Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija.
Monografija je nastala v digitalni obliki in je bila iz urejevalnika besedil pretvorjena v zapis TEI.
Ko je Boris Golec začel v času ob in po Trubarjevi 500-letnici raziskovati njegov izvor, je bila predstava o tem, kdo in od kod je bil začetnik slovenske književnosti, dodobra utrjena, skoraj samoumevna. Toda preučevanje številnih novih primarnih virov in reinterpretacija že znanih virov sta Golcu omogočila, da je dvignil na plan množico novih podatkov o praktično vseh temeljnih dejstvih: kdaj in kje je bil Trubar rojen, kdaj in zakaj je svoj priimek spremenil iz Malnar v Trubar, kje se je lahko v otroštvu šolal in mnoge s tem povezane podrobnosti. Posebej zanimiva je razgrnitev sintetičnih podatkov o Trubarjevi prvi ženi iz Kranja ter novih podatkov o drugi ženi iz Celja – s smiselno nakazanimi povezavami in vplivi obeh meščanskih družin na poznejše Trubarjevo delovanje. Vse to so pomembni prispevki k Trubarjevi biografiji že sami po sebi, poleg tega pa ostaja življenjepis temeljni razlagalni okvir tudi za njegovo književno dejavnost.
Posamezna poglavja te monografije je avtor poprej objavil že kot specialne študije. Enoten monografski prikaz pa jim daje predvsem enovita tematika, osredinjena na temeljna dejstva Trubarjeve »osebne izkaznice«, in avtorjevo poenotenje opomb, virov in literature. Z vsem tem je Golec, zgodovinar novega veka pri Slovencih, prispeval literarni in obči kulturni zgodovini obilico novih, plastično prikazanih vidikov Trubarjevega življenja, ki bi jih literarni zgodovinar dandanes le težko odkril, uvidel in predstavil. Golčeva monografija o Trubarju je tako primer sinergije, ki se ustvari ob stiku zgodovinopisja in literarne zgodovine.
Razumljivo je, da o Primožu Trubarju marsičesa ne vemo niti ne
bomo nikoli izvedeli. Nekoliko teže doumljivo pa je spoznanje, da preučevalci
njegovega življenja in dela niso upoštevali ali zadovoljivo preinterpretirali mnogih
podatkov, ki jih ponujajo že dolgo znani in celo objavljeni viri ter dodatno
osvetljujejo odkritja novih dejstev iz zadnjih let in desetletij. Ob 500-letnici
Trubarjevega rojstva je že samo paberkovanje po objavljenih podatkih iz virov
pokazalo, da dotlej ni bila dognana ali ustrezno ovrednotena vrsta dejstev, ki
zadevajo Trubarjevo identiteto in mladostno dobo. Njegov imaginarni rojstni list kaže
praznine in zmote, ponovna analiza znanih virov in pritegnitev novih pa sta privedli
do nekaterih temeljnih popravkov in dopolnitev.
Večina novih ugotovitev temelji na analizi urbarjev gospostva
Turjak, katerih sklenjena vrsta se začenja leta 1464, a so zaradi spleta okoliščin v
celoti dostopni šele zadnjih nekaj let. Glavnino urbarjev so že v začetku 20.
stoletja prenesli v Auerspergov knežji arhiv v Losensteinleiten v Zgornji Avstriji in
je danes deponirana v Državnem arhivu na Dunaju.
Začnimo pri izhodišču, pri vprašanju, kaj je o sebi povedal Trubar
sam in kaj njegovi sodobniki. Najpopolnejše sodobno pričevanje o identiteti Primoža
Trubarja je leta 1588, dve leti po njegovi smrti, podal Matija Trost. Prevod odlomka
nagrobne pridige Jakoba Andreaeja (1586) je dopolnil s podatki o imenih Trubarjevih
staršev in nam posredoval tako rekoč njegov nadomestni »rojstni list«. Trostov zapis
se, prečrkovan v današnji slovenski črkopis, glasi: »Taisti gospud
Primož je v Krajnski deželi, na Rasčici, pod temi dobru rojenimi slabodnimi
Turjačkimi gospudi ali Auerspergarji, tri mile od Lublane, od poštenih brumnih
stariših rojen v tem lejti po Kristusevim rojstvu tavžent petstu ino osem lejt,
kadar je cesar Maksimilijan rajnik, tiga imena ta prvi, zupar Benetke vojskoval
inu Trst noter vzel. Njega očetu je bilu Mihel, njega materi pak Gertrud ali Gera
ime.«Ena lepa inu pridna prediga etc. v:
Rupel, Nove najdbe, str. 65. V zvezi s Trstom je Trost
ponovil Andreaejevo napako. Ta si je namreč le približno zapomnil, kaj je Trubar
zapisal o beneško-habsburški vojni, in je pomotoma navedel, da je Maksimilijan
Trst leta 1508 zavzel, v resnici pa so ga tisto leto zasedli Benečani in ga je
moral bodoči cesar naslednje leto ponovno osvojiti. Gl. Rupel, Nove najdbe, str. 82, op. 100.
Trubarjeve in Trostove podatke bomo v nadaljevanju soočili z
drugimi viri z namenom ugotoviti, ali in v kolikšni meri si nasprotujejo. Šli bomo
po vrsti, kakor si sledijo rubrike v krstni oziroma rojstni
matični knjigi, v Trubarjevem primeru seveda v fiktivni matični knjigi.
Krstne matice njegove rojstne župnije namreč nimamo, saj so v Škocjanu pri Turjaku
začeli prvo matico voditi šele veliko po Trubarjevem rojstvu.Vodnik po matičnih
knjigah, str. XVII–XVIII). Ni izključeno, da so v Škocjanu pisali
matice že v drugi polovici 16. stoletja, ko je bila župnija v rokah luteranskih
duhovnikov, a je prve matične zapise odnesla protireformacija. Za to župnijo
imamo sicer podatek, da se je leta 1935 najstarejša tedaj ohranjena krstna
matica začenjala z letom 1636 (Letopis ljubljanske
škofije, str. 281), toda tako kot večina matic je tudi ta postala žrtev
partizanskega požiga župnišča aprila 1944 (o požigu gl. Škulj, Jerebova kronika, str. 10).
Prva rubrika v rojstni matici: čas rojstva. Datum in
letnica rojstva ostajata od vseh osebnih podatkov, ki jih bomo na novo
ovrednotili, še naprej najbolj vprašljiva. Leto Trubarjevega rojstva je v osnovi
arbitrarno. Edini, zapozneli vir zanj je namreč Trubar, ki očitno niti sam ni bil
povsem prepričan, ali se je res rodil leta 1508. Svoje rojstvo v tem letu je sicer
podkrepil s stavkom, da so Benečani tedaj zasedli Trst in ga držali eno leto,Noviga
Testamenta pusledni deil, str. IV. Nove
najdbe, str. 65.
Že France Kidrič je opozoril, da »Trubarjevi računi o rojstnem
letu ne merijo vsi v l. 1508«.Pisma Primoža Trubarja, str. 254 in 258. – Toda
hkrati s tem podatkom Trubar pravi, da je v pridigarski službi 50 let (prav
tam), kar bi kazalo na posvetitev v duhovnika že leta 1529. O tem se gotovo ni
motil, ko je leta 1577 zapisal, da je s pridigarsko službo začel leta 1530; po
Kidriču se vsi Trubarjevi računi o vprašanju časa posvečenja skladajo v tem, da
ga je Bonomo posvetil leta 1530 (Kidrič, Ogrodje za biografijo, str. 65). Ker
je pismo, v katerem podatka navaja, nastalo konec leta 1579, je Trubar svoja
duhovniška leta tem laže zaokrožil navzgor, tako da jim je dodal nekaj
manjkajočih mesecev, povsem mogoče pa je enako storil tudi s svojo
starostjo.Slovenski poročevalec, leto XII, št. 135, 9. 6. 1952, s. p.).
Literatura sicer navaja 9. junij kot dan krsta, prav tako tudi spominska plošča
v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku.
Druga rubrika v rojstni matici: ime krščenca. O vsebini te
rubrike ni najmanjšega dvoma. Krščenec je pri krstu v župnijski cerkvi v Škocjanu
pri Turjaku dobil latinsko ime Primus. Najbrž ne zato, ker bi bil v družini prvi
otrok, saj so bili njegovi starši poročeni vsaj od leta 1499,Primus
Truber, str. 293–299), Primus je od krsta dalje ostala nemška in
latinska oblika njegovega imena, doma pa je bil Primaž, kot se ime, s poudarkom
na prvem samoglasniku, izgovarja na Rášici (informator Franc Škulj, roj. 1931,
Rašica 16, 10. junija 2008).
Tretja rubrika v rojstni matici: imeni in stan staršev.
Trubar ni nikoli omenil svoje matere, očeta pa brez imena, le kot »muj oča«, v
zgodbi o »krovaškem malarju« v Katekizmu leta 1575.Catehismus s dveima
islagama, str. 267.luterski in luterski pridigarji, med katere je prav tako sodil Trubar
(prav tam, str. 517–518).Nove najdbe, str. 65.
Toda v resnici je ravno priimek tisto, kar pri Trubarju ni
tako samoumevno. Ko on sam in za njim Trost ne bi izpričala, da je bilo očetu ime
Mihélj, bi na podlagi podatkov iz turjaških urbarjev lahko samo ugibali, kateri od
raških Trubarjev je bil Primožev oče.Michel Mull(n)er.Mull(n)er-ju gre za nemško poklicno oznako za mlinarja,
kar so lahko na Rášici izgovarjali samo kot malnar, ne mlinar.
Taka razlaga bi zanesljivo obveljala, če se ne bi ohranil
turjaški urbar iz leta 1499, nastal kako desetletje pred Primoževim rojstvom, ki
stvari obrne na glavo. Mihélj, gospodar mlina, je namreč v njem označen kot
»Swager« – svak Lenarta Trobarja. Kidrič, ki je podatek leta 1920 prvi objavil, ne
da bi urbarje tudi sam videl, je izraz »Swager« (Schwager) na vsak način hotel
razumeti drugače od osnovnega pomena svak. Po njegovem je bil Mihélj vendarle
krvni sorodnik Lenarta Trobarja in njegov priimek prav tako Trobar.Michel Mull(n)er – je tako treba razumeti že kot lastno ime:
Mihélj Malnar.Mull(n)er, pri čemer
Andrej, gospodar hube, ni bil več mlinar, ampak je nosil že pravi, po očetu
podedovani priimek Malnar (Mull(n)er).Jurckho
Mullner), na hubi na Kukmaki pa Andreja Malnarja (Andre Mullner) (Golec, Kje na Rášici, str. 232; isti, str.
368).Mull(n)er.
Primož Trubar je bil torej po očetu Malnarjev Primož in je na Rášici veljal za Trobarjevega kvečjemu v
širšem, sorodstvenem pomenu besede, ker je bil sin Jere Trobarjeve. Njegov
krstitelj tako v krstno matično knjigo vsekakor ne bi zapisal, da je krstil sina
Mihélja Trobarja, temveč sina Mihélja Malnarja. Zgolj špekulativna je možnost, da
je Primož odraščal pri materinih sorodnikih in da ga je imela okolica zato samo
ali pretežno za Trobarja. Trubar je postal (dokončno) šele
zunaj domačega okolja, potem ko je šel približno dvanajstleten v šole. Ni
izključeno, da se je sprva – na Reki, v Salzburgu in morda še kje – podpisoval še
z očetovim priimkom, prva znana zapisa o njem sploh, nastala leta 1526 v Trstu, pa
ga poznata že kot Trubarja (Riubar, trubar). Najverjetneje se je za materin priimek odločil zaradi spoznanja,
da bo zapisovanje priimka Malnar variiralo glede na jezik: nemško bi ga pisali Müll(n)er, latinsko Molitor itd. Kot
Primož Malnar bi bil tudi teže prepoznaven, saj je bil ta priimek v različnih
jezikih zelo pogost, nasprotno pa je bilo ime Trubar tako rekoč unikatno.
Zapisovanja prvega samoglasnika kot -u, torej drugače kakor v domačem okolju, se
bomo dotaknili v nadaljevanju.
Na kratko se pomudimo še pri Primoževem drugem sorodstvu. Na
Rášici je imel že omenjenega ujca Lenarta Trobarja, materinega brata,En Regishter, ta kashe, str. 31, fol. R 3a;
prim. Kidrič, Ogrodje za biografijo, str. 86.Mullner), nato od srede 16. stoletja kot Trobar in končno
kot Trubar (Truber). Sočasno z njim se z istimi tremi
kognomni pojavlja tudi Jurko ali Jurij, skoraj brez dvoma Primožev in Andrejev
brat. Danes namreč vemo, da sta Jurko in Andrej kot gospodarja nasledila (svojega
in Primoževega očeta) Mihélja Malnarja, prvi v mlinu in drugi na hubi nad
njim.
Četrta rubrika v rojstni matici: kraj rojstva. Nikoli ni
bilo vprašljivo, ali se je Trubar rodil na Rášici pri Turjaku, saj je o tem vendar
večkrat povsem določno spregovoril v svojih delih.En Regishter, ta kashe, str. 31, fol. R 3a; prim. Kidrič,
Ogrodje za biografijo, str. 86.na Rášici, temveč pri Rášici, kar bo
v luči novih dejstev dobilo drugačen, ustrezen pomen.
Sklenjena vrsta turjaških urbarjev je namreč razkrila
neizpodbitno dejstvo, da Primožev oče Mihélj Malnar ni gospodaril v Temkòvem
mlinu, v katerem je danes urejena Trubarjeva spominska domačija, temveč nekoliko
stran, v Šklópovem mlinu pod Kukmako. Nekaj časa je bil Mihélj hkrati tudi
gospodar hube v vasi Rášica, pozneje posestnik hube nad mlinom na vzpetinici
Kukmaka, toda v času Primoževega rojstva je premogel samo omenjeni mlin pod
Kukmako. Urbarji ter nato od srede 18. stoletja katastri, urbarska in hišna
številka in končno zemljiška knjiga ne dopuščajo nikakršnega dvoma ne o lastnikih
in legi mlina Mihélja Malnarja ne o drugih dveh mlinih pri Rášici, Temkòvem in
Mustarjevem, kjer je določen čas izpričan priimek Trubar. Za vse tri raške mline
je bilo mogoče sestaviti skoraj popoln seznam gospodarjev vse od leta 1464 do
danes,
Domačija, kjer je Malnarjev Primož naredil prve korake,
obstaja torej vsaj od srede 15. stoletja. Najpozneje v drugi polovici 18. stoletja
je dobila hišno ime pri Šklópu, leta 1770 hišno številko Rašica 17, danes pa jo
poznajo kot Zadnikovo s številko 39. V spodnjem delu hiše je deloma še ohranjen
mlin, obnovljen po požaru v začetku 20. stoletja, debelina in način gradnje zidov
pa dopuščata sklepanje, da je ta, najstarejši del stavbe, nastal pred 18.
stoletjem.
Ni izključeno, da so se Malnarjevi v Primoževih otroških
letih iz mlina preselili na sosedno Kukmako, kajti oče Mihélj je med letoma 1511
in 1517 zagospodaril še na tamkajšnji edini hubi, katere domačija je bila od
njegovega mlina oddaljena od 150 do 200 metrov.Primus Truber, str. 26; prim. tudi Humar,
Primož Trubar, str. 52.Jurckho Mullner), na hubi na Kukmaki pa Andrej Malnar (Andre Mullner), ki sta, kot že rečeno, pozneje oba nosila
priimek Trobar oziroma Trubar.
Jurko je malo pred letom 1550 postal še gospodar hube v vasi,
ki jo je kmalu zatem prevzel Andrej in kjer je priimek Trubar v začetku 17.
stoletja ugasnil. Kidrič je sklepal, da je šlo za Šimenovo domačijo vrh Rášice, v
kateri naj bi se po izročilu, zapisanem šele v 19. stoletju, rodil »Luter-Martin«
ali »Juri Kobila«.Slovenski narod, letnik XLI, št. 133, 9. 6. 1908.
Odkrivanja Trubarjeve rojstne hiše se očitno drži nekaj
sreče, povezane večidel z njegovimi obletnicami, pri čemer pridejo nova spoznanja
na dan šele, ko minejo uradne slovesnosti. Leta 1858, ko se je pisala 350-letnica
Trubarjevega rojstva, je mladi Fran Levstik prvi opozoril na njegovo domnevno
rojstno hišo v sami vasi Rášica.Krajevnem leksikonu
Dravske banovine (1937), str. 228, najdemo stavek: »Ob kamnitem mostu
čez Rašico stoji Temkov mlin, rojstni dom Primoža Trubarja (1508–1586).«
Trditev ponovi Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, (1971), str. 429, ter prav tako Debeljak,
Popotovanje k Levstiku, str. 20.Trubarjeva Rašica, str.
34–37.
Vrnimo se k rekonstruirani krstni matični knjigi škocjanske
župnije. Peta in šesta rubrika nosita naslova: imeni botrov in
ime krstitelja. Gre za gotovo najmanj pomembne podatke, a bili bi jih še
kako veseli, če bi jih poznali. Ne o botrih – običajno sta bila to dva najbližja
soseda, moški in ženska – ne o krstitelju kajpak ne vemo ničesar. Glede na
sosedstvo Šklópovega in Temkòvega mlina ter stanovsko povezanost raških mlinarjev
lahko sicer sklepamo, da je šel Malnarjevemu Primožu za botra kdo iz Temkòvega
mlina, današnje Trubarjeve domačije, drugi verjetni boter ali botra pa je domoval
na sosednji hubi na Kukmaki, ki jo je pozneje prevzel Primožev oče. Krstitelj bi
bil lahko kateri koli od škocjanskih duhovnikov – leta 1515 je njihovo število
znašalo štiriPrimož Trubar, str. 11; Rupel, Primus Truber, str. 7 in 11. Trubarjevi življenjepisci so vedeli zanj
sicer samo iz omembe 17. maja 1507 (Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov
(1893), str. 200). Dve listini iz leta 1532 o Krekovi resignaciji na mesto
škocjanskega župnika (Škulj, Jerebova kronika, str.
12–13) potrjujeta, da je Krek Trubarja dobro poznal in da je njegovo pot lahko
spremljal vse do časa, ko je Primož nastopil prvo duhovniško službo.
Naslednji vpisi v namišljeni matični knjigi sodijo že v sklop
poznejših pripisov. Ko bi bilo v 16. stoletju utečeno
obveščanje o spremembah osebnih stanj, kakršno poznamo nekako zadnje stoletje in
pol, bi škocjanski župniki prejeli o Primožu Malnarju vrsto obvestil župnij, kjer
je prebival. Zanesljivo bi jih dosegla sporočila o spremembi priimka, duhovniškem
posvečenju in izstopu iz Rimskokatoliške cerkve, zaradi zadnjega dejstva pa žal ne
tudi obvestila o njegovih treh porokah in smrti. Ali pač, saj je bila župnija
Škocjan vendar več desetletij v luteranskih rokah; v času Trubarjeve smrti v
Derendingenu je, denimo, službo škocjanskega župnika na daljavo opravljal Jurij
Dalmatin.Pisma slovenskih protestantov, str. 151–156).
Prvo imaginarno sporočilo škocjanskemu župnijskemu uradu –
spremembo priimka – že poznamo. Malnarjev Primož se je med letoma 1520, ko je šel
v šole, in 1526, ko je njegov obstoj sploh prvič izpričan, začel podpisovati kot
Trubar, tako kot pišemo njegov priimek danes.Riubar, trubar (gl. op. 29).Truber,Die Matrikel
der Universität Wien. III. Band, str. 45).Primus Truber, str. 293–298; Trubarjeve podpise pod pismi
v Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, str. 20, 21, 24, 27,
30 idr. Prezrto je ostalo, da se je Trubar 12. novembra 1543 pod izkaz o
dohodkih kaplanije sv. Maksimilijana v Celju podpisal kot Trüber (StLA, Laa. A. Antiquum VI, Gültschätzungen, 20/269).Catechismus In der Windischen Sprach, str. 202: »od primosa trubarie«.
Prim. Kidrič, Trobarji na Raščici, str. 252.
Njegovega lastnoročnega podpisa kot Trubar ne poznamo, saj
sta obe omembi mladega Trubarja v Trstu iz leta 1526 delo druge roke,Primus Trubers Briefe, str. 563–564.
