Človek in noč, str. 11.
DS XXXIII, 1920, št. 5–6, str. 101. V
revijalni objavi manjše razlike (nekatere sprejete za to
objavo):
1. v.: Divna je noč;
3. v.: prevzema me vsega – –;
10. v.: O, da zajel bi jih;
11. v.: A, kakor drevo sem, ki vanj vetrovi bijó;
12. v.: on pa razjeda se.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 19), v kazalu pesem datirana s »Krtina
1920«.
Identičen tipkopis v Človek in zvezde
(str. 13).
Človek in noč, str. 12.
LZ XXXVIII, 1918, št. 9–10, str. 616.
Razlike v revijalni objavi:
3. v.: udan namesto predan;
11. v.: zasanjane slutnje.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 7.), datiran z »Novomesto 1918«.
Z letnico 1918 pesem tudi v tipkopisu Nekoliko
pesmi z razlikami:
4. v.: Trohnoba je našla pri njem le zavetje;
sočno v 5. v. srčno;
privrela v 14. v. prinesla.
V Človek in zvezde (str. 9) brez
razlik.
Tipkopis v zapuščini L. Novy v NUK-u (MS 1386) enak revijalni objavi.
Človek in noč, str. 13.
Človek in noč, str. 14–15.
DS XXXIV, 1921, št. 7–9, str. 132–33.
Razlike v revijalni objavi:
2. v.: vihar razbrzdanih popevk in krikov in kletev se staplja v godbo ogromno;
5. v.: in jaz – otoček, ki skoro preplavlja ga že razljučeno morje;
9. v.: Glej: še gruntarja, debeljaka je omamila;
12. v.: (kaj mar so mu zdaj;
za 13. v. dodani trije: Tam v zboru prostakov pri mizi v kotu razgraja klepar / v srce se ujeda mu misel, da njegov sin-mladenič / zasluži več kot oče …;
15.–21. vv.: »Saj me poznate!« / »»Kako?«« / »Proletarec sem!« in mi podal je rokó. / In že sva brata. Iz njegovih besed Amerika diha / in vsa brezmejnost tujine, bojišč … / še mu ni vgasnil plamen v očeh, / še veruje mož-otrok, da se vtelesijo sanje presmele.;
za 21. v. naslednji 4 v. umaknjeni v notranjost: Tam v kotu zaupno šepečejo / prekupovavci – jekleni možje, / a tudi nje že zastruplja divja pesem, / ki obliva duše vseh teh zatočencev;
26.–28. vv.: Čuj, kak drsijo prek src razžarjenih, trudnih / utripi vriskajočih vijolin, ki jim bajalci duš – / bohemi izvabljajo strupe opojne …;
nato dodane 3 vrstice: (v pretihih samotnih urah / je neznan zamaknjenec poslušal nebeške zvoke / in jih zapisal –);
29. v.: In zdaj so te melodije;
zadnji 3 vv.: ogromni kaos, ki išče, išče /česa? / In nad vsem vijoline tolaživke, spravljivke pojo.
Ohranjen tudi rokopis na 2 straneh (Ms 235 št. 3), podpisan (»Miran Jarc«) in enak revijalnemu natisu.
V tipkopisu Človek in zvezde (str. 20–22)
revijalnemu natisu zelo podobna verzija pesmi, ki jo navajamo v
celoti:
Izgnanci
Človek in noč, str. 16.
DS XXXVII, 1924, št. 5, str. 195, kot I.
pesem v ciklu Serenada. Manjše razlike,
predvsem:
drugačna členitev pesmi (brez presledka med prvima dvema tristišjema, s presledkom za in ter brez presledka pred živim);
11. v.: in – – –.
Človek in noč, str. 17–18.
LZ XLI, 1921, št. 12, str. 705–07, kot II.
pesem v ciklu Rastoče drevo. Številne
razlike v revijalni objavi:
3 kitice brez dvostišij, zaimka ti in tvoj pisana z veliko začetnico;
2. v.: svetlih svetih nočeh;
3. v.: Na obzorjih;
7. v.: Gledam še drugo: greva v dveh;
10. v.: da bi ne videl groze noči;
13.–17. vv.: Vem: takrat Te pri meni ne bo: / sam razdvajal bom temó! O, morda ko se bom zgrozil, / bom Tvoje ime v brezkončnost zavpil, / če tudi;
19.–22. vv.: če tudi sto hrepenenj daleč si – / boš zdrznila se sredi dneva, noči. / O, pojdi vsaj Tvoja rožnata misel z mano v dveh / v bengalično kričočih nočeh!
S podobnimi razlikami pesem z naslovom Memet uvrščena v tipkopis Človek in
zvezde (str. 28).
Pesem, močno drugačna in daljša, ohranjena tudi v spominskem
albumu Z. Zarnik z nadnaslovom V spomin na
najino skupno pot k polnočnici. Podpisana »Tvoj Miran«,
datirana »Krtina 25./XII. 20.«. Razlike:
3.–5. vv.: Z obzorij se kristalí zvonenje / in v srcu se biseri koprnenje / v podobo: daljina vsa zasnežena;
7. v. in dalje do konca: Kako lepo mora biti v dveh / iti v gluhih večnih nočeh. // Tvoj nasmeh bi mi zastiral oči, / da bi ne oslepele pred strašnimi tajnostmi. // Ah, skrivnostnega romarja pokrajíne / so zagonetne, brez mesečine! // Vem: ustavil me bo pustinjak – / dvom – in se zarežal v oči mi ko vrag, // in krik zarezal ko meč bo v srcé. // O, ta meč so zbrusile tisočere roké. // Tedaj te poleg mene ne bo / in sam razdvajal bom temó. // O, morda, ko se bom zgrozil, / bom Tvoje ime v brezkončnost zavpil, // da zdrzneš se sredi dneva, noči, / če tudi sto hrepenenj daleč si, // če še tvoj sen me več ne pozna, / če te najde moj klic v bleščavi sveta: // le en zvok svoje melodije / razproži do mene in že me oblije // zdravilen hlad, vzžare mi oči, / da spet se zasvedrajo v pogorja noči! // O, pojdi vsaj misel tvoja namé z mano v dveh / v strašnih krvavih življenja nočeh!
Človek in noč, str. 19. Jarc je o pesmi
poročal Z. Zarnik (22. 4. 1920): »Ko sem pa šel proti domu, sem
sanjal o 'Pavu, ki kliče v noč'. O da bi mi bilo dano izpeti to
opojno pesem, ki mi raste v duši, da mi njene peroti trgajo
srce, ki pred njenimi prelestmi ginevam.« (Ms 195 III št. 5
bf)
DS XXXIV, 1921, št. 7–9, str. 151. V
revijalni objavi za prvo kitico vrsta pomišljajev.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 26) je naslovljen Pav kliče v
noč; pod tem naslovom pesem objavljena tudi v reviji
Luč XVII, Zagreb, 1922, št. 6, str.
152. Razlike:
med 1. in 2. kitico vrsta dolgih pomišljajev (– – –);
7. v. (pav zaklical v noč) izločen v samostojno vrstico;
zadnji 3 vv. v rokopisu skrčeni v 2: »… saj boš sam, sam, / ona odšla bo bogvekam!«
Pesem v kazalu datirana s »Krtina 1920.«.
Človek in noč, str. 20.
LZ XLI, 1921, št. 11, str. 641–44, obj.
kot. VI. pesem v ciklu Kraljevič na samotnem
gradu. Precejšnje razlike v revijalni objavi, tako da
je pesem smiselno navesti v celoti:
Bolj ko nekoč ob Tebi bodo pri kosu kruha oči mi vzplamenele!
Človek in noč, str. 21–22.
LZ XLIV, 1924, št. 7–8, str. 463. V
revijalni objavi razlike:
prvi 4 vv. v dveh dvostišjih: O, da začul si mojih rok ihtenje –! / (A videl si le belih prstov smeh.) // Moj krik, ki vtonil je v oči strmenje –! / (A ti si vztrepetal: »Zakaj molčiš?«);
21. v. v oklepajih;
23. v. med pomišljajema;
24. v: vôd duhá – –;
zadnji dve tristišji in sledeče dvostišje združeni v eno kitico.
Ohranjeni tipkopis podpisan in datiran (Lj. 1./V. 1924), s posvetilom »Doritu!«
Človek in noč, str. 23.
LZ XLI, 1921, št. 12, str. 705–07, kot
III. pesem v ciklu z naslovom Rastoče
drevo. Razlike v revijalni objavi:
1., 3., 10. v.: Ti (trikrat z veliko začetnico);
9. v.: rasto.;
10. v.: dati;
celotna pesem ni razčlenjena v kitice.
V Človek in zvezde (str. 32) pesem nima
naslova.
Človek in noč, str. 29–30.
DS XXXII, 1919, št. 9–12, str. 248–49.
Razlike v revijalni objavi:
nekaj podpičij in klicaj spremenjenih v tropičja ali zamenjanih;
presledka po 2. in 23. v. ni;
16. v.: čuješ kak drhtijo;
25. v.: nad vsem: petnajstega stoletja dih;
26. v.: Ali, o: spet ono bobneče vodovje;
29. in 30. v.: ko kraljeviču, iščočemu Trnjulčico: / smrečevje;
za 35. v. vstavljena vrstica: (Ali sem zašel v fantastično Poejevo pokrajino?);
za 36. v. presledek iz pomišljajev;
38. v.: za mano oni gozdovi in gore;
41. in 42. v. sta v oklepaju;
44. v.: počasi … boječe …;
45. v. je v dveh vrsticah: Kaj vem, kaj šepeče / vejevje krog mene …;
46. v.: Vsemirje molčeče, prežeče, trepeče.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 50–51) s podobnimi razlikami, v kazalu pesem
datirana z »Ljubljana 1919«.
V tipkopisu Nekoliko pesmi enake razlike
in enaka datacija, poleg tega pa še:
10. v.: spet ta šumeči prepad.
V Devet pesmi skoraj ni razlik z rokopisom
(28. v.: in jaz sem, sam prejkone napaka).
Enako velja za tipkopis Človek in zvezde
(str. 4–6).
Človek in noč, str. 31.
DS XXXII, 1919, št. 7–8, str. 219. Razlike
v revijalni objavi:
pesem zapisana z različnimi zamiki vrstic navznoter;
2. v.: Čez moje telo divjá konjenica vihra;
4. v.: V srebrnih ledenih plamenih;
med 5. in 6. v. v samostojni vrstici vstavljena besedica jaz;
9. v.: marseljezo! Ho, ho, na poti na dno! (sledi presledek iz pomišljajev);
13. v.: Za hip sem se ozrl v domotožju nazaj;
19. v.: planila, prelila se;
20. v.: v orglje;
22., 23. in 24. v.: glej ubrano vodo / padajočo v slap … Takó moje misli deró, / iščoč vseh skrivnosti dno.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 40) s podobnimi razlikami, poleg tega še:
3. v.: o kako vodnim vrancem;
19. v.: planila, prelila se je.
V kazalu je pesem datirana z »Ljubljana 1919«.
Podobno v tipkopisu Nekoliko pesmi (1919),
kjer pesem prav tako datirana s to letnico.
Identičen natis v Človek in zvezde (str.
34–35).
Človek in noč, str. 32–33.
DS XXXIII, 1920, št. 5–6, str. 102–03. V
revijalni objavi drugačna mesta:
11. v.: sam – –;
za 12. v. presledek iz 3 pomišljajev;
13. v.: O čudnih mož daljnovidcev, v divjih stoletjih, misli žareče;
14. in 15 v.: meči, ki sekali so v brezizrazno sovražno temó, / to ogromno;
pred Drhtim ni presledka;
22. v.: zagonetno vesoljstva telo;
29. v.: v nič nazaj. (sledi presledek iz 3 pomišljajev);
31. v.: V tem čudnem hipu – nikogar, sred kaosa sem sam;
zadnja 2 verza nista ločena s presledkom.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 45–46). Spremembe podobne kot v revijalni
objavi:
13. v.: O čudnih mož daljnovidcev, v divjih stoletij (očitna napaka).
V kazalu pesem datirana z »Ljubljana 1920«.
Rokopisu skoraj identičen zapis v Devet
pesmi, sprememba:
23. v.: ki z zversko naslado reži
V zapuščini ohranjen še en rokopis na 2 straneh, enak revijalni objavi in podpisan (Ms 235 št. 5).
Človek in noč, str. 34–36.
DS XXXVIII, 1925, št. 6, str. 198. V
revijalni objavi številni verzi objavljeno »stopničasto«, tj.
bolj ali manj umaknjeni v notranjost strani; nekaj ločil
zamenjanih z drugimi. Razlike:
8. v.: kraljestvo – grob?!;
10. v.: brezupo temó – – –;
13. in 14. v. združena v enega;
po 13. v. presledek; pred Glej ni presledka;
21. in 22. v. združena v enega;
22. v.: in prijatelje razdeljeval;
25. v.: A ti, čakaš, čakaš …, za njim ni presledka;
27. in 28. v.: samo v nočeh za hip, kedaj / vžarela (očitna napaka);
29. v.: in klicala v onkraj; pred Ne odtod presledek;
40. v.: in sem in nisem – – –;
sledita 2 v., ki jih v zbirki ni: tu je samo ena resnica: / »Nisi drevo, nikoli ne zrasteš v drevo!«;
43. v.: Vidim: moje misli;
zadnja 2 v. združena v enega.
Ohranjeni tipkopis (Ms 199 I 1 B št. 9), s podpisom pesnika in letnico (25), enak revijalni objavi, drugačni le:
dodani 3 vv.: tu je samo ena resnica: / (živa, pekoča kot črn ogenj) / »nisi drevo, nikoli ne zrasteš v drevo!«).
Ohranjena še ena kopija tega tipkopisa (Ms 84 I A št. 4).
Drugi ohranjeni tipkopis (Ms 195 II A št. 75) enak prvemu; podpisan z »Miran Jarc / 25« in posvečen »Zinki / Miran / 23./VI. 25.«.
Človek in noč, str. 37–42.
DS XXXVI, 1923, št. 6, str. 168–69, s
številnimi predrugačitvami, nekateri verzi različno umaknjeni v
notranjost besedilnega telesa. Razlike:
I. Besedilo v celoti drugačno od objavljenega v zbirki: Ne ozri se več v večerno zarjo, / pod drevesom ne postoj, / če sreča te žival, se skrij … // Kam?! Kam?! / Kje je še prostor zate / o, človek / od vseh stvari preklet!
II. Nekatera ločila spremenjena (… npr. v – – –);
5. in 6. v.: oblak in gora … gozd … Nebo in zemlja / smehljata se;
8. v.: osušil ga je glad;
14. in 15. v.: Kje si, kje si, Bog, / o Bog!? – – –.
III. 4. v.: pevajmo, vriskajmo! Skupaj, vsi skupaj; pred Kajti ni presledka;
11., 12. in 13. v.: Kajti: / od zunaj polzi kot mraz škrtajoč / grozničav strah …;
14. v.: Mars zapisan kot Mart;
18. in 19. v.: brez konca! / Skupaj.
IV. Besedila v knjižni redakciji ni: Donebesniki so nam vse zvezde zakrili, / solnce je ugasnilo v žarnic, obločnic valovju, / misli, besedi, koraku v ubranem brnenju odmeva / tisoče strojev, njih žice - živci / nežno ovili so duše nam in jih osvojili … // Komaj se misel zbudi, že udarijo prsti na tipke / električne … sluga nevidni mi streže kot v pravljici nekdaj … / čas sem prevaral, razdalje zenotil, / vse je številka – o, davni sen sem uresničil! // In vendar razjokal sem v tihi uri se v pesem!–.
V (v objavi IV). Razlike:
2. in 3. v.: po cesti pobiramo bele trde rože … / Strah nas meče;
4. v.: strah z nami ometa;
zadnji verz ni ločen od prvih petih, konča se s tripičjem.
VI. Besedilo I. pesmi iz knjižne verzije. Razlike:
2. v.: valovanju barv;
7. v. in do konca: priroda / in jaz Kajn-Evropec / – – – – – – – .
VII. (v knjižni objavi V).
2. v.: da bi morda srknila;
7. in 8. v.: tiho in vdano rastejo, kot je od vekov določeno, – ;
9.–11. vv.: – o, vse stvari žive v svojem krogu / če bi ga zapustile – prenehajo biti! // Samo ti, samo ti – Ahasver, človek;
14. v.: – pa izven misli in besed –;
16. v.: ki si si ga občrtal –;
19. in 20. v.: Kako smo osamljeni sredi prirode - pustinje! / Kako vesoljno smo osovraženi!;
zadnji v.: Smo kakor med zemljo in nebom blodeči leteči Holandec.
VII. pesem se v revijalni objavi nadaljuje in konča z naslednjim besedilom: Ljubimo se, o, ljubimo se! / Bratje bodimo kakor na daljnem otoku / ponesrečenci, ki ladjo pogoltnil jim je ocean. / Ljubezen bodi naše edino delo / in dom in čas, orožje in zakon. // Morda nas potem ne bo več strah, / krotke živali se nam bodo približale, / veje nad nami se bodo pokojno sprostrle, / daljave bodo prenehale vpiti: // ker bo solnce pri nas in mi sami bomo / kot angeli v solncu žareči.
Ohranjeni rokopis z imenom avtorja (Ms 235 št. 2) na 8 straneh enak revijalni objavi; Evropec pisan kot Evropejec.
Drugi ohranjeni, vendar nepopolni rokopis, na 7 straneh, zgolj s pesmimi I, II, IV in VI, ima arhivsko oznako Ms 195 II A št. 52.
I. in II. pesem enaki revijalni objavi;
IV. pesmi ni ne v revijalni in ne v knjižni objavi: Na blazino zidakov omahnil je ogromen kostanj. / Krog debla gneto se ljudje kot vrani okrog mrliča. / Umirajoče veje hrešče pod meglovito mestno nebo: // vonj mesečinskih noči … fantovska pesem čez polje … / zvezde … šumeče daljine … // To zbada človeka v srce kot spomin, kakor – vest … // A že bije sekira po lesu – za maščevanje – – – // Le raztrgan otrok je utrgal zeleno vejico; / domov jo morda ponese, v predmestni brlog, / za igračo … zeleno vejico … // O, da bi bilo kot po vesoljnem potopu – – –.
VI. pesem enaka revijalni VII.
Pesem uvrščena v tipkopis Človek in zvezde
(str. 59–69). Razlike podobne revijalnemu natisu, nekatera
ločila drugačna.
II. 15. v.: Bog, o Bog!? – –.
VI. 2. v.: valovanju barv;
8. v.: in jaz Kajn - Evropejec.
VII. Presledkov med kiticami ni, razen pred zadnjo;
2. v.: da bi morda;
3. v.: pa se spet hlastno vrže valovju v naročje / nazaj –;
17. v.: ki si ga občrtal –;
23. in 24. v.: Smo kakor med zemljo in nebom blodeči / leteči Holandec.
27. v.: ki ladjo pogoltnil jim je / ocean.
Človek in noč, str. 43–44.
DS XXXIX, 1926, št. 5, str. 168. Razlike v
reviji:
7. v.: (kot da razstavil bi puščobne lutke);
18. v.: vseosušajočo;
23. v.: števil in zakonov … brezbesedje …
Obj. tudi v Knjigi VIII, 1960, št. 7–8,
str. 212.
Človek in noč, str. 49–50.
Pesem uvrščena v Človek in zvezde (str.
70–71). Razlike:
6. v.: brez besed … vrtenje … vrtenje … vsi eno;
15. in 16. v.: ne več zemlje, / le naprej, le naprej … ni več meje;
18. v.: A uklenjeni v krogu se vedno povračajo;
predzadnji v.: ki bi se mu prezirno zagrohotal v obraz.
Človek in noč, str. 51–52.
Človek in noč, str. 53–54.
Križ na gori I, 1925, št. 1–2, str. 80.
Razlike:
5. v.: ki so mehka – čeprav ihteča odeja – / romarskim nogam;
6. v.: Zdaj je čas, ko se vse vrača;
9. v.: njihovih peroti, – o, vračajoče se ptice!) –;
10.–12. vv. na tem mestu manjkajo, drugačni prestavljeni naprej;
13. v.: Ljudje imajo čudno vesele oči;
16.–19. vv.: skozi megló, / kot čudežne rože; / tako se zvoki potapljajo v ogrodje glasbila, / odkoder žarijo, žarijo na otožne ljudi;
20.–22. vv.: tu vstavljeni drugačni 3 vv. (v knjižni izdaji 10, 11 in 12): Zdaj je vse tako jasno kot bisernina, / zaklical bi od goré do goré. / Samota je to, a svetla in veličastna;
23.–26. vv.: Vsaka stvar: / drevo na obzorju, hiša v dolini, cerkev na holmu: / kako se to v obrisih ostri. / Vsaka stvar stoji kot čudežen spomenik. // Še žalostni človek na strmini je vsemirska podoba;
31. v.: Misliš, da je morda drevo, ki bi rado v sinjino in joka po zemlji;
35. v.: gleda, kako se vse povrača, povrača v svoje domove.
Rokopis, ohranjen v zapuščini F. Vodnika v NUK-u (ad 17/1996,
mapa 44), verjetno iz uredništva DS; enak
revijalnemu natisu.
Človek in noč, str. 55.
LZ XLIII, 1923, št. 11, str. 616, kot II.
pesem iz cikla Vodoravnost. Razlike
(nekatere, npr. v gorečem dihanju molim, sprejete v osnovno
besedilo):
nekatera drugačna ločila;
7. v.: ker se je za hip;
zadnji (12.) v. priključen k 3. kitici;
18. v.: v gorečem dihanju molim za svoje.
Človek in noč, str. 56.
LZ XLIII, 1923, št. 11, str. 615–16, kot
I. pesem v ciklu Vodoravnost. V objavi
razlike:
1. v.: Tri poti …;
5. v.: napačno detal;
7. in 8. v.: Tiha je rast. – Visoko drevo! A še ne do nebá; / pa jutri že više …;
14. in 15. v.: Če hočeš njen biti – umeš li udano ležati? / Ravnina, ravnina!
Človek in noč, str. 57–58. V pismu Z.
Zarnik (17. 7. 1927) je Jarc pisal: »Zgodovina mojih pesmi je
zgodba moje želje po Tebi. Pesmi, ki tebe niso niti z besedico
omenile, so najbolj iz obupa po Tebi. Tak je 'Vhod v Trento'; po
taki skalni pesmi – ni mogoča nobena pesem več.« (Ms 195 III št.
5 Až). – Trenta: gorska dolina v povirju Soče in Julijskih
Alp.
LZ XLVI, 1926, št. 10, str. 626.
Razlike:
23. v.: ki se je za zabavo do tu prikotalila;
24. in 25. v.: (– morda se otroku zasmeji, / čistó, srebrno bi se pošalila!);
26. in 27. v.: Brezdomna goličava. / Vseširjava.
Objava v reviji identična s tipkopisom (Ms 199 I 1 B št. 7), ki
nosi nadnaslov Pesmi s poti in napis
»Borisu Miran«.
Novembrske pesmi, str. 5–6.
DS XLVI, 1933, št. 1–2, str. 33–34.
Različni mesti v revijalni objavi:
21. v.: napačno odani namesto vdani;
predzadnji in zadnji v.: večnosti, ki se z neba je spustila nanje ta hip … / Tih sem.
Razliki v rokopisu:
konec 3. vrstice 2. kitice: … v rókah otrok;
5. vrstica 2. kitice: … róke …
Novembrske pesmi, str. 7.
DS XLVIII, 1935, št. 6, str. 314, kot II.
pesem v ciklu Iz mojih večernic. Razlike
v revijalnem natisu:
2. kitica se glasi: Dajmo mu ležišče, delimo ž njim večerjo. / Mislimo na desete brate vsega sveta! // Krotkost lije iz trav in od zvezd … / Če bi kdo rekel, da se bliža konec sveta, / bi ga nihče zdaj ne razumel, a vsakdo od nas / je prazničen, kot da prihaja vanj Bog, // ker ne moremo biti bratom sodniki.
Rokopis identičen s knjižno verzijo, razen:
14. v.: razumel:;
zadnja vrstica ločena od prejšnjih.
Novembrske pesmi, str. 8–9.
DS XLVIII, 1935, št. 6, str. 313–14, kot
prva pesem v ciklu Iz mojih večernic. Od
2. kitice naprej besedilo drugačno:
V rokopisu trije kralji zapisani z veliko začetnico, najavit kot najaviti; sicer rokopis identičen s knjižnim natisom.
Novembrske pesmi, str. 10.
DS XLVI, 1933, št. 1–2, str. 34–35, z
naslovom Jesen.
Revijalna objava in rokopis identična s knjižnim natisom.
Novembrske pesmi, str. 11.
DS XLVIII, 1935, št. 1–2, str. 53.
Razlike:
vrinjena druga kitica: hrušča / v bolečino čudnega spoznanja: / tujec si (saj se nikoli poznali nismo) / in bližnji si (iz svetega pisma) … / nemirno v svetlobi kesanja:;
10. v.: tolikrat;
spremenjena zadnja kitica: Od čudne žalosti je duh naš čist. / Ali je to milost, da smo razprostrti / kot beli prti? / O, da nam odtisne obraz svoj Jezus Krist!
Rokopis identičen s knjižnim natisom.
Novembrske pesmi, str. 12.
DS XLVII, 1934, št. 8–10, str. 444, z
naslovom To uro je jesenska slutnja …
Razlike:
3. v.: iznenada;
6. v.: potem ko so;
10. v.: v brezvetriju;
11. in 12. v.: dahnila kot vest z onkraj svetá, / da bi stvari in ljudi z božjim nemirom razvnela;
14. v.: se boje jesenskih dihov, kot otroci viharne noči;
16. in 17. v.: in jim mrzel strah ledení oči, / in samotna telesa.
Rokopis z naslovom To uro je jesenska
slutnja … (Ms 195 II A št. 98) podpisan in datiran
(»MJarc / 21./VII. 33.«), opremljen s posvetilom: »Reziki /
Miran // v spomin na trenotke, ko / sva na mostovžu čitala / to
pesem žalosti, ki jo / nosi duša ob grozotnem / spoznanju
brezbožne naše / dobe in našega 'sodobnega' / rodu.« Enak
revijalnemu natisu.
Rokopis z naslovom Somračje v glavnem
identičen z revijalnim natisom.
Novembrske pesmi, str. 13–14. – Georg
Friedrich Händel (1685–1759), nemški skladatelj, čembalist,
orglavec in dirigent, avtor številnih oper, oratorijev, kantat
in inštrumentalnih skladb.
Drugačna mesta v rokopisu:
8. v.: »Tajne Londona«;
9. v.: trio z veliko začetnico.
V zapuščini ohranjen še en rokopis pesmi z naslovom Nedelja, poslan »Zinki« »v juliju 1929«,
s številnimi manjšimi in večjimi spremembami, zato različico
navajamo v celoti:
Novembrske pesmi, str. 15.
Delavska enotnost XVI, št. 35 (23. 8.
1957), str. 7.
Knjižni natis identičen z rokopisom.
Novembrske pesmi, str. 16–17.
