 25. aprila 2018.

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002–2006.

Spizeder, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec pri nadškofu v Salzburgu

Pot

1757: Ljubljana; pevec v operah L' Arcadia in Brenta in L' imperio delle donne

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Spontini, Santa

Santa Spontoni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v skupini Carla Sabbionija

Pot

1773: Ljubljana; plesalka v operah La Buona figliuola in La Locanda

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Spozzi
Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Spring, Moriz
Poklic ali dejavnost

Violinist

Zaposlitev

Pred 1801: član kapele princa Thurn-Taxisa v Regensburgu

11. 1801–11. 1802: prvi violinist v ljubljanski stolnici

11. 1802: potovanje v Budimpešto

Viri in literatura

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Staidler, Andreas

Andreas Staydler

* Gornji Grad, 1619

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist na dvoru v Gradcu

1644–1647: duhovnik v Gornjem Gradu

Šolanje

11. 11. 1636: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju.« Muzikološki zbornik 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Stamitz, Martin

Stamic

Stamycz

Stamicz

* Maribor, pred 1660

Poklic ali dejavnost

Rojen v družini glasbenikov

Pot

Ok. 1660: Pardubice (Češka)

Viri in literatura

K. Wolf, Eugene, Fritz Kaiser in Jean K. Wolf. »Stamitz Family«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Starovasnigk, Alexander

Alexander Starouasnigk

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

2. 1655: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Starovasnik, Johann Baptist

Joannes Bap. Starouasnik

* Kamnik, 1620

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

3. 11. 1644: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1644: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Steer, Georg

Georgius Stëer

* Kamnik, 1630 ali 1632

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

2. 11. 1651: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Steinbacher, Johann Michael

* pred 1710

+ po 1741

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

1727, 1728, 1731: organist

Zaposlitev

Domnevno skladatelj na dvoru grofa Attems v Dornavi pri Ptuju

1740/1741: organist v stolnici v Gradcu

Delo

6 partit za čembalo

5 koncertov za čembalo

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, krstna knjiga 13, 477.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, študijski oddelek, koncerti za čembalo, sign. 22, 23, 26, 27, 28.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, študijski oddelek, partite, sign. 24, 25, 55, 57, 58, 156.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Federhofer, Hellmut. »Steinbacher, Johann Michael«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002-2006.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Steinhofer, Janez Mihael

Johann Michael Steinhoffer

* Ljubljana, 1696

+ Ljubljana, po 1734

Poklic ali dejavnost

Orglar

Delo

1720: orgle za cerkev v Mekinjah

1727: popravilo orgel v ljubljanski stolnici

1731: orgle za cerkev uršulinskega samostana v Gorici

1734: orgle za cerkev Gočah

Razno

1723–1729: plačeval davke v Ljubljani

Viri in literatura

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Stevignone, Quirino

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1795: pevec v operni skupini Giuseppa Piovanija

Pot

1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Storchman, Marija Avguština pl., OP

Ana Marija

* Hollenburg, 25. 11. 1676

+ Radlje ob Dravi, 1730

Poklic ali dejavnost

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1697: vstop v dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokol lavantinske škofije 1731–1734, št. 1.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Stöter, Jacobus

Jakob Stetter

Steter

* Maribor, 1592

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

8. 11. 1604 ali 1605–vsaj do 1610: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Strainer, Balthasar

Boltežar Strajnar

Strosner

Balthasar Streiner

Strasner

* Novo mesto

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

4. 3. 1608–7. 1610: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1608: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Strölin, Johann
Poklic ali dejavnost

Izdelovalec orgel in drugih glasbil v Ljubljani

Šolanje

Po 1606: domnevno vajenec pri beneškem orglarju Vincenzu Colonni

Zaposlitev

1606–1611: strežnik pri Tomažu Hrenu v Ljubljani

Pot

Po 1611: selitev iz Ljubljane

Delo

1611: izdelava orgelskega roga (»Hornwerk«) za stolp na ljubljanskem gradu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Gornji Grad A – f 79, korespondenca Tomaža Hrena 1597–1629.

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Lavrič, Ana. Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. 2 zv. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988 .