Objava po Elzeju in s slovenskim prevodom v: Rajhman, Pisma
Primoža Trubarja, str. 297–298.
Pomen laške listine – Trubarjeve prve »osebne izkaznice« – je
danes tem večji, ker je bila dolgo pogrešana, zdaj pa je spet najdena.Pisma Primoža Trubarja,
str. 358) je o njej nekaj let prej zaman poizvedoval na Dunaju, kjer so jo
hranili konec 19. stoletja, ko jo je objavil Elze, toda medtem so jo že leta
1922 prenesli v Gradec, tam pa je ni nihče pričakoval in zato tudi ne iskal.
Listina je prišla z Dunaja v Gradec v korpusu štajerskih dokumentov, ki so
sredi 19. stoletja romali iz Gradca v Avstrijski državni arhiv in bili nato kot
t. i. Meiller-Akten vrnjeni na Štajersko. O tem. Posch (izd.), Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives, str.
167–168.Primus Trubers briefe,
str. 563), po Rajhmanu pa Trubarjev lastnoročni podpis Truber »kaže, da utegne
biti prva oznaka v listini tudi pisna pomota« (Rajhman, Pisma
Primoža Trubarja, str. 358). Dejansko ni šlo ne za pisarjevo pomoto in
še manj za kakršno koli slovenizacijo.Primus Truber ex
Aursperg)Das Dekanat Tüffer, str. 125–126).
Na listini iz Laškega je poleg najzgodnejšega podpisa tudi
Trubarjev prvi ohranjeni pečat.Cvetnik naše
reformacijske misli, str. 70; Rupel (ur.) Drugi
Trubarjev zbornik, zadnja stran platnic).
Pomenljivo je, da si je Trubar za pečatni motiv izbral ravno
tesarsko sekiro, orodje enega očetovih poklicev.
Na listini iz Laškega še bolj kot pečat preseneti Trubarjev lastnoročni podpis, ki se od mlajših znatno razlikuje: ime in priimek sta zapisana z malima začetnicama ter z drugačnimi potezami kakor pozneje. Pri inicialkah se zdi, kot bi mladi duhovnik kazal nekakšno začetniško plahost ali negotovost. Od tod pomislek, ali se morda v poznejšem, spremenjenem podpisu zrcalijo podpisnikove večje ambicije in doseženi uspehi.
A pomembnejše od pečata in podpisa je vprašanje, zakaj sta
Primož Trubar in njegova okolica pisala prvi samoglasnik v priimku kot -u – Trubar
oz. Truber. Tega namreč v urbarjih turjaškega gospostva ne zasledimo pri nobeni od
številnih omemb njegovih sorodnikov vse do šestdesetih let 16. stoletja. V
urbarjih se priimek prvič pojavi leta 1482 kot Trobar, nato
pa še v različicah Trober, Traber in
Trabar.
Vrnimo se k Trubarjevemu imaginarnemu rojstnemu listu, z rekonstrukcijo katerega smo prišli skoraj do konca. V času Primoževega rojstva v slovenskem prostoru, razen v mestih beneške Istre, še niso vodili krstnih matičnih knjig in še manj vanje vpisovali naknadne zaznambe o spremembah osebnih stanj. A če bi Trubar za življenja potreboval krstni oziroma rojstni list, bi mu ga v rojstni župniji Škocjan pri Turjaku izdali na podlagi njegovih lastnih navedb in podatkov še živečih prič. Krstni list bi bil v latinskem jeziku in v narativni obliki, ko pa bi ga danes prevedli, prepisali v sodobno, tabelarično obliko, ter s pomočjo zgodovinarjev dopolnili s poznejšimi »uradnimi« zaznamki, bi povedal naslednje:
Primož Trubar se je rodil v župniji Škocjan pri Turjaku neznanega dne med letoma 1507 in 1509. Njegov oče Mihélj Malnar je bil tesar in mlinar, mati pa Jera, roj. Trobar oz. Trubar. Kraj rojstva še naprej ostaja Rášica, vendar ne gre za lokacijo Temkòvega mlina, današnje Trubarjeve domačije, temveč za Šklópov mlin zunaj vasi, pod Kukmako.
Poznejši zaznamki v krstni matični knjigi bi se glasili:
Primož Malnar je med letoma 1520 in 1526 prevzel priimek TrubarPrimož Trubar, str. 68–69, 188, 210,
222; isti, Primus Truber, str. 74–75, 229, 258,
271.Nove najdbe, str. 70). Pomoćne povijesne znanosti, str. 222.
Toliko bi nam torej razkrila škocjanska krstna matična knjiga, dopolnjena z vpisi poznejših sprememb osebnih stanj krščenca Primoža Malnarja. Matičar – zgodovinar, ki je leta 2008, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, rekonstruiral podatke za imaginarno matično knjigo, bi lahko povsem na koncu dodal samo še pripis, ki bi se v strogo uradniškem jeziku glasil: »Izraža se upanje, da bodo manjkajoči osebni podatki ugotovljeni najpozneje do 500-letnice prve slovenske knjige, leta 2050.«
France Kidrič je že leta 1920 objavil temeljno razpravo o
Trubarjevem raškem rodu
Vprašanje, kako se je Trubarjev priimek prvotno glasil ter
kdaj in zakaj se je uveljavila oblika Trubar/Truber, se ponavlja že poldrugo stoletje, odkar je Fran
Levstik v Napakah slovenskega pisanja (1858) navrgel
domnevo, da bi se moral začetnik slovenske književnosti sprva imenovati Trobar.Trobar (z več zapisovalskimi različicami) in šele od druge polovice 16.
stoletja Truber, kakor ga je praviloma pisal Primož sam.
Izpiski iz urbarjev, ki jih je Kaspret odstopil Kidriču, so na literarnega
zgodovinarja naredili tolikšen vtis, da je obliko Trobar
pripisal tudi Primoževim mlajšim raškim sorodnikom, ki so v turjaških virih
navedeni že kot Trubarji (Truber).
Po najnovejših ugotovitvah odrasli Primož Trubar sicer ni
nosil priimka svojega očeta Mihélja Malnarja, temveč rodbinsko ime matere Jere, in
je v otroštvu moral veljati za Malnarjevega.Malnar (mlinar) zapisovali v različnih jezikih zelo neenotno in da bo sam
zaradi pogostnosti tega poklicnega priimka teže prepoznaven. Vprašanje, kdaj pred
letom 1526 se je sprememba zgodila, bo zelo verjetno ostalo neodgovorjeno, razen
če viri iz krajev Trubarjevega šolanja morda vendarle ne bodo razkrili imena
mladega Primoža Malnarja. V doslej znanih virih pa je začetnik slovenske
književnosti vseskozi, od prve omembe v Trstu leta 1526, označen kot Trubar oziroma precej pogosteje kot Truber, kakor se je podpisoval tudi sam.Trubar z a se je Trubar naslovil
edinole leta 1550 v skritem podpisu v Katekizmu: »od primosa trubarie«
([Trubar], Catechismus In der Windischen Sprach, str.
202). Zatem srečamo enak zapis priimka še leta 1558 v edini omembi raškega
sorodnika: »en mui Stryz Gregor Trubar malinar« ([Trubar], En
Regishter, ta kashe, str. 31, fol. R 3a). Prim. Kidrič, Trobarji na
Raščici, str. 252).
V zvezi z njegovim lastnim pisanjem priimka se je vedno znova
odpiralo vprašanje, ali je Primož prvi samoglasnik u začel
uporabljati samovoljno. Še veliko preden je Kaspret razkril, kako so rodbinsko ime
zapisovali v turjaških urbarjih, je Levstik (1858) ugotavljal, da je Trubar »morda
svoje ime sam poneslovenil; ali pa je bil rodu, preseljenega od drugod v naše
kraje, ker slovenski bi se bil moral imenovati Trobar [...] ali pa morda:
Trébar«.u sklepal, da »se je mogel [ta]
utrditi pod vplivom kakega ugibanja, da zveni Truberus bolj
latinsko nego Troberus«.Primož Trubar, str. 10.
V nadaljevanju vprašanje o zapisovanju priimka osvetljujemo z
znanimi ter novimi, doslej neuporabljenimi urbarji. Postavljamo tezo, da Primoževo
pisanje prvega samoglasnika kot u ni bilo samovoljno, ampak
je v raškem govoru zanj obstajala glasovna podlaga, tj. izgovorno nejasen vmesni
glas med o in u, ki ga na Rášici
danes izgovarjajo kot diftong uọ, npr. truọbit, zatruọbu.u najprej uveljavil pri Primožu,
in sicer najpozneje med njegovim prvim bivanjem v Trstu, šele več desetletij
pozneje pa so začeli u pisati tudi v njegovem rodnem
okolju.
Priimek začetnika slovenske književnosti je prvič
dokumentiran prav na Rášici, in sicer v turjaškem urbarju iz leta 1482 kot Trobar. Po urbarjih je različnim zapisom kognomna mogoče
kontinuirano slediti približno 130 let, dokler ni med letoma 1611 in 1614 ugasnil.
Vsi njegovi znani nosilci so izvirali iz istega rodu, najsi so priimek dedovali po
očetovi ali materini strani, tako kot so ga dobili Primož in dva njegova brata, ki
sta bila prvotno po očetu potrjeno Malnarja.Trobar,
temveč kot Mull(n)er, urbar iz leta 1499 pa jasno
razkriva, da je bil samo svak in ne krvni sorodnik Lenarta Trobarja. Andrej in
Jurko, Mihéljeva naslednika v mlinu in na kmetiji na Kukmaki, sta sprva v
urbarjih prav tako označena s priimkom Malnar (Mullner), dokler ju urbarji okoli leta 1550 niso začeli
imenovati Trobarja in po letu 1561 Trubarja. Dodaten dokaz, da je šlo za Primoževa brata, ponuja omemba
Primoževega brata z imenom Andrej v pismu Jurija Dalmatina Trubarju iz leta
1579. Andreja je na kmetiji v vasi Rášica nasledil Andrej Trubar ml., zadnji
nosilec tega priimka, ki je kot gospodar naveden v urbarju iz časa malo pred
letom 1614, v urbarju 1611–1615/17 pa je njegovo ime že prečrtano. Golec, Kje
na Rášici, str. 223–226, 232–237.Trobar/Trubar je bil na tleh turjaškega gospostva
vseskozi omejen le na Rášico s sosednjo Kukmako, ni pa gotovo, ali je tu tudi
nastal. Njegov prvi nosilec – mlinar Trobar brez znanega osebnega imena – bi ga
namreč lahko prinesel od drugod, saj priimka še ni v najstarejšem ohranjenem
urbarju iz leta 1464 niti leta 1467 v razdelilni listini Auerspergovih
posesti.
Kolikor je znano, priimek vse do petdesetih let 16. stoletja
ni izpričan nikjer drugje na Slovenskem, če izvzamemo osamljeni primer Vipavca
Gregorja Truparja iz leta 1500, ki sta ga Kidrič in za njim Rupel imela za
Primoževega morebitnega sorodnika.Primož Trubar, str. 22;
Rupel, Primus Truber, str. 19. Juri Trobar). 36 let pozneje, leta 1594, je neki
Lavre Truber (!) (Laure Truber) le malo niže na reki
Krupi prodal svoj mlin, podložen semiški župniji. V letih 1610–1611 srečamo v
Beli krajini še tretjega, zadnjega Trubarja z imenom Andrej (Andree Trueber, Andre Truber). Očitno ni bil
podložnik, temveč v službi deželnega vicedoma, saj lahko le tako pojasnimo,
zakaj ga je Katarina Mofrin tožila pred vicedomskim sodiščem v Ljubljani. Da
gre za osebo iz Bele krajine, pričata omemba Gradca (zu
Graz) in priimek tožnice; rodbina Mofrin je namreč leta 1614 za kratek
čas dobila v zakup gospostvo Pobrežje, poleg tega pa je bil priimek Movrin (Mourin, Mowrÿn) v tem času
razmeroma pogost tudi med belokranjskimi podložniki. Golec, Trubarjev rod, str.
376. Niclas
Trueber), tržan v Senožečah (Burger zu
Senosetsch), je od drugega tamkajšnjega tržana okoli leta 1575 kupil
pol hube, vpisane kot imenje v kranjski imenjski knjigi. Posest so leta 1580 z
zamudo prepisali na njegovo ime, že štiri leta pozneje (1584) pa je prešla v
druge roke. Golec, Trubarjev rod, str. 376–377. Fridrich Truber). Podatki o njem so zelo skopi, obakrat
je naveden zgolj v knjigi mestnih prihodkov ob nakupu lesa. Golec, Trubarjev
rod, str. 377.
Domovine Trubarjevega rodbinskega imena torej za zdaj ni mogoče postavljati drugam kakor na območje njegove rodne Rášice, nabor podatkov za ugotavljanje glasovne vrednosti in etimologije priimka pa predstavljajo vsi zapisi iz tega okolja. Pri njihovem analiziranju je treba upoštevati, da je turjaške urbarje, v katerih se priimek pojavlja, pisalo skoraj toliko rok, kot je ohranjenih urbarjev. Zapisi so produkt več dejavnikov in odražajo razmerje med izgovarjanim, slišanim, zapisanim in prepisanim. Zapisovanje priimka je včasih bolj, drugič manj zvesto sledilo izgovarjavi, lahko pa je šlo tudi samo za prepis iz starejšega urbarja v mlajšega.
Naslednja preglednica navaja vse oblike
priimka, ki se pojavljajo v turjaških urbarjih od leta
1482 dalje. Razdeljene so v tri časovna obdobja, ta pa zaradi boljše
preglednosti razmejujeta okrogli letnici 1500 in 1550.
Vseh znanih zapisov priimka je 55 v osmih pojavnih oblikah.
Dve od teh sta sicer izpričani le po enkrat samkrat in ena dvakrat. Vse tri redke
oblike so se pojavile pozno, šele proti koncu 16. stoletja. Kot temeljne,
najpogostejše izstopajo tri, izpričane približno enako pogosto – od 12-krat do
17-krat, vendar časovno zelo različno. Prva, Trobar, je
dokumentirana največkrat, 17-krat, od prve omembe priimka leta 1482 do urbarja
1557–1561. Z zamikom se pojavi in preneha njena različica Trober, zabeležena petkrat med letom 1511 in urbarjem 1551–1554. Oblika
Traber je druga najpogostejša s skupno 13 pojavitvami,
zastopana v malce krajšem časovnem razponu kakor Trobar, in
sicer med 1483 in 1551–1554. Njena zapisovalska različica Trabar je s štirimi pojavitvami približno tako redka kakor Trober (pet pojavitev), le da je dokumentirana v daljšem
razponu, od 1484 do 1551–1554. Od urbarja, ki je nastal malo po letu 1561, dalje
pa imajo zapisi za naglašeni prvi samoglasnik dosledno grafem u. Ob enkratnih ali dvakratnih pojavitvah različic Thruber, Trueber in Trubär,
ki so vse zelo pozne – med 1584 in malo pred 1614 –, je z 12 zapisi daleč
najpogostejša različica Truber. Pojavlja se od urbarja, nastalega kmalu po letu
1561, do zadnje omembe raških Trubarjev malo pred letom 1614. Poleg povsem možnega
razloga, da so pisarji v začetku šestdesetih let 16. stoletja začeli uporabljati
obliko, ki so jo slišali za kranjskega superintendenta Primoža Trubarja, bližnjega
sorodnika raških Trobarjev, je vsaj toliko verjeten tudi drugi: pisar je prvi
samoglasnik v priimku zaznal bliže glasu u in ga tako tudi
zapisal, kar so naslednji zapisovalci povzeli za njim ali pisali enako po lastni
slišni zaznavi. Da bi raški govor medtem v kratkem času doživel večji premik, ki
bi se odrazil v naglem preobratu zapisovanja u namesto o, pa je skoraj nemogoče. Ne nazadnje je v današnjem
diftongu uọ (truọbu, atruọbi)
zaznavnejši glas o kakor u.
Če vse zapise priimka strnemo v tri oblike
glede na nenaglašeni samoglasnik – a, o in u –, si po pogostnosti sledijo
tako, kot jih prikazuje spodnja preglednica.
Najpogostejši obliki z o in a – Trober/Trobar (22-krat) in Traber/Trabar (17-krat) – povsem izgineta po letu 1561, oblika Truber/Trubar pa jima je po pogostnosti (16-krat)
za petami, a se ni pojavila pred omenjenim letom. Ni nepomembno, da v istem času
oziroma v istem viru nikoli ne srečamo dveh zapisov, ki bi si bila po glasovni
vrednosti zelo različna: s samoglasnikoma a in u.Traber (2-krat), Trabar in Trober, od tega enkrat različno za isto osebo: Juri
Trabar in Juri Trober. Druge zapisovalske
razlike so še manjše: v urbarju 1529–1530 je isti Simon enkrat Trobar in drugič Trabar, v
registru 1587–1588 je Andrej Trubar imenovan Truber in
Trueber ter v urbarju 1590–1593 dvakrat Truber in enkrat Trubär, v urbarju
1611–1615/17 pa pri Andreju Trubarju ml. srečamo različici zapisa Truber in Thruber.
Kidrič, ki je, čeprav le iz druge roke, poznal večino oblik
zapisa Trubarjevega priimka, je brez poglabljanja v raški govor ali razvoj jezika
sklenil (1920): »V korenu imamo torej slovenski refleks nosnega o. Menjava v korenu o-a-u-e in v končnici a-o-e kaže, da se niti tu
niti tam ni slišal čist glas. V naglašenem korenu je izgovarjal narod pač pred o kratek u, v nenaglašeni končnici pa
poluglasnik«.
Medtem ko je zapisovanje prvega samoglasnika kot u in o mogoče pojasniti z nejasnim
vmesnim glasom v raškem govoru in širše v dolenjskem narečju, preseneča pogosta
raba grafema a. Postavlja se vprašanje, kako spraviti na
skupni imenovalec tri naglašene samoglasnike – a, o in u. Glasovni razvoj od a do u ni verjeten, niti ni potrjen
glede na čas pojavitve, saj sta se tro in tra pojavila skoraj hkrati, prvi leta 1482 in drugi samo leto
pozneje.
Potrditev hipoteze, da je šlo pri pisanju prvega samoglasnika
z grafemom a le za nemško pisarniško maniro in ne za zapis
dejanskega glasu, najdemo prejkone v izgovarjavi in zapisovanju imena kraja Rob,
nekaj kilometrov zahodno od Rášice. Gre za toponim, ki ga danes na Robu in na
Rášici izgovarjajo z diftongom (Ruọb), torej enako kot
glagol trobiti (truọbit), iz katerega naj bi priimek Trobar/Trubar izviral. Rob je v turjaških urbarjih od prve pojavitve leta 1463Gradivo za
historično, str. 522.Rab (v letih 1501–1502 izjemoma kot Rabb in Raabb) in šele od štiridesetih let 16.
stoletja kot Rob (z različicama Robb
in Roob). Iz toponima je nastal priimek Robar,Začasni slovar, str. 518). Trobar/Trubar zapisovali zelo različno, prvi samoglasnik zelo
pogosto z diftongom: Raber, Rabar,
Robar, Rober, Roober, Rawbar, Rawber, Rauber in Raubar.au – Rawbar, Rawber, Raubar in Rauber – resnično zapisi
priimka Robar, dokazujejo imena gospodarjev na Robu: Hannse Rabar iz leta 1511 je v urbarju za leto 1517
naveden kot Hannse Rauber, v urbarju 1644–1648 dobi Mathia Rober naslednika z imenom Jansche Rauber, gospodar Janže pa je v urbarju 1680–1689 naveden kot
Jansche Rauber in takoj nato v urbarju 1690–1708 kot
Hannßche Roober. Z njim je priimek Robar na Robu ugasnil. Vzporedno z Robarji se na tretjini tamkajšnje
prvotne edine hube omenjajo od urbarja 1660–1668 vse do urbarja 1778–1789
gospodarji s priimkom Rupar (Rupper, Ruppar, Rupar).
Možnost, da bi šlo za kognomen Rubar z enakim izvorom
kot Robar, je treba izključiti, saj je v urbarjih
priimek Rupar kontinuirano dokumentiran že od leta 1484,
najprej v vasi Rupe (nem. Greut, Grewtt), nedaleč od Roba, kjer je tudi nastal
(urbar 1484, pag. 14: Machor Ruppar). Rob in etnika Robar predstavlja tako tudi referenco za glasovno vrednost zapisov
kognomna Trobar/Trubar.