Spremembe v natisu po rokopisu:
6. v. kot 1. druge kitice prestavljen v skladu z rokopisom;
9. v.: vriskanja popravljeno.
Novembrske pesmi, str. 18–19.
V rokopisu drobne razlike:
19. v.: prišlá;
22. v.: je jo v natisu popravljeno po rokopisu v jo je.
Novembrske pesmi, str. 20–22. – Zlato
polje, Dol, Gora, Krtina, Škocjan, Vrba: kraji v okolici
Lukovice, med Domžalami in Moravčami. Jarc je te kraje in
njihovo življenje dobro poznal, saj je veliko časa preživel pri
ženi Zinki v Krtini. – Moravče, (Škofja) Loka, Kranj, Brezje:
gorenjska mesta in kraji, kamor so vozili prevozniki iz okolice
Domžal.
LZ LV, 1935, št. 7–9, str. 397–98. Razlike
v revijalnem natisu:
po 8. v. ni presledka;
pred »To je naš gospodar« ni presledka;
49. v.: Z njimi spet v gostilno.
Rokopis skoraj identičen tako s knjižno kot revijalno objavo.
Novembrske pesmi, str. 23–24.
Obj. tudi v Delu III, št. 337 (10. 12.
1960), str. 4.
Rokopis identičen s knjižno objavo.
Novembrske pesmi, str. 25–26.
LZ LV, 1935, št. 7–9, str. 397–98. Razlika
v revijalni objavi:
7. v.: brez veselja in gneva.
Rokopis identičen z obema objavama.
Novembrske pesmi, str. 27–28.
DS XLVIII, 1935, št. 5, str. 243.
Razlike:
trije kralji pisani z malo začetnico;
zadnji v. spremenjen: Čutim, Bog gre prek sveta.
Rokopis identičen s knjižnim natisom.
Novembrske pesmi, str. 29.
Rokopis identičen z objavo, razen napačne besede življenskih in oblasti brez naglasa.
Lirika, str. 7. – Pigmalion: Grški
mitološki kralj, ki se je zaljubil v kip lepe mladenke, njegovo
lastno stvaritev; boginja Afrodita je kip oživila in mladenka je
postala Pigmalionova žena.
V 1. tipkopisu opazne razlike:
6. v.: ki sam sem jih rodil;
7. in 8. v.: v prividih le, sem čutil, sem bil živ, / in še kadar sem sam s seboj bil sprt.
2. tipkopis (z napakami) identičen s prvim.
Lirika, str. 8.
Umetnost IV, 1940, št. 7, str. 215, z
naslovom Spominska II. Variacija pesmi
Iz spreminjanj II. Razlika v
revijalni objavi:
6. v.: tuja, brez besed.
V 1. in 2. tipkopisu pesem identična s knjižnim natisom.
IN Z VSAKIM LETOM …
2. in 3. v.: le redko te še srečal bo kdo drug, / naposled prosto
bo srcé vseh muk; 7. v.: uklepal. V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.Lirika, str. 9.Umetnost IV, 1940, št. 9, str. 270.
Razlika v revijalni objavi:
Lirika, str. 10.
LZ LX, 1940, št. 1, str. 22;
zadnji verz je zapisan z malo začetnico.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Lirika, str. 11–13. – Narcis: Lepotec iz
grške mitologije, ki se je zaljubil v svojo podobo na vodi in v
hrepenenju po njej shiral ter se spremenil v rožo, narciso. Gre
za prvi slovenski prevod Paula Valéryja (1871–1945), francoskega
simbolističnega pesnika, učenca parnasovcev in Mallarméja. V 90.
letih 20. stol. je pesem Narcis govori
prevedel Boris. A. Novak.
LZ XLVIII, 1928, št. 5, str. 294–95, kot
jasno označen prevod pesmi P. Valéryja, z izvirnim motom Narcissae placandis manibus (Naj se pomiri Narcisina senca). Razlike v
natisu:
2. v.: o, kdaj;
3. v.: o Nimfe;
23. v.: Glej, v vodi: moja polt;
25. v.: Roké srebrne, – glej, vsak njihov zgib čist spev –;
34. v.: naj pester šar; pred Zdravstvuj, Narcis, umri! ni presledka.
V 1. in 2. tipkopisu s podnaslovom /Paul
Valéry/. Tipkopisne razlike:
9. v.: O moj safir;
17. v.: O večna bol;
38. v.: O božje te častim;
41. v.: O to telo.
Paul Valéry
Lirika, str. 14.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Lirika, str. 15–16.
Umetnost II, 1938, št. 9–10, str. 149, z
naslednjimi razlikami:
III. kitica: Gledam dobrave razpete v vsemir, / konje, ki plavajo preko njih / v slepi radosti. Pomladni prepih / v bitja zanaša svoj sinji nemir.
V IV. kitici se 3. in 4. v. glasita: njenih kipečih sil se napil, / s soncem presvetlil bi mrklo kri.
V. kitica: In se potopil bi v jedro vesolja, / ko riba, ki v globinah živi, / nerojenec, ki še v materi spi, / za hip bi bil vsaj stvariteljska volja.
V 1. tipkopisu zbirke naslednje razlike:
1. v.: Šibice tanke – vse;
9.–12. vv.: … vsemir, / konje, ki plavajo preko njih / v slepem veselju pomladni prepih / v bitja zanaša svoj sinji nemir;
13. v.: Čas, ko se v človeku otrok spet budi …;
16. v.: s soncem presvetlil bi mrklo kri.;
zadnja kitica (vv. 17–20) večinoma identična z revijalnim natisom: In se potopil bi v jedro vesolja / ko riba, ki v nemih globinah živi, / nerojenec, ki še v materi spi, / za hip bi bil vsaj stvariteljska volja.
2. tipkopis identičen s prvim.
Lirika, str. 17.
Pod naslovom Pesem objavljena v DS XXXIX, št. 5, str. 168. Razlike:
4. v.: bojiš se dalje po tej poti beli?;
5.–10. vv.: Po vejah, preko jase se srebri / življenje v čisti sončnosti … // A midva sva obstala v tej bleščavi, / molčé je segla senca po planjavi. / Ne smeva dalje v pozabljenje sinje, / predaleč vtisnil bi spomin stopinje.
V 1. in 2. tipkopisu pesem z naslovom Sprehod; enaka revijalni objavi.
Lirika, str. 18.
Umetnost II, 1939, št. 5–6, str. 127.
Razlike v revijalnem natisu:
5. v.: O doba;
11. v: stokrat povračajočega se: Ti;
13. v.: našlá se in v nov čar se prebudila.
Razlike v 1. in 2. tipkopisu:
7. v.: pomladi pesmi, rož in src cvetočih;
13. v. enak revijalni objavi.
Lirika, str. 19.
Razlike v 1. in 2. tipkopisu:
3. in 4. v.: Ko sovražen in osamljen / – o vse je le igra prazna –;
9. v.: brez oklepajev;
15. v.: vsa si mi se žrtvovala.
Lirika, str. 20.
Umetnost III, 1939, št. 7–8, str. 183.
Razlike:
zadnji verz se v revijalni objavi glasi: Ujet v to igro šele – vem – živim;
tercini nista ločeni.
1. in 2. tipkopis identična z revijalnim natisom.
Lirika, str. 23–24.
LZ LX, 1940, št. 1, str. 23, z manjšimi
razlikami:
1. v. se konča s pomišljajem;
3. v. se začne o kot bi;
v 8. v. je med preganjajo in biriči pomišljaj;
v IV. kitici je namesto temnó pridevnik sivó;
v V. kitici so besede namesto med oklepaja postavljene med narekovaja, kitica pa se konča s klicajem;
v VII. kitici se 1. v. konča s tripičjem, zato se 2. začne z veliko začetnico, zadnji pa konča s tripičjem;
v zadnjem v. VIII. kitice je namesto vedno beseda daljno.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Pesem obj. tudi v Žiki XII, 1941,
februar–marec, brez pag., brez sprememb.
Obj. tudi v Ljudski pravici XXV (24. 1.
1959), št. 17, str. 7, ter v Gledališkem listu
PDG, Nova Gorica, 1993/94, št. 4 (19. 5. 1994), str.
10.
Lirika, str. 25–31. – Trubar: Primož
Trubar (1508–86), protestantski pridigar, začetnik slovenske
književnosti. Gubec: Matija Gubec (?–1573), vodja
hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1572–73, usmrčen v Zagrebu.
Marija: Mati Božja. Lepa Vida: junakinja slovenske ljudske pesmi
o ugrabljeni materi. Črtomir, Bogomila: junaka Prešernove
pesnitve Krst pri Savici. Mojzes:
največji judovski prerok, ki je Izraelce odrešil suženjstva v
Egiptu. Orfej: grški mitološki pevec, pooseblja moč glasbe in
ljubezni, ki premagujeta smrt; ljubezen do Evridike mu je odprla
pot v podzemlje.
Prvi, drugi in šesti sonet objavljeni kot Trije
soneti v LZ LVII, 1937, št.
11–12, str. 505–06. Razlike:
I. 14. v.: Molči mi zemlja … Čudno nem je čas …
II. 2. v.: je obstal … O kje ste naši velmožje;
12. v.: Kaj res v nas;
14. v.: Naj že na nas vihar poslednji pride!
VI: 3. v.: pogled doseže še samo planine;
13. v.: naj je teh časov zlih še bolj gost mrak.
Tretji, četrti, peti in sedmi sonet objavljeni z naslovom Iz cikla slovenskih sonetov v LZ LVIII, 1938, št. 9–10, str. 395–96.
Razlike:
Prvi sonet v tem ciklu (obenem tudi drugi sonet v 1. oz. 2. tipkopisu) se glasi:
III. 6. v. postavljen med pomišljaje, ne v oklepaje;
10. v. brez vprašaja na koncu.
IV. vse kitice so ločene z vejicami, zato se naslednja začenja z malo začetnico;
12. v.: da morda svojsko;
13. v.: Smo zrno mar, ki se zakoplje v jamo.
V. 1. v.: Čemu si naš neznani Mojzes nas;
6. v.: zavest slovensko uro že poslednjo;
10. in 11. v.: pokliči nam Usodovec vodnika, / ki našo naj skrivnost nam že razgrne;
14. v.: ker hočemo in moramo živeti!
VII. 1. v.: Zdaj sem samo uho sveta … Dovolj;
7. in 8. v.: Tu rajši sem pastir, dejal je Grk, / nego vladar;
9. v.: Pozdravljen – Bog daj – se srečujemo;
13. v. postavljen med pomišljaje.
Razlike v 1. in 2. tipkopisu (marsikdaj identične z revijalnimi natisi):
I. 1. v.: ne moti te tišine: / zdaj mrak;
14. v.: Molči mi zemlja … Čudno nem je čas …;
II. Sonet je bil v knjižni objavi izločen;
III. (v knjigi II) 2. v.: je obstal … O kje ste naši velmožje;
12. v.: Kaj res v nas sveti ogenj že umira?;
14. v.: Naj že na nas vihar poslednji pride!
IV. (v knjigi III). 6. v.: postavljen med pomišljaje, ne v oklepaje; naglasi na besedah opuščeni, prav tako vejica v zvezi o ta zemljica.
V. (v knjigi IV). 13. v.: Smo zrno mar, ki se zakoplje v jamo; vse kitice so ločene z vejicami, zato se naslednja začenja z malo začetnico.
VI. (v knjigi V). 1. v.: Čemu si naš neznani Mojzes nas;
6. v.: zavest slovensko uro že poslednjo;
10. in 11. v.: pokliči nam usodovec vodnika, / ki našo naj skrivnost nam že razgrne;
14. v.: ker hočemo in moramo živeti!
VII. (v knjigi VI). 3. v.: pogled doseže še samo planine;
13. v.: naj je teh časov zlih še bolj gost mrak.
VIII. (v knjigi VII) 7. in 8. v.: Tu rajši sem pastir, dejal je Grk, / nego vladar.
Lirika, str. 32. – Samarkand: staro
kulturnozgodovinsko mesto v današnjem Uzbekistanu, nekdanja
trgovska postojanka na svilni poti.
Umetnost III, 1938, št. 1–2, str. 23, z
naslovom Sonet. Razlike:
4. v.: tristo;
5. v.: skrižal;
8. v.: kako bi skuhal ga;
14. v.: a kos mesa samo vam je – srcé.
Razlike v 1. in 2. tipkopisu enake kot v revijalni objavi, razen 14. v.: a kos mesa samo vam je srce.
Lirika, str. 33. – Abadon: v Apokalipsi angel smrti, preneseno
uničevalec, pokončevalec; tudi kraljestvo smrti, podzemlje,
pekel v Svetem pismu.
Umetnost IV, 1940, št. 6, str. 189, z
naslednjimi razlikami:
v revijalnem natisu manjkajo nekateri naglasi;
10. v.: na koncu vejica, zato se 11. v. začne z malo začetnico.
Razlike v 1. in 2. tipkopisu identične z revijalnim natisom.
Lirika, str. 34.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Lirika, str. 35. – Apolon: grško-rimski
bog umetnosti, preroštva, vedeževanja in zdravilstva, v antiki
ideal mladosti, lepote in napredka.
LZ LVIII, 1938, št. 9–10, str. 455, z
naslovom Speči Apolo. Razlike:
1. v. Kadar Apolo;
13. v.: Nem se vda: ta boj.
1. in 2. tipkopis identična s knjižnim natisom.
Lirika, str. 36.
Umetnost IV, 1939, št. 2, str. 38, z
manjšimi spremembami:
1. v. ima na koncu vejico, zato se 2. začne z malo začetnico;
6. v. se konča z vejico, zato se 7. in 8. v. glasita: ne upaj več, da te bo rešil beg, / glej torej, živi kakor puh brez teže;
13. v.: čemu ves vročičen;
14. v.: Srce pokaži. Meč je že nabrušen …
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Lirika, str. 37.
LZ LX, 1940, št. 1, str. 22. Razlike:
3. v.: Še zrak;
6. v. se konča z dvopičjem, zato se 9. začne z malo začetnico.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Lirika, str. 38.
V 1. in 2. tipkopisu zbirke pesmi ni.
Dolenjske novice XXXII, št. 34, 16. 11.
1916, str. 136.
Pesem podpisana z J. M.
NARODNA
Pesem podpisana s Tihomir.Dolenjske novice XXXII, št. 43, 18. 1.
1917, str. 172.
Dolenjske novice XXXII, št. 44, 25. 1.
1917, str. 173.
Pesem podpisana s Tihomir.
Dolenjske novice XXXII, št. 45, 1. 2.
1917, str. 180.
Pesem podpisana s Tihomir.
Obj. tudi v Sedem pesmi. Razlike:
2. v.: poln upov, poln nad;
6. v.: mu na dolgo belo pot;
8. v.: ko je hodil srečen tod;
12. v.: da vstaja novi dan!
Objavljena tudi v razdelku 4 »knjižice« z naslovom ?, z razlikami in naslovom V svet!.
Dolenjske novice XXXIII, št. 34, 15. 11.
1917, str. 136.
Pesem podpisana z Vladimir Logar.
Prvi v. obeh kitic umaknjen v notranjost.
Obj. s pravim imenom tudi 1919 v Književnem
jugu II, knj. 3, str. 517, in 1920 v LZ XL, št. 4, str. 202.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 3) ima naslov Jesen. V
rokopisnem kazalu pesem datirana z »Novomesto 17«. Razlike:
2. in 3. v.: kadar se ujame vanje / bolesti polno pesem zaječe;
7. v.: A kot v mrakovih majevih nekoč.
V tipkopisu Nekoliko pesmi iz leta 1919
(Ms 193 I št. 7, v njem je precej napak) datirana z letnico
1919.
LZ XXXVIII, 1918, št. 8, str. 576.
Jarc je v pismu sestrični Z. Zarnik (22. 1. 1919) pisal: »In veš katera je moja prva pesem, ki je prišla v javnost in sem tako stopil pred svet, ta prva pesem je 'Večerni pogovor', ki je nastala v Krtini, pred letom. Bilo je na travniku, od Vašega vrta dalje, ob lepem poletnem večeru.« (Ms 195 III št. 5 m)
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 11); v rokopisu kazala pesem datirana s »Krtina
1917.«. Razlike:
1. v.: Večerno topli sočni ton;
2. v.: zvon iz daljav;
9. v.: v molitvi tajni brez besed.
V Človek in zvezde (str. 8) 10. v.: kot da
se pogovarjata pratiho Duša, Bog.
Rokopis, ohranjen v zapuščini F. Vodnika v NUK-u (ad 17/1996,
mapa 44), verjetno iz uredništva DS; enak
objavljeni različici.
LZ XXXVIII, 1918, št. 11–12, str.
736.
Objavo je Jarc komentiral v pismu B. Jakcu (11. 1. 1919): »V ravnokar izišlem Ljublj. Zvonu je tiskana moja 'Pesem', stara že 10 mesecev. Vrag z njo. Jaz sem jo že zdavnaj zavrgel. Zdaj jo pa vidim priobčeno.« Jakac mu je v naslednjem pismu (19. 1. 1919) odgovoril: »Tvojo 'Pesem' sem bral. Zdi se mi kot lahen dih majev.«
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 1); v kazalu zbirke pesem datirana z »Novomesto
1917.«.
Tipkopis v zapuščini L. Novy v NUK-u (MS 1386) enak revijalni objavi.
LZ XXXIX, 1919, št. 3, str. 169.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 8); v rokopisnem kazalu pesem datirana z
»Novomesto 1917«.
V Nekoliko pesmi datum 1919, z naslednjimi
razlikami:
4. v.: dušečo težečo tišino;
10. v.: Neznanim Iskanim;
11. v.: se trudno pleto.
Tipkopis v Devet pesmi (1920) identičen z
revijalno objavo.
V Človek in zvezde (str. 10) drugačen 6.
v.: tam gozd zaziban je v sanje, v globoko premišljevanje …
DS XXXII, 1919, št. 7–8, str. 219.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 33). V kazalu pesem datirana z »Ljubljana
1919«. Razlike:
za naslovom ni treh pik;
3. in 4. v.: najtišje želje, / nad vsem nebo;
5. in 6. v.: vtelešenih sanj, / da trata, nebo sem;
zadnji verz ni ločen od prejšnjih, konča se s klicajem.
LZ XXXIX, 1919, št. 8, str. 470.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 2); v kazalu pesem datirana z »Novomesto
1917.«.
V zadnji vrstici namesto njima zapisano njiju.
LZ XXXIX, 1919, št. 9, str. 577. – Pesem
je svobodna prepesnitev nemškega romantičnega pesnika Novalisa
(pr. i. Friedrich Leopold von Hardenberg, 1772–1801).
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 30). V rokopisnem kazalu pesem datirana z
»Ljubljana 1918«. Razlike:
podnaslova ni;
5. v.: iskajoče pijo mu oči;
8. v.: z zemlje se dvigajo megle bolesti v višine.
Enako v Nekoliko pesmi, kjer so naslednje
razlike:
3. v.: sanjav – samotar;
6. v.: izprosi,
8. v.: megle bolesti.
(Novalis)
LZ XXXIX, 1919, št. 11–12, str.
641–42.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 48–49). V rokopisnem kazalu je pesem datirana z
»Zagreb–Ljubljana 1919«. Razlike:
7. v.: zavpila skozi temó;
19. v.: ko da se koles opletajo kače.
Književni jug II, knj. 3, 1919, str. 517;
tudi LZ XL, 1920, št. 8, str. 496.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 9) z malce drugačnim naslovom: V rokah hlad … Rokopisna pesem v kazalu
datirana z »Novomesto 1918«. Druge razlike:
2. v.: mračen deževni dan je;
3. in 4. v.: Ah, saj se nisva nikdar razodela / drug drugemu!
Prav tako v Nekoliko pesmi z datumom
1918.
LZ XL, 1920, št. 2, str. 108.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 6) enak natisnjeni obliki. V kazalu rokopisa
pesem datirana z »Novomesto 1918«.
Pesem uvrščena v Devet pesmi.
LZ XL, 1920, št. 3, str. 158.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 31) z naslovom Skoz zastore
drhtave ... Pesem v kazalu datirana z »Ljubljana 1919«.
Razlike:
3. v. (očitno z napakami): mi v tiho sobo – kraj želja – omženih;
4. v.: ki vzbuja jih brezbrežna nebesna modrina.
V tipkopisu Nekoliko pesmi datum 1918,
naslov pesmi Pri oknu (II); razlika:
7. v.: objete z občutljivo, odlično melodijo.
V Človek in noč v (str. 12) 4. v.
brezbrižna nebesna sinjina.
LZ XL, 1920, št. 5, str. 276.
LZ XL, 1920, št. 5, str. 308.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 10). V rokopisnem kazalu pesem datirana z
»Novomesto 1918«. Razlika:
5. v.: ptički spomini.
Z istim datumom pesem v tipkopisu Nekoliko
pesmi.
LZ XL, 1920, št. 6, str. 329. – Claude
Lorrain: francoski klasicistični slikar (1600–82), ki je živel v
Rimu, je bil znan kot odličen krajinar, avtor pokrajin s
sončnimi zatoni in pristanišč z bleščečim, zlatim ozračjem.
V tipkopisu Devet pesmi (1920) je drugi
del pesmi (od Kra, kra … naprej) umaknjen v notranjost
strani;
5. v. se končuje s piko.
DS XXXIII, 1920, št. 5–6, str. 101.
Upoštevan popravek naslova (Krik davnim)
na ovitku 7.–8. številke.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 16). V rokopisnem kazalu pesem datirana s
»Krtina 1920.«. Razlike:
1. v.: Sama sva obstala;
10. v.: Ti k glasovirju si sela.
V tipkopisu Človek in zvezde (str. 26) se
10. v. glasi: Ti pa h klavirju si sela. Sonet sicer identičen z
revijalno objavo.
Ohranjeni drugi rokopis (Ms 199 I 1 A št. 12) oštevilčen z 29. Razlike:
ti pisan povsod z veliko začetnico (Ti),
10. v. spremenjen: pri oknih na tla … Ti pa h klavirju si sela.
DS XXXIII, 1920, št. 5–6, str. 102.
Ohranjeni rokopis na 2 straneh (Ms 235 št. 4) enak revijalnemu natisu in podpisan (»Miran Jarc«); drugačen le 22. v.: vi dihi vsemira mehko oblite (očitna napaka).
LZ XL, 1920, št. 7, str. 407.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 44). V kazalu pesem datirana z »Ljubljana
1920«.
Drugačen 6. v.: Nad strehami hiš se je bočilo nočno nebo.
LZ XL, 1920, št. 8, str. 467.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 36); v rokopisnem kazalu pesem datirana z
»Ljubljana 1920«. V rokopisu nekaj drugačnih ločil:
3. v.: že davno zamrli, rodovi;
5. v.: o, vi, samotarji;
9. v.: Vi – bratje mi, tu pod obokom;
10. v.: dihi vesoljstva in sni –;
12. v.: O, sladostrastja iskanj! – – Živeti! Živeti! Živeti!
LZ XL, 1920, št. 9, str. 531.
V tipkopisu Nekoliko pesmi datacija 1919;
naslov: Pri oknu (I).
Drugačen 2. v.: to brezizrazno stekleno hladno nebo.
POLETNO POPOLDNE
LZ XL, 1920, št. 10, str. 620.
LZ XL, 1920, št. 10, str. 629.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 25); v kazalu pesem datirana s »Krtina
1920.«.
V tipkopisu Človek in zvezde (str. 31)
pesem nosi naslov Mesečina. Razlike:
prvih 8 vv. združenih v skupini 6 + 2;
11. v.: tvojih tja v bajna obzorja žarečih oči?;
13. v.: bolestne duše odmev …«;
zadnji 3 vv. manjkajo.
DS XXXIII, 1920, št. 9–10, str. 239.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 21); v kazalu pesem datirana s »Krtina
1920«.
DS XXXIII, 1920, št. 9–10, str. 239.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 32). Iz poudarjenih začetnic verzov, ki so
izpisani brez presledka med 4. in 5. vrstico, je razviden
akronim ZINKI (ta je pri revijalnem natisu zabrisan). V kazalu
pesem datirana z »Ljubljana 1920«.
Z rokopisom identičen tipkopis v Devet
pesmi.
LZ XL, 1920, št. 11, str. 642. Tudi Mladika II, 1921, št. 2, str. 20.
Razlika:
10. v.: Da Te.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 35). V kazalu pesem datirana z »Ljubljana
1920«. Razlika:
2. in 3. v.: ni vziskrila, / skozi okno.
LZ XL, 1920, št. 11, str. 649.
Tudi Mladika II, 1921, št. 1, str. 7, z
naslovom Skozi odprto okno… Z
drobnimi popravki:
razgrebe; O, da bi – kot Vam – mi; izzvenela!
LZ XL, 1920, št. 12, str. 674.
V Človek in noč (str. 14) 6. v.: vonjavih
akordov.
LZ XL, 1920, št. 12, str. 710.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 23); pesem v kazalu datirana s »Krtina
1920«.
LZ XLI, 1921, št. 1, str. 27. Pesem Jarc
omenja v pismu B. Jakcu 24. 9. 1919: »Kar se tiče mojih pesmi
/…/ boš najnovejše videl v Zvonu. Osobito iz Gorenjskega dve:
'Pri starem mlinu' in 'Poletje' so nekaj vredne.«
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 12); pesem v rokopisnem kazalu datirana s
»Krtina 1918.«.
Razlika v zadnjem verzu: (boš jo spoznala?).
Mentor XII, 1921, št. 1–2, str. 26.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 20) naslovljen O,
človek! V rokopisnem kazalu pesem datirana s »Krtina
1920«. Razlika:
2. in 3. v.: pretežko pesem orjó. / O, koliko divnih noči.
Drugače v Človek in noč (str. 15):
6. v.: predaleč v zemljo verižje nagonov ti reže.
Mladika II, 1921, št. 2, str. 20.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 4); v kazalu pesem datirana z »Novomesto
1918«.
Luč XVII, Zagreb, 1921, št. 3–4, str.
81.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 38). Razlike:
5. in 6. v.: Ne budi iz mesečnih snov me, vsiljivec, ne budi, / spet trkanje …;
8. v.: ne odprem ti … spet trkanje … O! … O!;
11. v.: »Ne odlašaj, še daleč je … pojdiva!«;
v zadnjem verzu jaz pisan z malo začetnico.
Luč XVII, Zagreb, 1921, št. 5, str. 121.
Razlika:
7. v.: Natisnjeni nerazumljivi glagol vizi popravljen v vrzi. Prav mogoče bi bilo smiselno tudi vzpni ali vij.
Mladika II, 1921, št. 5, str. 88.
LZ XLI, 1921, št. 7, str. 385–86.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 42–43), z naslovom Tihe pesmi
ob Vrbskem jezeru. V kazalu je pesem datirana z
»Ljubljana 1920«. Razlike:
I. 4. v.: zveneča ljubavna pisma;
7. v.: Nebo se le zlato smeji, smeji – –;
II. 1. v.: kraljična roža sred rož;
4. v.: Čakajo, čakajo divni razcveli vrtovi;
6. v.: Postoj: morda začuješ šepetanja davnih dni;
III. v tretji kitici napačno šepeče popravljeno v šepete (iz rokopisa);
IV. 3. v.: nekdanjosti kakor krma ostrina;
4. in 5. v.: Al' slutimo težke odmeve, ki jih zakriva ta kraj, / ljubezni obljube, odpovedi, vzdihov, obupa;
V. 1. v.: Le vi ste griči, gozdi, vedno isti;
3. v.: le tvoj smehljaj nebo je v sebi zaokrožen.