Strom, Franz

* Praga, 1762

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Strom, Jakob

* Praga, 1756

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1768: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Styber, Kapistran, OFM

+ Ormož, 27. 5. 1749

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Pot

Ormož

Razno

Član frančiškanskega reda

Delo

O, zdravo, sztokrat zdravo, Jesus nebeszki czvet

Viri in literatura

Frančiškanski samostan Koprivnica, provinca sv. Križa, kantual.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Sulagkh, Georg

Georgius Selnigkh

* Novo mesto, 1626

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Duhovnik

Šolanje

11. 12. 1647: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1647: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Summereker, Michael

Michael Summerecker

* Višnja Gora, 1580

Poklic ali dejavnost

Kantor na graškem dvoru

1617–1623: spovednik v graškem Ferdinandeumu

1627–1631: "Praefectus tonorum" v Gradcu

1634: provincial jezuitskega reda v Gradcu

1639: kancler v Gradcu

Šolanje

1600 ali 1602: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1600: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppaintz, Andreas

Andreas Supponitz

Andreas Zupanc

Andrej Zupanc

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

1605: glasbenik na Wüttemberškem dvoru

1606: glasbenik na Innsbruškem dvoru

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Suppan, Josef Robert, OCist

Joseph

Supan

* ok. 1759

+ Gradec, 22. 7. 1819

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Delo

1799: XII Variations p. le Clav. Sur le Duo

1799: 18 deutche Tänze mit Coda im Auszuge für Klavier

1799: 6 Menutter für Klavier

Razno

Do 1799: član cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki

Po 1799: cistercijanski samostan v Gradcu

Viri in literatura

Gassner, Ferdinand Simon. Universal-Lexikon der Tonkunst. Stuttgart: F. Köhler, 1849 .

Hafner, Otfried. »Aus dem Gratzer Musikleben des Biedermeier.« Die Blätter für Heimatkunde 51, št. 4 ( 1977).

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Susani, Antonia

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini neznanega impresarija

Poti

1739: Gorica; operno gostovanje

1739: Celovec; operno gostovanje

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Sušnik, Primož

Sushnik

* Škofja Loka ali Stara Loka

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Instrumentalist

Šolanje

Dunaj: študij logike

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Szklensky, Franjo Vjenceslav, OFM

Szelensky

* Novo mesto, 10. 4. 1732

+ Čakovec, 1. 12. 1790

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1758: organist, kantor v Varaždinu

1763–1764: kantor v Krapini

Pot

Čakovec

Razno

1751: vstop v frančiškanski red v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Štrukelj, Gregor

Strukl

Gregorn Struggll

* slovenska Štajerska

+ Zagreb, 1650

Poklic ali dejavnost

Orglar v Zagrebu

Zaposlitev

1628: organist v stolnici v Zagrebu

Delo

1621: popravilo orgel v Zagrebu

1647: orgle za stolnico v Zagrebu

Viri in literatura

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Meder, Jagoda. Orgulje u Hrvatskoj. Zagreb: Globus, 1992.

Šaban, Ladislav. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«. Muzikološki zbornik 15, št. 1 (1979): 13–41.

Štruklj, Romuald, OFM

Štrukelj

Strukl

* Tolmin, 8. 9. 1712

+ Trsat, 12. 3. 1779

Poklic ali dejavnost

1733, 1752, 1753, 1770, 1778: organist v Trsatu

Šolanje

Trsat: študij teologije

Razno

1729: vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Tartini, Giuseppe

* Piran, 8. 4. 1692

+ Padua, 26. 2. 1770

Poklic ali dejavnost

Violinist

Glasbeni teoretik

Skladatelj

Glasbeni učitelj

Šolanje

Študij humanistike

1708: univerza v Padovi; študij prava

Študij osnov glasbe

Koper; scuole pie

Študij retorike

Piran; šola

Poti

1710–1713: samostan sv. Frančiška v Assisiju; zatočišče

1714: Ancona; violinist v opernem orkestru

1717/1718: Fano; prvi violinist v opernem orkestru

1721: Benetke

16. 4. 1721: sv. Anton v Padovi; primo violino e capo di concerto

1723: Praga; glasbenik na kronanju cesarja Charlsa VI za češkega kralja

1723–1726: Praga; v službi pri družini Kinsky

1726–1770: sv. Anton v Padovi; glasbenik

1727: ustanovitev violinske šole

1728: Parma; občasna gostovanja kot violinist

1730: Bologna; občasna gostovanja kot violinist

1735: Camerino; občasna gostovanja kot violinist

1739: Ferrara; občasna gostovanja kot violinist

Delo

Gl. MGG Online in Grove Music Online.

Razno

29. 7. 1710: poroka z Elisabetto Premazore v Padovi

Viri in literatura

Giuggioli, Matteo. »Tartini, Giuseppe«. V: MGG Online. Obiskano 31. avgusta 2017.

Petrobelli, Pierluigi. »Tartini, Giuseppe ». V: Grove Music Online. Obiskano 31. avgusta 2017.

Textor, Joannes

Janez Tekstor

* Vipava, 1581

+ domnevno Mainz, 1626

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1605–1606: kapelnik v župnijski cerkvi v Gornjem Gradu

Po 1606: vicar v ljubljanski stolnici

1612–1626: organist na dvoru v Maizu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/1.