Zapisovalski razvoj – najprej o, nato
u – kot posledica nejasne izgovarjave samoglasnika se
zelo verjetno odraža tudi v priimku Trober oz. Truber, izpričanem v Beli krajini med letoma 1558 in
1611.o in u, bi bilo bržkone mogoče razložiti z značilnostmi nekaterih
belokranjskih govorov.úo (zuop, suot) ter diftongične reflekse za sekundarno akcentuirana
e in h (buógat, nuóga, wuózu).
Ramovš, Historična gramatika, str. 136.Urbarji za Belo krajino, str. 55–59; Komac, Vzpon
Turjaških, str. 152–156 in zemljevid Posest v Beli krajini.
Končno bi že omenjeni Vipavec Gregor Trupar, izpričan
edinokrat leta 1500, prav tako lahko nosil glasovno enak priimek kot
Trobarji/Trubarji na Rášici. Ker je zapis Trupar nastal v
Vidmu v Furlaniji, v romanskem jezikovnem okolju z latinsko pisarniško tradicijo,
ni izključena analogija s preobrazbo zapisa Primoževega priimka, ki jo je ta
doživel v jezikovno podobnem sredozemskem okolju. Priimek mladega Rášičana so
morda začeli pisati s samoglasnikom u že na Reki (1520–21),
najpozneje pa sredi dvajsetih let v Trstu, kjer je Primož tudi prvič izpričan
(1526). Mladeničevo ime, ki so ga slišali iz njegovih ust, so zapisali najbliže
tamkajšnji uveljavljeni praksi in ta se je razlikovala od one na Turjaku. Tudi
Trubarjevo poznejše dosledno pisanje svojega osebnega imena kot Primosh z o
Primosha Truberia dvanajstkrat (1557 –
dvakrat, 1560, 1561, 1562, 1563, 1566, 1567 – dvakrat, 1575, 1577 in posthumno
1595), enkrat kot Primosa Truberia (1582), trikrat pa
okrajšano kot P. Truberia (1567 – dvakrat in 1574). Gl.
seznam Trubarjevih del v: Rupel, Primus Truber, str.
293–299. – Drugi samoglasnik v imenu je zapisan kot o
tudi že pri Trubarjevem prvem slovenskem podpisu sploh, skritem na 202. strani
Katekizma iz leta 1550: od primosa trubarie.Prímož le Prímaž.a, kot se ime izgovarja na Rášici danes (infomator
Franc Škulj, roj. 1931, Rašica 16, 25. julija 2008), je dokumentirano konec
šestdesetih let 19. stoletja v vpisih v škocjanski krstni matični knjigi: Primaš (NŠAL, Prepisi matičnih knjig, Škocjan pri
Turjaku, K 1835–1900, 2. 6. 1868, 9. 6. 1869). Zapisal ga je župnik Anton
Čibašek (1851–1878), doma iz Smlednika na Gorenjskem, ki je od leta 1863 do
odhoda z župnije pisal matične knjige v slovenščini. – Na ponaglasno
izgovarjavo a kaže zelo verjetno zapis imena Primas, ki se za gospodarja kmetije na Rášici pojavlja v
naslednjih turjaških urbarjih iz srede 16. stoletja: malo pred 1547, 1547–1550
in 1551–1554; osebno ime Primož je sicer v urbarjih običajno zapisano kot Primus. – V Trubarjevem narečju je ponaglasna izgovarjava
a dokumentirana že v 15. stoletju, denimo leta 1425 v
zapisih toponimov Podlog in Zapotok: Puedlak in Sapatak (Kos, Gradivo za historično
topografijo Slovenije, str. 444 in 753). Prim. današnjo izgovarjavo
nenaglašenega a v toponimu Podlog: Púdlag.
Z zapisi v turjaških urbarjih torej ni mogoče podpreti
domneve, ki jo srečujemo že od Levstika dalje in po kateri si je Trubar
samoglasnik u izbral samovoljno. Res pa bi se lahko takšno
pisanje uveljavilo pod vplivom hrvaščine med Primoževim bivanjem na Reki
(Rupel).Primož Trubar, str. 10; prim. isti, Primus Truber, str. 6.o in u so v mestu ob Kvarnerju tem
prej zapisali kot u, če so v korenu priimka prepoznali
hrvaški glagol trubiti.
Da so apelativ Trubar povezovali s trobarjem ali trobcem ter
z glagolom trobiti že Trubarjevi izobraženi sodobniki,
kažejo po Mirku Ruplu latinske pesnitve Matije Trosta. Ta je Trubarja po smrti
označil kot »canora tuba verbi Dei« (zvokovita troblja besede božje) in se poigral
z njegovim imenom v verzu:
V precej svobodnem prevodu Antona Sovreta, ki je glas troblje
ali trobente (tubicen) podkrepil še s pesniškim prevodom
latinskega glagola sono kot trobiti,
se verz glasi:
Etimologija priimka iz glagola trobiti se je očitno zdela
logična ne glede na zamenjavo prvega samoglasnika o za u. Nebistveno se razlikujeta tudi uveljavljeni razlagi,
zakaj je prvi nosilec priimka dobil takšno ime. Po Kidriču (1920) »so bili
predniki Primoževi prvotno graščinski trobci = trobarji, ki so s trobo graščinskim
podložnikom oznanjali začetek ali konec tlake in drugih opravil«.Primož Trubar, str. 10; prim. isti, Primus Truber, str. 6.Primož Trubar, str. 14; Debeljak, Trubarjeva Rašica, str. 14.
Več kot uporabno izhodišče za iskanje
etimologije je ponudil Fran Levstik, ko je, ne da bi poznal vire, v Napakah slovenskega pisanja (1858) zdravorazumsko nanizal
štiri možnosti nastanka priimka. Prvo smo že obravnavali: »Trubar je morda svoje
ime sam poneslovenil.« Kot drugo možnost je Levstik navedel: »ali pa je bil rodu,
preseljenega od drugod v naše kraje«, pri čemer ima za obe možnosti skupno
podmeno: »ker slovenski bi se bil moral imenovati Trobar, kakor pravimo: trobenta, trobiti, trôbel (kleines Blasehorn; Blumenkelch), trobast
(von hervorstehenden Lippen) itd.«. Levstik je hkrati nakazal, da priimek morda ne
izvira (neposredno) iz glagola trobiti in trobente/troblje, ampak lahko meri tudi na telesno
značilnost: trobast v pomenu človeka z naprej štrlečimi
ustnicami. Razlaga ima tem večjo težo, ker jo je podal Trubarjev bližnji rojak,
doma iz samo nekaj kilometrov oddaljenih Dolnjih Retij. In končno je navedel še
četrto možnost, po kateri bi se Trubar moral »slovenski« imenovati: »morda:
Trébar?«
Začnimo pri namigu, ki se je Levstiku samemu očitno zdel
najmanj verjeten: Trébar. V virih turjaškega gospostva takšna oblika priimka ni
izpričana, Levstik pa je priimek Trebar gotovo poznal iz širšega domačega okolja
in je pravilno mislil na etimologijo iz glagola trebiti.Začasni slovar, str. 647).
Umestno je bilo tudi Levstikovo spraševanje, ali ni Trubar
morda izviral iz »rodu, preseljenega od drugod v naše kraje«. Tu bi prišli v
poštev zlasti priseljenci iz dveh smeri: sorodni južnoslovanski živelj z juga in
nemški s severa. Obe smeri priseljevanja kmečkega življa sta za širše zaledje
Turjaka potrjeni. V 14. stoletju je nemško prebivalstvo, predvsem s Koroškega,
koloniziralo bližnjo Kočevsko, v drugi polovici 15. stoletja pa so se začeli pred
Turki umikati hrvaški in drugi begunci z jugovzhoda. Najstarejši turjaški urbarji
od leta 1464 dalje ne poznajo sicer nobenega prepoznavnega kočevarskega
priimka,Jurÿ der Teÿtsch, ki so jo prisodili novincu na eni od
hub v župi Bloke (urbar 1511, pag. 188); isti Jurij je nekaj let prej
pomenljivo označen kot Juri Nobackh (urbar 1507, pag.
139; urbar 1508, pag. 124).Wetziack, Wesiagk, Besiagkh) srečujemo na Rášici od leta
1482 do 1493. Mitničar Ivan Krabat se pojavi v šele v začetku 16. stoletja. V
urbarjih leta 1506 in 1507 se imenuje še Ivan mitničar (Ybann
Mauttner), leta 1509 le Ivan (Ybann), od leta
1511 do 1519 Ivan Krabat in od 1524 do 1530 Ivan Krobat, toda sam se je kot
Krabat (Ich Yban Krabat) označil že na listku,
priloženem urbarju iz leta 1507 in datiranem 25. marca 1508 (urbar 1507,
listek, pag. ad 38).
Če bi se prvi raški Trubar priselil s slovanskega juga, bi se
njegov izvorni priimek najverjetneje glasil Trubar z
monoftongom u. Glas je za dolenjsko narečno skupino povsem
sprejemljiv in bi ga Rášičani zlahka sprejeli brez glasovne spremembe. To pa ne
pomeni, da samoglasnika u zaradi njim razumljive
etimologije (trobiti) ne bi mogli prilagoditi tudi v vmesni
glas med o in u, današnji diftong
uọ, kar bi v prvih zapisih med letoma 1482 in 1485 lahko
dalo oblike Trobar, Trabar in Traber. Toda, kolikor je znano, priimek Trubar vsaj v
hrvaškem prostoru ni potrjen.Hrvatski urbari;
Adamček, Kampuš, Popisi i obračuni. – Po popisu
prebivalstva Hrvaške iz leta 1948 je bil priimku Trubar najbližji zagrebški
priimek Truban (Putanec (ur.), Šimunović (ur.), Leksik prezimena, str. 691).
Tako kot za hrvaški izvor je le malo možnosti za nemškega
oziroma kočevarskega. Če bi priimek zanesli na Rášico s Kočevskega, bi se po vsej
verjetnosti glasil Truber ali Trober, toda med dokumentiranimi kočevarskimi priimki iz 15. in 16. stoletja
ni ne takšnega ne sorodnih kognomnov z osnovo Tro-/Dro- ali Tru-/Dru-.Truber – dokumentiran od 16. stoletjaTruber v samostalniku Trub, ki je razširjen tudi na Švabskem in pomeni vinsko
usedlino: Bodensatz beim Wein, Heferückstand im Wein (dopis C. Seidla avtorju
4. avgusta 2008). Korena Trub- in Trüb- v nemških priimkih izhajata sicer še iz besede Traube ('grozd'), iz lužiškosrbske ali češke besede 'truba' za
trobento ter iz glagola trüben v pomenu 'skaliti',
'kaliti' (Gottschald, Deutsche Namenkunde, str. 495,
498).Trober.
Drugače kot za nemški ali hrvaški izvor ráških Trubarjev je
več osnove za podmeno, da je Trobar/Trubar morda etnik, nastal nedaleč od kraja svoje prve pojavitve in
tvorjen po analogiji Rob – Robar.
Pregled vseh mikrotoponimov na tleh turjaškega gospostva v tozadevno najbogatejšem
viru – terezijanskem katastru iz srede 18. stoletja
Če je bil njegov prvi nosilec raški mlinar Trobar, ki se med
letoma 1482 in 1485 zaporedoma omenja v dveh tamkajšnjih mlinih, se zdi na pogled
precej verjetna tudi etimologija iz leksema otrob. Novega mlinarja bi lahko
sosedje šaljivo poimenovali Otróbar/Atróbar,atruọbi. Informator Franc
Škulj, roj. 1931, Rašica 16, 10. junija 2008.Otrobar
danes sicer ni,Otruba (Bezlaj (ur.), Začasni slovar, str.
418), ki po izvoru bržčas sploh ni slovenski. Tako kot ne srečamo Otrobarja, ne
najdemo Plevarja, ki bi dobil priimek po plevah. Vsebinsko sorodni priimki,
vendar s priponskim obrazilom -nik so povečini etniki:
Plevnik (pleve), Ovsenik/Avsenik (oves), Pšeničnik
(pšenica), Ržišnik (rž) ipd. (prim.prav tam, str. 15,
418, 491, 529). Atrob (Otrob); leta 1517 je namreč na dunajski univerzi študiral
»Jorius Attrob ex Reiffnitz«.Die Matrikel der Universität Wien. II. Band, str. 445.Trubar iz samostalnika otrob
pa moti predvsem odsotnost nenaglašenega prvega samostalnika a oz. o, ki ga pogrešamo pri najzgodnejših zapisih
in sploh pri vseh omembah priimka v turjaških urbarjih. Glede na to, da je priimek
Trobar/Trubar dokumentiran več
kot 50-krat, upravičeno sklepamo, da bi prvi, pozneje odpadli samoglasnik gotovo
vsaj kdaj prišel do izraza v zapisu. Zlasti ker so urbarje pisali številni
pisarji, bi kateri od njih gotovo še zaznal in zapisal izginjajoči glas a/o, a se to ni zgodilo.
Neizpričanost prvega, nenaglašenega samoglasnika vodi lahko samo k podmeni, da bi
se moral glas izgubiti že na začetku razvojne poti priimka, kar ne govori v prid
etimologiji: otrobi – Otrobar.
Podobno majhna je verjetnost, da bi dobil prvi Trubar priimek
po trabju ali trobju, tj. trikotnem delu voza, spredaj ali zadaj vtaknjenem med
podvoz in oplen. Izraz je dokumentiran predvsem na območju dolenjske narečne
skupine – na Ribniškem tudi v obliki trobje
trâbje prišel v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar
(1895) in tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1991), v Slovenskem
pravopisu (2001) pa ga že pogrešamo (Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Drugi del, str. 680; Slovar
slovenskega knjižnega jezika. Peta knjiga, str. 133; Slovenski pravopis). Prim. tudi ZRC SAZU, ISJFR, Leksikološka sekcija,
Listkovna kartoteka, T 53, trabje, trabi. Očitno so isti izraz kot trobje prevzeli
zaradi zunanje podobnosti v polpretekli dobi za vilicam podobno napravo, skozi
katero je napeljan pisalni trak pri pisalnem stroju (prav tam, T 71, trobje).trabje za del voza z običajnejšo sopomenko prema. Informator Franc Škulj, roj. 1931, Rašica 16, 25.
julija 2008.Trabar ali trobar bi v primeru
etimologije po trabju/trobju slej ko
prej pomenil izdelovalca tega dela opreme voza. Analogijo najdemo v sorodnem
priimku Komatar,Začasni slovar, str. 281). – V kraju
Plate pri Vojniku je priimek izpričan leta 1527 kot Comotar (Koropec, Slovenski del Štajerske, str. 227).komatár v pomenu izdelovalca komatov ga še navaja
Pleteršnikov slovar leta 1894: Pleteršnik, Slovensko-nemški
slovar. Prvi del, str. 427.Trubar kot Trobar/Trober in Trabar/Traber bi sicer lahko ustrezali izvoru iz leksema trabje/trobje, toda poznejši zapisovalski razvoj v
Truber, za katerega sklepamo, da ni umeten, takšno
podmeno ovrže.
Brez zadržkov lahko izključimo tudi možnost, da se je priimek
Trubar prvotno glasil Trajbar in
pomenil gonjača živine. Nastanek takšnega poklicnega priimka bi bil na območju
Rášice sicer naravnost samoumeven, saj je vodila skozi Trubarjev rojstni kraj
glavna živinska pot prek slovenskega ozemlja. Poleg tega je slovenski izraz trájbar v turjaškem gospostvu dokumentiran iz ust domačinov,
čeprav šele konec 18. stoletja,od Vollech, jenu treibarich), »za vole, za
trajbare« (sa Volle, sa treibare) (Golec, Turjaški
arhiv, str. 183). Starejši Rášičani izraz trájbar še
poznajo (informator Franc Škulj, roj. 1931, Rašica 16, 25. julija 2008).
trájbar glasovno nikakor ne
more ustrezati zapisom Trobar/Trober
in Trabar/Traber s konca 15. in iz
16. stoletja. V osnovi nemški samostalnik in iz njega tvorjeni priimek Treiber
ei in ey,Treiber oz. Treyber (Gradivo za zgodovino Ljubljane, XII/3,
str. 2; XII/5, str. 3; ZAL, Imenska kartoteka h Cod. I in XIII, šk. 17,
Drau–Dup).Trajbar, Trajber, Traiber in Treiber.Začasni slovar, str. 645, 648.
Brez podlage je tudi domneva, da ima prvotni zapis raškega
priimka Trubar kot Trobar/Trober in Traber/Trabar onomatopoetsko osnovo v posnemanju zvoka mlina: trap-trap ali trop-trop. Podmena bi bila verjetnejša, ko bi šlo pri izgovarjavi
prvega samoglasnika v priimku za jasen glas a ali o, in ne, kot kaže, za vmesni glas med o in u, ki so ga pozneje zapisovali z u.
Po preverjanju različnih možnih osnov za etimologijo se
nazadnje vrnemo k izhodiščni kot najbolj verjetni: priimek Trubar oz. Trobar ima osnovo v
glagolu
trobiti in v njegovi dolenjski, danes dvoglasniški
izgovarjavi: truọbit. Treba pa je poiskati tudi konkreten
razlog, zakaj in kako je priimek nastal. Da je bil prvi nosilec »trobar, morda
graščinski trobec, ki se je preživljal s trobo ali trobljo« (Rupel),Primož
Trubar, str. 10; prim. isti, Primus Truber, str.
6. trobar namreč ne pozna niti Pleteršnikov slovar,Slovensko-nemški slovar. Drugi del, str. 694. – V
literaturi srečamo stilsko zaznamovani pojem trobarji:
»Godba je zasvirala cesarsko, bobnarske palčke so bile brčanjo, trobarji
trobili generalni marš.« (Rado Murnik, Jarni junaki, 1909, str. 61, po: ZRC
SAZU, ISJFR, Leksikološka sekcija, Listkovna kartoteka, T 71, trobar) trobarju ni šlo za (dovolj razširjen) poklic. Prav tako ni znano, da bi
na Slovenskem kdaj obstajal priimek Trobar, če izvzamemo
Rášico in omenjeni osamljeni primer sredi 16. stoletja v Beli krajini (Trober), ki je po vsej verjetnosti tudi tam dal Trubarja (Truber). Poznamo le sorodne
priimke Trobec, Trobej, Trobiš in Trobiž,Začasni
slovar, str. 650.Trobentar,
Izvor priimka Trobar/Trubar gre torej iskati v drugačni povezavi med nosilcem in glagolom trobiti. Veliko prej kot za poklic je šlo za trobca za
zabavo, za človeka s kakšno govorno posebnostjo ali za osebo, ki jo je okolica
morda prepoznala kot pretirano zgovorno. Pridevniška oznaka za gostobesedneža je,
denimo, tudi trobljàv.Etimološki slovar, str.
229.trobast v pomenu naprej štrlečih ustnic.trobast kot 'schnauzicht' gl.
Bezlaj, Etimološki slovar, str. 229.-ar, ki se nanašajo na dele ali poteze obraza,
kolikor ne gre morda vsaj v nekaterih primerih za etnike: Čelar, Rogar, Šobar/Šober, Ustar.Začasni slovar, str. 87, 520, 610, 661. – Nista
znana priimka Okar ali Nosar,
obstaja pa Nosan (prav tam, str. 405).
Na nastanek priimka Trobar/Trobar se odprejo nekoliko drugačni pogledi, če upoštevamo
dve podmeni: (1) da je njegov izvor tako ali drugače, neposredno ali posredno
povezan z glagolom trobiti in (2) da je bil raški mlinar
Trobar, prvič omenjen leta 1482, res prvi nosilec priimka. V takem primeru se še
zmanjša verjetnost, da bi mlinar (poklicno) opravljal službo turjaškega
graščinskega trobca, ponovno pa kaže premisliti o onomatopoeji, povezani z zvoki
mlina. Tako kot je mlin pod bližnjo Kukmako, v katerem se je oče prve slovenske
knjige v resnici rodil, dobil po šklopotanju hišno ime Šklópov mlin,Trobarjev, ker je
spuščal zvoke, kot bi trobil, ali ker je bil zaradi obilice dela venomer
glasen.Piskar, Bobnar, Godlar/Godler, bržčas tudi Cvilak (prim. Bezlaj (ur.), Začasni slovar,
str. 44, 83, 165, 453).