DS XXXIV, 1921, št. 7–9, str. 15.
Rokopis (Ms 235 št. 6) enak objavi in nosi ime avtorja (»Miran Jarc«).
DS XXXIV, 1921, št. 7–9, str. 133.
Rokopis (Ms 235 št. 7) enak objavi in nosi ime avtorja (»Miran Jarc«).
DS XXXIV, 1921, št. 10–12, str. 189.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 41). V kazalu pesem datirana z »Ljubljana
1920«. Razlike:
9. v.: O, vseh teh src utripi, bolni, zli;
11. in 12. v.: vi tisočeri, tujci si in vendar vsi: / ljudje od sil nevidnih bičani.
LZ XLI, 1921, št. 11, str. 641–44. –
Felix Mendelssohn-Bartholdy (1809–47), nemški romantični
skladatelj, pianist in dirigent, avtor številnih klavirskih in
inštrumentalnih skladb. Očitno gre za pesem Pri starem mlinu, ki jo Jarc omenja v pismu B. Jakcu
24. 9. 1919.
VI. pesem z naslovom Vrnitev uvrščena v
zbirko Človek in noč.
V. pesem brez naslova uvrščena v tipkopis Človek in zvezde (str. 30). Razlike:
4. v.: »Kaj čakaš nanjo? Smeje se ti! Tuje roke so jo v tem hipu slastno objele!«;
7. v.: s snežnim smehom odevava;
9. v.: svetonočne pesmi;
13. in 14. v.: divjih ptičev. Njih krila so hreščala, njih oči krvavele / od zmagoslavja: »Stoj, da ti izpijemo kri do dna!«
LZ XLI, 1921, št. 12, str. 705–07.
II. in III. pesem uvrščeni v zbirko Človek in
noč, prva z naslovom Pot skozi
noč, druga z naslovom Ne morem roké
ti več dati …
Ohranjen tudi prečrtan rokopis I. pesmi (Ms 199 I 1 A št. 11), oštevilčen z 20 (očitno vzet iz večje celote).
II. pesem, močno spremenjena in daljša, ohranjena tudi v
spominskem albumu Z. Zarnik z nadnaslovom V
spomin na najino skupno pot k polnočnici. Podpisana
»Tvoj Miran«, datirana »Krtina 25./XII. 20.«. Različna
mesta:
cela pesem komponirana v dvostišjih;
3.–5. vv.: Z obzorij se kristalí zvonenje / in v srcu se biseri koprnenje / v podobo: daljina vsa zasnežena;
7. v. in dalje do konca: Kako lepo mora biti v dveh / iti v gluhih večnih nočeh. // Tvoj nasmeh bi mi zastiral oči, / da bi ne oslepele pred strašnimi tajnostmi. // Ah, skrivnostnega romarja pokrajíne / so zagonetne, brez mesečine! // Vem: ustavil me bo pustinjak – / dvom – in se zarežal v oči mi ko vrag, // in krik zarezal ko meč bo v srcé. // O, ta meč so zbrusile tisočere roké. // Tedaj te poleg mene ne bo / in sam razdvajal bom temó. // O, morda, ko se bom zgrozil, / bom Tvoje ime v brezkončnost zavpil, // da zdrzneš se sredi dneva, noči, / če tudi sto hrepenenj daleč si, // če še tvoj sen me več ne pozna, / če te najde moj klic v bleščavi sveta: // le en zvok svoje melodije / razproži do mene in že me oblije // zdravilen hlad, vzžare mi oči, / da spet se zasvedrajo v pogorja noči! // O, pojdi vsaj misel tvoja namé z mano v dveh / v strašnih krvavih življenja nočeh!
Edinost XLVI, 1921, št. 294.
DS XXXV, 1922, št. 1, str. 30.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 17) nosi naslov Most in
je v rokopisnem kazalu datiran s »Krtina 1920.«.
Mentor XII, 1922, št. 5–6, str. 79.
Podpisan rokopis (Ms 235 št. 10) ima nadnaslov Iz solnčnih dni. Razlika:
11. v.: le če si čist boš umel njeno šepetanje.
DS XXXV, 1922, št. 6, str. 292.
DS XXXV, 1922, št. 7–8, str. 308. – Ave
Marija: Zdrava, Marija, krščanska molitev, tudi del drugih
molitev (rožni venec, angelovo čaščenje, angelov pozdrav). Pesem
je posvečena Jarčevi materi Mariji Jarc (1873–1929).
DS XXXV, 1922, št. 7–8, str. 308.
Rokopis uvrščen v cikel Mrtvaški plesalec
(Ms 195 II A št. 4) in datiran »1. oktobra 21, v noči«.
Razlike:
2. v.: tolažnica zemlja jih kot sonce je pred solncem skrila;
3. in 4. v: pod mrakovje rasto, / v ogromen;
6. v.: kako naj jih rešim! – –.
DS XXXV, 1922, št. 9–10, str. 365–66. –
Žalostipolna: Žalostna Mati Božja ali Marija sedem žalosti (lat.
Mater dolorosa), Marija, ki trpi zaradi Jezusa, pogosto
upodobljena z mečem, ki ji prebada srce.
Pesem v reviji objavljena z različnimi zamiki verzov.
Mladika III, 1922, št. 10, str. 289.
Mentor XII, 1922, št. 9–12, str. 168. –
Ehre des Herzogtums Krain: Slava Vojvodine
Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain), 1689,
glavno delo slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja
(1641–93). Sienkiewicz: Henryk Sienkiewicz (1846–1916), poljski
pisatelj zgodovinskih in pustolovskih romanov, nobelovec
1905.
DS XXXV, 1922, št. 11–12, str. 424. –
Adam: prvi moški po Svetem pismu. Ave
Marija: Zdrava, Marija, krščanska molitev, združena tudi v druge
molitve (rožni venec, angelovo čaščenje).
II. pesem objavljena v Človek in zvezde
(str. 36) z naslovom Veslač. Razlike:
2. v.: razjeda luna (prejkone napaka);
5. in 6. v.: v ječanju belem se tišina sveta zvija … // O, veslač!
II. pesem z enakimi razlikami ohranjena tudi v (prečrtanem) rokopisu (Ms 199 I 1 A št. 14), s paginacijo 47.
Jugoslavija V, 1922, št. 295, str. 5. –
Herod: Herod I. Veliki (73 pr. Kr.–4. po Kr.), judovski kralj,
ki je v strahu pred izgubo prestola zaradi novega kralja Jezusa
ukazal v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti
ali manj. Betlehem: kraj južno od Jeruzalema, kjer se je rodil
Jezus Kristus; ob njegovem rojstvu se je na nebu prikazala
zvezda.
Jugoslavija V, 1922, št. 299, str. 5.
Mentor XIII, 1923, št. 6–8, str. 101;
poznejša verzija (Iz mladih pesmi, Domači prijatelj IV, 1930, št. 3, str.
59) se glasi (pet obzorij je očitna napaka: prek obzorij):
LZ XLIII, 1923, št. 11, str. 615–17.
I. pesem uvrščena v zbirko Človek in noč z
naslovom Tri breze …
II. pesem uvrščena v zbirko Človek in noč
z naslovom Samoten.
Uvrščena v Človek in zvezde (str. 44–50).
Razlike:
I. 7.–8. vv.: A še ne do neba, / pa jutri še više …;
14. v.: Če hočeš njen biti – znaš vdano ležati?!
II. 7. v.: ker se za hip je prošlost.
III. 12. v.: ne več: srce, o, srce;
27. v.: tu vonji le po viharjih, ki so bili …;
po 28. v. presledek;
34. v.: topo zreti;
40. in 41. v.: ali iz tujih zvezd: // Blesk … bolest …
SN LVII, 1924, št. 1, str. 9. – Strunjak:
glasbilo s strunami (starinsko). Šantan: kavarna s petjem in
glasbo v francosko govorečih deželah.
DS XXXVII, 1924, št. 1, str. 15. –
Veronikin prt: sveti obraz (volto santo), »prava podoba«
Jezusovega obličja; ta se je po legendi ohranila na prtu, ki ga
je Veronika podala Kristusu, da bi si obrisal znoj z obraza med
nošenjem križa na Kalvarijo.
Pesem uvrščena v tipkopis Človek in zvezde
(str. 37). Drobna razlika v 11. v.: Človek se postvaril je,
odelo.
Pesem ohranjena tudi v rokopisu (Ms 199 I 1 A št. 5), podpisana
in datirana (»Lj. 30./12. 23.«); prvotni naslov Metamorfoza prečrtan in s svinčnikom
dopisan sedanji.
Samostojen tipkopis (Ms 199 I 1 B št. 1 a) ročno datiran (»Lj. 31./XII. 23.«), podpisan (»Miran«) in namenjen »Borisu«.
Pravica III, 1924, št. 18, str. 1 (ps. A.
Razpotnik).
Ohranjeni rokopis (Ms 199 I 1 A št. 8) podpisan kot A. Razpotnik in datiran Lj. 26/IV. 24. Razlike:
10. v.: sila sovražna in boj!;
15. in 16. v.: in rahlo večerni / človeka in stvarstva ubrani utrip.
DS XXXVII, 1924, št. 5, str. 195.
I. pesem objavljena samostojno, z naslovom Bele
roké, v zbirki Človek in
noč.
Uvrščena v Človek
in zvezde (str. 52–57). Razlike:
Vsa pesem z različno umaknjenimi vrsticami; te in tvoje pisano z veliko začetnico.
I. Na začetku dodatnih 9 v.: Še slišim karavane monotono blodnjo, / ki golta jo pustinja groznične praznote … / Li smrtni ptič je begal nad nočjo in dnevom / brezdanjosti vesoljnega ničesa … / O strašni šum slapov – prakrikov onostranstva? / Vem: votlo butanje zatajene krvi!– / Krvi! / Ti! Ti! – – – // In (sledi Gledam tvoje bele roké).
II. V tipkopisu manjka.
III. Uvrščena kot II. pesem Serenade; iz
tipkopisa upoštevani nekateri popravki.
IV. V tipkopisu III. pesem. Zaimki ti in tvoj zapisani z veliko začetnico, nekatera ločila spremenjena.
I. pesem v celoti ohranjena tudi v rokopisu, podpisana in datirana z »Lj. 24./XI. 23.« (Ms 199 I 1 A št. 3). Tipkana verzija pesmi bila s podpisom Miran in posvetilom »Prijatelju Doritu v spomin Lj. 9./IV. 24.« namenjena naslovniku (B. Jakcu).
V rokopisu tudi II. pesem (Serenada II),
datirana s »26./XI. 23.« (Ms 199 I 1 A št. 4); različen 5. v.:
Nad goro tiho zgrinja zarja bol.
III. pesem v rokopisu (Ms 199 I 1 A št. 1) napisana s črnilom, podpisana »Miran Jarc« in datirana »Ljubljana 12./XII. 23.«.
IV. pesem v rokopisu (Ms 199 I 1 A št. 2) napisana s svinčnikom, signirana in datirana »V Ljubljani, 15. decembra 1923 / (Kavarna »Emona«)«. Zaimki ti popravljeni iz male v veliko začetnico.
II. pesem v tipkopisu (Ms 199 I 1 B št. 1 b) uvrščena v sveženj, namenjen »Borisu« konec leta 1923.
Enako III. (Ms 199 I 1 B št 1 c) in IV. pesem (Ms 199 I 1 B št. 1 č), kjer zaimka ti in tvoj zapisana z veliko začetnico.
LZ XLIV, 1924, št. 5, str. 280.
Uvrščena v Človek in zvezde (str.
40a–40b). Razlike:
11. v.: in se v vesolje razprši …;
13. v.: v odsvit njen iskri …
Ohranjen rokopis (Ms 199 I 1 A št. 6) datiran z »Ljubljana 7/I. 1924«, brez naslova;
1. v. se glasi: Iz snežnega pobočja rasto.
Drugi ohranjeni tipkopis (Ms 199 I 1 B št. 2) opremljen z napisom »Borisu Lj. 8/I. 1924.« in podpisan z »Miran«; prvih 6 v. ločenih s presledkom v dve tristišji.
Novice I, 1924, št. 52, str. VI.
Gruda II, 1925, št. 12, str. 387.
Razgled I, 1926, št. 2, str. 9.
Spremenjena pesem z naslovom Bela krajina
objavljena tudi v zborniku Dolenjska
metropola, Novo mesto, 1930, str. 9:
Razgled I, 1926, št. 2, str. 14.
DS XXXIX, 1926, št. 3, str. 101.
Tipkopis (Ms 195 II A št. 58) z naslovom Na
Otoku nosi avtorjevo ime, je nedatiran in precej
spremenjen.
2. kitica:
4. in 5. kitica združeni v eno:
S tipkopisom večinoma skladen rokopis s črnilom (Ms 91 št. 1), ki ga avtor (»Miran«) posvetil »Anuški ob 21. VIII. 1925« in na koncu pesmi dodal: »napisal v Medvodah 19. VIII. 1925«. Razlike:
2. kitica:
4. kitica:
DS XXXIX, 1926, št. 5, str. 168.
Obj. tudi z naslovom Le enkrat biti …, Domači prijatelj I, 1927, št. 2, str.
29.
V tipkopisu (Ms 195 II A št. 54) pesem nosi naslov Spremenjenje; sestavlja njen prvi del,
drugi del obj. istega leta v DS z
naslovom Pesem. Razlike so razvidne iz
tipkopisne različice:
Enak še en tipkopis (Ms 194 št. 4), posvečen »Anuški« in podpisan z »Miran / Lj. 12./9. 25.«. Sestavni del tega tipkopisa tudi ročno napisano Jarčevo pismo (Ms 194 št. 3), datirano v Ljubljani istega dne: »Draga Anuška! / Če zaprem oči: vidim v dni in večere, / ki so bili. // Ni bila resnica, ker je resnica ono / življenje katero živim v svojem / carstvu mraku in bliskavic … / A bila je sončna pesem, ki me je / vsega tako prevzela, da bi moral / verovati v Apoliničnost, če bi se / ne prebudil v bridko pesem, ki / ostane kot odsev … // Za ta odsev, za ta napoj brezčasja / in bleščave bodi najsrčneje zahvalje- / na! Zahvaljena z besedo, ki je / se ukresila iz globin. // Če bi ne bilo grenke resnice, bi / ne bilo carstva Apolonovega, / in če bi ne bilo sanj, bi ne bilo / trpljenja … // oba pa sta človekova spremlje- / valca na skrivnostnem romanju / skozi pojoče vesoljstvo … /// Miran«.
DS XXXIX, 1926, št. 5, str. 168.
S popravki objavljena kot Bela ura v
zbirki Lirika, str. 17.
V tipkopisu (Ms 195 II A št. 54) pesem nosi naslov Spremenjenje; sestavlja njen drugi del,
prvi del obj. istega leta v DS z naslovom
Trenotje. Razlike so razvidne iz
tipkopisne različice:
Enak tudi tipkopis (Ms 194 št. 4), posvečen »Anuški« in podpisan z »Miran / Lj. 12./9. 25.«, na koncu pa datiran: »Medvode, / v septembru 1925«.
DS XXXIX, 1926, št. 8, str. 261.
V ohranjenem rokopisu (Ms 199 I 1 A št. 16) s paginacijo 49 se 10. v. glasi: govoriti besed.
LZ XLVI, 1926, št. 12, str. 724.
Tipkopis v zapuščini (Ms 199 I 1 B št. 8) ima nadnaslov Pesmi s poti in posvetilo »Borisu
Miran«.
Enaka kopija tipkopisa (Ms 195 II A št. 80) z enakim nadnaslovom ima posvetilo z datacijo: »Zinki, v spomin na pot / v Laze, 30./9. 1926« in podpis »Miran«.
LZ XLVII, 1927, št. 4, str. 230.
Ohranjeni tipkopis z ročno napisanim naslovom (Ms 91 št. 2) posvečen »Nuši«, podpisan »Miran« in datiran (»Lj. 29. 12. 26.«). Razlike večinoma v ločilih:
3. v.: enakovreden drugi … vsak od nas;
6. v.: v harmonije slaj, / skrivnostni godbenik;
11. v.: v borenje, / odkod življenj bi pestrost;
tercini pisani skupaj, brez presledka.
Domači prijatelj I, 1927, št. 5–6, str.
125.
Rokopis s črnilom (Ms 194 št. 7) naslovljen Pesem in opremljen s posvetilom: »Anuški ob 26./VII.
'926 / Miran«. Razlike:
3. in 4. v.: Mehkó se vlegajo večerni soji … / na trate … na drevesa iz tihotnih / obzorij …;
10. v.: in v nas in okrog nas božanski mir je …
Domači prijatelj I, 1927, št. 7, str.
148.
Ženski svetV, 1927, št. 7, str. 218.
LZXLVII, 1927, št. 10, str. 579.
Ženski svet, 1927, št. 11, str. 324.
LZ XLVII, 1927, št. 12, str. 735.
Ohranjeni rokopis (Ms 199 I 1 A št. 9) brez naslova, podpisan in datiran »Krtina 13./9. 27.«
Drugi ohranjeni rokopis (Ms 195 II A št. 44) nosi naslov Pokrajine cveto …, posvečen »Zinki za /
15./X. 27 / Miran«, spodaj s pripisom: »Doživeto na Krtini v
sept. 27.«.
Ohranjen tudi identičen tipkopis pesmi (Ms 84 I A št. 2) s podpisom (»Miran«) in datumom (»Krtina 14./9. 27.«).
LZ XLVII, 1927, št. 12, str. 735.
Tipkopis z ročno napisanim naslovom (Ms 84 I A št. 3) enak natisnjeni različici, podpisan z »Miran« in datiran »Krtina 16./9. 27«.
Ohranjeni rokopis (Ms 199 I 1 A št. 10) brez naslova, podpisan in datiran s »Krtina 16./9. 27.«
Konec rokopisa tudi v Ms 195 II A št. 44; tam dostavek: »Doživeto na / Krtini v sept. / 1927.«.
Temó zapisano tmó.
enski svet VI, 1928, št. 5, str. 138.
LZ XLVIII, 1928, št. 6, str. 357–59.
Ohranjen rokopis III. pesmi (Ms 195 II A št. 44) naslovljen Pesem in datiran: »Doživeto v / Logatcu,
10. 10. 27.« Razlike:
2. in 3. v.: ure takó: / sonce se;
9. in 10. v.: Gora, bilka, drevó / ptica in misel ž njo;
za 4. kitico dodana 5.: A ko se nagne večer, / ko se povesi noč, / vsak dom je pričakujoč, / meni ni doma nikjer …;
zadnja 2. v.: Komur gre zrenje v vsemir, / njemu ni doma nikjer.
Ženski svet VI, 1928, št. 12, str.
367.
Ohranjeni rokopis z naslovom Oda (Ms 194
št. 8) posvečen »Nuši«, podpisan in datiran (»Miran / Lj. 2./II.
1927«). Razlike:
13. v.: v pokojnost vabi, k vdanosti združuje …;
15. in 16. v.: tu in tam … seveda / pozabil jo je s sabo vzeti palček …;
18. v.: O, tu življenje je vzcvetelo v pesem!;
25. v.: v prevdarnosti molčanja.
V rokopisu zaimek ti pisan z veliko začetnico; dodana še 4. kitica:
IZ MLADIH PESMI
Pesmi v bibliografiji A. Matko ni.Domači prijatelj III, 1929, št. 3, str.
80.
Domači prijatelj III, 1929, št. 6–7, str.
169.
Domači prijatelj III, 1929, št. 8, str.
208. – Ave: molitev zdravamarija.
Rokopis v zbirki Skrivnostni romar (Ms 195
II A št. 2, str. 39), z naslovom Ave. V
kazalu pesem datirana z »Ljubljana 1920«. Spremenjen 2. v.:
O, kdaj mi bo duša molila pretihi ave …
Z rokopisom identična pesem tudi v Devet
pesmi.
NOČ PRED JUTROM …
Uvrščeno v 1. tipkopis zbirke 3. v.: noč nad vrhovi božje čuječnosti …; 6. v.: v sanji svežih motnjav in rahlih bolesti …; 7. v.: Buden, zazrt v strmečo tišino sveta; 20. v.: užaljen zapustil; 21. v.: ko mu njegovega rojstva še brat ni odpustil; 8. kitica je spuščena; 26. v.: skočil iz vlaka drvečega; 10. in 11. kitica sta spremenjeni: Zemlja, zdaj tvoja tišina je
moja tišina, / znova zavedam se sebe po črnih bridkostih, /
gledam v daljave bivših, bodočih življenj. // Z vdanim sprejemom
izpijem naj vsako usodo, / ko sem bil v stvarstvo izdahnil
poslednjo bolest. / Vsega poslej naj obsije me milost, ki
lije; zadnji v.: dolgo, dolgo trpečega srca …; zadnja 2 vv. ločena od prejšnje tercine. Rokopis (Ms 195 II A št. 89) skoraj enak knjižnemu natisu,
opremljen s posvetilom: »ZINKI / Ta sozvočja iz zadnjih / dni in
noči / za njene nageljne. / Miran / Lj. 10./8. 29.« Zinki
napisano z rdečim svinčnikom. Razlike: 10. v.: Zemlja, nad tebe se sklanjam, vsa tuja si v dnevu; 15. v.: večna Pramati; 18. in 19. v.: z ljubeznijo tihih oči. // Kakor deseti brat; tudi nekaj razlik v ločilih.LZ XLIX, 1929, št. 8, str. 483–84.Lirika z
naslovom Zornica. Razlike v
tipkopisu:
LZ XLIX, 1929, št. 12, str. 727.
Domači prijatelj IV, 1930, št. 1, str.
8.
Domači prijatelj IV, 1930, št. 1, str.
8.
Ženski svet VIII, 1930, št. 7, str.
207.
I. pesem obj. z naslovom Tišina tudi v Modri ptici I, 1930, št. 8, str. 185.
Modra ptica I, 1930, št. 8, str. 185.
Modra ptica I, 1930, št. 8, str. 186.
Ženski svet VIII, 1930, št. 9, str.
272.
Ženski svet VIII, 1930, št. 9, str.
272.Rokopis (Ms 195 II A št. 88) naslovljen kot Siesta, s posvetilom: »Zinki, / to pesem
iz Krtine, / iz zadnjih tednov. / V juliju 1929 / Miran«.
Razlike:
2. in 3. v: O, vekovitost teh dobrav. / Bilja dihanje in trav;
4. in 5. v: v vseprostorju? / O, še tako;
13. v.: In »včeraj, jutri, zdaj«?
Domači prijatelj IV, 1930, št. 10, str.
215.
Dolenjska metropola, Novo mesto, 1930,
str. 9.
Prva kitica pesmi objavljena v pesmi Tiha je
pot ..., Razgled I, 1926, št. 2,
str. 9. Namesto Radost brezbrežna tam misel brezbrežna. Po tej
objavi narejen tudi popravek v 3. v.: sinjina v rimi popravljena
v ravnina.
Ženski svet IX, 1931, št. 2, str. 48.
DS XLIV, 1931, št. 5–6, str. 256;
spremenjena II. pesem obj. tudi v Umetnosti 4, 1940, št. 7, str. 215, z naslovom Spominska II.
DS XLIV, 1931, št. 7–9, str. 306.
Pesem z nekaj spremembami objavljena tudi v Upoznaj sebe I, Beograd, 1931, št. 12, str. 216, z
naslovom Iz cikla Iskavci večnosti.
Razlike:
1. v.: po žogo;
2. in 3. v.: (»Žoga – o, naše večno sonce!«), / zvijajo se sveteča rjava telesa;
5. v.: »Mi smo, mi smo!«;
11.–15. vv.: A nekje je v gorah – pozabljen pastir, / poje v oblasti neba, ne boji se konca sveta. / In kliče večer. / In večer za večerom / dreveni v mir.
Ženski svet IX, 1931, št. 9, str. 270. –
Paul Verlaine (1844–96), francoski pesnik, pisal razpoloženjske
in osebnoizpovedne pesmi s prvinami dekadence in simbolizma.
(Po Verlainu)
Ženski svet IX, 1931, št. 11, str.
321.
(Po P. Verlainu)
Upoznaj sebe I, Beograd, 1931, št. 12,
str. 211. – Edvin Šerko (r. 1896 v Postojni, u. 1931 v Parizu),
Jarčev sošolec v novomeški gimnaziji, član novomeške skupine,
bil antropozof in teozof, v Zagrebu doštudiral medicino, umrl za
jetiko v Parizu.
V natisu popravljene nekatere napake iz revijalne objave (zamahnjenja v zamaknjenja, rganila v zganila, žarećih v žarečih, aureole v avreole, vnjem v v njem); pesnijo bi bržkone moralo biti pesmijo.
†Edvinu Šerku
Vodnikova pratika V, 1931, str. 33.
DS XLVI, 1933, št. 1–2, str. 35.
Upoštevan uredniški popravek na zadnjem ovitku v št. 3.
Uvrščena v 1. tipkopis Lirike, z
malenkostnimi razlikami:
2. v.: O njih pesem, žalost in smeh!;
13. v.: nad njimi, revnimi;
16. v.: tisto uro ni človek več sam.
17., 18. v: A v srcih je bolj in bolj težkó, / še pesmi o tem več ne pojo.
V tipkopisu sledita še dva verza: Časi v objem mrakov gredo, / še molitve v molk gasno, gasno.
NA GORI
Tipkopis (Ms 195 II A št. 93) datiran z »Miran / 19. 4. 33.«
Razliki: 10. v.: O, starši moje smrti!; 12. v.: in Bog ve kam odplovel.DS XLVI, 1933, št. 5, str. 245.
DS XLVI, 1933, št. 5, str. 245.
Tipkopis (Ms 195 II A št. 92) opremljen s posvetilom: »Reziki v odmev za pesem Velike / noči l. 1933., s katero mi je dala / toliko bogastva in lepote v srce. // Miran / 19. 4. 33.« Razlike:
prva 2 v. ločena od naslednjih dveh;
4. v.: Čas se zbudil je za naju …;
5. v.: Čas prva rakev … O, telo!
DS XLVI, 1933, št. 5, str. 246–47.
Tipkopis (Ms 195 A II št. 94) enak in s posvetilom (»Reziki Miran / 19. 4. 33.«); po njem narejeni nekateri popravki objavljenega besedila.
DS XLVII, 1934, št. 1–2, str. 33–34.
Tipkopis (Ms 195 II A št. 97) identičen z revijalno objavo, datiran »Reziki / Miran / Lj. 20. / junija 1933«. Razlika:
17. v.: Tako, tako gre človek domov …
DS XLVII, 1934, št. 8–10, str. 444.