Semeniška knjižnica Ljubljana, Benevenustus Himolensis, Liber cronicarum cum figuris et ymaginibus ab initio mundi usque nunc temporis, 1. 2. 1497.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Steska, Viktor. »Cerkničan Jurij Textor (1552–1602)«. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 8, št. 3–4 (1917): 254–255.

Textor, Johann

Joannes Textor

* Kranj, 1620

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

17. 11. 1639: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1639: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Thallmainer, Franciscus Bernardus Josephus

* Ljubljana, 13. 4. 1698

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zbiratelj glasbenih knjig

30. 4. 1742–2. 1. 1768: knjižničar v semeniški knjižnici v Ljubljani

Šolanje

Italija: študij teologije

Delo

1752: Litaniae Lauretanae Confraternitatis S: Joannis Nepomuceni Ex C. Clarino Primo. Clarino Secondo. Violino Primo. Violino Secondo. Soprano. Alto. Tenore. Basso. Organo.

Razno

Lastnik zbirke glasbenih knjig

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, F. B. J. Thallmeiner, AE 88.

Smolnik, Marijan. »Franciscus Josephus Thallmainer 1698–1768«. Muzikološki zbornik 3, št. 1 (1967) : 47–53.

Thame, Josip Felicijan, OFM

Felicisimo

* Manischien, 16. 12. 1720

+ Varaždin, 15. 5. 1758

Poklic ali dejavnost

Organist

Učitelj petja in orgel

Zaposlitev

1750–1751: organist v Kaniži

1752, 1753–1754: učitelj petja in orgel v Ivaniću

1753–1754: organist, kantor v Ivaniću

1757–1758: učitelj filozofije v Varaždinu

Pot

1752–1754: Ormož

Razno

1739: vstop v frančiškanski samostan v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Thym

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1801: člangledališke skupine Georga Schantrocha

1804/1805: sodelovanje z Giuseppejem Calvijem

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Zauberflöte, 1. in 2. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Toberschitz, Matthias

Matthias Doberšič

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v glasbeni kapeli na dvoru na Dunaju

»feldtrompeter«

Pot

1652: selitev iz Ljubljane na Dunaj

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana: Slovenska matica, 1991 .

Tomasini, Filippo

Filippo Tomasini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v skupini Carla Sabbionia

Pot

1773: Ljubljana; plesalec v operah La Locanda in La buona figliuola

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Tomšič, Jakob

Thumbschitz

* ozemlje današnje Slovenije

Poklic ali dejavnost

Učitelj v Celovcu

Glasbenik v Celovcu

Mecen; 1614 je prejel 15 florinov za podpiranje dveh diskantistov

Pot

Od 1606: Celovec

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Tonelli, Anna

Bambini

Anna Bambini di Bologna

* Benetke

Poklic ali dejavnost

Pevka

Pot

1745: Gorizia

Viri in literatura

Cook, Elisabeth. »Bambini, Eustachio«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Toscani, Marco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1765: Ljubljana; pevec v intermezzu La scaltra villanelle

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto La Scaltra Villanella, 1765.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Tratnik, Jurij

Georg Trattnig

Georgius Trättnig

Trättnikh

* Škofja Loka

+ Crngrob, 8. 2. 1698

Poklic ali dejavnost

Organist in basist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Zaposlitev

1664–8. 2. 1698: organist v Crngrobu

Pot

18. 10. 1681: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Franc Pokorn, Gradivo za zgodovino Stare Loke in Škofje Loke, ms.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Trattner, Joannes

Johann Trattner

* Maribor, 1616

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

30. 10. 1631: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Tremmel, Anton

Anton Tremmell

Anton Treml

* Szentgotthárd (Szentgothard, Monošter), 1775

+ Maribor, 1849

Poklic ali dejavnost

Učitelj glasbe v Mariboru

Kopist večine glasbenega gradiva v stolnici v Mariboru

Zaposlitev

1798–1849: učitelj v dekliški šoli in osnovni šoli v Mariboru

Pot

1798: Maribor

Razno

Po 1798: poroka

Ustanovitelj in vodja Männergesangverein

1823: ustanovitelj Lese= und Geselligkeitverein

Pobudnik za ustanovitev glasbenega združenja v Mariboru

Viri in literatura

Hartman, Bruno. »Mariborsko filharmonično društvo«. Časopis za zgodovino in narodopisje 78 = n.v. 43, št. 2/3 (2007): 79–120.

Kraševac, Katarina. »Glasbeno življenje v Mariboru med leti 1793–1861«. Časopis za zgodovino in narodopisje 76 = n. v. 41, št. 1–2 (2005) : 41–62.

RISM, A/II; obiskano 21. februarja 2018. http://www.rism.info/en/home.html .