Kakor koli, prvi raški Trubar je s kognomnom Trobar najprej
izpričan v Temkòvem mlinu, kjer je od leta 1986 urejena Trubarjeva domačija.
Čeprav je danes dokazano, da ta ni bila dom Primoževih staršev in torej ni mogla
biti njegov rojstni dom, jo zaradi prvega Trubarja, ki se omenja prav tukaj,
vendarle lahko imenujemo Trubarjeva.
Najzgodnejšo življenjsko postajo Primoža Trubarja, ki jo je
poleg rojstva na Rášici mogoče vsaj približno datirati, predstavlja njegovo
šolanje na Reki (1520–1521).Povijest
Rijeke, str. 105–106, 123.
Trubarjevi življenjepisci so v pomanjkanju oprijemljivih
podatkov preskočili tudi njegovo šolanje pred odhodom na Reko. Danes razpolagamo s
precej več dejstvi tako o Trubarjevih domačih krajih kakor o šolskih središčih v
širši okolici, novi drobci pa izrisujejo jasnejšo podobo prostora in časa ter do
nedavna še neznane povezave. Pomembna pridobitev za raziskovalce je zlasti ponovna
dostopnost glavnine turjaških urbarjev (po polstoletni zapori) skupaj s
pojavitvijo nekaterih neznanih in izgubljenih urbarjev v SlovenijiAuerspergi.
Gotovo je eno, na Reko, kjer se je Trubar zadrževal, ko mu je
bilo kakšnih dvanajst, trinajst let, zagotovo ni prišel kot popoln analfabet, saj
je že dosegal starostno mejo, ki je po tedanjih predstavah ločila otroštvo od
odraslosti. Tako zapoznel začetek elementarnega šolanja bi bil namreč že zelo
pozen, če ne prepozen za duhovniški poklic, pa tudi za pridobitev solidne šolske
izobrazbe. France Kidrič in Mirko Rupel se pri kratki obravnavi Trubarjevega
življenja nista niti dotaknila vprašanja, kje se je Trubar naučil brati in pisati,
ker se nista mogla opreti na nič konkretnega.Primož Trubar, str. 14–18.Primož Trubar, str.
15.Jerebova kronika, str. 12–13.
Prvega pouka, tudi jezikovnega – nemščine in latinščine, je
bil Trubar vsekakor deležen še v domačem okolju. Številčno močna duhovščina v
domači župniji v Škocjanu pri Turjaku – leta 1515 so tu
omenjeni štirje duhovnikiCatehismus sdveima islagama /.../ skusi Primosha
Truberia. V Tibingi, 1575, str. 267. Prim. Kidrič, Ogrodje za
biografijo, str. 58.
Manj verjetno se zdi Trubarjevo učenje skupaj z grajskimi
otroki na približno pol ure oddaljenem turjaškem gradu.
Tedanji Auerspergi niso imeli otrok Primoževe starosti, saj je bil gospodar Trojan
še samski mladenič,Auerspergi, str.
559.Noviga Testamenta pusledni deil, str. VI. Objava:
Sakrausky (ur.), Primus Truber, str. 403, 408. Prim.
Rupel, Primus Truber, str. 8, 11, op. 34. .
Poleg Škocjana in Turjaka nikakor ne gre prezreti dveh
okoliških župnijskih središč, za kateri je prav v Trubarjevem otroštvu izpričan
obstoj šole in učitelja oziroma samo učitelja. Prvo je Šmarje
(danes Šmarje-Sap) in drugo Ig, oba kraja sicer okoli
štiri ure oddaljena od Rášice. Trubarjevi življenjepisci ju kot možni Primoževi
»prvi šoli« ne izpostavljajo, ker sta se zdela preveč odmaknjena, za učitelja na
Igu pa po vsej priliki niso niti vedeli.Primož Trubar, str. 18; prim. isti,
Primus Truber, str. 15).in Harlandt scholarum
rector), župnik Mihael Sterleker ga 8. julija imenuje »vodja moje šole«
(mee scole rector), 11. avgusta »moj šolnik« (pro meo scolastico) ter 12. decembra »trenutno vodja mojih
šol« (mearum scholarum pro nunc rectoris). Kot nezakonski
sin duhovnika se je potegoval za dispenzo, da bi smel biti tudi sam posvečen v
mašnika, župnik Sterleker pa ga je še pred končno odločitvijo začasno sprejel za
svojega duhovnega pomočnika.Khasper
schuelmaistr zw Sanndt Marein, Jeronimo schwelmaistr zw
Sanndt Marein), ki se pojavljata v računski knjigi zapuščine ljubljanskega
trgovca Mospacherja, umrlega leta 1517.Ljubljanski trgovski knjigi, str. 129.schulmayster von Sandt Marein mit den
schueleren).
Kot drugo morebitno šolsko središče, kjer bi mladi Trubar
lahko pridobival prva znanja ali obiskoval že nadaljevalni pouk, se v turjaških
urbarjih izrisuje Ig. Med številnimi plačniki dajatve za travnik pod Pijavo Gorico
se v njih vse od prvega urbarja iz leta 1464 omenja učitelj, »šolmošter« (Schuelmaister) na Igu. Najprej je bil to mož z imenom Ahac,
izrecno imenovan »župnikov človek« (des Pharer man von
Ÿg),
Kontinuirano omenjanje ižanskega »šolmoštra« pritegne
pozornost še zaradi nekega drugega, že dolgo znanega dejstva. Z Igom naj bi kot
tamkajšnji župnik dolgo povezan Tržačan Lenart Bonomo (okoli 1468–1526), sorodnik
tržaškega škofa in Trubarjevega dobrotnika Petra Bonoma. Ko je leta 1526 v Trstu
kot stolni župnik umiral, je med tremi pričami njegove oporoke naveden tudi
Trubar, o katerem je to sploh najzgodnejše sodobno pričevanje.Pietro Bonomo, str. 293. Prim. Kidrič, Ogrodje za biografijo, str.
63.Pietro
Bonomo, str. 129, 166, 167. – Védenje o Lenartovem župnikovanju na Igu
izvira iz pisma škofa Petra Bonoma nekaj dni po Lenartovi smrti (prav tam, str.
288). Duhovniki kranjskega
dela, str. 255, 265, 298.
V zvezi s Trubarjevim šolanjem pred odhodom v »prave« šole ne
smemo mimo dveh Rášici najbližjih meščanskih naselij, trga Ribnica in mesta Višnja
Gora. Medtem ko imamo za zadnjega več otipljivih dejstev, ostajamo glede tri ure
oddaljene Ribnice zgolj pri možnostih. Od tod ni v tem času
sicer nobenih poročil o kakšni šoli, a lahko njen obstoj predvidevamo že na
podlagi ugotovitve, da je v prvi polovici 16. stoletja izšlo z ribniškega območja
precejšnje število dunajskih študentov.. Med 1518 in 1550 jih
zasledimo le še devet, od tega osem med 1520 in 1536, nato pa od 1550 do 1561
spet osem. Po: Gall, Szaivert, Die Matrikel der Universität
Wien. II. Band; Gall, Szaivert, Die Matrikel der
Universität Wien. III. Band.Die
Matrikel der Universität Wien. I. Band; Gall, Szaivert, Die Matrikel der Universität Wien. II. Band. V krajevnih
kazalih k objavam matrik je pri kraju »Reifnitz« poleg Ribnice na Kranjskem kot
druge možnosti navedena prva možnost: Reifnitz/Ribnica v sodnem okraju Celovec
na Koroškem. Toda glede na majhno pomembnost koroške Ribnice je mogoče
sklepati, da je le malokateri študent, označen z »ex/de Reifnitz«, prišel s
Koroškega.auf die hohen
Schul). (Vrhovec, Der schwäbische Chronist, str. 7–10). schuelmaister in der
Reyffnicz), očitno dobro stoječega in izobraženega moža. V svoji
oporoki se ga je kot upnika spomnil ribniški oskrbnik Andrej Lamberg, pri tem
pa je pomenljiv podatek, da je Lamberg učitelju poslal določeno vsoto na Dunaj
(ARS, AS 1063, Zbirka listin, št. 784, 1473 XI. 6., s. l.; prim. Otorepec,
Doneski k zgodovini, str. 83).Zgodovina
Ribnice, str. 450). Kot »filius ludimagistris defuncti ibidem« se šele
leta 1610 ob vstopu v ljubljanski jezuitski seminar omenja Ribničan Janez
Markovič (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Zbirka rokopisov, št.
156, Historia Seminarii Labacensis, fol. 152). Na opešanje ali zamrtje ribniške
šole kaže tudi močan upad študentov. Po letu 1561 namreč med dunajskimi
študenti skoraj sto let, vse do leta 1653, ne srečamo nobenega Ribničana. Tudi
na novo ustanovljeni graški univerzi (1586) začnejo prvi ribniški študirati
šele leta 1604, a odtlej spet v povečanem številu, do srede 17. stoletja 12
oseb. Po: Gall, Szaivert, Die Matrikel der Universität Wien.
II. Band; Register der Personen und Ortsnamen;
Gall, Szaivert, Die Matrikel der Universität Wien. III.
Band; Gall, Paulhart, Die Matrikel der Universität
Wien. IV. Band; Andritsch, Die Matrikeln der
Universität Graz. Band 1; Band 2. Prim. tudi
Cindrič, Matrike kot vir, str. 508, 509., O
prvih cerkvah, str. 41; prim. Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov
(1891), str. 37.
Nasprotno je nedavno odkritje Trubarjevega sorodstva v mestu
Višnja Gora pripeljalo na sled, ki bo morda kdaj v
prihodnosti postala več kot le indic. Izkazalo se je namreč, da je ljubljanski
trgovec Lukež Klinc, ki ga Trubar v pismu leta 1562 dvakrat omenja kot »mein(em)
vetter(en)« – torej kot bratranca, izviral iz stare višnjegorske meščanske
rodbine. Mož, ki je Trubarju večkrat pomagal, je bil tudi eden prvih slovenskih
piscev oziroma prevajalcev. V Ljubljani je priimek Klinc ponemčil v Zweckl, a je
pod svojim slovenskim prevodom nemške božične pesmi, že po smrti, podpisan kot
Lukež Klinc kar je odločilno pripomoglo k odkritju njegove identitete. Natančna
stopnja sorodstva med Klincem in Trubarjem ni znana. Glede na oznako »Vetter« sta
bila prava bratranca, kvečjemu bratranca v drugem kolenu, ni pa mogoče ugotoviti,
po kateri strani.in peto poglavje pričujoče
monografije Trubarjevo vplivno meščansko sorodstvo.succentor) (Koblar,
Drobtinice iz furlanskih arhivov (1894), str. 27–28). Tudi I. Vrhovec je
postavljal višnjegorsko šolo še v 15. stoletje in izrazil domnevo, da je morda
nastala sočasno s povzdignitvijo kraja v mesto (Vrhovec, Der schwäbische
Chronist, str. 4).
Trubarjeva prva šola je bila torej slej ko prej pri domači
župniji v Škocjanu, kjer je mogel ne nazadnje dobiti individualni pouk pri enem od
štirih duhovnikov. Ni izključeno, da je pred odhodom na Reko kakšno leto ali več
poslušal tudi »višjo« stopnjo šole v Šmarju, kamor sicer ne bi mogel vsak dan
posebej hoditi od doma. Za njegovo morebitno šolanje na Igu ali v Ribnici je manj
osnove, nekoliko več pa za bivanje in obiskovanje šole v Višnji Gori, kjer je imel
sorodnike. Končno bi bilo mogoče, da ga je na samem začetku poučeval kdo od
grajskih s Turjaka, pa tudi na Rášici je v tem času potrjeno živela vsaj ena
pismena oseba, mitničar Ivan Krabat, ki samega sebe imenuje turjaški
»Anwald«.
Bolj kot z »domačim« šolanjem so se preučevalci Trubarja
ukvarjali z vprašanjem, na čigavo pobudo in s čigavo pomočjo je približno
dvanajstletni Primož odšel v svet, najprej očitno na Reko. O
motivih za izbiro Reke, ki jih je izpostavil Kidrič, je tudi danes mogoče le
ugibati: trgovski znanci, priporočilo Auerspergov habsburškemu kapitanu (glavarju)
na Reki, znanci med reškimi frančiškani ali med tamkajšnjo svetno duhovščino?Primož
Trubar, str. 18; Šumrada, Trgovina s turjaškim železom, str.
221–228.Primož Trubar, str. 18; prim. isti, Primus Truber, str. 15. – O poslikavi »krovaškega malarja« pravi
Trubar (Catehismus sdveima islagama, str. 267): »Muj
oča, kedar je na Rašici s. Jerneja cehmošter bil, je bil pustil to cerkov vso
enimu krovaškimu malarju malati. Ta je tim svetnikom, suseb tim jogrom, velike
brade inu mostače po tursku inu krovašku namalal. Natu so v tim 1528. lejtu ti
Turki prišli, to cerkov sežgali inu s. Jerneja pilda v kori, kir nej mogel
zgorejti, roke odbili, oči izteknili inu tu malane je vse proč palu.« Po
transliterirani objavi: Rupel, Slovenski protestantski
pisci, str. 238.
Kdaj natanko je »krovaški malar« poslikal raško podružnico
sv. Jerneja, bo najbrž za vedno ostalo neznanka, saj je njegova poslikava
uničena.Slikarstvo v Sloveniji,
str. 233–236. – Pred razkritjem slikarjeve identitete ga je F. Stele poimenoval
z zasilnim imenom »Trubarjev krovaški malar« in dvomil, da bi na Kranjsko
klicali slikarja iz prave Hrvaške, ampak naj bi šlo prej za potujočega obrtnika
iz Istre (Stelè, Vloga reformacije, str. 126–127).
V tem času niso bili nekaj običajnega samo stiki Rášice s
hrvaškimi kraji in tamkajšnjim življem, ampak je po vsej priliki na Rášici
prebival človek, ki je sam izviral s Hrvaškega, že omenjeni mitničar in turjaški
»Anwald« Ivan Krabat. Prav mogoče je, da je ravno on nagovoril ali spodbujal
Primoževega očeta Mihelja, naj kot ključar raške podružnice sv. Jerneja zaupa
njeno poslikavo »krovaškimu malarju« Tomažu iz Senja. V prid Ivanovemu hrvaškemu
izvoru govori več dejstev: najprej osebno ime Ivan (Yban,
Ybann, Ywan, Iwan), ki ga med turjaškimi podložniki tega časa srečamo samo v Beli
krajini,Urbarji za Belo krajino, str. 120, 121.
Krabat, Krabatt, Khrabat, Krobat), prav tako izpričan le pri turjaških belokranjskih
podanikih,Urbarji za Belo krajino, str. 122. – Ime Ivan se v turjaškem gospostvu pojavi sicer še v
davčnem registru za leto 1511 (Gregor des Ÿban
schwecher), vendar gre, kot vse kaže, za mitničarja Ivana, saj njegov
omenjeni svak Gregor prebiva v uradu Osolnik, v katerega je sodila tudi
Rášica.Ybann Mauttner), leta 1509
le Ivan (Ybann), od leta 1511 do 1519 Ivan Krabat in od
1524 do 1530 Ivan Krobat, toda sam se je kot Krabat (Ich Yban
Krabat) označil že na listku, priloženem urbarju iz leta 1507 in
datiranem 25. marca 1508 (urbar 1507, listek, pag. ad 38). Malo verjetno bi se
označeval za Krabata – Hrvata, če to ne bi bil po izvoru, ampak bi ga okolica
tako poimenovala samo zato, ker je nekoč prebival v hrvaških krajih ali imel z
njimi stike. – O hraniščih urbarjev gl. op. 158.Ybann Mauttner daß hat
des Michl Mullner huebn Innen), potem ko je tu od 1499 do 1504 izpričan
Mihelj mlinar, vseskozi sicer gospodar zgornjega mlina ob Rašici (urbar 1499,
fol. 8´, 9´; urbar 1501, pag. 13, 16; urbar 1503–1504, pag. 12, 15; urbar 1504,
pag. 15, 18). – O hraniščih urbarjev gl. op. 158.Mauttner) in omenjanje mitnice po letu 1510 v urbarjih sicer
pogrešamo, kar pa ne pomeni, da Ivan, ki se kot gospodar dveh hub omenja še v
urbarju za leti 1529–1530, ni še naprej upravljal raške mitnice. To je toliko bolj
verjetno glede na dejstvo, da sta bili njegovi hubi vsaj od leta 1517 oproščeni
vseh dajatev.Ich Yban Krabat)
zabeležil, da je nekega mladega kmeta umestil na hubo umrlega gospodarja na
Krkovem. V malo mlajših urbarjih za leto 1508 (pag. 219), 1509–1510 (pag. 215)
in 1511 (pag. 271) pa najdemo v prvi osebi Krabatov zapis o umestitvi
podložnika na neki drugi hubi: »des Jug huebnn hab ich Yban Krabat etc. dem
Jannes Katzumer geben«. – O hraniščih urbarjev gl. op. 158.Primož Trubar, str. 18; isti, Primus
Truber, str. 14; Preinfalk, Auerspergi, str.
91.
V zvezi s Primoževim odhodom na Reko njegovi življenjepisci
niso omenili še ene možnosti, in sicer povezave med Auerspergi in hrvaško plemiško
rodbino Frankopan. Ne gre prezreti dveh dejstev. Prvič, edina oseba, ki jo Trubar
omenja (1557) iz časa svojega reškega šolanja, je grof Bernardin Frankopan z
Grobnika.Auerspergi, str. 385, 390.
Datacija Trubarjevega reškega obdobja je mogoča na podlagi
izračuna, če od njegovega zapisa o šolanju na Reki z dne 9. junija 1557 odštejemo
36 let časovne distance, o kateri govori.Ta pervi deil tiga Noviga
testamenta, str. IVa). Objava: Sakrausky (ur.), Primus Truber, str. 102.Primož
Trubar, str. 18; isti, Primus Truber, str.
15.
Reka je bila v njegovem življenju le kratka epizoda, ki se je
je v svojih delih temu ustrezno dotaknil podobno bežno kakor Salzburga, obeh pa
manj kot Dunaja.Ta pervi
deil tiga Noviga testamenta, str. IVa). Objava: Sakrausky (ur.), Primus Truber, str. 102–103. Prim. Kidrič, Ogrodje za
biografijo, str. 60. – Do prevoda celotnega Svetega pisma
v hrvaščino sicer ni prišlo, že po smrti grofa Bernardina (1529) pa je
glagoljaška tiskarna senjskega škofa Šimuna Kožičića Benje v letih 1530–1531
natisnila na Reki pet glagolskih del (Moguš, Povijest
hrvatskoga, str. 42 sl.).Ta
evangeli svetiga Matevsha, posvetilo na str. E3. Prim. Kidrič, Ogrodje
za biografijo, str. 106; odlomek citiran po transliterirani objavi: Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 67).
Tudi naslednji kraji šolanja Primoža
Trubarja pred posvetitvijo v duhovnika (1530) so morali biti povezani s podporo od
doma. Tu se jih bomo samo dotaknili v zvezi z verjetnimi zvezami z domačim
okoljem. Jakob Andreae (1586) in za njim Matija Trost (1588) izrecno pravita, da
so Trubarja poslali v Salzburg in na Dunaj njegovi starši.Nove najdbe, str. 65.Nove najdbe, str. 65.Primož Trubar, str. 19;
isti, Primus Truber, str. 16. – Gospostvo je bilo v
resnici deželnoknežja komorna posest. Lambergi so ga kot zastavni imetniki
posedovali od leta 1514 do 1589 (Smole, Graščine na nekdanjem
Kranjskem, str. 335).Auerspergi, str. 559.
In končno, tudi Trubarjeve poti na Dunaj ni nujno podprl samo
škof Bonomo,Auerspergi, str. 90, 91; prim. Rupel, Primož Trubar, str. 12; isti, Primus Truber,
str. 8.Noviga Testamenta pusledni deil, str.
VI). Objava: Sakrausky (ur.), Primus Truber, str. 403,
408.