Žika VI, 1935, št. 1, str. 13–14. –
Venezia, Firenze: Benetke in Florenca (Firence), mesti v severni
Italiji. Dolomitska cesta: cesta skozi it. Dolomite, od Bolzana
do Cortine d'Ampezzo in naprej proti Dobbiacu (zgrajena
1895–1909). Cortina d'Ampezzo: središče Dolomitov, zimskošportno
letovišče. Dolomiti: pogorje v it. Alpah, z najvišjim vrhom
Marmolada (3343 m). Fiesole: turistično mesto v Toskani, severno
od Firenc.
Pesmi so se rokopisno ohranile v Jarčevi zapuščini v Novem mestu
(Ms 194 št. 1). Vzete so iz načrtovane zbirke z naslovom Dolomiti (1927); kot je razvidno iz
posvetila, so nastale na podlagi popotnih vtisov s potovanja v
maju tega leta.
I. Rokopis, str. 7. Razlike:
2.–44 vv.: begotno, mi je v večnostno bolest … / O, vse po čemur segel sem kedaj, / osvojil sem le v verzov bled sijaj!
II. Rokopis, str. 11. Razlike:
brez mota;
3. in 4. v.: zaihtel je: / ne moje več.
III. Rokopis, str. 16. Razlika:
brez mota.
IV. Rokopis, str. 12. Razlike:
2.–4. vv.: da, kalen, izpuhtim ves čist v sinjino … / O, čudo: stiha zroč v gorâ tišino / sem ves brezčasen, ves v vesoljstvo vtkan …;
moto na koncu četverostišja.
V. Rokopis, str. 14. Razlike:
1. v.: Mecesni v gori … Tu bi noč prebdel;
3. in 4. v.: neznani … / Zdaj z božjim snom.
VI. Rokopis, str. 28. Razlike:
moto na koncu četverostišja Proti
Toblachu;
1.–4. vv.: »Tako poslavljajo se Dolomiti …« / Že čutim misel, ki podtalno vrta. / O, da bi sebi kam se mogel skriti! / O, večnost, ki si večno vame uprta!
VII. Rokopis, str. 26. Razlike:
brez mota;
1.–4. vv.: Vidiš gaje – kot za pogovor v maju … / Ustavi hrepenenje, ki žene do konca sveta! / »Začarana v krog sem življenja, ki je brez mejâ …« / Z molčečim odmevom objel sem vaju –.
Venezia–Firenze
Dolomitska cesta
Cortina d'Ampezzo
Fiesole
DS XLVIII, 1935, št. 1–2, str. 52–53. –
Kajn: Prvi sin Adama in Eve, poljedelec; ubil je brata Abela,
pastirja, zato ga je Bog obsodil na blodenje po svetu.
Uvrščeno v 1. tipkopis zbirke Lirika.
Razlike v tipkopisu:
3. v.: neme zemljé;
12. v.: O groza teh sanj!;
14. v.: pridi pridi v nas;
19. in 20. v.: da bo po Tebi zbujeno, / kar je še mrtva snov;
28. v.: z duhom nas nahrani!
Žika VI, 1935, št. 7, str. 129. – Gre
pravzaprav za prevod Verlainove pesmi Kaspar
Hauser
poje iz zbirke Modrost (slov. prevod B. A. Novak, 1996).
V Umetnosti 4, 1940, št. 8, str. 232, obj.
verzija prepesnitve po Verlainu z naslovom Gašper, ki se loči v nekaj verzih:
2. v.: ki ima le tihe oči;
6. v.: – prve ljubezni prvo kipenje –;
7. in 8. v.: vsaka ženska vstopila mi v sen je, / a nobena mi ni odpela v odmev;
9. v.: Brezdomec povsod, tujec na sveti;
11. v.: smrti iskal sem kot vojak;
14. v.: na svet? Prepozno? Kaj naj storim?;
16. v.: Dajte zamé siromaka moliti!
(po Verlainu)
Žika VI, 1935, št. 8, str. 145. – Don
Kihot: Naslovni junak romana Španca Miguela de Cervantesa (Don Kihot iz Manče, 1605–15); v
prenesenem smislu zanesenjak, bojevit sanjač, ki nikdar ne
doseže ničesar.
Tipkopis (Ms 195 II A št. 101) z nekaj drugačnimi ločili, opremljen s pesnikovo opombo: »napisano v noči 17./18. sept. 33.« in podpisan.
Žika VI, 1935, št. 9, str. 169.
Žika VII, oktober 1936, str. 169.
Rokopis s svinčnikom (Ms 195 II A št. 82) naslovljen Ljubljena … in se nanaša na ženo Zinko
(Zarnik), ljubkovalno im. Ina. Na koncu pesmi podpis »Tvoj
Miran« in datacija »Krtina 14./9. 27.«. Razlike:
2. v.: ki so meni Tebe dala;
za 3. in 4. v. tripičja;
5. in 6. v.: Tvoja Roka bo ostala – // kot spomin na mnoga pota;
8. v.: Svet je kalen … vse je zmota …;
10. in 12. v.: Enoten in Sreče pisana z veliko začetnico;
za 12. v. sledita dve novi oz. precej spremenjeni kitici:
Umetnost II, 1937, št. 1–2, str. 28.
Umetnost II, 1937, št. 3–4, str. 43.
Uvrščena v 1. tipkopis zbirke Lirika.
Razlike z revijalnim natisom so malenkostne:
15. v.: Ostani vse pri starem!;
17. v.: In čakajo vsi, ti in oni. V mračju;
20. v: O kdaj sprosti se groza v plat zvonà?
Žika VIII, april–maj 1937, str. 93.
Umetnost III, 1938, št. 3–4, str. 83.
Umetnost II, 1938, št. 5–6, str. 86.
Umetnost IV, 1939, št. 4, str. 101. –
Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik (1899–1989), je bil
Jarčev najboljši prijatelj.
(Božidarju Jakcu)
Umetnost V, 1940, št. 2, str. 54.
Umetnost V, 1940, št. 4–5, str. 122.
Umetnost IV, 1940, št. 6, str. 186.
Poskus opuščanja ločil je bil pri knjižnem natisu ohranjen.
Umetnost IV, 1940, št. 7, str. 205.
LZ LX, 1940, št. 7–8, str. 309–11. –
Drvnica: dvoročna sekira za napravljanje drv (belokranjsko).
Umetnost IV, 1940, št. 9, str. 279.
(Po P. Verlainu)
Umetnost IV, 1940, št. 10, str. 310. –
Richard Dehmel (1863–1920), nemški pesnik ljubezenske poezije na
prelomu 19. in 20. stol.
(po Dehmlu)
Živa njiva I, 1941, št. 1, str. 5.
Tudi Slovenski zbornik 1945, DZS,
Ljubljana, 1945, str. 284, kjer pesem datirana »1941. Lj.
april–avgust«.
Rokopis (Ms 195 II A št. 45) podpisan (»MJarc«) in datiran: »1941 / Lj. april–avgust«.
Umetnost V, 1941, št. 6–7, str. 166.
Slovenski zbornik 1945, DZS, Ljubljana,
1945, str. 283.
Rokopis s črnilom (Ms 195 II A št. 50), brez datacije, ima pod naslovom izpisano: »R. Gornik«.
Drugačen 2. v.: Zapri oči, zapri oči.
Slovenski zbornik 1945, DZS, Ljubljana,
1945, str. 284.
Prvi rokopis s svinčnikom (Ms 195 II A št. 47) brez naslova, podpisan z »MJc« in datiran »junij 42«.
Drugi rokopis s črnilom (Ms 195 II A št. 48) prav tako brez naslova, podpisan in datiran s svinčnikom (»MJ / 1942 / junij«).
Slovenski zbornik 1945, DZS, Ljubljana,
1945, str. 285.
Tudi Ljubljana v ilegali III: Mesto v
žici, DZS, Ljubljana, 1967, str. 216.
Tudi Ognjišče XXIX, 1993, št. 11, str.
35.
Prvi rokopis (Ms 195 II A št. 46) podpisan (»MJ«) in datiran z »julij 42«. Razlike:
5. in 6. v.: nem postoj, / čuden;
7. v.: Pa srkni vase;
zadnji v.: poslej – srcé ti vse pove.
Drugi rokopis (Ms 195 II A št. 48) skladen s tiskano verzijo.
Obzornik VI, 1951, št. 3, str. 144 (ps.
Janez Suhi). Pesem nastala v Kočevskem Rogu julija ali avgusta
1942.
Tudi Borec XII, 1961, št. 1, str. 1.
N LVI, 26. 8. 1923, št. 194, str. 9.
Tudi LZ XLIV, 1924, št. 1, str. 38, z
naslovom Iz »Mojih molitev«. Drobni
razliki:
1. odst.: kaj sem tam delal;
4. odst.: ki nas je uče.
SN LXVII, 20. 4. 1924, št. 92, str. 11. –
Kajn: sin Adama in Eve, poljedelec, ki je ubil brata Abela,
pastirja; bil je zato preganjan, toda Bog ga je zavaroval s
Kajnovim znamenjem.
Obj. tudi v knj. Poetika Mirana Jarca,
Novo mesto, 1987, str. 97.
Jutro V, 24. 12. 1924, št. 300, str.
11.
Obj. tudi v knjigi Poetika Mirana Jarca,
Novo mesto, 1987, str. 100–01.
Kot bi bral v starih knjigah. Pesem predramljajo brezdna nočnih strahot, ki so zrastle pod stopinjami divjajočega telesa. Zemlja gori, zemlja gori, se trese, – odmeva kot peket mrtvaških jezdecev … prevrtana gorovja se rušijo pod udarci človeških rok, oblaki se trgajo ob ostrinah donebesnega stolpa – napuh Imena ga je izkričal iz osrčja temot in krvavih megla, kri mu je strelovod in razbrzdan krohot ga zvezdí s peterokotno krono. In vriska stoj – milijon, vesoljni zmaj, sikajoč na vse štiri strani prostorja, izdihavajoč lavo predsmrtnih rohnenj … In se porazširja brezmejna jeklena plošča, satanski oder mrtvih duš, na njih pleše svoj zadnji, divji ples – misel. Železni jezdec – misel! Trinog, ubijalec duše, pijan slabosti, omotičen zla … pleše, pleše do onemoglosti … somrak bogov, somrak človeka … Kot bi bral v starih knjigah.
Kakor v davni noči: razprostrla so se nebesa s pesmijo, ki je za vse večne čase užgana človeku v srce: pesem Besede.
Mladi junak II, 1925, št. 3, str. 38.
Mladi junak II, 1925, št. 4, str. 54.
Ženski svet V, 1927, št. 7, str. 219.
Naš rod I, 1929, št. 3, str. 85. –
Harlekin: burkač, norček, im. po komičnem liku Harlekinu,
služabniku v značilnem karirastem kostumu iz commedie dell'arte;
tudi simbol za igralca in gledališče sploh.
Obj. tudi v Slovencu LVIII, 15. avgusta
1930, št. 186, str. 9; zadnja 2 v. se glasita: toda, zdaj ne
smem več peti, / treba bo nastop pričeti!
Z naslovom Komedijant obj. tudi v Žiki VII, 1936, avgust–september, str.
137; brez 3. kitice, zadnji dve sta zamenjani in se glasita:
Naš rod I, 1929, št. 3, str. 110.
Naš rod V, 1933, št. 1, str. 26.
Rokopis na 2 straneh, ohranjen v zapuščini A. Široka v NUK-u (MS 1677, inv. št. 19/78), enak revijalni objavi.
Mladi junak X, 1934, št. 1, str. 7.
Mravljeso to … in Marica kar strepeta,
Naš rod VII, 1935, št. 4, str. 138.
Žika VII, april–maj 1936, str. 93.
Žika VII, junij 1936, str. 117. – Rezika:
Jarčeva najstarejša hčerka Terezija (Eka), r. 1935.
Naš dan II, 1937, št. 2, str. 43.
Naš dan II, 1937, št. 2, str. 52. – Eka,
Ekica: najstarejša Jarčeva hči Terezija.
Naš Naš dan II, 1937, št. 2, str. 53.
Naš dan II, 1937, št. 3, str. 76.
Naš dan II, 1938, št. 4, str. 109.
Naš dan III, 1939, št. 8, str. 189.
Naš dan IV–V, 1939, št. 2, str. 39.
(motiv iz tujine)
Naš rod XII, 1940, št. 1, str. 25.
»Jarc je še vedno v preddverju monumentalne zbirke Zbrana
dela slovenskih pesnikov in pisateljev, a prav bi bilo in tudi
pravično tako v literarnozgodovinskem kakor v estetskem pogledu, če bi
pesnikove stvaritve čimprej vključili v to izdajo.« (Štih 1983: 242)
Tako je leta 1983 zapisal Bojan Štih v Vergeriju,
izbranem delu Mirana Jarca. Prejkone je s tem izrazil pričakovanje slovenske
literarne javnosti, ki je tedaj že celih 40 let zaman čakala na pripravo
Jarčevega zbranega dela. A ta Štihova želja se je uresničila šele zdaj, s
prvim zvezkom zbranega dela, ki prinaša Jarčevo objavljeno poezijo.
Izdaja zbranih del Mirana Jarca je znanstveno-kritična izdaja vseh napisanih, izdanih in ohranjenih književnikovih umetniških del, in to na osnovi zvrstno-kronološkega načela. V prvo knjigo so uvrščene objavljene Jarčeve pesmi, saj je bil Jarc v prvi ustvarjalni fazi predvsem pesnik, njegova prva knjiga pa je bila pesniška zbirka. Prvi knjigi bojo sledile neobjavljene pesmi iz zapuščine, tem pa Jarčeva dramska dela, kratka proza, povesti in romani, esejistika, kritika, izbrana dokumentarna publicistika in korespondenca. Znotraj zvrstne ureditve bojo umetniške celote (npr. pesmi, novele, eseji, kritike) urejene po časovnem nastanku oz. zaporedju objav.
Pesniške zbirke so natisnjene v celoti, v enakem zaporedju pesmi, v enaki členitvi verzov in kitic; revijalno objavljene pesmi se podrejajo enakim merilom in pravilom natisa. Sledijo objavljene pesmi v prozi in otroške pesmi. Za osnovni tekst objavljenih pesmi v zbranem delu so obveljali in bili uporabljeni zadnji natisi besedil v času pesnikovega življenja, torej natisi v zbirkah in v periodičnem tisku. Osnovni tekst je predstavljen na podlagi natisnjene zbirke in revijalnih objav; ohranjene rokopisne in tipkopisne verzije (avtografi in daktilogrami) so navedene v opombah k posameznim pesmim, opremljenih s podatki o jezikovnih in verznih spremembah ter s stvarnimi podatki o osebah in krajih v njih (če je to potrebno). Mnoge pesmi so bile revijalno najprej objavljene v ciklih, pozneje (v zbirkah ali revijah) pa še posamično, pogosto z novimi naslovi; ti cikli so objavljeni v celoti, posamične poznejše objave pa so zgolj navedene in opremljene z opombami. Pesmi, objavljene le v periodičnem tisku, so razvrščene kronološko, kolikor to le omogočajo objave. Iz opomb je razviden čas nastanka in objave pesmi, vse neobjavljene ohranjene variante v rokopisni ali tipkopisni obliki, jezikovne in formalne razlike v pesemskih različicah; tako je vsaka pesem osvetljena v svojem (literarno)zgodovinskem (genetskem) ustroju in tekstološkem kontekstu; spremni kritiški aparat torej priča o vseh fazah in različicah njenega nastanka.
Splošni komentar opisuje Jarčevo biografijo; zasnovo in genezo posamičnih zbirk; pesniške objave v revijalnem tisku; posmrtne izdaje Jarčeve poezije; recepcijo posamičnih zbirk v domačem kritiškem tisku; ovrednotenje Jarčeve poezije v literarni zgodovini in posebnih študijah; uvrščanje Jarčevih pesmi v domače in tuje antologije ter njegovo zastopanost v šolskih berilih; obseg in raznovrstnost Jarčeve zapuščine. Nazadnje pa še pojasnjuje uporabljeni redakcijsko-uredniški aparat.
Marsikaj v Jarčevi poeziji je povezano z njegovimi življenjskimi trenutki, zato se zdi smiselno na kratko povzeti njegovo biografijo.
Miran Jarc je bil rojen 5. julija 1900 v Črnomlju očetu Jakobu, sodnemu
svetniku (1857–1926), in materi Mariji (1873–1929). Kot otrok je živel v
Višnji Gori. Imel je sestri Marico in Vero ter brata Vladka. V Novem
mestu je 1910–18 obiskoval gimnazijo, tam je 1918 tudi maturiral. Med
sošolci so bili Božidar Jakac, Anton Puc, Edvin Šerko, Anton Podbevšek,
Bogo Teply, Jože Cvelbar, Jože Cesar, Leon Štukelj, Feliks Lobe, Stanko
Škerlj, Hubert Pehani; njegov najboljši prijatelj je bil Jakac, s
katerim si je nenehno dopisoval v obdobju 1913–40. Kot dijak se je
zanimal za fiziko in politiko, se učil igrati violino, nastopal v
Hladnikovem orkestru in skladal (z Jakčem skomponiral opero, uglasbil
Gestrinovo Pesem o prepelici); učil se je
francoščine, češčine, hrvaščine, v stiku z ruskimi ujetniki v novomeškem
zaledju tudi ruščine. Zaradi astenije je bil oproščen služenja vojaškega
roka v avstro-ogrski vojski, medtem ko so vsi njegovi sošolci bili
vpoklicani v vojsko 1916 in 1917. Leta 1918, po očetovi upokojitvi, se
je z družino preselil v Ljubljano. V Zagrebu je začel študirati
romanistiko, slavistiko in filozofijo, študij je nadaljeval v šolskem
letu 1919/20 v Ljubljani, vse do 1922, ko ga je opustil. Leta 1923 je
naredil izpit na Trgovski akademiji v Ljubljani in se zaposlil v
Ljubljanski kreditni banki, kjer je delal vse do italijanske aretacije
1942. V Ljubljani je bil avtor, violinist, igralec in vodja Slovenskega
marionetnega gledališča M. Klemenčiča. Pogosto je obiskoval sorodstvo v
Medvodah (sestrična Anuška Jarc, poročena Pollak) in na Krtini; s
sestrično Zinko Zarnik se je po dolgih letih zaljubljenosti leta 1934
cerkveno poročil (z dovoljenjem Vatikana). Rodili sta se mu dve hčerki:
Terezija (1935), pozneje medicinska sestra, in Marija (1937), pozneje
vzgojiteljica; njun boter je bil B. Jakac, že prej tudi Jarčeva poročna
priča. Leta 1941 je postal meščan Ljubljane. Po poroki je nekaj časa
preživel na Krtini, predvojna leta pa v Suhadolčevi vili za Bežigradom,
kjer je bil 28. junija 1942 med rutinsko italijansko racijo aretiran in
z vlakom odpeljan v taborišče Gonars (aretacijo in odhod v internacijo
je v spominskih zapiskih popisal Anton Suhadolc). Pri Bistri so
partizani napadli vlak in internirance osvobodili. Jarc je takoj odšel z
njimi v Kočevski Rog, kjer je na Kamenjaku pisal propagandna besedila v
kulturniški skupini pri štabu IO OF, s partizanskim imenom Janez Suhi.
Med italijansko ofenzivo avgusta 1942 se je skupaj z drugimi umaknil,
vendar so ga partizani zaradi omagovanja in izčrpanosti skrili in
pustili v gozdu. Od tam se je sam napotil naprej proti vasi Pogled, kjer
je bil s Pavlom Kamenškom (ki se mu je pridružil v vasi) 24. avgusta
1942 obkoljen od ok. 200 italijanskih vojakov in ustreljen. Približen
kraj njegove smrti je blizu vodnjaka zunaj vasi, ne ve pa se, kje je
bilo truplo pokopano. Plošče na hiši v Starem Logu, ki jo je leta 1952
vzidalo Društvo slovenskih književnikov, ni več. Na domnevnem mestu
smrti v vasi Pogled je danes leseno obeležje, postavljeno 2004, z
Jarčevimi verzi: O, posvečena zemlja ta, kjer kri je napojila tla. Na
pokopališču v Starem Logu pa je spominska plošča iz leta 2002 z verzi iz
Pasijonk:
Premalo ste nam nasuli prsti.
Kako, o kako to boli, boli!
Katerih jezdecev konji bijo
trdo na to posvečeno zemljo? …
Žena Zinka je po njegovi smrti še nekaj časa bivala v Ljubljani, 1943 se je odselila na Krtino, po letu 1964 pa je (do smrti 1975) s hčerkama spet živela v Ljubljani.
Ob uradni verziji o Jarčevi smrti, ki temelji na italijanskem zaslišanju
ujetega P. Kamenška in poročilu italijanske vojske o ofenzivi, se vse do
danes ustno širi tudi neuradna različica. Po tej naj bi bil Jarc žrtev
partizanov samih. Pesnikovemu vnuku, slikarju Aleksandru Jarcu, naj bi
babica (Z. Zarnik Jarc, pesnikova žena) večkrat pripovedovala, da jo je
teden dni po pesnikovi smrti v Ljubljani obiskal partizanski kurir in ji
povedal, da se je Jarc sprl s partizani na terenu. O sumljivi pesnikovi
smrti govorijo tudi njegovi sorodniki na Krtini in prijatelji ter
sostanovalci v hiši za Bežigradom. Edino zapisano »pričevanje« brez
dokazil v tej zvezi je najti v knjigi Župnija Dob
skozi stoletja (1996) S. Stražarja, kjer piše dobesedno takole:
»Po Miranu Jarcu, ki so ga komunisti med okupacijo umorili, so društvo
/gre za KD M. Jarca v Škocjanu, op. D. B./
poimenovali zato, ker je on pred vojno večino prostega časa preživel v
bližnji Krtini, kjer je bila doma njegova žena Zinka.« (317)
Miran Jarc je izdal tri pesniške zbirke, ki se odlikujejo po strogem avtorskem izboru, majhnem obsegu in prefinjeni grafični opremi. Potem takem zajemajo manjši del celotnega pesnikovega lirskega opusa, ki je nastajal okrog 25 let. Nastajale so večjidel v dveh literarnih obdobjih po izteku moderne: v ekspresionizmu in novi stvarnosti. Temu primerno se je spreminjala tako njihova idejnost kot tematika in tehnopoetika.
Kaže, da je Miran Jarc začel snovati samostojno pesniško zbirko že leta
1919, komaj malo po prvih objavah v osrednjih slovenskih revijah, Ljubljanskem zvonu (LZ)
ter Domu in svetu (DS). O
tem je mdr. pisal tudi v pismu sestrični Zinki (Reziki) Zarnik (18. 1.
1919): »Resničnost teh dveh spoznanj (simbolizem, teorija relativnosti)
sem doživel in veš kaj se pravi doživeti! Ne
pritrditi hipotezam, ki sem jih našel v knjigah, ampak sam priti do njih. To dvoje bo vsebina moje prve pesniške
zbirke (ki ji imena še ne vem) in bo obsegala pesmi, ne v verzih, temveč
v ritmični prozi in bodo čez dve leti – če Bog da izšle v založbi
Omladine. (O tem sem že govoril z g. Župančičem.)« Samo nekaj dni
pozneje (22. 1. 1919) je v drugem pismu sestrični misel nadaljeval: »V
enem letu morda dogotovim zbirko ritmičnih pesmi, kakeršne še ni bilo v
slov. jeziku. Morda bom tam pa tam kakšno priobčil v Zvonu. Otresel sem
se vseh tudi najmanjših vplivov, kajti jaz ne uživam poezije le
čustveno, ampak s kriticizmom lastnega duha motrim in presojam. Ne dam
preje pesmi iz rok, dokler ni od vseh strani popolna in taka, kakeršne
ni nikedo pred menoj napisal. Kajti kar je kedo mislil pred menoj, moram
drugače izraziti kot je izrazil ON, sicer se pravi čas in papir
tratiti.« Jarc je načrtoval številne naslove za svoj prvi pesniški
izbor, mdr. tudi Brušenje bisera: »Zato je
preznačilno, da sem naslovil prve svoje pesmi 'Brušenje bisera' in izšle
bodo tudi pod tem naslovom kedaj« (pismo Z. Zarnik, 22. 1. 1919); vendar
od vsega ni bilo nič. V njegovi zapuščini v Knjižnici Mirana Jarca v
Novem mestu je najstarejši ohranjeni tipkopis Nekoliko
pesmi (Ms 193/I št. 7), datiran »V letu 1919 po Gospodovem r.«,
očitno nastal v Ljubljani. Jarc (»sedaj študent na filozofskem oddelku«)
je pesmi »zložil in lastnoročno semkaj napisal«
na prošnjo Doreta J. (tj. tesnega Jarčevega prijatelja Božidarja Jakca).
Na naslovni strani je zapisal, da so pesmi »nekakšno zrcalce mojih misli
in želj, kakeršne ima človek, ki je nemiren in bi rad cvetk in zvezd, pa
jih ne more nikakor in nikdar dobiti«. Tipkopis vsebuje 17 listov,
večinoma oštevilčenih, z 11 pesmimi, razvrščenimi v dva razdelka: I. Ob tihi vodi, II. Trhlo
drevo; večina jih je bila že objavljena v LZ in DS v letih 1918 in 1919. V prvem
razdelku so pesmi Jesen (obj. 1917 z naslovom Ob tihi vodi), V rokah hlad
…, V maju, Že ves dan se
vsipa sneg … (edina pozneje neobjavljena); v drugem pa Trhlo drevo, Molčanje, V nočnem parku, Pri oknu
I, Pod slapom, Pri oknu
II, Skrivnostni romar. V pesmih je
precej daktilografskih napak in manjkajočih ločil, ki jih je Jarc (morda
tudi uredništvo revije) za tiskano obliko popravil, sicer pa natisi
dokazujejo, da je ob objavi vselej prišlo do vrste drobnih popravkov, v
veliki meri izboljšav (ki jih navajamo ob posameznih pesmih).
O naslednjem koraku v snovanju prve pesniške zbirke govori tipkopis Devet pesmi iz zbirke v rok. SKRIVNOSTNI ROMAR
(Ms 193/I št. 8, Knjižnica M. Jarca v Novem mestu). Pesmi v njem je v
resnici deset, poleg navedenih v kazalu še Molčanje. Tudi te pesmi so bile očitno poslane Jakcu, Jarc pa
jih je pospremil z besedami: »Deset pesmi, iz moje prvotno zamišljene
zbirke 'Skrivnostni romar', ki naj za silo nekako pokažejo v prav
prostih obrisih moj pot od prvega krika spoznanja Ah (Črni vran!!) do
Človeka iz noči oz. Vrtiljaka. Seveda gledam sedaj že z usmiljenim
nasmehom na te stihe, zavedajoč se, da imam za sabo že tudi cikla
'Nebeška lestvica' in 'Pisma', ki jih Ti, Dori, dam šele kasneje, ko bom
jih morebiti še predelal.« Tipkopis je datiran z »Lj. 7. / XII. 20.«, na
naslovnem listu pa je – poleg navedenega pisma Jakcu – tudi kazalo
(»Vsebina«) s seznamom poslanih pesmi: 1. Uvodna,
2. Drevo ob vodi, 3. Zamišljena
postala si za hip …, 4. Ave, 5. Samota, 6. Zvezde mi
edine pojo za slovo …, 7. Skrivnostni romar, 8. Človek in noč, 9.