Trento, Ant.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupine Giuseppeja Bartolinija

Pot

1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Troppar, Michael

Mihael Tropar

* Kranj

+ Leoben, 1684

Poklic ali dejavnost

Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

14. 12. 1673: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Lukács, Ladislaus. Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus personarum Provinciae Austriae Societatis Iesu (1551–1773) . Rim : Institutum Historicum, 1988 .

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Turck, Sebastian

Boštjan Turk

Sebastianus Turck

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Trombonist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

9. 11. 1669: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Turek, Johann Christian

Janez Turk

Turck

Joannes Turek

Johann Turek

* Ljubljana ali Kamnik

Poklic ali dejavnost

Klarinetist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

14. 10. 1682: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Turnovski, Vaclav Stanislav Celestin, OFM

* Altmanta (Češka), 13. 2. 1709

+ Šikloš, 5. 6. 1758

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1739: organist v Varaždinu

1740–1741 »magister chori et instructor« v Ivaniću

1743–1745: kantor in organist v Sigetváru

1747–1748: kantor in organist v Križevcih

1750: organist v Ormožu

1750: organist v Koprivnici

1753–1758: kantor in organist v Šiklošu

Delo

Samostan v Koprivnici hrani njegove kompozicije.

Razno

1732: vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Tutti, Antonio, OSM

* Padova

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1646–1653: organist v stolnici v Kopru

Razno

Član servitskega reda

Viri in literatura

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Valle, Madalena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v opernem podjetju Angela Mingottija

Pot

1763: Ljubljana; pevka v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Valvasori, Carlina

Carlina Valvasoni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v opernem podjetju Angela Mingottija

Poti

1737: Stuttgart

1738: Parma

1740: Ljubljana

1741: Ferrara

1742: Torino

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Vanhuber, Wilhelm

+ 1798

Poklic ali dejavnost

Plesalec v Hoftheater na Dunaju

Plesni učitelj

Zaposlitev

1793–1796: plesalec v Ljubljani

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Instanz-Schematismus für das Herzogthum Krain 1796.

Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung, št. 22, 18. 3. 1817. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VXQ699CB.

Podlesnik Tomášiková, Lidija. »Plesni mojstri Kranjskih deželnih stanov v 18. in 19. stoletju«. Muzikološki zbornik 47, št. 1 (2011): 113–140.

Varena, Josef Ignaz Ritter von

* Maribor, 15. 10. 1769

+ Gradec, 4. 11. 1843

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Odvetnik

Šolanje

Pešta (Budimpešta): študij prava

1790: pravnik

Zaposlitev

1790: odvetnik v Gradcu

Med prvimi člani Štajerskega glasbenega društva

Razno

1811: spoznal Ludwiga van Beethovna, sodelovanje s skladatelji dunajske klasike

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Vecchia, Carlo della

Carlo Dalla Vecchia

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Pevec v opernem podjetju Pietra Mingottija

Pot

1742: Ljubljana

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Vedova, Girolamo

Giordano Vedova

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1794/1795: Stanovsko gledališče v Ljubljani; opera Pirro re di Epiro

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Vida, Paolo

Il Falsetto Veneziano

Paulo

* Koper

Poklic ali dejavnost

Kastrat

Poti

1724: Praga; pevec v operi Orlando furioso

1725: Praga; pevec v operi Lucio Vero

1726: Praga; pevec v operi Arenione

1729: Benetke; pevec v operi I tre defensori della Patria

Ok. 1732: Benetke; pevec

1732: Ljubljana; pevec v opera Il Tamerlano

1732: Trst; pevec v operi Nel perdono la vendetta

1733: Trst; pevec v operi Egeste

1733: Ljubljana; pevec v operi Euristea

[S. A.]: Benetke; član glasbene kapele cerkve sv. Marka

Viri in literatura

Arcibiskupská zámecká knihovna Kroměříž, libreto Egesto.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto I tre difensori della Patria, AE 51/2.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Nel perdono la vendetta, AE 48/8.

Ludvik, Dušan. »Paolo Vida«. Kronika 14, št. 3 (1966): 194–195. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SLCWY51L.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Villa, Marianna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Vnderperger, Joannes

Johann Underberger

* Velesovo, 1610

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

1630: zaradi bolezni odpuščen iz Ferdinandeuma

Pot

1. 12. 1630: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Vogl, Leopold, OCist

* Dunaj, 2. 9. 1725

+ Stična, 16. 7. 1772

Poklic ali dejavnost

Kantor

Pot

23. 8. 1742: Stična

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Vogtsberger, Andrija Franjo, OFM