Glavnina védenja o prvih štiridesetih letih življenja Primoža
Trubarja temelji na spominskih pričevanjih,Pisma Primoža Trubarja, str.
358).Pisma Primoža Trubarja, str. 5). Ni
potrjeno, da bi bil med Ruplovimi prepisi tudi Trubarjev davčni izkaz iz leta
1543. Na to sicer namiguje Rajhmanov komentar k objavi: »Izvirnik. S Trubarjevo
roko samo podpis in pečat« (prav tam, str. 299). Tega namreč Elze v prvi objavi
dokumenta (1897) ne izpostavlja, ampak pravi samo: »Original mit eigenhändigen
Unterschrift und Siegel« (Elze, Primus Trubers Briefe, str.
17). Točneje kot Elze citira Rajhman hranišče izvirnika v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu, a nekoliko napačno: Gultenschätzung
20/269. Rajhman ali že Rupel bi podatke lahko pridobil iz druge roke, s poizvedbo
v Gradcu. Težko si namreč predstavljamo, da bi tako Elze v prvi objavi (1897)
kakor pozneje Rajhman (1986) oz. Rupel prezrla, da se je Trubar tukaj podpisal kot
Trüber. Poleg tega v Rajhmanovi objavi pri transkripciji
manjka podatek o pečatu (Rajhman, Pisma Primoža Trubarja,
str. 300).
Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja (2008) sem v obravnavo
ponovno pritegnil izvirnike sodobnih virov, ki pričajo o njegovem delovanju, preden
je postal protestantski duhovnik in oče prve slovenske knjige.Ogrodje za
biografijo, str. 72–73, str. 264, op. 40, str. 265, op. 80 in 81.Ogrodje za biografijo, str. 92–94; prim. Žnidaršič
Golec, Duhovniki kranjskega dela, str. 144 sl., 290.
Kronološko prvi pričevanji o obstoju mladeniča z imenom
Primož Trubar, obe iz leta 1526, sta vsebovani v dveh
neohranjenih listinah iz Trsta, ki ju je v svojo knjigo pravnih dejanj prepisal
tržaški mestni vicedomin Janez Krstnik Peterlin. V oporoki tržaškega stolnega
župnika Lenarta Bonoma 7. marca 1526 je kot priča naveden: »primus Riubar de raſica«.primo trubar
seruitore«.Riubar – je nekoliko nenavaden, morda plod prepisovalske
napake, drugi pa ustreza današnji »arbitrarni« obliki Trubar, ki jo, kot bomo
videli v nadaljevanju, srečamo v času Trubarjevega življenja le še trikrat: v
letih 1533, 1550 in 1558.
Pozneje absolutno prevladujoča oblika Truber se prvič pojavi v matriki dunajske univerze,
ko je bil 14. aprila 1528 imatrikuliran »Primus Truber ex
Aursperg«.Die Matrikel der Universität Wien. III. Band,
str. 45. Gl. tudi op. 239.Truber in njena latinizirana različica Truberus utegnili nastati v latinskih šolah, ker zvenita bolj latinsko in
bolj učeno kakor Trubarus.«Primož Trubar, str. 10;
prim. Rupel, Primus Truber, str. 6.Truber je prvikrat sicer res izpričan v »latinski šoli« – na
univerzi, a ne smemo prezreti, da je šlo za univerzo v nemškem jezikovnem
prostoru, v katerem so pripone -er nekaj običajnega, drugače kakor v tržaškem
okolju. Pripona -er namesto -ar je torej prej posledica nemščine kakor latinščine!
Vplivom nemške končnice je Primoževo rabo -er pripisoval že France Kidrič
(1920).
Trubarjev prvi znani lastnoročni podpis iz leta 1533 se že
glasi Truber. Najzgodnejši ohranjeni dokument z njegovim
podpisom in pečatom je nastal v tretjem ali četrtem letu Trubarjevega duhovništva.
Kot je pozneje izpričal sam, je namreč začel oznanjevati evangelij leta 1530, in
sicer najprej v Celjski grofiji,listina, izdana 22.
junija 1533 v Laškem.Primus Trubers briefe, str.
563–564. Objava po Elzeju in s slovenskim prevodom: Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, str. 297–298. Rajhmanu se je tu pripetila
prepisovalska napaka pri datumu: 22. januarja namesto 22. junija (str. 297),
medtem ko ima pri opombah k listinam pravilni datum (str. 358).Das Dekanat Neukirchen,
str. 147.
Pomen listine iz Laškega bi lahko opredelili takole: 1) Gre
za najstarejši ohranjeni zapis Primoža Trubarja sploh; 2) vsebuje njegov
najzgodnejši lastnoročni podpis in pečat; 3) je edini dokument, v katerem je
Trubarjev priimek zapisan v dveh oblikah, kot Trubar in Truber; in končno: 4) listino so dolgo pogrešali, danes pa
spet poznamo njen izvirnik.
Kakšna je bila njena usoda? Jože Rajhman jo je leta 1986 v
Pismih Primoža Trubarja lahko objavil le po Theodorju
Elzeju, potem ko je po njej zaman poizvedoval na Dunaju, kjer je bila v času
Elzejeve objave (1897) shranjena v Hišnem, dvornem in državnem arhivu. Skoraj
stoletje pozneje je tam ni bilo več mogoče najti, zato je Rajhman ob ponovni
objavi zapisal, da po najnovejših poizvedbah ni ohranjena.Pisma Primoža
Trubarja, str. 358. – Elze, Primus Trubers, str.
564, navaja hranišče listine dokaj površno: »Original mit drei siegeln und drei
eigenhändigen unterschriften im k. k. geh. haus-, hof- und staatsarchiv Wien.«
– Izvod Elzejeve objave Trubarjevih pisem v Narodni in univerzitetni knjižnici
v Ljubljani (NUK, RR 63554) ima s svinčnikom pripis točnejšega hranišča: »Inv.
östr. Staat. archive, Theil V, Bd V/4, str. 230. Klosterarchive, Ab. 356 (F.
Sensel, Index chronologus in diplomata et instrumenta publica in Biblioteca
Palatina asservata. Tüffer Spital)«. Glede na podpis prvega lastnika Antona
Aškerca na naslovnici in pripis Ivana Vrhovnika, da je bila knjiga kupljena iz
Aškerčeve zapuščine, je beležka o listini najverjetneje delo enega od
njiju.Gesamtinventar des Steiermärkischen
Landesarchives, str. 167–168. – Iz pripomočkov v Štajerskem deželnem
arhivu ni bilo mogoče ugotoviti provenience listine iz Laškega iz leta 1533.
Ignaz Orožen je v svoji zgodovini laške dekanije ne navaja ne pri starem
špitalu ne pri Trubarju kot župnijskem predstojniku (prim. Orožen, Das Dekanat Tüffer, str. 68–69, 125–126).
Vrnimo se k pomenu vsebine listine iz Laškega. Elze je
opozoril, da ta ne vsebuje le Trubarjevega lastnoročnega podpisa priče, kakor
nekatere, znane iz Trsta (sic!), ampak je Primož tudi sam eden njenih treh
izstaviteljev, kot tak naveden na prvem mestu.Primus Trubers briefe,
str. 563, op. 1. – Tu Elze tudi utemeljuje, da listine ni uvrstil med
Trubarjeva pisma, ker ne ponuja ničesar, kar bi se nanašalo na Trubarja (da ihr Inhalt gar nichts auf Truber bezügliches
bietet).
V komentarju k objavi je Elze poleg tega zapisal, da je
Trubarjev pečat na listini iz Laškega ohranjen bolje kot kjerkoli drugje in jasno
kaže tesarsko sekiro.Primus Trubers briefe, str. 563, op. 1. – Tega podatka v
Rajhmanovi objavi in komentarju ni (Rajhman, Pisma Primoža
Trubarja, str. 297–298, 358).Drugi Trubarjev
zbornik, zadnja stran platnic), ponatis istega v: Glavan, Trubarjev album, str. 19. Vse kaže, da je najstarejša
objavljena upodobitev šele iz leta 1951 (Gerlanc (ur.), Cvetnik, str. 70), za katero je v komentarju navedeno: »Pečatni znak
Pr. Trubarja je sedaj prvič objavljen«, in sicer »v trikratni povečavi, kakršen
se nam je ohranil na nekaterih njegovih pismih« (prav tam, str. 172); ponatisa
v: Debeljak, Popotovanje k Levstiku, str. 25; Debeljak,
Trubarjeva Rašica, str. 2. Obe upodobitvi iz srede
20. stoletja, ki sta služili poznejšim objavam, precej odstopata od dejanske
podobe pečata.
Na laški listini iz leta 1533 še bolj preseneti podpis, saj se od poznejših znatno razlikuje: ime in priimek sta zapisana z malima začetnicama ter drugačnimi potezami kakor drugod. Pri inicialkah ni sledu o vehementnosti, ampak se zdi, kot bi mladi duhovnik kazal nekakšno začetniško plahost ali negotovost. Postavlja se vprašanje, ali se morda v poznejšem, spremenjenem podpisu, zrcalijo podpisnikove večje ambicije in doseženi uspehi.
In končno, že Elze ni mogel mimo dejstva, da je priimek očeta
prve slovenske knjige v tej listini naveden v dveh oblikah: v inskripciji
izstavitelja kot Trubar z -a, v podpisu pa z -e kot Truber, kakor se je Trubar pozneje sam dosledno podpisoval
in naslavljal v naslovih svojih del,Primus Trubers briefe,
str. 563, op. 1. – Naslove Trubarjevih del gl. v: Rupel, Primus Truber, str. 293–298; Trubarjeve podpise pod pismi v: Rajhman,
Pisma Primoža Trubarja.us kot Truberus.Pisma Primoža Trubarja, str. 27, 33, 75, 76, 110, 174,
186, 193, 198, 214, 216, 222, 254, 265, 293.Primus
Trubers briefe, str. 563, op. 1).Pisma Primoža Trubarja, str. 358.Riubar, isto leto kot Trubar.Truber – je prvič izpričano
ob imatrikulaciji na dunajsko univerzo leta 1528,Das Dekanat Tüffer, str. 125–126).
V štiridesetih letih je Trubarjev priimek povsod naveden le
še kot Truber, začenši z zadnjimi omembami v Trstu v letih 1540 in
1541, ko je tam opravljal službo slovenskega pridigarja.Ogrodje za biografijo, str. 72–73; prim. tudi: Di
Brazzano, Pietro Bonomo, str. 334, op. 209 (peti datum
13. junij 1541 je napačen).Die evangelisch
reformierte Kirche, str. 74, 82, ki kot vir navaja beneški državni
arhiv: »Archivio di Stato, Venedig, S. Uff. Busta I. Interr., p. 62.« – Po
njem: Kidrič, Ogrodje za zgodovino, str. 72.
Kot Trubar z -a se je oče prve
slovenske knjige sam naslovil edinole leta 1550 v skritem podpisu v Katekizmu: »od
primosa trubarie«. Zatem srečamo enak zapis priimka v imenovalniku pri edini
omembi raškega sorodnika: »en mui Stryz Gregor Trubar malinar« (1558).Catechismus In der Windischen Sprach, str. 202; [Trubar], En Regishter, ta kashe, str. 31, fol. R 3a. Prim. Kidrič,
Trobarji na Raščici, str. 252.
Pomembnejše je vprašanje, zakaj sta on sam in njegova
okolica pisala prvi samoglasnik kot -u – Trubar/Truber, česar do šestdesetih let
16. stoletja ne zasledimo pri nobeni od številnih omemb njegovih sorodnikov v
urbarjih turjaškega gospostva. Od Frana Levstika dalje (1858) srečujemo domnevo in
nato trditev, da je Trubar svoj priimek sam »poneslovenil«, ter iskanje morebitnih
razlogov za to dejanje. Toda v resnici si Trubar samoglasnika -u ni izbral
samovoljno, ampak je za zapisovanje tega obstajala glasovna podlaga: vmesni glas
med -u in -o. Turjaški pisarji so priimek njegovih sorodnikov dolgo pisali le kot
Trobar in Trober (z različicama
Trabar in Traber), medtem ko
zunaj rodnega okolja srečujemo za Primoža samo obliki Truber in bistveno redkejšo, skoraj izjemno Trubar, omejeno samo na čas med 1526 in 1550. Pisanje z -u utegne biti
resnično plod Trubarjevega prvega šolanja zunaj domačega okolja, na Reki
(1520–1521), kjer so glas med -u in -o pod vplivom hrvaščine zapisali kot -u, tem
laže, če so v priimku prepoznali glagol trobiti oziroma hrvaško trubiti.Gl. drugo poglavje Trubar ali Trobar?
Trubar sam se je podpisoval kot Truber, pod latinska in redkeje nemška besedila tudi kot Truberus.Primus Trüber pod izkaz o
dohodkih kaplanije sv. Maksimilijana v Celju, datiran v Ljubljani 12. novembra 1543.Primus Trubers briefe, str. 15–18;
Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, str. 299–302.Truber, dokument pa je imel, kot kaže,
zadnji v rokah Elze konec 19. stoletja in v najboljšem primeru pozneje še Rupel,
ki se nanj ne sklicuje, ni bilo znano, da gre v resnici za zapis -ü. Iz izvirnika
je jasno vidno, da je isti grafem -u v imenu in priimku zapisan različno: Primus z ŭ in Trüber z ü. Podpis se
razlikuje tudi od zapisa imena davčnega zavezanca v uvodu, v prvi osebi: Mein Primusen Truber itd. Tega je zapisala druga roka,
najverjetneje Trubarjev vikar v Celju, ki je dokument prinesel svojemu nadrejenemu
v Ljubljano le v podpis. Zapis -ü v tem času praviloma ni imel glasovne vrednosti
preglasa, ampak ponazarja vokal u. Tako se zdi malo verjetno, da bi novopotrjeni
ljubljanski kanonik Primož Trubar mislil na nemški glagol trüben v pomenu
(s)kaliti – iz tega je izpeljan priimek TrüberDeutsche
Namenkunde, str. 498.
V zvezi z omenjenim davčnim izkazom je
zanimiva še ugotovitev, da je Trubar v njem naslovljen zgolj kot »slovenski
pridigar v Ljubljani« (windischer Prediger zu Labach),
čeprav je bil medtem – neznanokdaj pred 1. septembrom 1543 – najverjetneje ne le
imenovan, ampak tudi kanonično že potrjen za kanonika.Duhovniki kranjskega
dela, str. 289. – Rupel, ki se je opiral na časovno neopredeljivo
navedbo »gewesner, ordendlich berueffen, praesentiert vnd confirmirt thumbherr
zu Labach« v Trubarjevem pismu z dne 20. decembra 1579 (Rupel, Primož Trubar in
Formula concordiae, str. 83), se je o času, v katerem je Trubar postal kanonik,
lahko izrazil le približno: »leta 1542, menda v začetku novembra« (Rupel, Primož Trubar, str. 53; prim. Rupel,
Primus Truber, str. 56, 57). Ni pa izpostavil, da se
Trubar kot kanonik prvič omenja v oporoki škofa Kacijanarja 1. septembra 1543,
ki jo je prav on obelodanil (Rupel, Trubar in škof Kacijanar, str.
249–250).
Naslovitev zgolj s slovenskim
pridigarjem v Ljubljani, brez drugih služb, bi bila lahko priča še nečesa, kar je
doslej ostajalo prezrto, in sicer, da je Trubar do 12. novembra 1543 prenehal
opravljati službi župnika v Loki in vikarja v Laškem. Po Kidriču je župnijo Laško
izgubil pred 12. junijem 1542, ko se tam omenja župnik Žiga Grabschopf,Das
Dekanat Tüffer, str. 128–129. Pisma Primoža Trubarja,
str. 253, 257.Duhovniki kranjskega dela,
str. 283.
Povsem mogoče je torej pisec davčnega izkaza za celjski beneficij sv. Maksimilija v njem zavestno izpustil Trubarjevi službi ljubljanskega kanonika in loškega prebendarja ali župnika. Navedel je pač le tisto službo, v kateri je bil Primož Trubar posebno angažiran: slovenski pridigar (pri stolni cerkvi) v Ljubljani.
Iz Trubarjevega prvega ljubljanskega
obdobja, ki se je končalo leta 1547 z begom na Nemško, imamo najzgodnejše
neposredno pričevanje o njem v zgoraj omenjeni oporoki škofa
Kacijanarja, datirani 1. septembra 1543 v Celju.Herrn Primusen truber Corherren Zw Laibach) in nato še med
naprošenimi pričami ob nastanku zapisa (Herrn Primusen truber,
thuembherrn zw Laibach). Kacijanar je Trubarja v oporoki imenoval tudi
svojega spovednika (Vnnsern Peicht Vatter) ter mu zapustil
vsa svoja Krizostomova in Brenzova dela in črn plašč iz kamelovine.
Ostanejo še tri obrobne omembe iz
prvega obdobja Trubarjevega delovanja v Ljubljani, ki so tudi zaradi majhne
povednosti ostale prezrte. V zapisnikih ljubljanskega mestnega
sveta – iz tega časa so ohranjeni samo za leta 1541, 1544–1545 in 1547 –
naletimo na Trubarjevo ime trikrat, vsakič leta 1545.Herr Anndre N.) – kolegom kanonikom Andrejem
MagerjemDuhovniki kranjskega dela, str. 261–262.Herr Primuß Trueber. Oba kanonika sta vložila zahtevek
za oblačila pokojnega »gospoda« Andreja Laherja (Lacher),Herr Primus Trueber vnd Hr. Andre Magar) navedena kot
hranitelja imetja pokojnega »gospoda« Andreja Laherja (alß
Pehalter Her Andre Lacher seligen Guets), ta pa kot svak prej omenjenega
pokojnega Schlegla. Mestno sodišče je njuni terjatvi do zaupanega imetja
ugodilo.
Po tem datumu nimamo o Trubarjevem
delovanju v slovenskih deželah do pregona leta 1547 nobenega sodobnega vira,
temveč le mlajša pričevanja o tem času. Vsi Trubarjevi kasnejši lastnoročni
podpisi se, tako kot prvi iz leta 1533, spet glasijo Truber
oziroma redkeje latinizirano Truberus in kot takega ga
navajajo tudi sodobni viri, včasih še kot Trueber.Trueber naveden prav tam leta 1570, ko je prek zastopnika terjal
vračilo dolga iz zapuščine svojega bratranca Luke Cveklja (Zweckl) oziroma
Lukeža Klinca (ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, Rokopisne knjige, Cod. I/10
(1570), fol. 137´, 12. 9. 1570). Zaslediti je tudi nekaj odstopanj v pisanju
priimka, pri katerih gre zagotovo za prepisovalske spodrsljaje. Mestni
zapisniki Trubarja v isti zadevi pomotoma imenujejo Thueber (prav tam, fol. 97, 3. 7. 1570), prepis izplačanih terjatev iz
zapuščine Lukeža Klinca pa ga imenuje celo: Herrn Primussen
Treuber (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 7, snopič XV., XVI.
stoletje, 3. 11. 1572).
V življenjepisih in biografskih obravnavah Primoža Trubarja je
ostalo zanemarjeno vprašanje sorodstvenih zvez z meščanskimi rodbinami ter vloge, ki
so jo imele te na njegovi življenjski in poklicni poti. Čeprav je dala meščanska
komponenta slovenski reformaciji zelo pomemben prispevek, danes ni v zavesti, koliko
je pripomogla k Trubarjevemu vzponu in uspehu njegova lastna sorodstvena povezanost z
meščanskimi družinami na Slovenskem in Nemškem. Neposredna pričevanja o tem so
skromna, ostajajo pa tudi zelo nepovezana, brez ustrezne razlage in poudarkov.
Trubarjevi življenjepis(c)i poznajo njegovega sorodnika oziroma bratranca (Vetter)
Luko–Lukeža Klinca ali Cveklja, meščana v Ljubljani, izvor prve žene Barbare so nekaj
časa pripisovali celjski družini Klaus, iz katere je izviral Trubarjev svak,
augsburški in pozneje dunajski lekarnar Mihael Klaus, dobrega pol stoletja pa imamo
neposredno pričevanje, da je bila Barbara v resnici hči meščanske družine Sitar iz
Kranja. Pred nekaj leti (2008) se je pojavila utemeljena teza, da se je v Klausovi
rodbini v Celju rodila Trubarjeva druga žena Anastazija. Odkritja novih dejstev pa
Primoža vsaj posredno povezujejo še z eno celjsko rodbino ter zlasti z Višnjo Goro,
kjer je imel že, ko je prišel na svet, krvne sorodnike v vodilni meščanski družini
Klinc. Življenje Primoža Trubarja, otroka mlinarske družine z Rášice, je torej
meščansko okolje zaznamovalo močneje in bolj zgodaj, kot smo vedeli ali domnevali
doslej.