Vrtiljak. Večina pesmi je bila tedaj že
objavljena v LZ in DS,
neobjavljeni sta ostali Zamišljena … in Samota. V tipkopisu so vidne nekatere drobne
zboljšave pesmi, sicer pa se ne ločujejo veliko od tipkopisa zbirke Skrivnostni romar.
V Jarčevi zapuščini v Novem mestu je najti tudi lastnoročen pesnikov
rokopis zbirke Skrivnostni romar (Ms 195/II A št.
2). Na prednaslovu je v desnem zgornjem kotu ornamentalno (v obliki
stoječega romarja) izpisano SKRIVNOSTNI ROMAR 1917 1920, sredi lista pa
je posvetilo: Zinki Miran 21. / III. 21. Na notranji naslovnici se
naslov povečan ponovi, pod njim pa piše z drobnimi verzalkami: »Stopinje
moje romarske poti, ki sem jo premolil v času od l. 1917 pa do VIII.
1920.« Na naslednjih dveh straneh je sredinsko umeščeno spodnje besedilo
(v različni velikosti črk in besed), ki mu na koncu sledi ponovna
datacija: »Ljubljana 21./ III. 1921«:
ASTRALNI LOVEC
↓
Pa vseeno se rad še opojim ob akordih skrivnostnega romarja, posebno kadar sem za hip truden.
Temu pesniškemu »motu«, ki je očitno nastal pod močnim vplivom Antona Podbevška, sledi kazalo (»Kje je kaj«): razdelek, naslov pesmi (v oklepaju mesto in čas njene objave), kraj (Krtina, Ljubljana) in leto nastanka, stran. Naj obnovimo osnovno shemo zbirke:
OB TIHI VODI
V CLAUDE LORRAINOVI POKRAJINI
SKRIVNOSTNI ROMAR
Skupaj torej 51 oštevilčenih strani. Iz kazala je razvidno, da je bila
večina pesmi že objavljena v LZ in DS; 12 pesmi ni bilo nikdar objavljenih, samo 7
pa jih je Jarc uvrstil v poznejšo zbirko Človek in
noč (1927). Zbirka je bila očiten rezultat nekajletnega truda,
o katerem je Jarc pisal sestrični Zinki Zarnik že januarja 1919, češ da
še ne ve imena svoje prve pesniške zbirke, bo pa vsebovala pesmi »ne v
verzih, temveč v ritmični prozi« (18. 1.); in da »v enem letu morda
dogotovi zbirko ritmičnih pesmi, kakeršne še ni bilo v slovenskem
jeziku« (22. 1.). V pismu Zarnikovi (2. 2. 1923) je zasluge za nastanek
zbirke pripisal prav njej: »'Skrivn. romar' je knjiga kot jih je malo.
Jaz vem, kaj je v njej življenja in tudi Ti veš: Ti si mi jo navdihnila
in zato naj vsi vedo, da je posvečena: 'Moji tihi spremljevalki Zinki!'«
(Ms 195 III št. 5). Zbirko s takim naslovom je leta 1922 zaman poskušal
objaviti pri Slovenski matici.
Tedaj ali nekaj pozneje (1921?) je nastal tudi tipkopis Človek in zvezde (Ms 193/I št. 12), ki ga prav tako hrani
Knjižnica M. Jarca. Tipkopis je brez letnice, pesnik pa ga je poslal
Doriju s spremnim pismom, v katerem piše: »Prilagam Ti svojo zbirko, ki
seveda ni ciklično urejena, ki pa bo že za silo zadoščala Tebi. Naslove
ciklov sem Ti dal in jih ponavljam še enkrat /:/
1.) Samoten
2.) Vrtovi pravljičnih opojev
3.) Človek in noč
4.) Bele roke
5.) Veslač
6.) V tišini vesoljstva
7.) Na daljnem otoku.«
Tipkopis šteje (s podvojenimi in manjkajočimi stranmi) 71 oštevilčenih
strani. Naslovnica je ročno izrisana in izpisana: na belem ozadju
človeška postava zre v črno nebo okrog nje, pod risbo pa je lepopisno z
velikimi črkami izpisano: MIRAN JARC / ČLOVEK / IN ZVEZDE. Na naslednji
strani piše v 4 vrsticah MIRAN / JARC / SKRIVNOSTNI / ROMAR, pod
naslovom pa je portret moškega s svinčnikom. Sledi omenjeno pismo
Doriju, potem pa (od str. 4 dalje) 27 Jarčevih pesmi v takemle
zaporedju: I. Skrivnostni romar, Večerni pogovor, Trhlo
drevo, Molčanje, Skoz
zastore drhtave …, Modre dalje, V mraku ob akordih klavirja, O,
človek!, Človek in noč, Izgnanci; II. Glej, zvezde so
se vtkale …, Krik
davnin, Memet, Sekunde za sekundo …, Mesečina, Ne morem roke ti več dati;
III. Pod slapom, Veslač,
Sožitje, Iz nežnega pobočja
rasto …, Plovemo v brezčasje, Poj mi o kresnici …, Zaprimo
oči …, Vodoravnost; IV. Serenada; V. Godba na
potapljajoči se ladji, Vrtiljak.
Razdelkov VI in VII ni. Pesmi so bile večinoma objavljene v DS ter LZ, med njimi so
tudi neobjavljene.
Nazadnje je leta 1927, okrog velike noči, izšla Jarčeva prva pesniška
zbirka, naslovljena Človek in noč. Zbirka je bila
z naslovom Skrivnostni romar dokončno
pripravljena konec leta 1925, natisnila naj bi jo 1926 Učiteljska
tiskarna v Ljubljani, vendar je ta marca 1926 natis zavrnila, menda iz
finančnih razlogov. Zato je bila zbirka v času izida pozni, zamudniški
rezultat pesnjenja, ki ga je pesnik že preboleval; bila pa je tudi izraz
njegove močne samokritičnosti, saj je dotlej že objavil kakih 80 pesmi.
Jarc jo je izdal v samozaložbi, natisnila jo je tiskarna Merkur (A.
Sever) v Ljubljani. Na dejstvo, da je pesnik moral knjigo izdati sam,
čeprav je bil že leta 1925 dogovorjen z založbo, očitno kaže tudi
»dostavek« v Jarčevi oceni Ganglove knjige Hram
slave (LZ 1927, str. 52). Založbi je
očital, da izdaja podobna dela, kot je Ganglovo, »dočim odklanjajo baš
ta podjetja premnogim resnim, sodobnim pisateljem rokopise in tako
namenoma in nasilno pačijo resnično podobo slovenske književnosti /…/
Naše založbe /…/ imajo za vodje ljudi, ki nimajo niti pojma o
književnosti, kar ga pa imajo, izvira še iz Bleiweisovih in Jeranovih
časov /…/«; poleg tega »smo pri nas še vedno sramotno zaostali, saj
odločujejo pri nakupu in založbi rokopisov ljudje, ki jim je umetnost
samo trgovsko sredstvo.« Jakac je za zbirko izdelal 5 značilnih
ekspresivnih lesorezov, med njimi tudi Jarčev portret (nastal 1920),
umeščen pred notranjo naslovnico. Vanjo je uvrščenih 22 pesmi,
razdeljenih v tri razdelke na 62 straneh; podatek za kazalom (str. 62)
nam pove, da so pesmi »iz let 1917–1925«. Uvrščene pesmi so bile
večinoma objavljene v revijah LZ in DS, med njimi sta bili dotlej (in tudi pozneje)
neobjavljeni le dve pesmi: Večerni sprehod in Besi. V izdaji je precej tiskarskih napak, ki so
bile za zbrana dela popravljene v skladu z revijalno objavo ali
ohranjenim rokopisom oz. tipkopisom.
Naslednjih deset let je Jarc pesmi objavljal zgolj revijalno. Krog revij
LZ in DS je razširil
še na druge manj uveljavljene in elitne slovenske revije, tako da je
precej pesmi objavil tudi v Domačem prijatelju,
Ženskem svetu in Žiki.
Leta 1935 pa je znova začel pripravljati samostojno zbirko, za katero je
v Knjižnici M. Jarca v Novem mestu ohranjen rokopis (Ms 195/II A št. 8)
z letnico 1936 (popravljeno iz 1935). Obsega 31 oštevilčenih strani
(dejansko jih je 27). Na str. 1–3 so ime avtorja, naslov in letnica
1936, na str. 31 je kazalo (Vsebina). Rokopis vsebuje 15 pesmi: Plodovi v večeru, Večerna,
Pod noč, Némost, Kadar nas kdo zapušča, Somračje, Nemo mesto, Delavci s kmetov, Pokrajina, Osamelo dekle, Hlapec
Andrej, Sin, Pesem o
družbi, Novi ljudje in O pesmi, torej je identičen z natisnjeno izdajo. Zbirka Novembrske pesmi namreč prav tako obsega 31
paginiranih strani in jo je izdala Akademska založba v Ljubljani,
natisnila pa Tiskarna Veit in drug v Viru pri Domžalah. Pesmi – v zbirki
jih je 12 – so bile pred tem večinoma objavljene v DS, dve (Hlapec Andrej, Pesem o družbi ) v LZ, pet
pa jih je bilo neobjavljenih (Nemo mesto, Delavci s kmetov, Osamelo
dekle, Sin, O
pesmi).
Zadnja leta je Jarc objavljal pesmi predvsem v LZ
in reviji Umetnost. Že nekaj let po izidu Novembrskih pesmi se mu je začela oblikovati nova
zbirka, tako da iz leta 1939 v Jarčevi zapuščini obstajata dva tipkopisa
zbirke Lirika (1940). Prvi (žigosan, verjetno z
žigom Knjižnice M. Jarca v Novem mestu, vendar brez inventarne oznake)
vsebuje 32 listov, pri čemer je prvi list ročno izpisana naslovna stran
(MIRAN JARC / LIRIKA/ 1939), po vsem sodeč narejena z Jarčevo roko.
Naslovnici sledi neoštevilčen tipkopis s ponovno natipkano naslovno
stranjo, razdeljen v tri razdelke (I., II., III.) ki ima na koncu kazalo
(VSEBINA). V besedilih so ročni popravki, očitno pesnikovi. Vrstni red
pesmi je drugačen kot v tiskani zbirki: I. Pogled
nazaj, Abadon, Speči
Apolon, Večni vrtnar, Pevec, Atmosfera, Kmetje, Ali veš, da je kruh; II. Zornica, Narcis govori,
Pomlad, Pesem, Sprehod, Eros, Žena, Idila; III. Slovenski soneti (I–VIII). Ločila (vejica, pika,
vprašaj, klicaj, dvopičje) so pogosto s presledkom ločena od poprejšnje
besede. Za vsako pesmijo sledi vrstica pomišljajev. Popravki pesmi so
narejeni ročno. Nekaterih pesmi v tiskani zbirki ni (Pevec, Atmosfera, Kmetje, Ali veš, da je kruh …, Zornica, Sprehod).
Drugi tipkopis, hranjen v Knjižnici M. Jarca v Novem mestu, ima žig
knjižnice in oznako Ms 193/I št. 9. Na naslovnici je natipkano: MIRAN
JARC / LIRIKA / 1939. Vsebuje 30 listov tipkopisa, zadnji list je kazalo
(VSEBINA). Je identičen s prvim tipkopisom, narejen po njem z drugim
pisalnim strojem, torej očitno mlajši, čistejši in lepše berljiv. V njem
pogosto manjkajo ročno narejeni naglasi in redki popravki iz prvega
tipkopisa, popravljena je pisava ločil, tu in tam pa je na novo narejena
marsikakšna prepisovalska napaka; zadnji del pesmi Zornica v njem manjka.
Soneta Pevec ni ne v tiskani zbirki ne v
revijalnih objavah, zato ga iz obeh tipkopisov informativno navajamo na
tem mestu (komentiran bo v 2. knjigi zbranih del):
PEVEC
Leto pozneje, ob koncu 1940, je v Ljubljani izšla Jarčeva tretja pesniška
zbirka z naslovom Lirika, založila in natisnila
jo je tiskarna Veit in drug v Domžalah (Peter Veit, Vir). Pred notranjim
naslovnim listom je pesnikov portret, ki ga je »vrezal v les« Božidar
Jakac, nato pa sledi natis 20 (26) v celoti rimanih pesmi (od tega 16
sonetov, 7 v ciklu Slovenski soneti) v dveh
razdelkih, skupaj 40 strani. Kazalo (neoštevilčeni strani 39–40) nam to
kaže takole: I. Pogled nazaj, Pesem, In z vsakim
letom, Zamrznjeni ribnik,
Narcis govori, Zamaknjenje, Pomlad, Bela ura, Eros, Žena, Idila; II. Slovenska pesem, Slovenski soneti, Večni vrtnar, Abadon, Sonet obupa, Speči Apolon,
Sonet konca, Sejalec v
zimi, Pesnik. Pogled na »vsebino« nam
potem takem pove: da je Jarc poleg pesmi, ki so že izšle predvsem v LZ in Umetnosti, v zbirki
objavil kar 5 pesmi, ki so bile dotlej neobjavljene; da je bilo kar 8
pesmi v zbirko uvrščenih na novo, saj jih v obeh tipkopisih, nastalih
leto poprej, ni; da je pesem Narcis
govori prevod pesmi Paula Valéryja.
Jarčeva prva zbirka Človek in noč je ob izidu
doživela največji odmev in največ kritiških odzivov.
Prvi je pisal o njej Božidar Borko (B. B.) v Jutru
(Pesmi Mirana Jarca, 24. 4. 1927, str. 11).
Zanj je bila zbirka »odtis časovnosti, nje vzgona kvišku in nje
duhovnega razkola, njenega bolj kot kdaj poprej akutnega boja med gmoto
in duhom, snovjo in obliko«. Jarčev pesniški subjekt je »človek, ki gre
skozi noč, je človek, ki se je potopil v vesoljstvo, stopil na pradno in
se očistil v tajnostnem, notranjem bleščanju njegovih temin«; zato je
Jarc pesnik »večno novega boja med dnevom in nočjo, med človekom in
bogom, med jazom in vesoljstvom«. Oblikovno je za Borka zbirka vmes med
»čisto poezijo« in »poezijo emocij«, skratka »čista muzika«.
Josip Vidmar – o zbirki je pisal v zadnji številki revije Kritika (Miran Jarc: Človek in
noč, 1926/27, št. 5, str. 78–80) – je bil do Jarčevega
pesniškega prvenca dokaj zadržan, očital mu je nezrelost, iskanost,
neiskrenost, prisiljenost, že zdavnaj preboljena čustva, čustveno in
miselno uboštvo, abstraktno iskalstvo, »mnogo tega brezosebnega in
splošnega« (79), kot je bila npr. »kozmična groza« (79). Zbirka govori
»o odnošaju človeka napram temi vsemirske večnosti« (78) in se »izživlja
v shematičnih fantazijah o človeku, ki stoji osamljen na opustošeni
zemeljski obli, brezupno izgubljen in izročen temi in praznini vekov in
neskončnosti« (78). Pri tem se mu je zdela iskana in neiskrena zlasti
»oblika teh pesmi in njih dikcija« (80), »izmišljena slikovitost, ki je
brez organske upravičenosti« (80), tako da je svojo kritiko sklenil z
besedami, češ da celotna »knjiga ni elementarno iskrena« (80), saj »Jarc
izpoveduje, kar bi hotel biti, zato je slep za tisto, kar je« (80).
Pohvalil je zgolj Jarčevo samosvojost: »res njegova je ta utrujenost
nemočnega duha pred skrivnostjo sveta in samega sebe« (80), v kateri si
pesnik želi »odložiti, iznebiti se samega sebe in odgovornosti zase«,
»zapreti oči in se pogrezniti v brezvoljno udanost« (80). Zanimivo je,
da je Vidmar ohranil svojo zadržanost glede Jarca tudi pozneje, saj je
še v Obrazih (1979) zapisal, da »se je njegovo
svetožalno in fantastično čudaštvo izrazilo v povsem moderni
ekspresionistični dikciji ter obliki, ki pa le nista bili do kraja
prepričevalni« (330). Še več: tudi za obe poznejši zbirki je menil, da
je pesnik tudi v »realnem okolju« »videti stilistično nekako izgubljen
in brez prave in čvrste orientacije in brez žive sugestivne besede«
(330–31).
France Vodnik (Miran Jarc: Človek in noč, Slovenec, 4. 5. 1927, str. 3–4) je zbirko
razglasil za »tipično glasnico kaotičnosti povojnega časa« (3) in
poudaril »izoblikovanost miselnega, čustvenega in formalnega sveta« (3)
zbirke. Jarčeve pesmi so »priče o sanjah in hrepenenju, o radostih in
bolečinah človeka našega časa« (4); so »duhovno romanje njegovo v novo
preobličenje in rojstvo iz časovnosti v večnost, iz nagonske snovnosti v
duha, iz narave v višjo obliko nadnaravnega bivanja« (4). S svojo
poezijo se Jarc bojuje za umetnost kot »izraz religiozne borbe«, saj je
»strastna obsodba in negacija larpulartizma«, »razodeta podtalna
človečnost« (4); pesniška forma je »le emocija duha«, »umetnina
predstavlja v organskem zlitju lik višje sinteze, simbol nadčasovne
stvarstvene istinitosti, resnice, dobrote in lepote«, »tega svetega in
edinstvenega kozmičnega Trojstva« (vse 4).
Anton Vodnik (Miran Jarc: Človek in noč, DS, 1927, št. 8, str. 282–83) je videl v zbirki
upesnitev »zavesti vesoljne osamljenosti in zapuščenosti, ki je na
svojem dnu religiozna, polna slutnje večnostne bližine, prinaša bolečino
in žalost in strastno-otožno hrepenenje v onkraj …« (282). Opozoril je
na možen vpliv Spenglerjevih idej. Zbirki je priznal, da je, kar se tiče
kompozicije (»ureditve«), v njej »uveljavljen princip dinamičnosti, rasti« (282); sicer pa je menil, da »manjka
večini pesmi formalne organičnosti in estetske neoporečnosti« (283).
Alfonz Gspan je v Mladini (Miran
Jarc: Človek in noč, 1926/27, št. 9–10, str. 229–30) zatrdil,
da je pesnik »ekskluziven pesnik-filozof« (229), ki je »ustvaril svojo
svobodno obliko« (230). »Vodilni motiv zbirke je disharmonično
sozvenenje materije, prometejsko prikovane na zemljo (človek), in pa
večno nihanje breztežnega duhovnega prahu, v brezkončnem, svobodnem
vsemirju (noč).« (230) Opazil je tudi pretanjeno kompozicijo dela: »teža
vse zbirke je skoro matematično-arhitektonsko položena v sredino knjige,
to je v pesem, po kateri je dobila knjiga svoj naslov« (230).
Mirko Pretnar (Miran Jarc – Človek in noč, LZ, 1927, št. 9, str. 564–67) pa se je – nazadnje
– v razmeroma dolgem, vendar splošnem in razvodenelem besedilu osredinil
predvsem na jezik, slog in obliko Jarčeve poezije. »Stavki so bolj in
bolj kratki, v njih ni več pridevnikov in določil, ki so z njimi prvi
verzi tako obteženi, da jih včasih s težavo razumeš.« (567) »Obloženi
verz je poln notranjih, a tudi zunanjih, ušesu prijetnih sozvočij.«
(prav tam)
Glas o Jarčevi prvi zbirki je zunaj ožje slovenske domovine dosegel le
Beograd. Tako je v reviji Novi vidici (1928, št.
1, str. 75–76) o njej pisala tudi Ljubica S. Janković (Milan Jarc: Čovek i noć, pesme, Ljubljana 1927). Ocena je
dovolj splošno in brez posebno izrazitih oznak opisala »razburkano,
pretežno kozmično poezijo« (76): »Prvi del zbirke razkriva pesnikovo
željo, da bi se iztrgal in rešil iz samega sebe, da bi predrl v
večnotajna spoznanja vsega, da bi se zlil s srcem vesolja« (75); »v
drugem delu se pesniku razpirajo novi vidiki in okrepljeno hrepenenje po
zlitju z vsemirjem« (75). Kritičarka ugotavlja, da je zbirka »po obliki
skladna z vsebino«; pesnik »se giblje proti bolj izvirnim oblikam in
bolj labilnemu, težjemu ritmu modernega izraza, v katerem vsebina skuša
najti sama sebi ustrezno obliko«; pri tem pa izraz slabijo »tu in tam
odvečne tavtologije«. (vse 76)
Prvi zapis o Novembrskih pesmih je objavil Božidar
Borko (–o.) v Jutru (Dve
pesniški zbirki, št. 288, 12. 12. 1935, str. 7). Jarčevo zbirko
je označil za »tehtno pesniško dejanje«, s katerim se poet predstavlja
»skoraj kot nov pesnik«: »njegov pogled na življenje še osvetljuje plahi
ogenj idealizma, vendar se je že vidno približal nekaki 'novi
stvarnosti'.« Jarc je v zbirki »zgostil in objektiviziral formo svojega
pesniškega izražanja; ritem njegovih pesmi je polnejši in kaže večjo
disciplino, metafore so se iz abstraktnih pojmov prevesile v konkretne
in prehajajo obenem iz prejšnjega pretežno auditativnega značaja v
vizuelni značaj« in so »bliže slikarskemu kakor pa muzikalnemu izrazu«.
Za glavno značilnost nove zbirke je označil dejstvo, da je »motivično
prodrlo v Jarčevo poezijo življenje z ulice, iz družbe in pregnalo
mistične mrakove«; ob tem pa je »sicer v ostalih pesmih, zlasti v
razpoloženjskih in krajinskih motivih ohranil organično zvezo s svojo
pesniško rastjo v prvi zbirki«.
O drugi Jarčevi zbirki je pisal tudi Tine Debeljak (td.) v Slovencu (Miran Jarc –
Novemberske pesmi, 22. 2. 1936, str. 5). Jarca je označil za
pesnika, »ki je bil med prodorniki slovenskega ekspresionizma, v
katerega je prinesel novo baročno besedo, vizionarstvo in nabreklo
opisnost duhovnih bučanj«; zanj je bil Jarc »med glavnimi glasniki nove
človečnosti, kozmičnega dojemanja stvarstva, propovednik religiozne
etike v času premagovanja vsakršnega realizma, tudi filozofskega«, »tip
izoliranega ekspresionističnega pesnika, ki ni videl pokrajine okrog
sebe drugače, kot spremenjene v vizijo kozmične problematike, večnostne
zagonetke«. Če je Debeljak prvo zbirko označil za »morda najbolj tipično
slovensko ekspresionistično« zbirko, v kateri se »človek bori v samoti
za svojo človeško podobo, vse okrog njega pa je kaos, noč, tema …«,
potem Jarc v drugi zbirki upodablja stvarnost »tipizirano, privzdignjeno
v nadrealnost, poglobljeno v dušo in osvetljeno z novo mavrično lučjo
pesnikove misli«; »novo problematiko današnjega rodu, njegov socialni nered«. Po
Debeljaku sicer piše »preveč razumsko, hladno, miselno in alegorično«
poezijo, »se vdaja v usodo
časa«; njegova poezija je »pesniški izraz
razumsko ustvarjajočega pesnika-ekspresionista, ki mu manjka žive
življenjske neposrednosti«. Je potem takem pesnik »na prehodu iz
ekspresionizma v glasnika nove življenjske stvarnosti«, zato je njegova
poezija postala »dokument časa«.
Bolj kritičen do Jarčeve druge zbirke je bil Ivo Brnčić (Marginalije ob Jarčevih 'Novembrskih pesmih', LZ, 1936, št. 5–6, str. 275–79). Uvodoma je Jarca
razglasil za »najzanimivejšo osebnost našega ekspresionizma« (275),
potem pa je ekspresionizem nemudoma pokopal, saj da je preživet,
predvsem zato, ker se je »zatekal v motno abstraktnost najrazličnejših
pesniških spekulacij« (275) – bil je »v bistvu samo notranja in zunanja
anarhija pesniškega izraza« (277), ne da bi »dal svoj pesniški odziv
celotnemu dogajanju svojega časa« (275). V nasprotju s tem »Jarc ni
bežal pred dejstvi, ni ignoriral realnosti /…/ je vsaj neutrudno iskal«
(275), tako da je bila »klaviatura Jarčevih ustvarjalnih pobud nenavadno
bogata« (prav tam). Že njegova prva zbirka je »zanimiva človeška in
umetniška priča razburkane dobe in človekovega plahutanja v kaosu
povojne družbe in njenih vrednot« (275). Jarčev človek je bil razpet med
misel in čustvo, to razpetost, ki je povzročala notranjo zmedo, pa je
posplošil na vso življenjsko stvarnost; notranja zmeda pesnika je
vplivala tudi na »logične zakone umetniške govorice« (276), tako da je
nastala »neenotna, nelogična in nasprotij polna izraznost, v kateri se
spajajo najbolj neskladne sestavine: romantika in drzen intelektualizem,
impresionistične skice in fantastične abstrakcije, mistika in realizem,
patetični verbalizem in pristni lirski zvoki« (276–77). Novembrske pesmi so očiten napredek v razvoju
pesnika. Čeprav »so izrazito prehoden pojav« (277), »pesnik ni več
izvoljeni predstavnik nekakšnega imaginarnega človečanskega občestva, ki
prenaša nanj svoje vsemirske bolečine in težnje; zdaj je samó še gol,
majhen, nebogljen človek, ki stoji z milijoni ogroženih človeških bitij
ob brezdnu, gleda njihov pogin in trepeta ž njimi vred pred stvarnostjo,
ki je presegla vse vizije njegove pesniške domišljije« (277). Jarčeva
poezija je »stvarna, čeprav šele nakazana nova lirika« (277), zbirka pa
»knjiga iskanja in mučnega prebijanja z novimi izraznimi možnostmi,
knjiga tegobnega vračanja iz abstraktnosti v življenjsko konkretnost, od
predstav k stvarem, od simbolov k človeku, kakršen je« (277). Po zgledu
Kocbekove Zemlje Jarc za Brnčića piše
»brezosebnostno liriko« (278), »poezijo 'brezčasja'« (278) – »liriko
vizualne predmetnosti in nedoločnih razpoloženjskih podob« (277), za
katero je značilen »nekakšen stalen 'poduhovljen' odnos do ljudi in
stvari« (277), v kateri »ni problemov, vse dogajanje je zgolj tih odraz
nevidnih pojavov onstran človeškega izkustva«, človek pa zgolj
»pritiklina prirode in vidnega sveta« (oboje 278). »Dejanski človek«
(278) se za kritika pojavi šele v drugem delu zbirke, v
družbenokritičnih pesmih, kjer postane »iz pesniške podobe odrejen,
današnji človek s svojo bedo, bolečinami in hotenji« (278). V pesmih
drugega dela pesnik uporablja tudi »prikladen umetniški govor, ki pomeni
popoln prelom v Jarčevem ustvarjanju« (278); zanje je značilna »dosledna
stvarnost in trezna, realistična ekonomija pesniških sredstev« (278).