* domnevno Regedin (Szegedin), 1. 11. 1660

+ Križevci, 1. 6. 1735

Poklic ali dejavnost

Organist

Učitelj petja in orgel

Kopist

Chori master

Zaposlitev

1695–1696: organist v Zagrebu

1697, 1697–1698: organist v Varaždinu

1697–1698: učitelj orgel v Varaždinu

1699–1700: organist v Budimpešti

1706–1707, 1710: »vicar et organist« v Remetinecu

1708–1709: »vicar et organist« v Koprivnici

1711, 1714, 1718–1719: »instructor novitiorum in cantu et organo« v Ormožu

1712, 1722–1727: učitelj petja in orgel v Križevcih

1713, 1716: »vikar et instructor« v Remetinecu

1720: organist v Ormožu

1730–1731: vodja kora v Križevcih

1730–1731: organist v Križevcih

Razno

1684: vstop v frančiškanski red

1695: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Voltsinus, Peter

Peter Voltschinus

Petrus Voltsching

* Kamnik, 1629

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

28. 10. 1647: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Wagner, Johann Jakob, OCist

Jacobus Wagner

Jakob Wagner

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

13. 12. 1669: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1670: Stična; vstop v cistercijanski red

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Wagner, Josef
Poklic ali dejavnost

Violinist

Oboist

Zaposlitev

Violinist v ljubljanski stolnici

Oboist v ljubljanski stolnici

1823–1824: direktor Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Pot

Po 1794: Ljubljana

Viri in literatura

Kuret, Primož. »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«. V Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Walenta, Vjenceslav, OFM

Vaclav Walenta

* Češka, 7. 7. 1713

+ Ivanić, 13. 6. 1766 ali 13. 7. 1766

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Chori magister

Organist

Kopist

Učitelj petja in orgel

Zaposlitev

1740–1741: organist v Varaždinu

1743: organist v Križevcih

1744, 1750–1751: učitelj petja in orgel v Ormožu

1745: učitelj petja in orgel v Varaždinu

1752: organist v Zagrebu

1754–1755: chori magister v Zagrebu

1759–1762: učitelj petja in orgel v Ivaniću

Delo

Dormi, dormi mi Jesule, dormi, dormi mi pupule

Razno

1732: vstop v frančiškanski red

1737: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Arhiv hrvatske akademije znanosti i umjetnosti Zagreb, Laudes Dei ac Sanctorum eius, št. I. a. 68.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Wallenstein, Andrej Sebastjan

Wallensteiner

Andreas Sebastian

* Ljubljana, 1678

+ Zagreb, 1710

Poklic ali dejavnost

Orglar

Dela

1706: orgle za jezuitsko cerkev v Požegi

21. 7. 1706: popravilo orgel v cerkvi frančiškanskega samostana v Novem mestu

1708: popravilo orgel v cerkvi frančiškanskega samostana v Zagrebu

1709: orgle za ljubljansko stolnico

Razno

1702: poroka z Marijo Sidonja

1702: pridobitev meščanskih pravic mesta Ljubljana

Viri in literatura

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Waller, Marija Jožefa, OP

Marija Barbara

* Celovec, 11. 1652

+ Radlje ob Dravi, 26. 8. 1680

Poklic ali dejavnost

Skladateljica v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Šolanje

1664: šola v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Poti

Pred 1669: Celovec

1669: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Razno

1671: zaobljuba v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Wallerscheng
Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Wark, Matthias Johann

Matija Janez Wark

Matth. Joannes Wark

* Kamnik, 1635

Poklic ali dejavnost

Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Wartha, Frančišek

Alojzij Wartha

* Češka (Birgstein), 22. 2. 1746

+ Ljubljana (Sv. Florijan), 29. 9. 1811

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Kantor

Poti

31. 12. 1767: cistercijanski samostan v Stični

1788: cerkev sv. Jakoba v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Pokorn, Franc. Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. Ljubljana: Knezo-škofijski ordinariat ljubljanski, 1908.

Weg
Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Pot

1627: ozemlje današnje Slovenije

Delo

1627: orgle za cerkev v Cirkulanah

Viri in literatura

Emeršič, Cecilija. »Orgle v dekanijah Ptuj in Zavrč«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2007.

Weibl, Kalist, OFM

Kalikst

Calistus Weibel

Callisti

* Novo mesto, 1749

+ Novo mesto, 30. 3. 1801

Poklic ali dejavnost

Kopist

Skladatelj

Organist

Šolanje

1770: študij teologije v Klanjcu

Zaposlitev

1778: organist v samostanski cerkvi v Trsatu

1784–1800: učitelj v šoli frančiškanskega samostana v Novem mestu

Član frančiškanskega samostana v Novem mestu.

Delo

Kratke kompozicije za instrumente s tipkami

Viri in literatura

Frančiškanski samostan v Klanjecu, skladbe za instrumente s tipkami, C–94.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Höfler, Janez. »Glasbeno zgodovinske najdbe 18. in 19. stoletja v Novem mestu«. Kronika: Č asopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.

Škrjanc, Radovan. »O času in kraju nastanka in avtorstvu novomeškega rokopisa Noten-Buch vorinnen die Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten«. De musica disserenda 7, št. 1 (2011): 85–112.