Nedavno odkritje Trubarjevega sorodstva v mestu Višnja Gora je pripeljalo na sled, ki bo morda kdaj postala
več kot le indic celo glede izvora njegovih prednikov po očetovi ali materini
strani. Izkazalo se je namreč, da je ljubljanski trgovec Lukež
Klinc oziroma Cvekelj, ki ga Trubar v pismu leta 1562 dvakrat omenja kot
»mein(em) vetter(en)«,Primus Trubers briefe, str. 170, 171; Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, str. 108, 110.Primus Trubers briefe, str.
115).Vetter je v starejši nemščini običajna oznaka za
bratrance, vendar je pogosto označevala bratranca v katerem koli kolenu in
njegove potomce, lahko pa tudi druge krvne sorodnike, ponavadi enako stare ali
mlajše (Preinfalk, Rodbina v luči, str. 357–358, 365; Grimm, Deutsches Wörterbuch, str. 25–32). Primož
Trubar, str. 58, 122, 138, 163.Slovenska književnost, str. 150. Čas in kraj
Klinčevega rojstva ter smrti sta tu navedena kot neznana. Zdaj ju lahko
dopolnimo: rojen v začetku 16. stoletja v Višnji Gori, umrl 1570 v
Ljubljani.Zwegcl, Zwegcll, Zwegkhl,
Zweggl, Zweckhl, Zwigcl in Zwygcl (ZAL, Imenska
kartoteka k Cod. I in XIII fonda LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige,
šk. 49, Zimi–Ž).Slovenski protestantski
pisci, str. 370, 451.
Luko Cveklja (Zweckl), kot ga
največkrat srečujemo v literaturi,Življenje in smrt, str. 2 sl.).Primus Trubers briefe, str. 398).
Nobenega dvoma ni, da je pravilni izraz uporabil Trubar.Lukas-a Zweckl-a identificiral z Lukežem
Klincem,Die slovenischen, str. 12, 18. – Elze, Primus Trubers briefe, str. 170, ga imenuje »ein naher verwandter
(schwager, vetter) Trubers«. Dvojnost – svak (Schwager)
ali bratranec (Vetter) – je izvirala iz priloge
Ungnadovega pisma (gl. prejšnjo opombo).od Lukesha Klinza) v štirih
slovenskih pesmaricah, vseh izdanih že po njegovi smrti (1574, 1579, 1584,
1595),Slovenski protestantski pisci, str. 40. O pesmi Rupel,
Nove najdbe, str. 35. – Klinc je s tremi prispevki,
označenimi z L. Z. (tj. Lukas Zweckl), zastopan že v Klombner-Juričičevi
pesmarici iz leta 1563, ki je izšla v Urachu pod Trubarjevim imenom (Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 40). Primož Trubar, str. 58,
122, 138, 162; Rupel, Primus Truber, str. 62, 145, 162.
– Rupel Klinca celo samo pogojno – kot »najbrž« – istoveti s Cvekljem,
»Trubarjevim sorodnikom (svakom?)« (Rupel, Slovenski
protestantski pisci, str. 40). Pisma Primoža Trubarja, str. 110.
Kakor koli, Lukež je bil Primoževih let in se v Trubarjevem življenju ni pojavil šele v začetku šestdesetih let 16. stoletja, ko ga reformator označuje »Vetter«. Moža sta se zelo verjetno poznala še iz otroštva in sta vse življenje ohranjala vsaj občasne stike.
Klinc je Trubarjevo življenjsko pot utegnil zaznamovati
močneje, kot se je zdelo. Ko je septembra 1547 prišel v Ljubljano ukaz
kralja Ferdinanda o preiskavi osumljenih vodilnih »krivovercev« in so nekatere,
med njimi Pavla Wienerja, že prijeli, je bil Trubar na svoji župniji v
Šentjerneju. Ker je kazalo, da sel, ki ga je šel tja posvarit, naloge ne bo
opravil pravočasno, sta Matija Klombner in Jurij Seyerle pregovorila Klinca, da je
s konjem dohitel sla, mu vzel pismo za Trubarja in z njim pohitel v Šentjernej.
Trubarju se je tako uspelo še pravi čas umakniti in je po večmesečnem skrivanju
odšel v svoje »prvo izgnanstvo« na Nemško.Primož Trubar, str.
58–59. – O dogajanju v zvezi s preiskavo in sodnim procesom prav tam, str.
144–152; Kidrič, Ogrodje za biografijo, str. 92–97; Žnidaršič Golec, Duhovniki kranjskega dela, str. 144–152.Primus Truber,
str. 193–195. Prim. prav tam, str. 62–63.
Tako kot je bil Lukež Klinc eden zadnjih, ki se je srečal s
Trubarjem, preden je ta septembra 1547 poniknil v ilegalo, je bil skupaj z Matijo
Klombnerjem štirinajst let pozneje, 26. junija 1561, eden njegovih prvih znancev,
s katerimi se je novi kranjski superintendent srečal na Kranjskem, in to še pred
prihodom v Ljubljano. Na poti iz Kranja, kjer je nazadnje prenočil, sta Trubar in
njegovo spremstvo dve milji pred deželnim glavnim mestom zagledala dva jezdeca, ki
sta jim prihajala naproti: bila sta Matija Klombner in Luka Klinc (Cvekelj), ki
sta prišla Trubarja pozdravit in pospremit do kranjske prestolnice.Primus Trubers
briefe, str. 115. Prim. Rupel, Primož Trubar,
str. 122; Rupel, Primus Truber, str. 145.
Kdo in od kod je bil torej Lukež Klinc ali Luka Cvekelj, kot
ga pogosto imenujeta zgodovina in literarna zgodovina?Zgodovina slovenskega slovstva, str. 253.Slovenska književnost, str. 150.klin(e)c
pomanjševalnica od klina, je nemški Zweckl deminutiv cveka, sopomenke za klin. Danes
imamo tudi trdne dokaze, da je bil Lukež Klinc v rodni Višnji Gori Klinc, v
Ljubljani, kamor se je preselil, pa so ga (viri) dosledno označevali kot Cveklja
(Zweckl). Ljubljanski Lukež Cvekelj je spet »postal«
Klinc po svoji smrti v štirih slovenskih pesmaricah.
Brez védenja o Klinčevem izvornem, slovenskem priimku, bi
pri ugotavljanju njegove identitete zlahka zašli v slepo ulico, saj bi se iskanje
prej ko slej omejilo na priimek Zweckl. Šele zasledovanje priimka Klinc v sodobnih
virih na eni in ovrednotenje znanih podatkov o Lukežu na drugi strani je razkrilo,
da je izviral iz meščanske rodbine Klinc v Višnji Gori. Sorodstvo s Primožem
Trubarjem, pa tudi razširjenost priimka Klin(e)c v novejšem časuZačasni slovar,
str. 269). Leta 2008 (stanje 31. 12.) je bila podoba že občutno drugačna:
oblika Klinec je bila najpogostejša v goriški regiji (57,8 %), Klinc pa v
podravski (42,4 %) in savinjski (23, 1 %) (Statistični urad Republike
Slovenije, Baza rojstnih imen in priimkov, http://www.stat.si/imena.asp, 6. 1. 2010).Urbarji za Belo krajino,
str. 259–312.
O Lukeževem rodu ne priča neposredno
noben znani vir,Slovenska književnost, str. 150). Larentz Zweggl), ki ga najdemo v imenski
kartoteki (ZAL, Imenska kartoteka k Cod. I in XIII fonda LJU 488, Mesto
Ljubljana, rokopisne knjige, šk. 49, Zimi–Ž); ta se sklicuje na mestne
zapisnike (prav tam, Cod. I/10 (1570), fol. 147). Posredi je pomota: namesto
»pokojni Lukež« je pisar zapisal »pokojni Lovrenc«. Iz vsebine (razpis naroka
3. julija) je sicer jasno vidno, da gre za obravnavo o Lukeževi
zapuščini.
Vse je kazalo, da navedeni Klinci po rodu in rojstvu niso
bili Ljubljančani, saj se v zapisih mestnega arhiva pojavijo šele kot odrasli,
prej pa ni dokumentiran niti njihov priimek.Gradivo za zgodovino
Ljubljane I–XII; ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod.
I/1–3.Zwegcl(l), Zwegkhl, Zweckhl, Zweggl,
Zwigcl, Zwygcl.Lucasen Zwigel) zasledimo prvič leta 1541 v neki tožbi
pred ljubljanskim mestnim svetom.von 24ten) in je
odtlej kot tak ter kot zastopnik someščanov pogosto navzoč na zasedanjih mestnega
sodišča.Leonhart Zwegel
Riemer).Lucaß
Zweggl alß ainen Freundt),Riemer) (prav tam, fol. 20, 3. 2. 1551). Imenska
kartoteka oba Lenarta pomotoma enači z jermenarjem (ZAL, Imenska kartoteka k
Cod. I in XIII fonda LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, šk. 49,
Zimi–Ž). Freundt bi
lahko pomenila sorodnika. Tako je, sicer veliko pozneje, leta 1743, nastopil
pred višnjegorskim mestnim sodiščem kot priča stiški podložnik Matija Kostelc,
ki je v sodnem zapisniku označen kot »najbližji prijatelj« (nächster Freundt) pokojnega meščana Jurija Kostelca, v izjavi pa
Matija Jurija imenuje »bratranec« (Vetter). ARS, AS 1,
Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 285, I/145, lit. W I-16, št. 16, 20. 11.
1743.
O Lukežu je, podobno kot o Lenartu st., veliko zapisov, saj
je bil zunanji mestni svétnik in trgovec, vse do smrti leta 1570 pa je pred
mestnim sodiščem zastopal številne ljudi.Pisma Primoža Trubarja, str. 108, 110–111), posredno pa tudi petnajst
let prej v zvezi z njim omenjeno skladiščno pravo (niderlag) (ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod. I/6,
fol. 45´, 23. 9. 1547). Primož Trubar, str. 58;
Rupel, Primus Truber, str. 62, 194.Vetter
vsekakor pomeni krvnega sorodnika približno istih let. Zadnje se ujema z
ugotovitvijo, da je leta 1544, čeprav priseljenec, že bil član ljubljanskega
zunanjega mestnega sveta. Trubarju, ki je sredi tridesetih let prišel za
pridigarja v LjubljanoPrimož Trubar, str. 44; prim. Žnidaršič Golec, Duhovniki kranjskega dela, str. 289. Duhovniki kranjskega
dela, str. 289; Golec, Najzgodnejša pričevanja, str. 25.Jorg) Groblacherjem (Grobelnikom?) iz Celja; ta je po
Lukeževi smrti zahteval iz njegove zapuščine 320 goldinarjev jutrne,
Lukež Klinc je bil petnajst let potem, ko je leta 1547
sorodnika Primoža rešil pred prijetjem, spet eden tistih Ljubljančanov, na katere
se je lahko Trubar najbolj zanesel. V pismu, ki ga je 11. aprila 1562 poslal iz
Uracha in v katerem Klinca dvakrat omenja kot »mein(em) vetter(en)«, je izrazil
željo, da bi prav Lukež poskrbel za selitev njegovih stvari in družine na
Kranjsko. Iz pisma izvemo tudi, da je Lukež nekdanji (!) trgovec (er ein khauffman gewest).Pisma Primoža Trubarja,
str. 108, 110–111.Primus Trubers briefe, str. 170, 179, 180.
Trubar je Klinca osebno zelo spoštoval, imel ga je zlasti
za okretnega človeka, ki se bo dobro znašel v »selitveni misiji« njegovega družine
in imetja, ni pa ga toliko cenil kot prevajalca verzov, tako kot ni imel za dobre
rimarje nekaterih drugih kranjskih literatov. Trubarjevo mnenje o Klincu kot piscu
je v že omenjenem pismu Ivanu Ungnadu 6. decembra 1563 iz Ljubljane posredoval
Matija Klombner,Primus Truber, str. 193, 194.Slovenski protestantski
pisci, str. 21.L.
Z. (Lukas Zweckl), ena pozneje štirikrat
ponatisnjena božična pesem – v pesmaricah iz let 1574, 1579, 1584 in 1595 – pa
edina nosi njegovo polno ime, in sicer s slovensko obliko priimka (od Lukesha Klinza tolmazhena).Nove najdbe, str. 35. – Polno ime prevajalca »Ene nemške
božične pejsni«, je navedeno v: [P. Trubar], Ta celi
Catehismvs (1574), str. 97; [Dalmatin], Ta celi
Catehismus (1579), str. 61; [Dalmatin], Ta celi
Catehismus (1584), str. 93; [F. Trubar], Ta celi
Catehismus (1595), str. 149. – Klinčevo polno ime, ne zgolj inicialki,
bi bilo lahko navedeno že v Trubarjevi pesmarici iz leta 1567, od katere
poznamo le fragmente (prim. Rupel, Slovenski protestantski
pisci, str. 23).ain schonen geist zum
transferiern) in da je dober musarius. Po
Klombnerjevih besedah naj bi Trubar nekoč sam poudaril, da ga je pred 20 leti
(dejansko 1547) prav Klinc rešil z naglim posredovanjem svarila (v Šentjernej),
naj se umakne pred prijetjem.Primus Truber, str. 193, 194.
Odnos med Trubarjem in Klincem je kljub morebitni Lukeževi
zameri, da ga bratranec kot prevajalca ne ceni, ostal dober vse do Klinčeve smrti
leta 1570. Tako je bil Lukež 4. marca 1569 eden od treh pooblaščencev, ki so
prodali Trubarjevo hišo na Starem trgu.
V istem času, med letoma 1568 in 1570, so imeli mestni
očetje precej opravka z nepremičninami in drugo zapuščino obeh Primoževih
bratrancev Lukeža in Lenarta Klinca. Jermenar Lenart, umrl pred 13. februarjem
1568, je zapustil kupljeni vrt pred mestnimi vrati na Stari trg, njegova edina
dediča pa sta bila brat Lukež in sestra neznanega imena.. Pravdanje, ki je trajalo dobro leto dni, je pokazalo, da je
Gregor Unger Lukežev in Lenartov svak, čigar žena je umrla in mu zapustila majhno
hčerko.
Prav ponovna omemba svaka Vincenca Steirerja, znanega
višnjegorskega meščana,ainen
bestimbten tag zu Weichselberg).Lukež Klinc je bil Višnjan, potomec
pomembne meščanske družine, ki je, kot bomo videli, izpričana v Višnji
Gori že sredi 15. stoletja, célo generacijo preden je Višnja Gora leta 1478 iz
trga postala mesto.
Lukežev svak Vincenc Steirer, poročen
z njegovo sestro Nežo (Agnes), je leta 1569 v Višnji Gori v
tožbi zaradi neke njive omenil svojega pokojnega tasta Jerneja Klinca (mein schwecher Bartlmee Klyntz selig). Tast je imel omenjeno
njivo, »odkar ljudje pomnijo« (beÿ Menschen gedenngkhen ihnen
gehabt), Steirer pa že okoli 25 let, torej nekako od leta 1544.Zwegkl) in Vincenc Steirer svaka, Jernej Klinc pa
Steirerjev tast, je bil torej Lukež sin Jerneja Klinca. O
Jerneju ni znanega ničesar drugega kot to, kar je o njem izpričal zet. A to je
bistveno: živel ali ravno umrl je okoli leta 1544, potem ko je zelo dolgo
posedoval njivo v višnjegorskem pomirju, podložno tamkajšnji župnijski cerkvi.
Steirer je obenem navedel, da je sam že več kot štirideset let meščanVlrich Steyrer von Weychselberg) (ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana,
rokopisne knjige, Cod. I/2, fol. 70, 76), kar pomeni, da bi se Vincenc v tem
mestu lahko že rodil. Kot živ je zadnjič izpričan v sodnem procesu zoper
lastnega sina Janeza (Hans) leta 1574, ko je še živela
tudi njegova žena (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 7, snopič XV., XVI.
stoletje, proces Vincenca Steirerja proti Janezu Steirerju, 3.–4. 6. 1574). Ime
Vincenca Steirerja, bodisi očeta ali že sina, je navedeno tudi med
višnjegorskimi plačniki vinskega daca za leto 1575 (ARS, AS 166, Mesto Višnja
Gora, fasc. 4, register za vinski dac 1575).
Ime Steirerjeve žene Neže, rojene
Klinc, poznamo iz ljubljanske zapuščinske razprave za njenim bratom Lukežem. Poleg
druge sestre neznanega imena, poročene z Gregorjem Ungerjem, in brata Lenarta pa
je imel Lukež zagotovo najmanj enega brata v Višnji Gori, kjer se je rodil. Gre za
Janeza Klinca (Hans Khliniz, Khlinez), vsaj dva mandata mestnega sodnika (1550–51 in 1554–55).Khlinitz) izpričan tudi v ljubljanskih mestnih
zapisnikih, ko je leta 1551, naveden kot višnjegorski mestni sodnik, nastopil s
terjatvijo do zapuščine nekega ljubljanskega mestnega svétnika.Margarethen Khlingkha, Margaretha Khlingkhin) je nastopil pokojnikov najbližji krvni sorodnik
bratranec Tomaž Klinc (Thomas Khliniz) s sestrama Ratušo in
Heleno. V pravdi je slednjič zmagal in dobil zahtevano bratrančevo premično in
nepremično premoženje.
V ohranjenih spisih višnjegorskega
mesta se Lukeževo ime pojavi enkrat samkrat, a tedaj v izbrani družbi: skupaj z
Lenartom Budino in Primožem Trubarjem! V mestnem arhivu se je ohranila preprosta
pola brez naslova, seznam izplačanih zahtevkov na zapuščino po pokojnem Lukežu
Klincu (Lucaß Zwekhell, Zwikhl, Zweckhel), datiran 3.
novembra 1572 izpod peresa ljubljanskega meščana Andreja Alexandrinija. Ta je
opravil delo skrbnika Lukeževe zapuščine, dokument pa predstavlja sklepno dejanje
zapuščinske zadeve. Vsebuje edino omembo imena Lukeža Klinca – Zweckla v Višnji
Gori, kjer se je ta rodil, in je sploh zadnje pričevanje o njem. Iz dokumenta
izhaja, kar sicer že vemo in pomeni samo dodatno potrditev Klinčeve identitete.
Skrbnik zapuščine je njegovi sestri Neži in svaku Steirerju (seiner schwester vnnd den Steÿrer) izplačal 40 goldinarjev, prav toliko
proti pobotnici Primožu Trubarju in manjšo vsoto Lenartu Budini. Pokojnik je bil v
znatni gmotni stiski, saj je izplačilo vseh terjatev v višini dobrih 347
goldinarjev znašalo skoraj toliko kot kupnina za Klinčevo hišo, ki jo je
Alexandrini po naročilu Lukeževih dedičev prodal za 410 goldinarjev. Dokument je
zanimiv tudi zaradi prepisovalske napake pri Trubarjevem priimku: »Herrn Primussen
Treuber«.
Lukež Klinc, Trubarjev
sorodnik–bratranec in eden prvih »pisateljev« slovenskega jezika, je bil torej
Višnjan, ki pa je s preselitvijo v ljubljansko okolje pred letom 1541 postal in
ostal Zweckl. Kot tak je naveden tudi v dokumentu o njegovi zapuščini, ki se je
konec leta 1572 znašel pred mestnim sodiščem v Višnji Gori, kjer je Lukež kajpak
veljal za Klinca. Prav tako je postal Zweckl njegov brat Lenart, sprejet med
ljubljanske meščane leta 1544. Ni potrjeno, da bi njun priimek v Ljubljani sploh
kdaj zapisali v izvorni obliki, kot Klin(i)c, kakor tudi ni pričevanj, da bi
pisarji Klince v Višnji Gori kdaj prekrstili v Zweckle ali Zwickle. Tako se je pač
lahko primerilo, da sta brata Janez iz Višnje Gore in Lukež iz Ljubljane v istem
spisu, nastalem leta 1551 v Ljubljani, navedena vsak s svojo različico priimka.