Pesnik je potem takem od prve do druge zbirke umetniško napredoval:
potem ko se je v začetku »nagibal k religiozni mistiki našega
katoliškega ekspresionizma« (279), je po »pošteni borbi s samim seboj«
pokazal »nenavadno iskrenost /…/ umetniškega prizadevanja« (279).
Bežno se je Jarčeve lirike v tem času dotaknil tudi Anton Ocvirk v Pregledu slovenske literature od leta 1918 do
1938 (LZ, 1938, št. 11, str. 459–63). Če
je bila Jarčeva poezija v prvi zbirki zanj še »trpko meditativna,
žalostna, resna, naporno razkrajajoča svet in človeka«, pa se je v Novembrskih pesmih že »očitno otresel prvotne
stilne bujnosti in se intimneje približal življenju« (461).
Božidar Borko (–o.) je ocenjeval tudi Jarčevo tretjo pesniško zbirko (Lirika Mirana
Jarca, Jutro, št. 299, 21.
12. 1940, str. 3–4). Če je bil zanj Človek in noč
»mistika življenja in človeka, izražena v simbolu noči« (3), Novembrske pesmi pa »socialno zakoreninjena in
socialno občutljiva poezija nove stvarnosti« (3), potem je Lirika »sinteza prečiščenega, idejno in formalno
dozorelega stila« (3). Pesnika Jarca je pohvalil predvsem zaradi
»elementarne skrbi za narodni obstoj in za človečansko svobodo« (3).
O tej zbirki je pisal tudi Janez Remic (Miran Jarc,
Lirika, Dejanje, 1941, št. 3. str.
112–13). Pomeni mu »prehod iz mladosti v zrelost /…/ iz subjektivnosti v
objektivnost. Ves prvi del Lirike govori o boju med tema dvema
svetovoma.« (112) V prvem delu se pesnik (»ta novi življenjski človek«)
»poslavlja od nekdanjih blodenj in si ponavlja gesla o združenju z vsemi
stvarmi, o topli sredini vesolja, o zdravju in veri v življenje …« (112)
V drugem delu pa govori o »izvenosebni stvarnosti« (112), ki je zanj
»narod, strahote časa in pesniško poslanstvo« (112); ob tem je najboljši
tam, kjer doživlja »zlom med sanjami in resnico, med starim in novim«
(113). Remicu se zdijo Jarčeve »stvarne« pesmi večinoma »miselne
konstrukcije«, »enolični soneti z beraškimi rimami« (vse 113).
Drugi kritik Lirike, Vladimir Pavšič (poznejši
Matej Bor), je v rubriki Med knjigami in dogodki
v razdelku Z zlatih lestev (LZ, 1941, št. 1–2, str. 81–84) najprej razglasil
Novembrske pesmi za »našo najboljšo socialno
liriko« (81), potem pa novo zbirko označil kot zbirko »narodne lirike,
ki je gotovo eden najznačilnejših dokumentov o tem, kako je slovenski
človek, zlasti intelektualec, v teh dneh doživljal v sebi usodo svojega
naroda« (83). Pohvalil je »novi, stvarni odnos do življenja« (81),
»umirjenost, preprostost, stvarnost, jasnost« (83) pesmi in »dokaj
miren, preprost jezik, po večini v sonetni formi« (81); s tem je Jarc po
Pavšiču sestopil »z zlatih lestev« in dejansko zavrgel ekspresionizem in
staro metaforiko ekspresionistične poezije.
Sintetično je ob Liriki pisal tudi Dušan Ludvik
(Jarc Miran: Lirika, DS, 1941, št. 4–6, str. 245–47). Jarc je bil zanj »v prvi
zbirki ekspresionist, borivec sam s seboj, potapljač, pogrezajoč se
bolestno na dno svoje duše, od tod skozi prizmo samega sebe hoteč
spoznavati in dojemati vsega človeka, vse stvarstvo, ves kozmos« (245);
bil je »poet nerealnosti, odmaknjenih in zamaknjenih vizij, snujoč si
sam svoj svet, svoj nov izraz« (245). V Novembrskih
pesmih je pesnik (po Ludviku) »globoko prisluhnil
ritmu in udarjanju realnejšega življenja« (245), pesniški izraz je bil
»še svež, sočen, neobrabljen, verz po večini ritmično svobodno zgrajen,
neriman ali le sporadično uklenjen v zapovrstnost stikov« (245). V Liriki pa je Jarc začel pisati »davno
preizkušeno, od vseh strani osvetljeno, skoraj do vseh podrobnosti
preiskano tradicionalno slovensko liriko,
stremečo za zgoščenostjo v verzih, za strogo, utesnjeno formo« (245) –
to pa je bil za kritika »korak nazaj« (prav tam). Ludvik je jasno opazil
dvodelnost zbirke: »prvi ciklus je subjektiven, po večini ljubezenski,
zajet iz dobe zrelosti« (245) – pa vendar »najbolj doživet, topel in
spontano prepričujoč« (246); »to gledanje je sicer že precej objektivno
realistično, vendar pa še preveč ekspresivno, na svojski način
romantično« (245). »Manj doživet, čeprav ne nezanimiv, bolj z globokimi
prijemi kot s toplo nežnostjo dojemajoč, je drugi
ciklus, ki je tudi enotnejši kot prvi« (246). Čeprav je Ludvik
ocenil, da so »pesimistična struna teh sonetov« (246) in »topla osebna
nota, bolj ali manj pesimistična« (247) ter »globoka ali vsaj hoteno
globoka miselnost te zbirke /…/ prinos trajne vrednosti« (247), je za
sklep Jarcu naštel nekaj hudih očitkov: pesnik bije boj s formo, ki ji
»ni dorasel«, ker je »zamenjal svojo ritmiko z
metriko«, opustil »klasično dvodelnost« soneta in njegovo
»klasično zapovrstje rim«; uporablja »neprečiščene rime«, duši ga
»obilnost začetniških enjambementov«, »neizvirnost ali majhno število
metafor«, pesmi pa mu kvarijo tudi »vprašalni stavki« in nasploh
»šepajoči verzi« (vse 247).
Čeprav je Miran Jarc pisal pesmi že od leta 1914 in jih podpisoval
večinoma Tihomir, jih je pod svojim imenom objavljal šele od leta 1918
naprej. Prve objavljene Jarčeve pesmi so bile sicer natisnjene v Dolenjskih novicah leta 1916 in 1917 (s podpisi
M. J. in Tihomir), s ps. Vladimir Logar pa je izšla v Dolenjskih novicah 15. 11. 1917 tudi pesem Ob tihi vodi (ponovno objavljena pod pravim imenom 1919 in
1920). Jarc je v pismu B. Jakcu 19. 2. 1917 svoje avtorstvo teh pesmi
priznaval: »Skoro vsak teden imam tiskano, kako pesem v 'D. Novicah',
sem ti mislil poslati izvode pa sem čisto pozabil.« Leta 1918 so bile
tri pesmi natisnjene v LZ, pozneje pa je
objavljal predvsem v revijah DS, Mladika, Mentor, Domači prijatelj, Ženski
svet, Žika in Umetnost; posmrtno so v Slovenskem zborniku
1945 izšle pesmi Molk, Pasijonke, Pregnanec in Elegija, v Obzorniku pa
1951 še pesem O, gozdovi širni …, ki jo je ob
pesnikovem pravem imenu pospremil še partizanski ps. Janez Suhi. O
objavah pesmi 1918–51 nas dokaj izčrpno pouči bibliografija Ane Matko v
antologiji Človek in noč (CZ, Lj., 1960, str.
457–62; ponatis v: Miran Jarc (1900–1942), Ob
stoletnici rojstva, Knjižnica M. Jarca, Nm., 2000, str. 62–67).
Po tem času so bile revijalno ponatisnjene le redke pesmi (gl. Bibliografija Mirana Jarca od leta 1952 dalje v:
Miran Jarc (1900–1942), Ob stoletnici
rojstva, Knjižnica M. Jarca, Nm., 2000, str. 81–99, sestavil Jože
Gorenc), mdr. 5 pesmi ob 50-letnici Jarčeve smrti v Prešernovem koledarju 1992.
Poseben problem so objave Jarčevih pesmi v prozi. Te »kategorije« doslej
ne literarna kritika in ne literarna zgodovina (z redkimi izjemami, npr.
I. Gedrih, B. Stojanović) pri Jarcu nista prepoznali, čeprav je bilo v
20. letih objavljeno nekaj značilnih vzorcev v dnevnem časopisju (Slovenski narod, Jutro).
Jarc sam je mdr. v pismu B. Jakcu že 11. januarja 1919 zapisal: »Zavrgel
sem lirsko obliko pesmi, takozvane kitice in rime in se vadim v prozi, ki naj izraža ritem mojega Jaza. Morda bom
napravil večjo zbirko takih meditacij, ali boljše rečeno duševnih
dogodkov, ki bodo zbrani pod naslovom: Pesmi o Ženi. Dvoje takih pesmi
imam že v koncepciji: 'Znamenje na nebu' in 'Demoni in Marija'«. V
zbrano delo so uvrščeni trije značilni primeri pesmi v prozi iz 20. let,
ki razodevajo podobnosti s Podbevškom: Moje
molitve, Pričakovanja in Triptih. Te pesmi ustrezajo minimalnim zahtevam
žanra: dolžina ena do dve strani, stavek brez verza in rime, ponavljanje
enega ali več vodilnih motivov, refreni, sintaktični paralelizmi, urejen
besedni red, refleksivna abstraktnost, odsotnost realne teme. Cikel Gledanja (1924), sestavljen iz 12 enot, deloma
pesmi v prozi in deloma ritmiziranih črtic, pa bo scela predstavljen med
Jarčevo kratko prozo.
Jarc je tudi prevajal tujo, predvsem francosko poezijo. V svoje pesniške
zbirke je uvrstil eno samo prevedeno pesem, Valéryjevo Narcis govori, v revijalnem tisku pa je najti več prepesnitev
iz francoske, flamske in nemške lirike (Maeterlinck, Novalis, Verlaine,
Albert-Birot, Wildgans, von der Voorde, van Hecke). Prevodi iz revij v
zbrano delo niso uvrščeni, so pa našle v njem prostor izvirne pesmi,
napisane na predelane motive tujih pesnikov, npr. Novalisa in
Verlaina.
Jarčeve objave otroške poezije so malo znane. Pesnik je začel pisati in
objavljati pesmi za otroke in mladino sredi 20. let, prvi dve pa je
objavil v reviji Mladi junak. V naslednjih letih
(1927, 1929) je objavljal otroške pesmi v Ženskem
svetu in Našem rodu, s presledkom pa
spet od leta 1933 naprej tudi v Žiki in Našem dnevu; zadnja je Ekina
tožba v Našem rodu iz leta 1940. Pesnik
teh pesmi ni nikdar zbral v samostojno zbirko, zato so jih pozneje
poznali le redki, nihče pa jih tudi ni uvrščal v antologije poezije za
otroke in mladino.
V obsežen izbor pesmi, dramskih prizorov in proze z naslovom Človek in noč je B. Štih leta 1960 uvrstil vrsto
pesmi iz vseh treh Jarčevih zbirk, Človek in noč,
Novembrske pesmi in Lirika. Jarčev prvenec je bil objavljen v celoti in v enakem
zaporedju pesmi. Prav tako tudi Novembrske pesmi.
Iz Lirike je bil spuščen samo Valéryjev prevod
Narcis govori. Urednik je na koncu temu
izboru z naslovom Pasijonke dodal še nekaj pesmi,
nastalih po letu 1940: V polju, Tercine o življenju in umetnosti, Molk,
Pasijonke, Pregnanec,
Elegija in O gozdovi
širni … Štih je v podobnem izboru, ki je z naslovom Vergerij izšel v zbirki Kondor leta 1983,
izpustil kar 18 pesmi iz prve antologije: Bele
roke, Pot skozi noč, Okamenelost, Jesen, Némost, Kadar nas kdo zapušča …, Delavci s kmetov, Osamelo
dekle, Hlapec Andrej, Pesem, In z vsakim letom …, Zamrznjeni ribnik, Zamaknjenje, Pomlad, Bela ura, Eros, Žena, Večni vrtnar. Ne prvi in ne drugi
Štihov izbor pa – razen Pasijonk – ne zajema
nobene pesmi, ki za Jarčevega življenja ni izšla knjižno, je bila torej
objavljena le revijalno.
Leta 1969 je izšlo Jarčevo izbrano delo (skupaj s pesmimi S. Kosovela),
pozneje ponatisnjeno še 1971, 1974 in 1977. Urednik F. Zadravec je vanj
poleg Vergerija uvrstil 25 značilnih pesmi: Skrivnostni romar, Pod
slapom, Jesen, In z
vsakim letom, Zamrznjeni ribnik, Sejalec v zimi, Bele roke,
Pot skozi noč, Pav v
mesečini, Ne morem roke ti več dati …,
Pesem, Molk, Bela ura, Vhod v Trento,
Zamaknjenje, V polju,
Plodovi v večeru, Večerna, Vrtiljak, Izgnanci, Pesem o družbi, Pokrajina, Hlapec Andrej,
Slovenska pesem, O
pesmi. Le tri pesmi v izboru so bile iz revijalnih objav.
Leta 1987 je Igor Gedrih v Sodobnosti (Med neobjavljenimi pesmimi Mirana Jarca, št. 3,
str. 323–31) objavil nekaj pesmi iz zapuščine v Novem mestu, ki naj bi
dopolnile »dosedanjo pesniško podobo Jarca«, saj »odkrivajo njegove
začetke, odkrivajo motivno doslej pri njem neznane refleksije, pa drugod
spet nekoliko bolj osebni svet« (323). Med pesmimi so Zima (1915), Nočni vihar (domnevno
1917), pesmi 9 in 10 iz cikla Menuett (1923), 3
štirivrstičnice iz Dolomitov (1927) in
ljubezenska Pesem je bila do Tebe most …
(1934).
Za tem natisom je, prav tako leta 1987, v Novem mestu izšla knjiga Poetika Mirana Jarca Bojane Stojanović. Poleg
uvodne študije avtorice predstavlja tudi krajši izbor iz Jarčeve
literature. Mnoge uvrščene pesmi so bile dotlej prvič objavljene;
avtorica jih je izbrala iz obsežne Jarčeve zapuščine v Knjižnici M.
Jarca v Novem mestu. »Malo pesniško antologijo« sestavljajo revijalno
objavljene pesmi oz. pesmi iz načrtovanih zbirk in pesmi iz rokopisov,
vsega skupaj 18 del. To so pesmi iz Skrivnostnega
romarja (Tujec, Pri
oknu, Moj nokturno); pesmi iz Dolomitov (4 pesmi in Tri
videnja III); pesmi iz Zlatega polja (I:
XI, XIII, XIX, XX, XXI; II: I); pesmi Na otoku,
Spominski sonet V, Dvogovor, Ko se ura ustavi. K
objavljeni poeziji pa je treba prišteti tudi dve pesmi v prozi, Pričakovanja in Triptih,
ki sta v bibliografijah vse do danes obveljali za »črtici«.
Zadnji nekoliko večji izbor iz Jarčeve lirike je izšel v zborniku V spomin Miranu Jarcu (Kočevje, 2002). V njem je
ponatisnjenih 12 pesmi iz Štihove antologije Človek in
noč (1960): Ne morem roke ti več dati …,
Delavci s kmetov, Idila, Slovenski soneti V, VI, Sonet obupa, Sejalec v
zimi, Slovenska pesem, Pasijonke, Pregnanec, Elegija in O gozdovi širni …
Za pesnikovega življenja so bile Jarčeve pesmi uvrščene v dve slovenski
antologiji. Prvič je leta 1927 F. Vodnik v Slovensko
religiozno liriko uvrstil pesmi Jesen in
Večerni pogovor; obe pesmi sta ostali tudi v
2. izdaji antologije (1980). Za njim je leta 1933 njegov brat A. Vodnik
v Slovensko sodobno liriko uvrstil 5 pesmi: Modre dalje, Pav v
mesečini, Ne morem roke ti več dati, Skrivnostni romar, Pod
slapom. A. Podbevšek je za svojo antologijo Slovenska lirika (1944) izbral pesmi Zamrznjeni ribnik in Pokrajina, vendar
ju je cenzura izločila.
Jarc je doživel prvo antologijsko uvrstitev po vojni leta 1951, ko sta F.
Kalan Kumbatovič in J. Vipotnik v knjigo Kri v
plamenih uvrstila tudi 4 njegove pesmi: Nemo
mesto, Sejalec v zimi, Sonet obupa in Elegijo; to
se je ponovilo v ponatisu zbirke 1961. Leto zatem, 1952, je J. Glazer v
antologijo ljubezenskih pesmi Jaz in ti uvrstil
tudi Jarčevo Pesem. Če spregledamo pesem Modre dalje, ki jo je S. Trdina »kot značilno
ekspresionistično pesem« uvrstila v učbenik Besedna
umetnost leta 1958, je naslednji pesniški Jarc izšel 1959, ko
je F. Bohanec v svoj Izbor slovenske socialne poezije
med obema vojnama uvrstil tudi pesmi Sin
in Hlapec Andrej. V Liriki
upora iz leta 1961, ki jo je uredil M. Mejak, najdemo Jarčeve
pesmi Pasijonka, Elegija
in Pregnanec; iste pesmi so tudi v 2. izdaji te
antologije leta 1981. Istega leta (1961) je zbirko pesmi padlih
partizanov z naslovom Iz krvi rdeče pripravil
tudi T. Pavček, ki je zanjo izbral kar 11 Jarčevih pesmi: Človek in noč, Modre
dalje, Hlapec Andrej, Sin, Sonet, Sonet
obupa, Idila, Kadar
nas kdo zapušča …, Sejalec v zimi in Elegija.
F. Zadravec je v izbor iz slovenske futuristične in ekspresionistične
lirike Pot skozi noč (1966) uvrstil 10 pesmi: Godba na potapljajoči se ladji II, Modre dalje, Pod slapom,
Človek in noč, Jesen,
Okameneli molk, Pot skozi
noč, Serenada, Okamenelost in Nemo mesto. V
»antologiji slovenske poezije odpora« Na partizanski
straži C. Zagorskega iz leta 1969 najdemo Slovensko pesem, Sejalca v zimi in Elegijo. V antologiji Iz roda v
rod duh išče pot J. Menarta (1969) je Jarc zastopan s pesmimi
Pav v mesečini, Vrtiljak, Tri breze, Sejalec v zimi in Zamrznjeni ribnik, pa
še s Pasijonko. »Velika antologija slovenske
poezije« Živi Orfej (CZ, 1970, ur. J. Kastelic,
D. Šega in C. Vipotnik) vsebuje 5 Jarčevih pesmi: Modre dalje, Nemo mesto, Sonet konca, Sejalec v
zimi, Elegija. V Pesmi
partizanov je F. Bohanec leta 1971 uvrstil tudi Elegijo, Pasijonko in Pregnanca. V antologiji pesmi o slovenskem kmetu
in zemlji Zemlja hrani korenine (1973, ur. B.
Grabeljšek) najdemo Jarčevi pesmi Plodovi v
večeru in Hlapec Andrej. V drobnem
cvetoberu svetovne angažirane poezije Volja do
pesmi, ki ga je 1978 pripravil A. Berger, se je znašla tudi
Jarčeva pesem O gozdovi širni … Ker je bil Miran
Jarc rojen Belokranjec, je J. Menart v Pesmi dolenjske
dežele (1984) uvrstil tudi pesmi Bela
krajina, Plodovi v večeru in Pasijonka. V antologiji slovenske pokrajinske in
domovinske pesmi Sveta si, zemlja (1988, ur. F.
Zadravec) je Jarc spet zastopan z več pesmimi: Nemo
mesto, Vhod v Trento, Slovenska pesem, Slovenski soneti V,
VI, O gozdovi širni.
D. Bajt je v Sončnice poldneva (1993) uvrstil
Jarčeve pesmi Pod slapom, Godba
na potapljajoči se ladji, Plodovi v
večeru, Némost in Pomlad. B. Paternu je za Slovensko pesništvo
upora 1941–45 (2. knjiga, 1995) izbral Jarčeve pesmi Gozdovi širni, Elegija,
Mi smo otroci smrti. Kadar
nas kdo zapušča je našla prostor tudi v drobni knjižici Slovenski pesniki o minljivosti (1999). F.
Pibernik je v Slovensko duhovno pesem (2001)
uvrstil 4 pesmi: Skrivnostni romar, Človek in noč, Jesen, Pesnik. D. Poniž je za antologijo prve polovice
20. stoletja (Beseda se vzdiguje v dim, 2002)
izbral le Pava v mesečini, B. A. Novak pa v
reprezentativni izbor svetovnega soneta (2004) Jarčevega Pesnika. Ur. T. Pavček je v 101
slovensko pesem (2004) uvrstil Sejalca v
zimi. P. Kolšek je za Nevihto sladkih
rož (2006) izbral pesmi Pod slapom, Modre dalje, Pot skozi noč
in Sejalec v zimi. V antologiji slovenske
domovinske pesmi Kje, domovina, si (2009, ur. F.
Pibernik) sta predstavljena dva Jarčeva pesemska cikla: Godba na potapljajoči se ladji (I, V) in Slovenski soneti (V, VI).
Jarčeve pesmi so doslej izšle tudi v mnogih tujih antologijah slovenske
poezije. Že leta 1927 sta se pesmi Vrtiljak in
Samoten v prevodu Josefa Kalmerja znašli v
nemški antologiji Europäische Lyrik der Gegenwart 1900
bis 1925 (Dunaj). Pesmi Mirana Jarca je prevajal tudi Anton
Debeljak, ki je za francosko antologijo M. Ibrovca Anthologie de la Poésie Yougoslaves des XIXe et XXe siècle (Pariz, 1935), prevedel pesem Tri breze, njegov prevod Jeseni pa je izšel tudi v francosko pisanem literarnem
pregledu La poésie Yougoslave contemporaine
(Beograd, 1937). Med prvimi tujimi prevajalci Jarca je bil tudi
Italijan Luigi Salvini, ki je za antologijo Liriche
slovene moderne (Ljubljana-Napoli 1938) prevedel pesem Ne morem roke ti več dati; Jarc se je nekaj let
zatem z isto pesmijo pojavil še v dveh italijanskih antologijah:
Urbanijevi Picolo mondo sloveno (1941) in
Salvinijevi Sempreverde e rosmarino (Rim, 1951).
Leta 1940 je K. Bednář v antologijo slovenske poezije Hvězdy nad Triglavem (Praga) uvrstil pesmi Kadar nas kdo zapušča in Hlapec Andrej.
Tega leta je Jarc našel prostor v še eni češki antologiji (Vesele velikonoce, Moravska Ostrava, 1940), kjer
ga je prevedel Vojtěch Měrka.
Po drugi vojni je med prvimi Jarca prevajal Bolgar Dmitar Panteleev: za
obsežno antologijo Jugoslovanski poeti (Sofija,
1946) je prepesnil Pokrajino in Sina. Kmalu zatem je Jarca predstavil hrvaškim bralcem
Slovenec B. Žganjer v Izboru iz slovenske lirike
(Zagreb, 1953), za katerega je sam prevedel sedmo pesem Slovenskih sonetov; ta je izšla pozneje še
dvakrat (Prepjevi iz slovenske poezije, 1962,
1966). Bolj oddaljenim tujim (angleškim) bralcem pa je Jarca predstavil
A. Slodnjak v antologiji The Parnassus of a Small
Nation (London, 1957, 1965) z dvema pesmima: Pesem in Nokturno. Poljaki so pesem
Mirana Jarca prvič spoznali v antologiji Liryka
jugosłowiańska (Varšava, 1960, pesem Molk v prevodu Juliana Przybośa). Alfred Buttlar-Moscon je za
nemško antologijo Die Stimme des
Menschen (München, 1961) prevedel 2 pesmi: Pesem in Elegijo. Leta
1962 je M. Alyn v svoji Anthologie de la poésie
slovène (Pariz) objavil dve pesmi M. Jarca (Modre
dalje, Sejalec v zimi) v
prevodu V. Jesenika; Jesenik je tudi za drugo Alynovo antologijo (La poésie slovène contemporaine, 1971) prevedel 3
Jarčeve pesmi: Godba na potapljajoči se ladji V,
Vrtiljak, Sejalec v
zimi. Leto za Francozi je István Simon za madžarsko antologijo
Jugoszláv költők antológiája (Budimpešta,
1963) prevedel pesmi Sejalec v zimi in Elegija. Elegija v prevodu
Davida Samojlova in Pregnanec v prevodu Alekseja
Surkova sta izšli v ruski antologiji Na
marše (Moskva, 1969). Leta 1972 so bile v Slovenački poeziji (ur. B. Paternu, B. Spasov)
objavljene tri pesmi Mirana Jarca, ki jih je v makedonščino prevedel
Vlada Urošević: Trhlo drevo, Godba na potapljajoči se ladji in Sonet
obupa. Istega leta je Jarčevo poezijo uvrstil v grško Anthologio singhronon slovenon piiton tudi
prevajalec Marijan Tavčar. V madžarski antologiji A
Szlovén irodalom kistükre (Budimpešta, 1973) sta pesmi Na dnu in Pesem o družbi
prevedli Zsuzsa Rab in Magda Székely. Leta 1973 je izšla tudi Antologia poezji słoweńskiej v Wroclawu; tri
Jarčeve pesmi v njej (Molk, Sejalec v zimi, Elegija) so prevedli
Julian Przyboś, Igor Sikirycki in Marian Piechal. C. Zlobec je v Antologijo
slovenske poezije (Zagreb, 1974, 1981, 1993)
izbral 3 Jarčeve pesmi v prevodu Vesne Parun: Pav v
mesečini, Slovenska pesem in Sejalec v zimi. Antologija Poezija Jugoslavii v perevodah russkih poetov (Moskva, 1976)
je natisnila Sonet obupa v prepesnitvi Davida
Samojlova. A. Romanenko je v antologijo Poezija
Slovenii XX vek (Moskva, 1989) uvrstil pesmi Pav v mesečini, Tri breze, Sejalec v zimi, Pregnanec
in Sonet obupa, prav tako v prevodu D.
Samojlova.
Miran Jarc je bil s svojo poezijo zastopan tudi v srednješolskih berilih
vse od leta 1930 dalje. Do leta 2010 je doživel 23 uvrstitev v berila,
kar pomeni po statistiki Z. Božiča (Slovenska
literatura v šoli in Prešeren, 2010) natanko 55 % vseh možnih
uvrstitev v obdobju 1850–2010. Prvi ga je uvrstil v srednješolsko berilo
leta 1930, torej le tri leta po izidu pesniškega prvenca, I. Grafenauer
(enako v ponovnem natisu 1942); sledile so uvrstitve v berila
A. Gasparija (1940), A. Bajca (1945), A. Budala (1946), M. Boršnik
(1947, 1949), B. Merharja (1951), M. Jamar (1956), J. Kosa (1965, 1990,
1994, 2003), F. Bohanca (1975, 1980), P. Zablatnika (1976), V. Gregorač
(1979), B. Pertot (1980), L. Bratuž (1982, 1994), S. Faturja (1984), A.