Weisl, Joannes

Johann Weisl

* Kranj, 1610

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

19. 5. 1631: odpuščen iz Ferdinandeuma

Pot

1630: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Wenger, Jernej, OT

* Varaždin

+ Središče ob Dravi, 13. 8. 1708

Poklic ali dejavnost

Duhovnik v Središču ob Dravi

8. 1. 1693–31. 12. 1697: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Šolanje

Zagreb: jezuitski kolegij

Zaposlitev

Učitelj logike na jezuitskem kolegiju v Zagrebu

Razno

Član viteškega reda in je deloval na Kranjskem

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec: Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Went, Jožef
Poklic ali dejavnost

Učitelj petja

Pianist

Pevec

Kitarist

Violinist

Skladatelj

Zaposlitev

Konec 1805: basist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

Nadomestni glasbenik v dvorni kapeli na Dunaju

Viri in literatura

Škulj, Edo. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Ljubljana: Družina, 2005.

Wenzel, Christof

* Erbach bei Bayreuth (domnevno Odenwald ali Erbach in Hunsrück), 1742

+ Gradec, 5. 11. 1800

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1776: učitelj glasbe na Ptuju

Po 1776: učitelj glasbe v Gradcu

Viri in literatura

Göri, Josef. Die Entwicklung des Volksschulwesens der landesfürstlichen Hauptstadt Graz. Gradec: Verlage des Stadtschulrates, 1913.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Wenzl, Carolus

* Slovenj Gradec, 1617

Poklic ali dejavnost

Pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

3. 11. 1630: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Werner
Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode .

Westermeyer, Anton

Wettermeyer

* Salzburg, 1755

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1774: debitant

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html.

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html .

Wilhelm, Friderik

Friderich

* Češka, 24. 10. 1742

+ Ljubljana, 9. 4. 1808

Poklic ali dejavnost

Regens chori v ljubljanski stolnici

Kantor

Organist

Godalec

Šolanje

1764–1765: Dunaj

Poti

14. 11. 1762: cistercijanski samostan v Stični

1788: cerkev sv. Jakoba v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Stiftsbibliothek Rein, A lat. IX.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Pokorn, Franc. Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. Ljubljana: Knezo-škofijski ordinariat ljubljanski, 1908.

Wilhelm, Georg

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1787: Ljubljana

Delo

1790: Il re' Teodoro in Venezia

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, fasc. 49, akt št. 621/14..

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Windisch, Jukundo, OFM

Jukundijan

* Langenau, 26. 4. 1731

+ Zagreb, 31. 3. 1800

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1755–1756: »studens pater« organist v Remetinecu

1757–1758: organist, učitelj orgel v Ormožu

1762–1765: učitelj petja in orgel v Koprivnici

1762–1765, 1775–1776: kantor, organist v Koprivnici

1766–1767, 1767: kantor, organist v Ivaniću

1767: učitelj petja in orgel v Ivaniću

1768: organist, učitelj petja in orgel v Križevcih

1784–1799: kantor, organist, učitelj petja in orgel v Zagrebu

Razno

1750: vstop v frančiškanski samostan

1755: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Winkler, Andreas Sigismund

Žiga Winkler

Andreas Sigismundus Winkler

* Kamnik, 1613

Poklic ali dejavnost

Pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Basist v stolnici sv. Štefana na Dunaju

Pot

8. 11. 1636: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Winkler, Franc

* Avstrija

Poklic ali dejavnost

Kantor

Zaposlitev

1717–1741: kantor v župnijski cerkvi v Mariboru

Bolniška kapela sv. Duha v Mariboru

Razno

1741: Niedermayer je bil pomočnik kantorja Franca Winklerja

Povezane osebe

Franc Niedermayer

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Wobitsch, Andreas

Wobisch

* Radovljica, 1612

Poklic ali dejavnost

Tenorist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Zaposlitev

1640: duhovnik v Sankt Margarethen an der Raab

Pot

15. 10. 1632: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Wohsounigg, Bartlme
Zaposlitev

Do 1710: spielmann v Lembachu (domnevno v Kirchschlag in der Buckligen Welt).

Pot

1710: Maribor

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Wolf, Karel, OCist

Wolff

* Češka, 20. 8. 1744

+ Ljubljana, 11. 5. 1802

Poklic ali dejavnost

Kantor

Glasbenik

Pot

31. 12. 1767: Stična; član cistercijanskega samostana

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Ekshibicijski protokol VIIIa.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Senn, Robert. »Zur Aufhebung Sittichs i. J. 1784«. Cistercienser Chronik 26 (1914): 353–360.