Proces prevajanja priimkov v nemščino se, kot kaže, v Višnji Gori ni začel pred
sredo 16. stoletja – po tem času je dokumentiranih več takih primerovLukas Godez) iz leta 1566 sledi v naslednjem davčnem
registru iz leta 1581 Marco Gaÿger (1581). 2) Zima –
Winter: Andrej Zima (Andre Sima), tako imenovan leta
1566, je med letoma 1581 in 1591 postal Anndrei Winter,
kot so se imenovali tudi njegovi nasledniki. 3) Kolar – Wagner: Pavel Kolar
(Collar) je v isti knjigi mestnih računov 1576/77, na
drugem mestu imenovan Wagner. 4) Vovk – Wolf: Jakob Vovk
(Wolkh, Waookh) iz davčnih
registrov leta 1591 in 1605 je v registru leta 1608 naveden kot Jacob Wolf, tri leta pozneje pa spet kot Vovk. – ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 4, davčni
registri 1566–1740; ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 284, I/145,
lit. W I-4, davčni registra 1605 in 1606. Prim. Golec, Was bedeutet, str.
43–44; Vilfan-Bruckmüller, Višnja gora, str. 158.
Lukež je kot Klinc (od Lukesha Klinza) izpričan samo v štirih slovenskih pesmaricah (1574,
1579, 1584 in 1595), in sicer kot avtor prevoda nemške božične pesmi. Klyntz).
Jernej, ki naj bi do približno leta
1544 »odkar ljudje pomnijo« posedoval neko njivo v mestnem pomirju, se je zagotovo
rodil v Višnji Gori. Glede na rojstva svojih otrok v začetku 16. stoletja, je
prišel na svet najpozneje okoli leta 1480, če ne še preden je trg Višnja Gora leta
1478 postal mesto. Njegov priimek je namreč drugi najstarejši znani tržanski
priimek v Višnji Gori splohDie
slovenischen, st. 20). Elze se je opiral na Schumijev regest listine iz
leta 1453, ki pa jo je ta zmotno postavljal v čas okoli 1470 (Schumi, Archiv für Heimatkunde, str. 169).
Odkritje identitete Lukeža Klinca ni
le zanimiva zgodba, ampak odstira tudi tančice nad slabo osvetljeno mladostjo
Primoža Trubarja. Sin raškega mlinarja in njegove žene, mlinarske hčerke,Starejša kranjska
mesta, str. 25–27; o odseljevanju iz mest na podeželje v 17. stoletju
prim. Golec, Družba v mestih, str. 689.
Višnja Gora je bila tedaj sicer mlado
mesto, toda sodeč po razmeroma visoki davčni obveznosti, ustaljeni kmalu po letu
1500, njena teža med kranjskimi mesti še zdaleč ni bila zanemarljiva. Med sedmimi
dolenjskimi mesti je imela drugo najvišjo imenjsko rento takoj za Novim mestom.
Tudi obljudenost mesta je bila v 16. stoletju precejšnja. Že leta 1460, ko je bila
še trg, je Višnja Gora izkazovala po urbarju 51 celih oštatov, po prvem davčnem
registru iz leta 1566 pa lahko ugotovimo več kot 80 domov.
Trubar in Lukež Klinc sta, glede na Primoževo oznako Vetter za Lukeža, zanesljivo imela skupne prednike, le da ne
vemo katere in kje. Logično bi bilo, da imata bratranca vsaj enega oziroma dva
skupna stara starša, bratranca v drugem kolenu pa povezujejo skupni prastarši.
Odprtih možnosti je torej veliko.succentor). To dejstvo, precejšnje število dunajskih
univerzitetnikov iz Višnje Gore na prelomu v novi vek in pogosto omenjanje šole od
srede 16. stoletja, ko se spet močno zgostijo viri mestne provenience, kažejo na
kontinuirano delovanje tamkajšnje šole. Vse to vodi k domnevi, da bi oče prve
slovenske knjige lahko srkal šolsko učenost tudi v Višnji Gori. Če že ne vseskozi,
pa vsaj določen čas, ko oziroma če je bival pri višnjegorskih sorodnikih. Poleg
tega od tod ni bilo daleč do Šmarja, kjer je v Trubarjevih otroških letih potrjena
»višja stopnja« župnijske šole.gl. tretje poglavje
Trubarjeve prve šole.
Primož Trubar oziroma Primož Malnar, kot se je na rodni Rášici imenoval po očetovem priimku, torej ni bil čisto preprost mlinarski sin iz vaškega okolja. Podložniškega rodu, ki ga je sam navajal, mu seveda ni mogoče odrekati, toda preko svojih meščanskih sorodnikov iz bližnjega mesta je lahko že v rani mladosti spoznaval in celo živel »drugačen svet«. Tako kot bližina turjaškega gradu so mogli mestni sorodniki prispevati k širjenju Primoževih obzorij še, ko se je komaj dobro zavedal, da je na svetu.
Trubar je bil, pomenljivo, tudi pozneje vseskozi tesno povezan z mestnim in meščanskim okoljem. Ne gre prezreti, da je takorekoč vse službe opravljal v mestih, trgih ali vsaj v neposredni soseščini mest, iz meščanskih družin pa sta izhajali vsaj dve od njegovih treh žena, tisti dve, s katerima je preživel največji del svojega zakonskega življenja in imel z njima otroke.
Začetnik slovenskega knjižnega jezika tako rekoč nikoli ni
služboval na pravem podeželju. Njegova prva duhovniška služba po posvetitvi leta
1530 je bilo mesto župnijskega vikarja v Laškem, obsežni župniji s sedežem v
večjem trgu. Po Kidriču je Laško edina župnija, v kateri je Trubar stalno
prebival, preden je odšel v Ljubljano,Duhovniki kranjskega dela, str.
289.Duhovniki kranjskega dela, str. 89, 289.Primož Trubar, str.
57.Primož Trubar, str. 185, 186.
Kot rečeno, se je tudi ženil z meščankami, ne s kmečkimi
dekleti, s katerimi ga je družil socialni izvor. Prva žena Barbara
Sitar, ki mu je sledila na Württemberško, je bila po odkritju Pavleta
Blaznika (1955) Kranjčanka. Listina, ki jo je že kot
Trubarjeva žena sama izdala 28. aprila 1554 v Kemptnu, razkriva tri njene bližnje
sorodnike: tedaj že pokojnega očeta Matijo Sitarja, meščana v Kranju, mater Svetko
(weylundt Matthien Sittars, burgers zu Crainburg und Suetkhen
seiner eelichen hausfrauen) ter prav tako umrlega brata Jurija Sitarja,
kaplana v Šenčurju (Georgen Sittars, gesellpriesters zu Sant
Georgen bey Crainburg). Vse, kar vemo o kranjskih Sitarjih, razkriva prav
Barbarina listina. Po bratovi smrti je sestra prevzela skrb za njegovo premično in
nepremično premoženje v Kranju in drugod, ker pa je bila daleč od doma, je izdala
pooblastilo za upravljanje zapuščine kranjskemu, tj. deželnemu proviantnemu
mojstru Heliju Stoczingerju.
Odkritje in objava listine Barbare Trubar iz leta 1554,
nekakšne izstaviteljičine »osebne izkaznice«, sta povsem spremenila dotedanje
predstave o izvoru Trubarjeve prve življenjske družice. Barbara, rojena Sitar, ni
mogla biti Celjanka, sestra Mihaela Klausa, kot je domneval France Kidrič
(1922).
Pismo posredno odstira še nekaj dejstev: Barbara je edina
dedinja po umrlem bratu, saj so njeni starši pokojni, družinska hiša v Kranju je
očitno že v tujih rokah, česar pa Barbara, ki že nekaj let živi na Nemškem, ne ve.
Brat Jurij je moral umreti nedolgo pred nastankom listine, do katerega je prišlo
po Trubarjevem nasvetu (mit rath, wissen vnd willen gemelts
meins lieben herrn eewürts vnnd eeuogths), brž ko je vest o Jurijevi smrti
prispela v Kempten. Barbari tedaj ni bilo znano niti, ali je pokojni brat sploh
zapustil nepremičnine ali ne, je pa naročila pooblaščencu Stoczingerju, naj jih,
če obstajajo, proda. Živela je namreč daleč od domovine in nič ni kazalo, da se bo
lahko kmalu vrnila domov.
O šenčurskem duhovniku Juriju Sitarju ne vemo sicer ničesar
drugega.Duhovniki kranjskega
dela).Zgodovina mesta Kranja,
ne pozna nobenega Sitarja vse do začetka 19. stoletja (str. 389, 410, 501). –
Glavni vir za prvo polovico 16. stoletja, kranjska mestna sodna knjiga iz let
1517–1520, Sitarjev ne navaja (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, 214r). Priimek
je sicer v Ljubljani v 16. stoletju izpričan tako v različici Sitar kot Siber,
ni pa mogoče najti nikakršne povezave ljubljanskih Sitarjev s kranjskimi (ZAL,
Imenska kartoteka k Cod. I in XIII fonda LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne
knjige, šk. 40, Schut–Sik; šk. 41, Sil–So).Georg in Michell Siber).
Kidričeva podmena o Barbari – Celjanki (1922) torej ni
vzdržala dolgo, le dobra tri desetletja. Temeljila je na treh besedah: »mein
lieber schwager«, s katerimi je Trubar 5. maja 1575 v pismu kranjskemu deželnemu
glavarju in stanovom označil augsburškega lekarniškega pomočnika Mihaela Klausa,
po rodu iz Celja.Pisma Primoža Trubarja, str. 243; slovenski prevod na
str. 246.Primož
Trubar, str. 200 in 236.Anastaziji Klaus iz Celja kot Trubarjevi drugi
ženi (2008).
Precej več je znanega o Mihaelu Klausu, najverjetneje
vendarle Anastazijinem bratu. Trubar ga med letoma 1561 in 1575 omenja v uraškem
računu in štirih pismih. Sprva je bil starejši Primož »dobrotnik« mlajšega Klausa.
Za Celjana Klausa, tedaj lekarniškega pomočnika v Augsburgu, se je leta 1561
zavzel pri ljubljanskem cerkvenem odboru, naj mu pomaga priti do lekarne v
Ljubljani. To se ni nikoli zgodilo, ampak je Klaus ostal v Augsburgu še dobro
desetletje, postal končno augsburški meščan in leta 1570 gmotno podprl Trubarja,
ko se je ta znašel v Derendingenu.Primus Trubers briefe,
str. 109).
Kakor koli, znanstvo med Trubarjem in Celjani Klausi bi
lahko nastalo veliko prej, kot je potrjeno z viri. Že v štiridesetih letih 16.
stoletja, ko je bil Trubar med drugim beneficiat pri celjskem sv. Maksimilijanu,
mu ni manjkalo priložnosti, da se seznani s celjsko družino Klaus ter morda tudi z
Demli, če so ti živeli v Celju. Skupna usoda »pregnanca« v tujih deželah je
pozneje zbližala mladega lekarniškega pomočnika Mihaela Klausa in petdesetletnika
Trubarja ter ju privedla v svaštvo, vsekakor prek Anastazije, najsi se je ta kot
dekle pisala Klaus ali morda Demel.
V luči Trubarjevega delovanja v Celju pritegne pozornost
tudi povezava med njegovim višnjegorsko-ljubljanskim bratrancem Lukežem Klincem in
Jurijem (Jorg) Groblacherjem (Grobelnikom?) iz Celja; ta je
po Lukeževi smrti leta 1570 zahteval iz njegove zapuščine 320 goldinarjev
jutrne,Jorg Groblaher burger zu
Cilli), morda Jurijev oče, je že kot pokoini omenjen v ljubljanskih
mestnih zapisnikih 10. oktobra 1552. Njegova hči Marjeta (Margareth) je bila vdova po ljubljanskem županu Janezu (Hansu) Dornu
(ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod. I/8 (1551–1552), fol.
185). O Dornu: Fabjančič, Zgodovina ljubljanskih, str.
125–127. – Priimka Groblacher ni v celjski knjigi mestnih računov 1459–1514
(StLA, A. Cilli, Sch. 1, Heft 4).
Glede na sedanje stanje znanih virov obtičimo tu zgolj pri
ugibanju, kdo je koga poznal prej in kako dobro. Tako kot za zdaj (še) ni znano,
ali ni bila morda meščanskega rodu tudi Trubarjeva tretja žena
Agnes, s katero se je oženil po smrti Anastazije, umrle leta 1580. Agnes
je 78-letnega Primoža pospremila v grob in bila živa vsaj še naslednje leto 1587,
ko jo – brez križca za umrle osebe – upodablja votivna slika Trubarjeve družine v
derendinški župnijski cerkvi. Slika je vse do danes sploh edini vir o obstoju
Primoževe tretje žene.
Z meščanskim življem je bil Primož Trubar skratka povezan že od otroških let. Vezi z višnjegorskimi sorodniki Klinci je ohranjal vse do smrti svojega bratranca in prijatelja, poznejšega vplivnega ljubljanskega meščana Lukeža Klinca oziroma Cveklja. Tudi deloval je v glavnem v mestnem ali vsaj polurbanem (trškem in primestnem) okolju in se vsaj dvakrat oženil z ženskama meščanskega rodu. Vpliv, ki so ga imele na njegovo življenje in delo meščanske družine iz Višnje Gore (Klinc), Ljubljane (Klinc-Cvekelj), Kranja (Sitar) in Celja (Klaus), ne nazadnje tudi iz Augsburga in z Dunaja (Mihael Klaus), pa je bil torej večji, kot smo vedeli ali lahko sklepali doslej.
Monografija o začetniku slovenskega knjižnega jezika Primožu Trubarju (1508–1586) je razdeljena na pet poglavij. Prvo obravnava njegove osnovne biografske podatke, dopolnjene in popravljene v luči novih ugotovitev, ki so jih omogočili dolgo nedostopni in neznani viri. Tudi ostala štiri poglavja, posvečena specifičnim vprašanjem, so v znatni meri zasnovana na prezrtih in še neznanih podatkih iz virov. Obravnavajo izvor, zapisovanje in etimologijo Trubarjevega priimka, njegovo zgodnje šolanje, sodobna pričevanjem o njegovem življenju in delu, preden je postal protestantski duhovnik, ter meščansko komponento v Trubarjevem sorodstvu in njeno vlogo v življenju očeta prve slovenske knjige.
Prvo poglavje: Primož Trubar ali Primož Malnar? Rojstni list in
osebna izkaznica očeta prve slovenske knjige
S Trubarjevim rodom in sorodstvom na Rášici sta se pred avtorjem pričujoče monografije zadnja ukvarjala A. Kaspret (pred 1914) in F. Kidrič (1920). Dostopnost sklenjene serije urbarjev gospostva Turjak (Auersperg) od 1464 dalje, pritegnitev novih virov in ponovna interpretacija že znanih podatkov postavljajo njune ugotovitve ter interpretacije Trubarjevih življenjepiscev v precej drugačno luč.
Prikaz je zasnovan kot rekonstrukcija imaginarnega rojstnega lista Primoža Trubarja in njegove osebne izkaznice. Trubar se ni nujno rodil leta 1508, kot je zapisal sam, ampak kažejo njegove navedbe starosti tudi na možni rojstni letnici 1507 in 1509. Na svet ni prišel v Temkóvem mlinu pod Rášico, kjer je danes urejena muzejska »Trubarjeva domačija«, temveč približno 400 metrov vzhodno od tod v Šklópovem mlinu, odraščal pa tu in na očetovi kmetiji na bližnji Kukmaki. Njegov oče Mihelj v številnih urbarskih omembah nikoli ni naveden kot Trubar, temveč dosledno kot Mull(n)er, kar je bila prvotno poklicna oznaka in iz nje izpeljano lastno ime Malnar, saj Mihelj ni bil iz Trubarjevega rodu, temveč le oženjen z Jero Trubar. Primož je tako na Rášici veljal za Malnarjevega Primoža, Trubarjev pa je bil lahko kvečjemu v širšem, sorodstvenem pomenu besede. Za priimek Trubar se je (dokončno) odločil šele v šolah, najverjetneje zato, ker bi bil z zelo pogostim poklicnim priimkom kot Malnar, Müller oz. Molitor premalo prepoznaven. Pomenljivo je, da si za osebni pečatnik ni izbral mlinskega kolesa, temveč orodje očetovega drugega, tesarskega poklica.
Obravnavan je tudi ponovno najdeni najzgodnejši dokument s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in pečatom – listina, izdana leta 1533 v Laškem, ki bi jo lahko označili kot prvo »osebno izkaznico« Primoža Trubarja. Njegov podpis na njej se opazno razlikuje od poznejših in prav tako je po obliki drugačen pečat. Nasprotno je vsebina pečata do Trubarjeve smrti ostala nespremenjena: inicialki P in T ter tesarska sekira kot znamenje očetovega poklica.
Drugo poglavje: Trubar ali Trobar? Etimologija in razvoj priimka
Primoža Trubarja
V poglavju so sistematično obravnavani vsi zapisi Trubarjevega priimka, ki se v
njegovem rodnem okolju pojavljajo od leta 1482 do malo pred 1614. V urbarjih
gospostva Turjak je prvotno obliko Trobar šele po letu 1561
zamenjala oblika Truber. Postavljena je teza, da je za obe
obstajala glasovna podlaga v govoru njegove rodne vasi Rášica, tj. izgovorno nejasen
vmesni glas med o in u, ki ga danes
izgovarjajo kot diftong. Zapisati ga je bilo mogoče na več načinov, od katerih se je
zapis z u najprej uveljavil pri Primožu Trubarju, in sicer
zunaj domačega okolja, najpozneje leta 1526 v Trstu. Takšna oblika utegne biti
resnično plod Trubarjevega bivanja na Reki, kjer so izvorni nejasni glas pod vplivom
hrvaščine zapisali kot -u.
Na podlagi zapisov priimka v urbarjih se obravnava na novo loteva vprašanja
etimologije priimka. Malo verjetne ali povsem izključene so hipoteze o etniku,
alohtonem priimku neslovenskega izvora, okrajšani različici priimka Otróbar (po otrobih) in poklicnem priimku za izdelovalca trabja/trobja, tj.
dela kmečkega voza. Kot najverjetnejša možnost ostaja izvor iz glagola trobiti, ki ga kot uveljavljeno razlago srečujemo v literaturi.
Vendar se kognomen Trobar/Trubar veliko
prej kot na poklicni priimek s pomenom graščinskega trobca nanaša na kakšno telesno
ali značajsko lastnost. Glede na to, da je bil prvi znani nosilec priimka mlinar, pa
bi šlo lahko tudi za onomatopoejo, povezano z zvoki iz njegovega mlina.
Tretje poglavje: Trubarjeve prve šole. Od prvih šolskih korakov do
poti v svet
Trubarjevi življenjepisci so v pomanjkanju oprijemljivih podatkov preprosto preskočili njegovo šolanje pred odhodom na Reko (1520). Danes razpolagamo s precej več dejstvi tako o Trubarjevih domačih krajih kakor o šolskih središčih v širši okolici, novi drobci pa izrisujejo jasnejšo podobo prostora in časa ter do nedavna še neznane povezave.
Prvega pouka, tudi jezikovnega – nemščine in latinščine, je bil Trubar vsekakor deležen še v domačem okolju. Številčno močna duhovščina v Škocjanu pri Turjaku – leta 1515 so tu omenjeni štirje duhovniki – vodi k sklepu, da gre prve Primoževe korake do šolske učenosti po vsej verjetnosti iskati pri tem ali onem škocjanskem mašniku. Manj verjetno se zdi Trubarjevo učenje skupaj z grajskimi otroki na približno pol ure oddaljenem gradu Turjak.
Poleg Škocjana in Turjaka ne gre prezreti dveh okoliških župnijskih središč, za kateri je prav v Trubarjevem otroštvu izpričan obstoj šole in učitelja oziroma samo učitelja. Prvo je Šmarje, danes Šmarje-Sap, in drugo Ig, oba kraja sicer okoli štiri ure oddaljena od njegovega domačega kraja Rášice. V Šmarju je leta 1504 potrjen obstoj večstopenjske šole, ki je obstajala vsaj še leta 1515 in na kateri bi Trubar lahko šolanje že nadaljeval. Obstoj šole lahko v tem času predvidevamo tudi v tri ure oddaljenem trgu Ribnica, ki je v 15. stoletju prav tako premogel zahtevnejšo stopnjo šole. Otipljivejši pa so stiki mladega Trubarja z nedavno odkritimi sorodniki v najbližjem mestu Višnja Gora, kjer je šola delovala vsaj od konca 15. stoletja.