Ceferin (1984) in B. Krakar (2003). Največ pesmi (8) mu je v svojem
berilu iz leta 1965 namenil Janko Kos.
Z literarnozgodovinskega stališča je med prvimi pisala o Jarcu Marja
Boršnik leta 1948 v svojem Pregledu slovenskega
slovstva. Pesnika je razglasila za predstavnika
»individualistične skeptične skupine« slovenskega ekspresionizma;
označila ga je za »izrazito miseln, abstrakten tip, ki se pa zadnja leta
pred drugo svetovno vojno vse bolj osvobaja razumsko skonstruirane
kozmičnosti in hladne vizionarnosti ter se pričenja poglabljati v
stvarno življenje, med drugim tudi v perečo narodnostno in socialno
problematiko proletariata in propadajoče buržoazije« (88). V poznejšem
natisu Pregleda slovenskega slovstva (Študije
in fragmenti, 1962) je Boršnikova poglede na
Jarca razširila in konkretizirala po razvojnih pesniških stopnjah.
»Naslov prve zbirke 'Človek in noč' simbolno izraža njegovo celotno
takratno razpoloženje. Čuti se vtkanega v vesoljstvo, ki ga intenzivno
doživlja v prostranstvu, samoti, brezčasju, tajinstvenosti, molku in
grozi noči; tu išče utehe za svoje neutešljivo koprnenje.« (270) V Novembrskih pesmih se položaj spremeni: »Pesnik,
ki je doslej grebel samo po sebi in vesolju, se uravnoveša v sodobni čas
in družbo, osvobaja se vizionarnosti in približuje poduhovljeni
predmetnosti. /…/ V skladu s tem se tudi njegov dotlej prosojno
abstraktni glagolniški izraz preoblikuje do stvarnejše jasnosti.« (270)
Zadnje obdobje zaznamuje zbirka Lirika: »V
zaključni fazi se v novi zbirki /…/ razvije do virtuoznosti. V brezupu
svetovnega dogajanja najde svojo novo podobo, ki je bolj asketska,
miselna, manj sočna, elementarna. Ob slutnjah bodočih grozot obračunava
z narodom, s človeštvom in z lastno preteklostjo …« (270)
Stanko Janež je bil, kar se tiče Jarca, v Pregledu
zgodovine jugoslovanskih književnosti I (Slovenska književnost, 1953) kratek: »V ekspresionističnem
slogu /je/ izpovedoval osebna doživljanja, iskanje človečanstva in nemoč
človeka v boju s kozmičnimi silami.« (427) V Zgodovini
slovenske književnosti (1957) je uvrstil Jarca med avtorje
poezije, v kateri »se prepletajo romantika in ostra misel, trenutni
vtisi in nejasni prividi, mistika in stvarnost, zanesena gostobesednost
in pristna lirika« (525); pozneje, v Pregledu
slovenske književnosti (1971, z M. Ravbarjem), je Jarca –
skorajda identično kot nekaj let poprej – označil za pesnika, ki je »v
ekspresionističnem slogu izpovedal osebna doživetja, iskanje
človečanstva in nemoč človeka do skrivnostnih kozmičnih sil«, zato ga je
prištel v »kozmični ekspresionizem« (304); Jarc mu je ostajal pesnik, ki
išče »izhod iz potapljajoče se civilizacije«, za katerega je bila Evropa
»besen, omamen vrtiljak, človek pa stroj« (305).
Franček Bohanec je v Slovenski besedni umetnosti
(1967) Jarcu priznal, da je pisal tako ekspresionistično kot socialno in
nacionalno poezijo; po njegovem je pesnik »prepričan, da je zlo v
človeku pognalo korenine zaradi tega, ker se je človek iztrgal iz reda
vesolja in si kot edina stvar te zemlje začrtava svoj ris /…/ Človek, ki
je izmučen zaradi hrepenenja, da bi se zlil z vesoljno večnostjo, trpi,
ker je kakor drevo, ki vanj vetrovi bijejo /…/ Meče se kot riba v
vesolje, da bi srknil sonce in zrak, a se spet hlastno vrže nazaj. Rad
bi v sinjine, a joka na zemlji – romar, jetnik vekovečni, zrno v mrtvem
času /…/ posejano v ledenem svetu.« (96) V poznejši ustvarjalni dobi se
pesnik »čuti izroda, ker je iz sebe izruval vsiljene zablode, in išče
novo vero v katakombah revežev /…/ A ta vera v novi drugačni red je le
nekaj, kar naj izžene kot hudiča iz človeka, da se bo spet ponižno
sklanjal pod jarmom /…/ Povsod je gluhota – gluhota vesoljnega
prostora.« (96)
Anton Slodnjak je v Slovenskem slovstvu (1968,
srbski prevod Istorija slovenačke književnosti,
1972) Mirana Jarca povezal najprej z moderno oz. simbolizmom: »sam
je hotel organsko nadaljevati simbolistično poezijo« (380), saj je
uporabljal »ritme in metafore Župančičeve zbirke V
zarje Vidove in Lovrenčičeve Devete
dežele« (380). A kmalu je našel svojo lastno izvirno poetiko:
»ekspresionistične podobe romanja in iskanja, a tudi tragične osamelosti
/…/ negotovosti, okamenelosti in hrepenenja po zopetnem zlitju z
vesoljem in neskončnostjo« (prav tam). V zbirki Človek
in noč je za Slodnjaka od 26 pesmi »kakih deset res dobrih
pesmi« (380); Novembrske pesmi sestavljajo
izpovedne pesmi in »socialne pesnitve« (381); v Liriki pa je pesnik »poskušal izražati sebe in čas skoraj
izključno s tipično slovenskimi temami« (381). Slodnjak se je vrnil k
Jarčevemu delu še enkrat, v Obrazih in delih
slovenskega slovstva (1975), ko je najprej naštel nekaj
svetovnih in slovenskih pesniških imen, ki so imela vpliv na Jarčevo
poezijo: Novalis, Verlaine, Kette, Župančič, Lovrenčič, Podbevšek. V
zbirki Človek in noč »poleg izpovednih dvo- in
štirikitičnih rimanih pesmi naraščajo v svobodnih verzih opisane vizije,
izjave in sporočila« (363); v Novembrskih pesmih
najdemo »akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o
njem« (365) ter »z obtožujočim realizmom orisane kraje in ljudi med
Ljubljano in svojim podeželskim bivališčem« (365); v Liriki pa je pesnik »povsem opustil svobodni verz in
vizionarno metaforiko« (366).
V VI. knjigi Zgodovine slovenskega slovstva (V ekspresionizem in novi realizem, 1969) je Lino
Legiša razglasil Jarca za »najbolj značilnega predstavnika« (215)
ekspresionizma, ki je bil pod vplivom Podbevška, Antona Vodnika in
Župančiča. Pesnik naj bi »povzemal po Župančiču, ohranjal njegovo skrb
za oblikovno ubranost, ljubezen za zlito soglasje v občutju narave in za
misel« (216). Odlikoval ga je »krik po rešitvi v strašnem vesolju«,
»abstraktno, pogosto neologistično izražanje«, »beseda in podoba, zajeta
z ekspresionistično dinamičnostjo, naravnano v brezbrežne skrivnosti«
(vse 216). Bil je izviren pesnik, saj si ni »pomagal s prevzetimi načini
ali pa z estetsko nepristnim gradivom, iz katerega večkrat gledajo
literarnost, razum, ideje, načela, moralna volja« (217). V drugem
obdobju, ko je pesnik nehal sodelovati z Domom in
svetom in ko so nastale Novembrske
pesmi, je bilo zanj značilno »zamaknjeno gledanje stvari, ubranost
z večnostjo« (357), kar je Legiša pripisoval tudi vplivu A. Vodnika,
Gradnika, Kocbeka, Seliškarja in Klopčiča; v času nastanka Lirike (1940) pa so bila zanj bistvena
»premišljevanja o človekovi samotnosti, slovesu od sveta in kdaj tudi
umirjena vdanost v red stvarstva«, pa tudi »skrb za ogroženo usodo
slovenstva« (357).
O slovenskem ekspresionizmu, posebej tudi o poeziji Mirana Jarca, je
doslej največ pisal literarni zgodovinar Franc Zadravec. Zlasti v 7.
knjigi Zgodovine slovenskega slovstva (1972) je
označil njegovo celotno pesniško delo, posebej pa Jarčev verz. Jarčeva
poezija po Zadravcu »izpoveduje pesnikovo ljubezensko in družbeno
odtujenost, spor med čustvom in razumom ter vesoljsko tesnobo in
radoživost« (37). »Iskanje smisla, občutje groze sta Jarčevo gnostično
pesem razmelodizirali, zapolnili z rezkimi premori, z ostrimi poudarki«
(38). Predvsem v prvi, izrazito ekspresionistični zbirki, je verz
»zasopel, nasekan in le včasih /…/ se ritmične enote le počasi,
utrujajoče pomikajo naprej«; značilne zanj so »hipotaktične zveze,
logični stavki in ki-jevska podredja«, »prefiksacija in sufiksacija
besed« (npr. dodajanje prefiksov vse-, pra-, brez-), ki vodita v
»razsnovljanje« (pojmovnost, abstraktnost izražanja), »abstrakta v
množini«, »esteticistična metafora« (vse 38). V drugi zbirki se dogodi
»popoln prelom s subjektivistično liriko« (39), saj pesnik v njej
»realistično slika socialne motive« (39); v tretji zbirki pa je Jarc –
kot meni Zadravec – »izvir narodnega vitalizma zaslutil na kmetih, mesto
pa označil za žarišče obupa, razkroja, sovraštva« (40–41), obenem pa
»ekonomiziral izraz in obliko lirskega motiva« (41). Podobne, v različne
smeri razdelane ugotovitve je Zadravec ponavljal tudi v naslednjih
literarnozgodovinskih pregledih slovenske književnosti. V Slovenski besedni umetnosti v prvi polovici 20.
stoletja (1974) je izpostavil zgodnjo »skrajno disonantno
pesem, polno podob o človekovi bivanjski usodnosti v globoki 'noči'«,
motiv »osamljenega, vesoljskega 'skitalca' in 'bolečinarja razuma'«,
prikaz družbe kot »zmedenega vrtiljaka« ter »'krik' in grozo kot
najvišjo obliko razglasja in katastrofe« (165); v poznejši liriki pa je
pesnik opustil »pojmovno abstraktnost« (165), »discipliniral tudi obliko
in stilizme, postal skopobeseden« (166), »od nabrekle, razglašene,
viharne besedne slike« se je obrnil »v asketsko izbrano besedo in
sliko«, »skorajda v preprostost verza ljudske pesmi« (166). V Slovenski književnosti II (1999) je Zadravec kot
eminentno ekspresionistično značilnost Jarčeve besede podčrtal zlasti
»motiv katastrofične odtujenosti in vesoljne osamljenosti« (178), ki se
upesnjuje v metafori drevesa kot »simbola za človekovo brezupno
izgubljenost v vesolju« (178) ali za »negibnost, nemočno priklenjenost v
čas in prostor« (178), npr. v pesmih Modre dalje
ali Trhlo drevo. »V prvi /zbirki/ je lirski
subjekt ljubezensko in družbeno odtujen, doživlja notranji spor med
čustvom in razumom pa tudi občutek vesoljne tesnobe« (231); doživlja
»bivanjsko bolečino«, je »obsojen na osamljenost/odtujenost«, postaja
»družbeni in vesoljski pesimist« (vse prav tam). Za zbirko je značilno
abstraktno besedje, nedoločni števnik vse, glagolniki v 2. sklonu
množine. V Novembrskih pesmih postaneta »narava
in človek … ubrana, krotka« (232), pojavi se motiv »'pramatere' narave«
(232), prevlada socialna motivika, lirski subjekt je delavec in kmet. V
Liriki pa vzniknejo »slovenska nacionalna
problematika« (232) in eksistencialni motivi, obudi se vitalizem naroda,
ki ga zastopajo kmetje, mesto je »žarišče obupa, razkroja, sovraštva«
(232); oblikovno je Jarc v njej »ekonomiziral izraz« (232), tj. zgostil
izražanje brez metafor, ter uporabil »melodiozni in rimani verz« (233),
predvsem sonet. Zadravec je ta osnovna spoznanja o Jarčevi poeziji še
enkrat konkretiziral v knjigi Sto slovenskih
pesnikov (2004, z I. Grdino), ko je na dveh straneh strnil
svoje ugotovitve. Pesnik upesnjuje »grozo osamljenosti sredi družbe in
vesolja« (120); »čustveno in duhovno dramo ponazarja Jarc s samotnim
drevesom, z oceanom in s potapljajočo se ladjo« (120); »žensko doživlja
kot bolj snovno naravnano – zato pa mora mož 'razdvajati temo' in iskati
človekov bivanjski smisel« (120). V zreli dobi lirski subjekt »sam sicer
še ostaja romar, vendar pa popotuje v ubranem večnem času« (120);
»katastrofična zavest je naredila prostor apolinični volji, ki hoče
prisluškovati človeku otroku« (121); »noč in kaos sta se umaknila
'pramateri' naravi, zemlji in združevalnim močem« (121). Pesnik goji
»elegično misel o krivični socialni usodi«, zato »veruje v etično
očiščenje človeka in v družbeno pravičnost« (oboje 121); prav zato v
zadnji dobi ustvarjanja lahko tematizira »slovensko nacionalno usodo in
zgodovinsko nevarni trenutek«, čeprav razume narodno usodo še »kot
bivanje preplašenih in molčečih otrok« (121).
Tudi Janko Kos je v svojem Pregledu slovenskega
slovstva (1974, 2002) namenil nekaj prostora Miranu Jarcu.
Medtem ko je bil v prvi izdaji še precej skromen, saj je ob Novembrskih pesmih zapisal, da je za zbirko
»pogosta mistično metafizična tematika, vanjo prodirajo odsevi bolj
stvarnega, vsakdanjega sveta« (310), za Liriko pa
naj bi bila značilna »aktualna tema slovenstva« (prav tam), je v
poznejših izdajah ugotovitve o Jarcu razširil. V 14. izdaji je že
zapisal, da je za pesnika značilen »ekspresionistični panteizem« (301)
in deloma »ekspresionistična religioznost« (302), »ekspresionistični
nemir, tesnoba in metafizične vizije« (302); naštel je nekatere
tematsko-motivne prvine njegove lirike: groza, nemoč, tesnoba, krik,
katastrofa človeštva, človekova tragedija, spor med naravo in
civilizacijo, zlasti pa »strah pred njihovo /vesoljskih sil/
ogromnostjo, ki človeka ogroža«. (302) V prvi zbirki je zaznaval zlasti
abstraktne metafore, paralelizem členov, prosti verz brez rim, množico
abstraktnih samostalnikov in glagolnikov (v pesmih Modre dalje, Vrtiljak, Godba na potapljajoči se ladji, Jesen). Po letu 1930 je Jarc – po Kosu – prestopil v novo
stvarnost, v njegovi poeziji so se pojavili družbeni motivi socialnega
realizma in metafizične teme katoliških pesnikov (pesmi Večerna, Kadar nas kdo
zapušča, Pesem o družbi); v zadnji
zbirki Lirika pa se je vrnil k tradiciji »med
slovensko moderno in ekspresionizmom« (302), saj je obnovljeni sonet
pomenil vrnitev h Gradniku (Slovenski soneti).
Kos je podobne ideje in konkretne analize Jarčevih pesmi objavljal tudi
v svojih srednješolskih učbenikih (Književnost
1996, Svet književnosti 3, 2002). V Primerjalni zgodovini slovenske literature (1987,
2001) pa je Jarčevo poezijo povezal z dotlej zabeleženimi svetovnimi
vzori, ki so morda vplivali nanjo: »Iz pesniških tekstov je mogoče
razbrati različne evropske zglede, med njimi zlasti iz Maeterlincka,
Rilkeja in Whitmana, morda iz Marinettija.« (295) »Njegova prva zbirka
/…/ je na zunaj v znamenju izrazitega ekspresionističnega sloga in
ponekod tudi ideologije, ki naj bi veljala za tipično ekspresionistično,
tj. z idejami o krivdi sodobnega človeka meščanske civilizacije, o
katastrofi, ki ga čaka, o možnosti novega človeka. /…/ Natančnejši
pregled odkrije v zbirki posamezne dekadenčne sestavine /…/ sicer pa se
v osrednjih pesmih /…/ uveljavlja izrazit simbolizem.« (295–96) »Vendar
na splošno v Jarčevi mladostni poeziji prevladuje negativna teologija
Maeterlinckovega panteizma, po kateri je svet poln človeku sovražnih ali
nevarnih sil, ki čakajo nanj in jim je nemočno izročen. Tej metafiziki
se priključuje časovna tema katastrofe, kot jo je poznala zlasti nemška
poezija tik pred prvo svetovno vojno; vendar se pri Jarcu omejuje na
abstraktnejšo vlogo, postavljeno pred ozadje simbolistično predstavljene
metafizike, spričo katere je človek pasivno bitje, podvrženo neznani
transcendenci, ki se ne meni za njegovo nemoč, sprevrženost ali
odtujenost.« (296) »Tudi v drugi Jarčevi zbirki /…/ je še zmeraj nekaj
sledov Maeterlinckove metafizike, vendar stopa obnjo že tudi močnejši
vpliv Rilkejeve poezije /…/ Ta sicer v zbirki ni več prevladujoča niti
enotna, saj v 'krajinskih' impresijah prevladuje Traklov zgled s svojo
posebno zmesjo simbolizma in dekadence /…/ V Jarčev simbolizem prodira z
druge strani vpliv t. i. nove stvarnosti /…/ ki bi jo morali imeti za
posebno različico obnovljene postromantike v obdobju socialnega realizma
/…/ Jarčev simbolizem skoraj docela izgine v zbirki Lirika (1940), kjer se po Gradnikovem zgledu vrne h 'klasično'
pojmovani postromantiki iz obdobja moderne.« (296)
V pregledih slovenske literature za tuji in jugoslovanski prostor Miran
Jarc prav tako ni ostal spregledan. Anton Slodnjak je leta 1958 v
Berlinu natisnil svojo Geschichte der slowenischen
Literatur, kjer je nekaj stavkov namenil tudi Jarcu, zlasti
njegovemu prvencu: »Vojne na fronti ni poznal iz svoje izkušnje, vendar
so ga njene posledice hudo pretresle, zato je iskal izhod v prikazovanju
svoje odtujenosti od sveta, svojega nemirnega romarstva v zemeljske in
kozmične sfere, ki se jih ni dotaknila človeška sebičnost.« (333–34)
Menil je, da njegova poezija »v ritmičnem in metaforičnem pogledu izhaja
iz poznejših Župančičevih pesmi« (334). Bruno Meriggi je v Storii della letteratura Slovena (Milano, 1961)
Jarcu namenil nekaj sila kratkih oznak: Jarc »je sprva verjel, da se
lahko pričakujejo rešitve iz vesoljskih prostorov, slutenih v zbirki Človek in noč /…/ strahoma je opozoril na
približevanje novega vrtinca, ki ga je napovedovala nestabilnost časov
/…/ V Liriki, 1940, se je z možato
pripravljenostjo pripravljal na novo preskušnjo …« (349–50)
Precej let pozneje je Jože Pogačnik v Slovenački
književnosti (Novi Sad, 1987) zapisal, da je Jarčeva
»intelektualistična lirika prav tako našla področje fantastike,
kozmičnih prostorij, vrtoglavih slutenj, domislic, prividov« (172),
pozneje pa so »kozmična iskanja prepustila mesto pesnikovemu lastnemu
nemiru, kaosu in tragiki« (173). V pregledu slovenske književnosti 20.
stoletja (Twentieth Century Slovene Literature,
Ljubljana, 1989) je zatrdil, da je »Jarc prodrl na različne ravni in se
gibal v različnih področjih (fantastika, kozmos, občutja, prividi in
podobno), navdih pa ga je vodil h končni resnici sveta in stvarnosti
(čiste podobe v njegovih pesmih so podobe romarja, prvobitnega gozda,
vzpenjanja na vrh gore itd.). Kmalu se je sprijaznil z relativnostjo
udejanjenj in pokazala se je preveč šibka energija, od tod skepticizem
in dialektična negacija, ki je nemudoma zaustavila vsako pozitivno
pobudo.« (49) V Slovenski književnosti (Zagreb,
1991, z I. Cesarjem) pa je Pogačnik o zgodnjem Jarcu menil, da »njegovo
vizionarstvo v liriki vse bolj označuje subjektivni zanos in značaj
agonije … Stil in metaforika te poezije sta abstraktna. Verz je prost,
večinoma brez rime, pesem prehaja malone v prozo« (149). Za poznejšo
liriko je zatrdil, da »združuje metafizične teme katoliških pesnikov in
družbene motive socialnega realizma« (149), pri čemer se nazadnje zelo
približa literarnemu ustvarjanju »med moderno in ekspresionizmom« (prav
tam). Nekaj več prostora je Jarcu namenila Marija Mitrović v Pregledu slovenačke književnosti (Sremski
Karlovci-Novi Sad, 1995, nemški prevod Celovec, 2001). Jarčeve zgodnje
pesmi je označila za »pesmi, ki pomenijo radikalen zasuk glede na
tedanjo tradicionalno, pa tudi glede na moderno impresionistično in
simbolistično poezijo« (282). Za temeljni položaj lirskega subjekta je
razglasila »osamljenost« (283), sicer pa se je malce dlje pomudila le
pri pesnikovem slogu in verzu, ki ju zaznamuje »izjemno veliko število
abstraktnih samostalnikov /…/ cele metafore, podobe in simboli so
abstraktni. Verz je svoboden, navadno dolg, poln vzklikov in krikov,
človekova osamljenost in brezuspešnost tako dobivata razsežnosti
kozmične apokaliptičnosti.« (283) Poznejšo Jarčevo poezijo po
Mitrovićevi zaznamuje »miselna in stilna preorientacija«: »namesto
apokaliptičnih vizij in abstraktnih ekstaz pesnik poje o problemih, ki
jih lahko izrazijo čisto preproste človeške besede«, predvsem o
»socialnih in nacionalnih problemih« (vse 283). Kljub temu lirski liki,
pretežno proletarci, ostajajo »nekako mistični, celo biblijski, mračni
in skrivnostni« (283). Mitrovićeva poudarja zlasti vpliv Kocbeka in
Voduška na Jarčevo poezijo 30. let.
Precej površinske, površne in eklektične ocene o Jarčevi liriki so
izražali pisci skrajšanih šolskih pregledov slovenske književnosti.
Andrijan Lah je v Pregledu književnosti V: Slovenska
književnost 20. stoletja (1996) potrdil mladega Jarca za
»izrazitega ekspresionista« (24), ki je »sugestivno izpovedal
izgubljenost in tesnobo človeka v brezupni kozmični (duhovni) noči (t.
i. kozmični ekspresionizem)« (prav tam). V 30. letih pa je sledil stilni
obrat »iz subjektivnih težav in osamljenosti /…/ k socialni in
nacionalni skupnosti«, pesnik pa se je »stilno premaknil k novi
stvarnosti oz. novemu realizmu«; »obrat je razviden tematsko, oblikovno
in idejno« (24). Jure Šink je v Pregledu slovenske
književnosti (2006) omenil zgolj dejstvo, da sta bila za Jarca
značilna »simbolizem in abstraktni ekspresionizem« (34). Tudi v
poljudnih prikazih slovenske književnosti je Jarc prikazan skrajno
shematično in površinsko. V Leksikonu domačih in tujih
književnikov Jožeta Lipnika (1995) prav tako najdemo peščico
splošnih in že znanih oznak: razvijal se je »od tipičnega ekspresionista
proti novi stvarnosti«, prva Jarčeva zbirka je »tipično
ekspresionistična«, druga sodi v »novo stvarnost«, tretja pa goji
»slovensko tradicionalno izpovedno pesem« (vse 31). V priročniku Sto slovenskih pripovednikov Helge Glušič (1996)
pa je Jarc povzet v bistvenih biografsko-literarnozgodovinskih dejstvih,
kot »človek z občutkom iztrganosti iz sveta, z blodnjami in iskanjem
življenjskega smisla« (79); v poeziji je izoblikoval »ideje mračnih
vizij, kozmične razsežnosti človeške samote, čustvene nezadoščenosti ter
ob tem strastno iskanje osvobajajočega bistva človečnosti« (78).
Številni albumi slovenske književnosti, namenjeni šolski rabi, so Jarca bodisi izpuščali bodisi predstavljali površno, z osnovnimi bio- in bibliografskimi podatki.
Dosti dlje od biografskih dejstev in pavšalnih oznak niso šli niti
avtorji gesel v literarnih leksikonih in enciklopedijah, ki so se sicer
morali prilagajati značilnemu leksikografskemu slogu pisanja. V
leksikonu Slovenska književnost (1982, 1996) je
Tone Peršak označil Jarca kot »občutljivo osebnost, dovzetno za vplive«:
»v začetku izrazito ekspr. usmerjen, motivno razglabljal o kozmičnih
vpr., izpovedoval čl. nemoč in tesnobo ob soočanju s skrivnostmi
sovražnega kozmosa (zb. Človek in noč), ob
katastrofi, ki čaka človeštvo (cikel Godba na
potapljajoči se ladji); tudi ljubezen doživljal kot grozo in le
deloma kot možnost odrešitve, se spopadal z vpr. človekove (revol.)
opredelitve. Umetnost mu pomenila skoraj relig. iskanje resnice in
lepote v 'globinah duše', nasprotoval intelektualnemu iskanju in
podrejanju umetnosti ideologijam. Tudi slog ekspr., verz zasopel in
nalomljen, večidel brez rim, skoraj razvezan v prozo; ritm. podobo mu
daje pogosta raba vzporednih členov; metaforika abstraktna.« (1996: 158)
»V 30. letih se postopoma usmeril v novo stvarnost (zb. Novembrske pesmi), pesnil o tostranskih
vprašanjih, predvsem socialnih (Pesem o družbi),
a brez večje ostrine. Temu prilagodil tudi obliko, slog postal
konkretnejši, verz spevnejši, čeprav ohranil še veliko ekspr. prvin.
Pozneje (zb. Lirika) se vrnil k izhodiščem
književnosti med moderno in ekspr., se oprijel trad. oblik, tudi soneta
(cikel Slovenski soneti).« (prav tam)
Geslo o Jarcu za nacionalno Enciklopedijo
Slovenije (4. zv., Hac–Kare, 1990) je napisal Igor Gedrih.
»Prvo pesem je objavil 1918 v Ljubljanskem zvonu, nato je sodeloval v
številnih revijah, največ v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu.
Ekspresionistično zbirko Skrivnostni romar je
imel pripravljeno že 1920, v spremenjeni in dopolnjeni obliki je izšla
1927 v samozaložbi z naslovom Človek in noč.