Wolf, Robert, OCist

Wolff

* Augsburg, 1693

+ Stična, 17. 7. 1718

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

Ok. 1697: Stična

Razno

15. 11. 1715: član cistercijanskega samostana v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 54.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Zadnikar, Marijan. Stična: Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana. Ljubljana: Družina, 1990.

Wolff, Johann

Joannes Wolff

Janez Wolf

* Kranjska

Poklic ali dejavnost

Pozavnist

Šolanje

2. 11. 1661: Ferdinandeum v Gradcu

1666: ponovni vpis v Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Wolff, Johann Christian

Joannes Christianus Wolff

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

8. 11. 1650: Ferdinandeum v Gradcu

Razno

1650: odpuščen iz Ferdinandeuma zaradi neprimernega vedenja

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Wratni, Venčeslav

Karl

Wrattny

Wenzel Wratny

* Češka

+ Gorizia, po 1808

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

1785–1794: »Musikdirektor« v Gradcu

1796: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

1796–1803: glasbenik v kapeli ljubljanske stolnice

1803–1808: Gorizia

Dela

1788: glasba za Soliman der Zweite oder Die drei Sultaninnen

1789: koncert za flavto

1789: simfonija Die Einnahme von Oszekow

Koncert za lovski rog in orkester v Es-duru

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Kuret, Primož. »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«. V Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Wriz, Joannes

* Koroška

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1630: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Wurl, Ignacije, OFM

Würl

* Hirschavien(?), 8. 11. 1717

+ Krapina, 29. 10. 1773

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1750–1754: kantor, organist v Čakovcu

1754–1757: kantor, organist v Koprivnici

1755: kantor, organist, učitelj petja in orgel v Ivaniću

1757–1758: organist, chori magister v Krapini

1757–1758, 1768–1773: kantor, učitelj petja in orgel v Krapini

1763–1765: kantor, organist, učitelj petja in orgel v Križevcih

1767: kantor, organist, učitelj petja in orgel v Ormožu

Razno

1739: vstop v frančiškanski red

1745: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Wurschbauer, Joseph
Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27.12.1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Wurzer, Baltazar

* ok. 1592

Poklic ali dejavnost

1614: študij filozofije in kazuistike

1614: subdiakon

1614–1615: diskantist na graškem dvoru

1616: diakon v Gornjem Gradu

1618: duhovnik v župnijski cerkvi v Gornjem Gradu

1620: vicar in kanonik v ljubljanski stolnici

Pot

Ok. 1614: dvor v Gradcu

Razno

Sodelovanje s škofom Tomažom Hrenom v Ljubljani

Povezane osebe

Tomaž Hren

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, 9/4–35.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Zardi, Vincenzo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Angela Mingottija

Delo

1795: pevec v operi La morte di Semiramide ali La venedetta di Nino v Trstu

1796: pevec v operi Merope v gledališču San Benedetto v Benetkah

1796: pevec v operi La Grotta di Trofonio v Ljubljani

1799: pevec v operi Labino e Carlotta v gledališču San Benedetto v Benetkah

1799: pevec v operi Il segreto e la pianella perduta v Teatro Nazionale v Ferrari

1802: pevec v operi Il puntiglio v La Scali v Milanu

1803: pevec v operi Teresa vedova v La Scali v Milanu

1803: pevec v operi La principessa di Amalfi v La Scali v Milanu

1804: pevec v operi Giulietta e Romeo v La Scali v Milanu

1807: pevec v operi I virtuosi ambulanti v Théâtre de l' Impèratrice v Parizu

[S. A.]: pevec v operi I Manli v Milanu

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Zeball, Johann Bapt.

Joannes Zeball

Johann Zebal

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

30. 10. 1669–1671: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Zeball, Kaspar Alois

Casparus Zeball

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

Filozof

Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

4. 11. 1683: Ferdinandeum v Gradcu

Linz: študij filozofije

Pot

Po študiju v Linzu se je preslil v Gradec.

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Zeball, Michael

Cebal

Mihael Cebal

Ceball

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Tenorist in violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

1681: Ferdinandeum v Gradcu

15. 10. (neznano leto): Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Zelenič, Jožef, SJ

p. Josephus Selenitz

Jožef Sellenitsch

Selenitsch

Jožef Selenič

* Ljubljana, 16. 2. 1658

+ Linz, 12. 10. 1712

Poklic ali dejavnost

Libretist za jezuitske šolske igre

Šolanje

1688: doktor filozofije in teologije na Dunaju

Pot

1685: selitev iz Italije v Ljubljano

Delo

Libreto: Otto Augustus, ludis nuptialibus augusto Romanorum et Hungariae Regi Josepho I. sponso et Amaliae Hannoverianae sponsae consecratum

Razno

1671: vstop v jezuitski red v Ljubljani

Viri in literatura

Baraga, France. Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis (1596–1691). Ljubljana : Družina, 2002 .