Med razlogi, da so dvanajstletnega Trubarja poslali v šolo na Reko, so bile vsekakor osebne povezave. Doslej so ostale prezrte sorodstvene vezi med hrvaško plemiško rodbino Frankopan in Trubarjevimi zemljiškimi gospodi Auerspergi. Za izbiro Reke poleg tega ni izključen vpliv hrvaškega slikarja Tomaža iz Senja, ki je poslikal cerkev na Rášici, ter mitničarja na Rášici, po rodu očitno s Hrvaške. Končno pa so bili tudi poznejši Trubarjevi kraji šolanja – Salzburg, Trst in Dunaj – prek osebnih stikov povezani z njegovimi domačimi kraji.
Četrto poglavje: Najzgodnejša pričevanja o Primožu Trubarju. Omembe,
podpisi in pečati med letoma 1526 in 1545
O Trubarju je iz prve polovice njegovega življenja znana le peščica dokumentov in še
ti so po vsebini večinoma skromna pričevanja o njegovi navzočnosti pri raznih pravnih
dejanjih, začenši z letom 1526. V poglavju so ponovno pritegnjeni v obravnavo vsi
znani izvirniki sodobnih virov, ki pričajo o Trubarjevem delovanju, preden je pri
štiridesetih postal protestantski duhovnik. Posebno pomembna je ponovna najdba
listine iz leta 1533 z najzgodnejšim Trubarjevim podpisom in pečatom, ki je dolgo
veljala za neohranjeno. Na njej je vtisnjen doslej neznani pečat, izpričan samo še
leta 1543, ki je po vsebini sicer enak poznejšim, od njih pa se opazno razlikuje po
obliki. Na listini iz leta 1533 preseneti Trubarjev lastnoročni podpis, tu občutno
drugačen od poznejših. Posebnost – podpis Trüber – razkriva
tudi Trubarjev davčni izkaz za beneficij sv. Maksimilijana v Celju iz leta 1543;
Trubar se je namreč vselej podpisoval kot Truber oziroma
latinizirano Truberus.
Nemško končnico -er, prvič izpričano leta 1528, je začel uporabljati najpozneje med študijem na Dunaju. Danes uveljavljena oblika Trubar se za njegovega življenja pojavi le nekajkrat, prvič v kronološko drugi navedbi Trubarjevega imena v Trstu leta 1526, zadnjič v kakšnem dokumentu pa leta 1533 v Laškem. Nato jo najdemo samo še v skritem podpisu avtorja v prvi slovenski knjigi (1550) in v omembi sorodnika Gregorja (1558).
Peto poglavje: Trubarjevo vplivno meščansko sorodstvo. Krvni in
nekrvni meščanski sorodniki od Kranjske do »Nigdirdoma«
V življenjepisih in biografskih obravnavah Primoža Trubarja je ostalo zanemarjeno vprašanje sorodstvenih zvez z meščanskimi rodbinami ter vloge, ki so jo te imele na njegovi življenjski in poklicni poti. Trubarjevi življenjepisci poznajo njegovega sorodnika oziroma bratranca Luko/Lukeža Klinca ali Cveklja (Zweckl), meščana v Ljubljani, izvor prve žene Barbare so nekaj časa zmotno pripisovali celjski družini Klaus, dobrega pol stoletja pa imamo neposredno pričevanje, da je bila Barbara v resnici hči meščanske družine Sitar iz Kranja. Pred nedavnim se je pojavila utemeljena teza, po kateri se je v Klausovi rodbini v Celju rodila Trubarjeva druga žena Anastazija.
Odkritja novih dejstev Trubarja vsaj posredno povezujejo še z eno celjsko rodbino – Groblacherji ter zlasti z manjšim mestom Višnja Gora na Dolenjskem, kjer je, že ko je prišel na svet, imel krvne sorodnike v vplivni meščanski družini Klinc. Njegov bratranec Luka/Lukež Klinc (ok. 1500–1570), ki je po preselitvi v Ljubljano, kjer je izpričan kot trgovec in zunanji mestni svétnik, uporabljal v nemščino prevedeni priimek Zweckl, je znan kot prevajalec objavljenih nemških nabožnih pesmi v slovenščino in po tem, da je Trubarju večkrat pomagal.
Verjetno je še iz štiridesetih let 16. stoletja izviralo Trubarjevo znanstvo s Celjanom Mihaelom Klausom, ki je bil bodisi brat Trubarjeve druge žene Anastazije ali pa sta bila moža poročena vsak z eno sestro. Kot lekarniški pomočnik je Klaus deloval v Augsburgu in pozneje kot dvorni lekarnar na Dunaju. V času Trubarjevega »drugega izgnanstva«, potem ko sta postala svaka, je Mihael Klaus Trubarja gmotno podprl.
Trubar je tako na Slovenskem kot na Nemškem v glavnem deloval v mestnem ali vsaj polurbanem okolju in se vsaj dvakrat oženil z ženskama meščanskega rodu, prvič s Kranjčanko in drugič s Celjanko. Vpliv, ki so ga na njegovo življenje in delo imele z njim sorodstveno povezane meščanske družine iz Višnje Gore, Ljubljane, Kranja, Celja, Augsburga in Dunaja, pa je bil torej večji od doslej znanega.
Die Monographie über den Begründer der slowenischen
Schriftsprache Primož Trubar (1508–1586) ist in fünf Kapitel aufgegliedert. Das erste
Kapitel umfasst die grundlegenden biographischen Angaben, die aufgrund von neuen
Forschungsergebnissen, die auf lange Zeit unzugänglichen und unbekannten
Quellenangaben beruhen, ergänzt und verbessert wurden. Auch die weiteren,
spezifischen Fragen gewidmeten vier Kapitel knüpfen in großem Maße an bisher
übersehene und unbekannte Tatsachen an. Sie behandeln Ursprung, Niederschrift und
Etymologie von Trubars Familiennamen, Trubars frühe Schulzeit, zeitgenössische
Zeugnisse über Leben und Werk vor seiner Tätigkeit als protestantischer Prediger
sowie die bürgerliche Komponente in Trubars Verwandtschaft und deren Rolle im Leben
des Verfassers des ersten slowenischen Buches.
Erstes Kapitel: Primož Trubar oder Primož Malnar? »Geburtsurkunde«
und »Personalausweis« des Schöpfers des ersten slowenischen Buches
Mit Trubars Geschlecht und Verwandtschaft in Rášica setzten sich vor dem Verfasser der vorliegenden Monographie zuletzt A. Kaspret (vor 1914) und F. Kidrič (1920) auseinander. Der Zugang zu einer geschlossenen Reihe von Urbaren der Herrschaft Turjak (Auersperg) seit 1464, das Heranziehen neuer Quellen und die Neuinterpretation bereits bekannter Angaben setzen ihre Feststellungen sowie die Interpretationen von Trubars Biographen in ein ganz anderes Licht.
Die Darstellung ist als Rekonstruktion einer imaginären »Geburtsurkunde« von Primož Trubar und dessen »Personalausweises« konzipiert. Trubar muss nicht unbedingt im Jahr 1508 geboren sein, wie er selbst schrieb, als mögliche Geburtsjahre kämen aufgrund seiner eigenen Altersangaben auch 1507 und 1509 in Betracht. Das Licht der Welt erblickte er nicht in der Temek-Mühle (Temkóv mlin) unterhalb Rášica, wo sich heute das als Museum eingerichtete »Trubarhaus« (»Trubarjeva domačija«) befindet, sondern in der etwa 400 Meter östlich davon gelegenen Šklóp-Mühle (Šklópov mlin). Hier und auf dem benachbarten Bauernhof des Vaters in Kukmaka wuchs er heran. Sein Vater Mihélj wird in zahlreichen Urbarerwähnungen nie als Trubar sondern folgerichtig als Mull(n)er angeführt. Dabei handelt es sich um die ursprüngliche Berufsbezeichnung und den davon abgeleiteten Eigennamen Malnar, stammte Mihélj doch nicht aus Trubars Geschlecht, sondern er hatte mit Jera Trubar in dieses lediglich eingeheiratet. Folglich galt Primož in Rášica als Malnars Primož, denn zu den Trubars konnte er nur im weiteren verwandtschaftlichen Sinne des Wortes gezählt werden. Für den Familiennamen Trubar entschied er sich (endgültig) erst in seiner Schulzeit, höchstwahrscheinlich deswegen, weil er durch den häufig gebrauchten Berufsnamen Malnar, Müller bzw. Molitor zu wenig identifizierbar wäre. Bezeichnenderweise wählte er für sein persönliches Siegel kein Mühlrad, sondern das Zimmermannswerkzeug, also jenes des Zweitberufs seines Vaters.
Behandelt wird auch das wiederentdeckte älteste Dokument mit Trubars eigenhändiger Unterschrift und seinem Siegel. Dabei handelt es sich um eine 1533 in Laško (Tüffer) ausgestellte Urkunde, die man als den »ersten Personalausweis« Primož Trubars bezeichnen könnte. Die darin befindliche Unterschrift unterscheidet sich wesentlich von den späteren, auch das Siegel zeigt eine andere Form auf. Im Gegensatz dazu blieb der Siegelinhalt bis zu Trubars Tod unverändert: die Initialen P und T sowie die Zimmermannsaxt als Arbeitswerkzeug seines Vaters.
Zweites Kapitel: Trubar oder Trobar? Etymologie und Entwicklung des
Familiennamens Primož Trubars
Das Kapitel setzt sich systematisch mit allen Niederschriften von Trubars
Familiennamen auseinander, die in Trubars Heimatmilieu seit 1482 bis kurz vor 1614
vorkommen. In den Urbaren der Herrschaft Turjak (Auersperg) wurde die ursprüngliche
Form Trobar erst nach 1561 durch die Form Truber ersetzt. Es wurde die These aufgestellt, dass die beiden Varianten
auf die unreine Aussprache des ersten Vokals zurückzuführen wären, der in Trubars
Heimatdorf Rášica als ein Zwischenlaut zwischen o und u, heute als Diphtong, ausgesprochen wird. Der Laut konnte auf
verschiedene Art und Weise niedergeschrieben werden, die Schreibweise mit u setzte sich jedoch zunächst bei Primož Trubar durch, und zwar
außerhalb seines Heimatmilieus, spätestens im Jahr 1526 in Triest. Diese Form dürfte
ein Ergebnis von Trubars Aufenthalt in Rijeka gewesen sein, wo der ursprünglich
unreine Laut unter dem Einfluss des Kroatischen als u
niedergeschrieben wurde.
Auf der Grundlage der Niederschrift des Familiennamens in den Urbaren wird die
Etymologie des Familiennamens aufs neue behandelt. Wenig wahrscheinlich oder ganz
ausgeschlossen werden die Hypothesen von einem Ethnikon, einem allochthonen
Familiennamen nichtslowenischen Ursprungs, einer abgekürzten Variante des
Familiennamens Otróbar (nach slowenisch otrobi/Kleie) und einer Berufsbezeichnung des Wagenschererzeugers
(slowenisch trabje/Wagenschere). Dem Familiennamen liegt
etymologisch das Verb trobiti (trompeten) am
wahrscheinlichsten zugrunde, eine Deutung, die in der einschlägigen Literatur
vorherrscht. Dennoch bezieht sich das Kognomen Trober/Trubar
eher auf eine Körper- oder Charaktereigenschaft als auf eine Berufsbezeichnung
mit der Bedeutung eines Herrschaftstrompeters. Im Hinblick darauf, dass der erste
Träger dieses Familiennamens ein Müller war, könnte es sich dabei auch um ein auf dem
Gerumpel seiner Mühle beruhendes Onomatopoetikum handeln.
Drittes Kapitel: Trubars erste Schulen. Von den ersten Schulschritten
bis zu seinem Aufbruch in die große weite Welt
Aus Mangel an greifbaren Angaben übersprangen Trubars Biographen einfach seine Schulzeit vor seinem Abgang nach Rijeka (1520). Heute sind uns wesentlich mehr Tatsachen sowohl über Trubars Heimatmilieu als auch über die Schulzentren in der weiteren Umgebung bekannt, im Lichte neuer Erkenntnisse zeichnet sich ein konkreteres Bild von Raum und Zeit sowie von bis vor kurzem noch unbekannten Verbindungen ab.
Der erste Schulunterricht, auch Sprachunterricht (Deutsch und Latein), wurde Truber zweifellos noch im einheimischen Milieu zuteil. Die in Škocjan (St. Kanzian) bei Turjak (Auersperg) zahlreich vertretene Geistlichkeit – für das Jahr 1515 sind hier vier Geistliche überliefert – lassen den Schluss zu, dass Truber seine ersten Schulkenntnisse durch den ein oder anderen Geistlichen aus Škocjan erwarb. Weniger glaubhaft scheint ein gemeinsamer Unterricht mit den Kindern des Schlossherrn bzw. Schlossverwalters auf dem etwa eine halbe Stunde entfernten Schloss Turjak.
Außer Škocjan und Turjak sind auch zwei in der Umgebung gelegene Pfarrzentren nicht zu übersehen, wo gerade in Trubars Jugend Schule und Lehrer bzw. nur Lehrer überliefert sind. Das erste ist Šmarje (St. Marein), heute Šmarje-Sap, und das zweite Ig (Igg), beide Ortschaften sind etwa vier Stunden von seinem Heimatort Rášica entfernt. In Šmarje ist im Jahr 1504 eine mehrstufige Schule überliefert, die mindestens bis zum Jahr 1515 bestand, auf welcher Trubar seine Schulung fortgesetzt haben könnte. Die Existenz einer Schule könnte auch in dem drei Stunden entfernten Markt Ribnica (Reifnitz) vorausgesetzt werden, der im 15. Jahrhundert ebenso über eine höhere Schulstufe verfügte. Viel überzeugender sind jedoch Trubars Kontakte mit einem vor kurzem entdeckten Verwandten in der nächstgelegenen Stadt Višnja Gora (Weichselberg), wo mindestens seit Ende des 15. Jahrhunderts eine Schule bestand.
Die Gründe, warum der zwölfjährige Trubar zur weiteren Ausbildung nach Rijeka geschickt wurde, sind zweifellos in persönlichen Verbindungen zu suchen. Übersehen wurden bisher die Verwandtschaftsbeziehungen zwischen dem kroatischen Adelsgeschlecht der Frankopanen und Auersperger, den Grundherren Trubars. Für die Wahl von Rijeka ist außerdem ein Einfluss des kroatischen Malers Tomaž (Thomas) aus Senj (Sengg) nicht auszuschließen, der die Kirche in Rášica ausmalte, sowie des Mautners von Rášica, der offenbar aus Kroatien stammte. Schließlich waren auch Trubars spätere Schulorte – Salzburg, Triest und Wien – durch persönliche Kontakte mit seinem Heimatmilieu verbunden.
Viertes Kapitel: Früheste Zeugnisse über Primož Trubar. Erwähnungen,
Unterschriften und Siegel zwischen 1526 und 1545
Aus der ersten Lebenshälfte Trubars sind nur einige wenige
Dokumente überliefert und auch diese legen nur ein bescheidenes Zeugnis von seiner
Anwesenheit bei verschiedenen Rechtsakten ab, beginnend mit dem Jahr 1526. In diesem
Kapitel wurden alle bekannten zeitgenössischen Originalurkunden mit einbegezogen, die
Zeugnis ablegen von Trubars Wirken, bevor er im vierzigsten Lebensjahr als
protestantischer Prediger anfing. Von besonderer Bedeutung ist die Wiederentdeckung
der Urkunde aus dem Jahr 1533 mit der frühesten Unterschrift und dem Siegel, die
lange als verschollen galt. Darin ist das bisher unbekannte Siegel aufgedrückt, das
nur noch aus dem Jahr 1543 überliefert und seinem Inhalt nach den späteren gleich
ist, sich jedoch der Form nach von diesen deutlich unterscheidet. Die Urkunde aus dem
Jahr 1533 überrascht durch Trubars eigenhändige Unterschrift, die sich von den
späteren wesentlich abhebt. Diese Besonderheit – die Unterschrift Trüber – offenbart auch Trubars Steuererklärung für das Benefizium des hl.
Maximilian in Celje (Cilli) aus dem Jahr 1543; Trubar unterschrieb sich nämlich immer
als Truber oder in der latinisierten Form Truberus.
Die zum ersten Mal im Jahr 1528 überlieferte deutsche Endung -er begann er spätestens
während seines Studiums in Wien zu verwenden. Die heute übliche Form Trubar kommt zu seiner Lebenszeit nur einige Male vor, zum
ersten Mal in der chronologisch zweiten Erwähnung von Trubars Namen in Triest im Jahr
1526, zum letzten Mal aber in einem Dokument, in der erwähnten Urkunde aus dem Jahr
1533. Dann findet man sie nur noch in der verborgenen Unterschrift des Verfassers im
ersten slowenischen Buch (1550) und in seiner Erwähnung des Verwandten Gregor
(1558).
Fünftes Kapitel: Trubars einflussreiche bürgerliche Verwandtschaft.
Bluts- und anderweitige Verwandte von Krain bis »nirgends zuhause«
In Lebensbeschreibungen und Biographien über Primož Trubar wurde die Frage der Verwandtschaftsbeziehungen mit bürgerlichen Familien sowie die Rolle, die diese bei seinem Lebens- und Berufsweg spielten, vernachlässigt. Trubars Biographen kennen seinen Verwandten bzw. Vetter, den Ljubljanaer (Laibacher) Bürger Luka/Lukež Klinc oder Cvekelj (Zweckel). Die Abstammung seiner ersten Frau Barbara wurde einige Zeit irrtümlicherweise mit der Celjer (Cillier) Familie Klaus in Verbindung gebracht. Seit knapp sechzig Jahren verfügt man über ein unmittelbares Zeugnis, dass Barbara in Wahrheit eine Tochter der bürgerlichen Familie Sitar aus Kranj (Krainburg) war. Vor kurzem wurde die stichhaltige These aufgestellt, dass Trubars zweite Frau Anastasia der Familie Klaus aus Celje (Cilli) entstammte.
Aufgrund neuentdeckter Tatsachen wird Trubar mindestens mittelbar mit noch einer Celjer (Cillier) Familie in Verbindung gebracht – den Groblacher – vor allem aber mit der Kleinstadt Višnja Gora (Weichselberg) in Dolenjska (Unterkrain), wo er, als er das Licht der Welt erblickte, bereits Blutsverwandte hatte, und zwar in der einflussreichen Familie Klinc. Sein Vetter Luka/Lukež Klinc (um 1500–1570), der nach seiner Übersiedlung nach Ljubljana (Laibach), wo er als Handelsmann und Ratsmitglied im äußeren Stadtrat überliefert ist und den ins Deutsche übersetzten Familiennamen Zweckl verwendete, trat hervor als Übersetzer von veröffentlichten religiösen Gedichten ins Slowenische und war dafür bekannt, dass er Trubar mehrfach unter die Arme griff.
Wahrscheinlich in die vierziger Jahre des 16. Jahrhunderts reicht die Bekanntschaft Trubars mit Michael Klaus aus Celje, der entweder ein Bruder von Trubars zweiter Frau Anastasia war oder die beiden Männer waren dadurch verschwägert, dass sie zwei Schwestern geheiratet hatten. Als Apothekergehilfe wirkte Klaus in Augsburg, später als Hofapotheker in Wien. Zur Zeit von Trubars »zweiter Verbannung«, nachdem sie Schwäger geworden waren, unterstützte Klaus Trubar materiell.
Trubar wirkte demnach sowohl in slowenischen als auch in deutschen Ländern vorwiegend im städtischen oder lediglich halburbanen Milieu und heiratete mindestens zweimal Frauen bürgerlicher Herkunft, zum ersten Mal eine aus Kranj, zum zweiten Mal eine aus Celje. Der Einfluss, den verwandtschaftliche Beziehungen der bürgerlichen Familien aus Višnja Gora, Ljubljana, Kranj, Celje, Augsburg und Wien auf ihn ausübten, war also größer als bisher bekannt.