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kiauta, Marija. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691). Ljubljana : Družina, 2003 .

Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Zhenko, Bonavita, OFM

* 1699

+ Ljubljana, 16. 5. 1746

Poklic ali dejavnost

Zborovodja

Šolanje

1717: študij filozofije v Klanjcu

Zaposlitev

1725: zborovodja v Trsatu

Poti

1727: Klanjec

1728: Novo mesto

1833–1835: Ljubljana

1738–1742: Pazin

1742: Trsat

1844–1846: Ljubljana

Samobor

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Zielhart

Zillhart

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html .

Zinke, Ivan Franjo Aurelijan, OFM

Aurelian

* Langenau, 12. 4. 1733

+ Virovitica, 1. 4. 1798

Poklic ali dejavnost

Organist

Učitelj petja

Kantor

Zaposlitev

1758–1761: kantor, organist v Koprivnici

1762: učitelj petja in orgel v Sigetváru

1762, 1775: kantor, organist v Sigetváru

1763–1765: kantor, organist v Remetinecu

1767: kantor, učitelj petja in orgel, organist v Čakovcu

1767, 1777–1778: učitelj petja in orgel v Križevcih

1767, 1777–1778, 1783–1784: kantor, organist v Križevcih

1768–1771: kantor, učitelj petja in orgel, organist v Ormožu

1776: kantor, organist v Kanjiži

1791–1797: kantor, organist v Virovitici

Razno

1750: vstop v frančiškanski red

1757: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Zoch, Mihael

Mihael Čok

* Plavje

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

1799–1800 ali 1801: organist v stolnici v Kopru

Poti

1800–1801: Benetke

Ok. 1801: Buje

Delo

Sinfonia per organo

Viri in literatura

Höfler, Janez. »Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. stoletju«. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 16, št. 3 (1968): 140–144.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Zöllner, Friedrich Johann

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Direktor gledališke skupine grofa Batthyanya v Hainburgu

Pot

1785/1786: Ljubljana

Delo

1785/1786: Das Mädchen von Fraskati

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Sivec, Jože. Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. Stoletja. Uredila Metoda Kokole in Klemen Grabnar Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Wurzbach, Constantin von. Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich. Zv. 60. Dunaj: L. C. Zamarski: Kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei, 1891.

Zolner, Franz

* Radgona

Poklic ali dejavnost

Glasbenik na grašem Ferdinandeumu

Pot

1670: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Zolner, Franz Karl

Zollner

* Radgona

Poklic ali dejavnost

Violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Timpanist

Pot

1676: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Zumpe, Viljem

* Češka, 11. 11. 1749

+ Ljubljana (sv. Jakob), 10. 6. 1835

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Pot

7. 12. 1771: cistecijanski samostan v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Pokorn, Franc. Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. Ljubljana: Knezo-škofijski ordinariat ljubljanski, 1908.

Zupan, Jakob Frančišek

Suppan

* Schrötten, 27. 7. 1734

+ Kamnik, 11. 4. 1810

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Organist v Kamniku

Šolanje

Dunaj: študij

Zaposlitev

1760: ludimagister v župnijski cerkvi v Kamniku

1760: regens chori v župnijski cerkvi v Kamniku

1762: učitelj glasbe v semenišču v Komendi

1762: dirigent zbora in orkestra v semenišču v Komendi

Pomožni učitelj v Kamniku

Pot

Pred 1757: Kamnik

Dela

Jesu dulcis memoria

Egregie doctor Paule

Regina Coeli

Soll ich dich der Sonn' vergleichen

Begiesse mein Mund

Missa in C

Te Deum

Litaniae in C

Belin

O gloriosa virginum sublimis

O Maria [..]ann ich denke

Salve Jesu pastor bone

Gl. MGG Online

Razno

1757: poroka z Jožefo Götzl

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Zupan, Jakob Franz«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Pohlin, Marko. Bibliotheca Carnioliae. Dunaj: posthumno, 1803.

Zurhaleg, Metod, OFM

* Gradec, 1730

+ Brežice, 7. 3. 1764

Poklic ali dejavnost

Organist

Razno

Od 1748: član frančiškanskega reda

Viri in literatura

Frančiškanski samostan Ljubljana, knjižnica, Bosnia Seraphica Seu Chronologico-Historica descriptio Provintiae Bosnae dein Bosnae Croatiae Nunc Provinciae S. Crucis Croatiae Carnioliae Ordinis Minorum S. Francisci Strictoris Oservantiae nuncupatae in tres partes divisa.

Kačičnik Gabrič, Alenka. »S patri smo si bili dobri: Tri stoletja brežiških frančiškanov. Zbornik znanstvenih razprav (ur. Jože Škofljanec).« Kronika (Ljubljana) 62, št. 1 (2014). http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NY13HY82.