Zbirka velja za eno glavnih del slov. ekspresionistične poezije. V njej
razglablja o povezovanju človeka, zemlje in vesolja, izpoveduje kozmično
grozo in bojazen pred katastrofo, občuti lastno nemoč in hrepeni po
rešitvi. Tudi v pesmih v prozi (Bog in
pustolovec, Slovenski narod, 1922; Pierrot in
smrt, prav tam, 1924) govori o razklanosti človeka. Vsebinska
disharmonija je skladna s formalno disharmonijo ritma. Zbirka Novembrske pesmi ohranja nekaj izraznih
posebnosti ekspresionizma, vsebinsko in problemsko pa temelji na
socialnih in družbenih vprašanjih kriznega časa tridesetih let. V Liriki razodeva poleg intimističnih izpovedi
slutnjo vojne in domovinsko čustvo (cikel Slovenski
soneti).« (271)
Veliki splošni leksikon (3. knj., Gh–Ka, 1997,
avtor J. Kos) je pri označitvi Mirana Jarca sila kratek: »Pesnil že v
času avantgardno razgibane novomeške pomladi, prvo ekspresionistično
zbirko izdal v samozaložbi (Človek in noč, 1927).
Od disharmonične, kozmično katastrofične izpovedi v razvezanih verzih se
je v novostvarnostnih Novembrskih pesmih (36)
preusmeril k tradicionalno oblikovanim socialnim vprašanjem in v Liriki (40) k domovinskemu občutju in slutnji
vojne.« (1726) Tudi Slovenski veliki leksikon (2.
zv., h–o, 2004, avtor K. Lah) navaja skrajno zgoščene in
»objektivizirane« oznake o Jarcu: »Predstavnik ekspresionizma z
osrednjimi idejami o sovražnem kozmosu in človekovi nemoči,
apokaliptičnosti. V poeziji uporabljal svobodni verz. Po 1930 prehajal v
socialni realizem: prevzel tradicionalne kitične oblike, motive
stvarnega sveta.« (152) Enako strnjeno in podatkovno stvarno je geslo
oJarcu v leksikonu Osebnosti, Veliki slovenski
biografski leksikon (1. zv., A–L, 2008): »Upesnjeval je
izgubljenost človeka med zemljo in nebom, nemočno občutenje navzočnosti
smrti, tesnobo ob skrivnostih sovražnega kozmosa in ob moreči
vklenjenosti v svet, pa tudi slutnjo katastrofe človeštva (cikel Godba na potapljajoči se ladji), stisko v krizni
družbi (cikel Slovenski soneti v zbirki Lirika, 1940) in hrepenenje po rešilnih dejanjih.
Njegova prva zbirka Človek in noč (1927) velja za
eno glavnih del slov. ekspresionizma, Novembrske
pesmi (1936) pa kažejo ob ekspresionističnih prvinah
preusmerjanje v slog nove stvarnosti.« (402)
In nazadnje Slovenika (zv. I, A–O, 2011), ki
očitno povzema Veliki slovenski biografski
leksikon: »Upesnjeval je človekovo nemoč pred smrtjo in njegovo
tesnobo ob skrivnostih kozmosa ter izražal slutnjo propada človeštva
(cikel Godba na potapljajoči se ladji), stisko v
družb. krizi (cikel Slovenski soneti v zb. Lirika, 1940) in hrepenenje po rešilnih dejanjih.
Njegova prva zb. Človek in noč (1927) velja za
značilno delo slov. ekspresionizma; v Novembrskih
pesmih (1936) se je slogovno preusmeril v novo stvarnost.«
(481)
Prvi, ki se je poezije Mirana Jarca lotil študijsko, je bil literarni
zgodovinar Fran Petrè. V razpravi Kozmična poezija
Mirana Jarca (Naša sodobnost, 1955) je
poeta uvrstil v »novomeško skupino« (129) liberalnih pesnikov po koncu
prve svetovne vojne; zanj je bil »lirik samoizpovednega tipa« (127) s
»stopnjevanim subjektivizmom« (135), ki je prelomil z moderno (Murnom)
in se pod vplivom tujih in domačih zgledov (med svetovnimi pesniki
zlasti Verlaina in Whitmana, od Slovencev Župančiča) usmeril v »novo
fantastiko, fantastiko kozmičnih širin« (139), ki jo označujejo
»vrtoglave slutnje, domneve in le motno nakazani, iracionalni prividi«
(prav tam). »Edini Whitman je med temi pesniki neposredno vplival na
poezijo Mirana Jarca,« je zatrdil Petrè (139). »Glavna gibalna sila
Jarčeve poezije je razum« (139), zato so njegove pesmi »pripovedne«:
uporabljajo »širok, razprt verz po trinajst do osemnajst stopic« (140).
»Nova vsebina si vsakokrat sama narekuje obliko, ki se veže le na
ritmično načelo« (140); »duhovnost je poudarjena v vsebini in pesniški
besedi«. Tako po Petretu šest Jarčevih »najdrznejših«, »ekstremnih
pesnitev« (142) iz prve zbirke (Pod slapom, Skrivnostni romar, Nočna
vizija, Modre dalje, Moj nokturno, Človek in noč) odlikuje
dolga vrsta lastnosti, ki pesnika – ob Podbevšku – uvrščajo v »prevratni
in kozmični ekspresionizem«: »izredno močna imaginacija« (143), »burna
doživljanja« (144), tj. nemir, vročičnost, razbrzdani opoj, notranji
kaos, tragični obstoj, »titanski človek, ki se je želel dokopati do
spoznanja o svojem položaju v vesoljstvu« (143), »kaotičen in divji
izraz« (145), »kopičenje izrazov«, »glagoli skrajnih dejanj« in »izbrani
umetni samostalniki« (vse 141), »nove, nevsakdanje in nepričakovane
prispodobe« (145) iz narave, živalstva, tehnike, ki stopnjujejo
»vizionarnost«, »barvne in svetlobne senzacije« (145), »sunkovit,
stopnjevan ritem kot glavni nosilec stiha in pesmi« (146), »sporadične
notranje rime, notranje asonance in zlasti aliteracije« (prav tam). Jarc
se je na podlagi »subjektivnega patosa« (148) pesniških predstav lotil
»subjektivno-idealističnega reševanja vprašanj« (149) lastnega bivanja v
kaotičnem svetu: »njegov kozmični nemir in titanizem sta izraz modernega
človeka iz časa, ko se je razraslo zanimanje za vsemirje, a znanost na
svoji trenutni stopnji razvoja še ni znala nakazati zadovoljivih
odgovorov na vprašanja njegovih skrivnosti,« je sklenil Petre (150).
Svoja dognanja iz študije je povzel tudi v članku Pesniški izraz ekspresionizma (JiS, št.
5, 1961), kjer je Jarčevo ekspresionistično poezijo označil za
»fantastiko kozmičnih širin, ki je po eni strani izrazito
intelektualistična in po drugi iracionalna s svojimi prividi in
slutnjami« (148): »tkanje njegovega dinamičnega jezika je raztrgano,
polno temnih mest in nenadnih prehodov. Izraz je kaotičen in divji,
vizionaren.« (149) Tako si je Jarc – po Petretovi zaslugi – ustvaril
samosvoje mesto pesniškega »agnostika« ob drugih ekspresionističnih
vrstnikih, ki so pripadali socialno-revolucionarnemu (Seliškar, Klopčič,
Kosovel) ali religioznemu ekspresionizmu (brata Vodnik).
Bojan Štih, avtor in urednik prvega izbora Jarčevega dela po drugi vojni,
je za knjigo Človek in noč (1960) napisal tudi
spremno besedo, ponatisnjeno v njegovi knjigi Osnutki (1974). Četudi med prvimi daljšimi besedili o pesniku,
je bila bolj kot ne priložnostni povzetek bistvenih dejstev iz Jarčevega
življenja in opusa. Potem ko je povzel nekaj mnenj iz kritiških ocen
Jarčevih zbirk, je njegovo pesniško ustvarjanje – pač po treh pesniških
zbirkah kot mejnikih – razdelil na tri obdobja. »Prvo obdobje Jarčevega
pesniškega razvoja lahko imenujemo kot čas čiste ekspresionistične
lirike in proze. V pesmih prevladuje tipično ekspresionistično
razpoloženje, ki si je nadelo podobo nemira, iskanja, odkrivanja in
potapljanja v neznano. Središčni problem, s katerim se ukvarja Jarc v
kozmičnih blodnjah, v intelektualno refleksivnih izpovedih, v katerih
prevladujeta titanizem in upornost, je vsekakor odnos med osamljenim,
celo izgubljenim človekom in pa vesoljnim prostorom, ki se boči nad
človekom kot temna, nikdar pojasnjena in skoroda mistična naravna
skrivnost.« (435) »Z izidom Novembrskih pesmi
(1936) se zaključi v Jarčevem razvoju drugo obdobje, ki ga smemo
imenovati čas miselne, idejne in pesniško čustvene preusmeritve.« (440)
Z Liriko pa se sklene pesnikovo tretje obdobje,
za katero je ključen »problem slovenske nacionalne usode /…/ v obliki
spopada med negativnimi prvinami naše preteklosti, kakor so politična
negibnost, vdanost in pokorščina, in pa živo, elementarno ljudsko voljo,
vztrajati in tudi ostati na koščku zemlje, kamor je usoda postavila naš
narod« (449); ta problem se razrešuje v ciklu Slovenski soneti. V spremni besedi k drugemu izboru Jarčevega
dela (Nekaj pogledov na delo Mirana Jarca, Vergerij, 1983) je Štih k oznaki tretjega
obdobja, zaznamovanega z Liriko, dodal:
»Poglavitni motivi in teme te zbirke so melanholična avtokritika,
erotika zrelega moškega in nacionalna misel« (245), torej »triada
pesnikovega individualnega upora, socialnega protesta in narodno
obrambnega odpora« (246).
Za Petretom se je poezije Mirana Jarca – kot tudi sicer njegovega opusa
ter slovenskega ekspresionizma v celoti – poglobljeno lotil Franc
Zadravec. V študiji Osamljeni človek Mirana Jarca
(Lirika, epika, dramatika, 1965; ponatisnjena
tudi v Zadravčevi knjigi Umetnikov »črni piruh«,
1981) je pesniku pripisal »občutek in zavest, da je človek osamljen,
zgubljen skitalec sredi kaotičnega vsemirja« (86), pri čemer je
»kozmični kaos največkrat zgolj prispodoba za življenjski ocean« (prav
tam). Na podlagi natančne analize pesmi Jesen
(1925) je ugotavljal eksistencialni pesimizem, odtujenost in
razdvojenost pesnika (lirskega subjekta), ki svojo razcepljenost
»projicira na izrazito kozmično prizorišče« (91); pri tem njegovo
»ontološko krizo plastično prispodablja zlasti drevo« (91) kot metafora
za »skrajno ogroženi in osamljeni individuj v pokrajini« (102). Za
Jarčevo poezijo je značilno »ekspresionistično načelo
dematerializacije«, tj. »pesniški in svetovni nazor, ki je vse
materialno poduhovljal« (94); dosega jo z različnimi
jezikovno-poetičnimi sredstvi, kot so »modalne zveze« (92), ki
ustvarjajo nedoločnost, dozdevnost, statičnost dogajanja, abstraktni
samostalniki v množini, prosti verz z disharmoničnim ritmom in
»različnokitičnostjo«, ostre cezure in smiselni akcenti, zvočna
instrumentacija (kopičenje vokalov, zlasti o-ja). Tako je Jarc – po
Zadravcu – na motiviki kozmosa zgradil samosvojo poetiko ekspresionizma,
ki se loči tako od Župančičevega vitalizma kot od Podbevškovega
titanizma.
Zadravec se je ekspresionizmu in Mirani Jarcu posvečal tudi pozneje. V
članku Jezikovna poetika Stanka Majcna in drugih
slovenskih ekspresionistov (JiS, št.
7–8, 1983) je ugotovil, da se je Jarc »zavzel za pomensko premišljeno
besedo, priporočal njen prvotni, neskaljeni pomen in sliko, vabil k
izvirni besedi, ki jo vsakdanja raba tako splitvi. Jarc se ni bal
oduhovljene, intelektualizirane besede, ki zadržuje bolečino, razvneto
čustvo in sanjo.« (317) Zanj je bila umetnost »odsvit preroških možnosti
/…/ odmev neposrednih, v središče vsega stvarstva osredotočenih gledanj,
ki so posledica človekove zmage nad voljo in jazom«, skratka: » … v
besedi, liniji in zvoku utelešena Beseda onkrajnosti« (317), kot je sam
zapisal v članku Umetnost in življenje (1924).V
razpravici Slovenska ekspresionistična literatura
(Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku,
književnosti in kulturi, 1984) je Zadravec Jarčevo poezijo
obravnaval zlasti ob Kosovelovi. Celovito interpretacijo
ekspresionistične književnosti pa je razvil v knjigi Slovenska ekspresionistična literatura (1993); Jarca je
uvrstil v drugi ekspresionistični val, ki je ustvarjal med letoma 1918
in 1930. Povezal ga je najprej s »tipično obliko množinskega subjekta
ekspresionistične lirike« (70), ki je »predvsem poneizmerjeni 'jaz'«
(70), potem pa zlasti z »motivom katastrofične osamljenosti« (53), tj.
pesniškim »subjektom, ki ga muči silovita odtujenost, izobčenost,
osamljenost« (prav tam); Jarc je bil zanj »bitje dveh kaosov,
vesoljskega in družbenega«, »'vsemirski skitalec'«, kot se je pesnik
označil sam (53). »Čustveno in duhovno dramo 'vsemirskega skitalca'
ponazarja Jarc z osamljenim drevesom, z oceanom, s potapljajočo se
ladjo, s sovražnim vesoljem« (55); to so hkrati osnovni pesnikovi
simboli, na katere »se navezuje mreža sosimbolov: ladja, kapitan,
čolnar, otok, potapljajoča se ladja …« (81). »Najvišji simbol je Človek,
Novi človek.« (81) V zvezi s tem je tudi simbolika barv: Jarc gradi
predvsem na črno-belih »kontrastih s stališča svoje osrednje besede
'noč'« (83). Kar se tiče metaforike, Zadravec poveže Jarca z rabo
metafor iz živalskega sveta, »da bi naslikal grozo, kako ga razjeda
misel, razum, dvom« (73); pa tudi z abstraktno metaforo, ki jo ustvarja
»personalizacija predmetov in dejanj« (76). V verznotehnični označitvi
Jarčeve poezije pa Zadravec izpostavlja rabo različnozložnih verzov in
različnostopičnost; verz je običajno neriman, ritem »sloni na naravnem
govornem tonu« (86), ki se »ne podreja metrično ritmični melodiji« (prav
tam); uporablja »izrazito racionalno« hipotakso, v kateri »kopiči
gramatično enakovredne odvisnike« (97), pogoste modalne oblike,
predložne zveze in »prefiksirane« besede (107). Po letu 1930 je tudi
Zadravec opazil pri Jarcu vse močnejše uveljavljanje soneta; »prav po
sonetu vstopa /Jarc/ v narodovo skupnost, v sonetu se z njo združuje in
kliče vodnika, ki naj bi v evropski kataklizmi 30. let varoval 'zvok
naše govorice' /…/ V sonetni obliki pa človeka prav orfejsko kliče k
vstajenju«, kot je zapisal v članku Pogledi na sonet
in odmiki od njegove klasične oblike (od Ketteja do Voduška)
leta 1997 (28–29), objavljenem tudi v knjigi Pesništvo in prostost (2008).
Vrsto člankov in krajših študij je o Jarčevi poeziji napisal Igor Gedrih.
Najzgodnejši članek najdemo v JiS (Ob Jarčevem pesniškem prvencu, št. 6, 1964). V
njem je Gedrih prvi popisal genezo Jarčevega prvenca, ki je izšel 1927 v
samozaložbi, čeprav je bil »rokopis za zbirko Človek
in noč že konec leta 1925. povsem urejen« (184); tedanji naslov
je bil še vedno Skrivnostni romar. Zato je bila
zbirka ob izidu »zakasnel pojav v razvoju Jarčeve pesniške poti« (183),
saj je »dosegel kulminacijo ekspresionistične lirike« (183) že leta
1925. Četudi je Jarc pisal pesmi že pred letom 1918 – »zgodnje pesmi
/so/ deloma prigodniške, deloma – v večji meri – pa se odmikajo na
emocionalno ali refleksivno področje« (184); ta lirika »ima malo ali pa
celo nič skupnega z ekspresionizmom« (185) – po Gedrihu šele v obdobju
1919–25 »lahko govorimo o pesniškem iskanju ustrezne ekspresivne
metrične podobe, ki naj bo usklajena s povedno intenziteto in z
ekspresivnim slogom« (184). Zbirka Človek in noč
zato pomeni »enega od vrhov domačega ekspresionizma«. (185) »Kot
kozmični ekspresionist je Miran Jarc s to zbirko miselno izživel svojo
fazo ekspresionizma, toda slogovno izrazno se mu kažejo pesniške sledi
še v naslednji zbirki /…/ čeprav je tu odrazil bistveno nove miselne
komponente, ki imajo središče v socialni motiviki.« (183) V drugem
članku (Nekaj metričnih problemov ob Jarčevem
prvencu, Dialogi, št. 2, 1971) Gedrih
oriše nekaj značilnosti Jarčevega zgodnjega verza. Pesmi so »v manjšem
delu naslonjene na enakokitično ureditev in rimo, v večjem delu pa oprte
na razvezane oblike, na svoboden ritem« (109); zanje je značilen
»disharmoničen ritem«, »atonalnost ekspresionistične ritmike« (oboje
109), »hoteno sproščanje ritmičnih možnosti, tudi ne-melodiozna
struktura verza« (107), »funkcionalna povezanost besedila in ritma«
(109), »polna usklajenost oblike, slogovnih prvin in metrične
postavitve« (109), odrekanje »enakoštevilčni kitici« (108). Bolj
poglobljeno piše Gedrih o zgodnjem pesniku v kratki študiji Jarčevi pesniški začetki (JiS, št. 2–3, 1983). S prvo zbirko je Jarc »po poetološki,
miselni naravnanosti ostal povsem samosvoj v pesniškem sporočilu,
samosvoj po svoji vsebinski naravi in obupno iščočem miselnem naporu«
(62); »ta zbirka je odsev notranje dinamike in krčevitega pesnikovega
napora, ki v navzkrižju vojnega in povojnega časa in razvrednotenja
človeka iščoče izpoveduje iz sebe in v sebi krizni čas« (62–63). Za
zbirko je značilna »ekspresivna muzikalnost, ki je razklana in s tem
soskladna z vsebino ekspresionistične pesmi« (63), pri kateri
»muzikalnost verza izhaja iz osnove besedila in naravnega ritma, ki je
skladen s sporočilnim jedrom« (prav tam), torej je »besedilo izvor za
ritem, presledke in kompozicijo verzov« (64). Gedrih iz tega izvaja tudi
Jarčevo prekinitev s Podbevškom in odklonitev italijanskega futurizma,
saj je več kot očitno »neskladje med futurističnim titanizmom in
bombastiko, kot jo pozna Podbevšek, in med obupno razklanostjo človeka
in nemočjo, kot jo izraža kozmični ekspresionist Miran Jarc« (66). V
študiji Gedrih opiše tudi Jarčevo zgodnjo lektiro (Dostojevski,
Jacobsen, Tagore) in morebitni vpliv Cankarjeve ritmične proze in
Whitmanovih ritmiziranih verzov na Jarčevo pesništvo (prek Župančičevega
posredništva). V članku Iz ljubezenske lirike Mirana
Jarca (Naši razgledi, 26. 9. 1986) se je
Gedrih osredinil na temo ljubezni pri pesniku: »ljubezen je prvinska
sila, ki lahko pesnika dvigne iz solipsističnega premišljevanja o
kozmični kavzalnosti in neznatnem človeškem bitju« (518). Možne vplive
filozofije in okultnih ved, predvsem Steinerjeve antropozofije in
teozofije Helene Blavacke na Jarčevo poezijo, pa je nakazal v članku Še en pogled na Mirana Jarca (Revija 2000, 2000).
S tega ali onega vidika se Jarčevega pesništva dotikajo različni
raziskovalci slovenske literature. Vladimir Truhlar v poglavju Miran Jarc in doživljanje absolutnega v knjigi
Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju
(1977) govori o kozmičnem, celo religioznem (vendar ne krščanskem)
doživljanju absolutnega pri Jarcu; to se razodeva predvsem v temah in
motivih vesoljstva, teme, koprnenja. Lado Kralj v študiji Ekspresionizem (1986) najdeva v Jarčevem delu
različne idejno-tematske sestavine, ki jih povezuje s tedanjimi
evropskimi idejnimi in filozofskimi pojavi. Tako naj bi predstava o
sovražnem vesolju oz. kaosu, v katerem se človek kot subjekt razkroji,
prišla iz zgodnjega nemškega ekspresionizma (od Däublerja, vanj pa od
Novalisa); sovražni nič in pravljične ambiente najdemo pri Maeterlincku,
senzualizem in hedonizem v dekadenci, vitalizem in avanturizem pri
Župančiču in Whitmanu. Motivi žalosti in hrepenenja, izgin človeka,
estetika grdega pa so značilni za elegični esteticizem dekadence in
simbolizma.
Med najtehtnejše preučevalce Jarčevega literarnega opusa po letu 1980
sodi beograjska literarna zgodovinarka Bojana Stojanović (Pantović).
Ključna je njena študija Poetika Mirana Jarca u
kontekstu književnosti između dva rata (Književna istorija, št. 67–68, 1985); študija je zgodnji natis
njenega magisterija Poetika Mirana Jarca
(Beograd, 1985), ki je izšel tudi v slovenskem prevodu kot Poetika Mirana Jarca (Novo mesto, 1987). Jarčevi
pesniški začetki (1919–20) so bili »v duhu
impresionistično-simbolistične poetike« (276–77), saj je pesnik gojil
predvsem muzikalnost verza, tematsko-idejno pa izhajal iz sveta, ki je
Bog, v katerem sta združeni načeli moškega in ženske: »Mož: ritem, moč,
veličina, zanos, Sonce /…/ Žena: melodija, mehkoba, udanost, tolažba,
mesečina. Mož sam ne more doseči zvezd, ker ga vodi le zanos, le ritem.
A ritem mora imeti melodijo, Ženo.« (278–79) Zato je »pot do Boga skupna
pot Moža in Žene, ki se medsebojno spopolnjujeta /…/ ritem mora valovati
v melodiji« (prav tam, pismo Zinki Zarnik 18. 1. 1919). Enotnost moškega
in ženskega načela, tj. ideja večnosti in neskončnosti, vesoljni svet
(kozmos), prežemanje posameznika in narave, enost enega v vsem, se
udejanja v Božji besedi oz. kar Besedi; ta se povezuje z glasbo,
melodioznostjo izraza in ekspresije. V teh mistično-panteističnih
pogledih, ki jih Jarc izraža tudi v svojih člankih (predvsem O, človek, 1922; Umetnost in
življenje, 1924), Stojanovićeva razbira platonovsko-heglovsko
razumevanje umetnosti kot utelešenja večne ideje, enotnosti organskega
in neorganskega sveta, umetnosti kot religije. V zvezi s tem obdobjem
opozarja na pomembno navezanost na poezijo Murna – čeprav jo je mladi
pesnik razglasil za igračkanje – in zgodnjega Kosovela, ter obenem
prepotencirano poudarjanje slovenske literarne zgodovine ter kritike o
pomenu in vplivu poezije Otona Župančiča na Jarca.
Nujno ustvarjalno izhodišče za pesnjenje so človekova samota, strah, izvrženost iz sveta, trpljenje, notranji razkol, etična in erotična razdvojenost. Ta načela so se uveljavila v fazi abstraktnega ekspresionizma Mirana Jarca (1920–28), ki jo zaznamuje predvsem »krik iz samote« kot »osnovno izrazno in eksistencialno gibalo ekspresionizma« (281). V tem kriku se pesnik hoče očistiti, da bi bil usposobljen za vizionarstvo, preroštvo, faustovstvo; da bi postal pesniški Faust, personificiran v skrivnostnem romarju kot iskalcu skrivnih razodetij. Jarc je tako tudi neposredni pesniški sorodnik odrastkov ekspresionizma na Hrvaškem in v Srbiji – kozmizma, sumatraizma, hipnizma oz. Šimića, Crnjanskega, Vinaverja, Disa.
V drugi pesniški fazi (1928–40) je Jarc »transformiral ekspresionistično poetiko v skladu s poetiko socialnega realizma« (287). »V dobi socialnega realizma Jarc v svoja dela uvaja širši kontekst (predvsem družbeni, razredni in nacionalni), ki na določen način motivira odnos subjekta do sveta, ko poskuša v njem najti svoje mesto in smisel bivanja.« (288) Pesnik postane Orfej, prerok Mojzes, kronist usode, pesniška beseda pa najvišja sinteza duhovne kompleksnosti in moči naroda. Pesnik prodira do bistva samih pojavov v postopku realizma na x-potenco, s katerim je odpravljen spor med redom in kaosom, razkol med duhom in telesom; vzpostavlja se mitični prostor ljubezni, poln duhovnega in zemeljskega (zemlja, voda, sonce, vesolje), prostor vsepozabljenja in nirvane.
V postopku simbolizacije je lirski subjekt nosilec prelamljanja
notranjega in zunanjega sveta; pesem odlikujejo muzikalnost oblike,
evfonija, deskripcija; v postopku ekspresionizacije pa so za pesmi
značilni disonanten razkol, kontrasti. V prvi zbirki Človek in noč je Jarc »na povsem nenavaden in izviren
umetniški način integriral postopek simbolizacije z ekspresivnim
postopkom« (298): prizadeval si je za »estetiko integritete ali sinteze,
ki jo ustvarja aktivno sodelovanje samega subjekta« (296), »večni spopad
subjekta in absoluta« (296); lirski subjekt »projicira sebe in svet v
večnost, v glasbo sfer« (297); tako je nastajal Jarčev kozmizem,
povezanost človeškega razuma, misli in kozmosa. »V večini pesmi /Jarc/
zoperstavi in tudi združi abstrakten, depersonaliziran položaj z
izpovednim, subjektivističnim položajem človeka kot individualne
zavesti« (297). Tehnopoetično je za te pesmi ključno »dinamično napeto
razbijanje impresionističnega stila v smeri preoblikovanja pesniške
podobe (pretežno alogične in groteskne)« (296); muzikalnost postane
»nosilec osvobajanja verza, njegovega sintaktičnega lomljenja«, ritem pa
»nosilec pomena« (oboje 297). Zbirka Novembrske
pesmi »priča o pluraliteti Jarčevega preskušanja v različnih
vrstah poezije« (301). Lirski subjekt »ni več izključni nosilec
pesniškega, to je stvarni svet, vaški ali mestni. Pesniški subjekt se na
določen način vključuje, postaja del tega sveta, v katerem vladajo
malone mitski zakoni rojevanja in umiranja, bivanja v množici, radost
spričo navideznega izenačevanja posameznika in kolektiva« (301). Za to
poezijo je značilna poduhovljenost objektivne, realistične, logične
podobe sveta, ki je v globini kaotična, ogledalo subjekta; dogodi se
»preobrat k malone zgolj deskripciji in naraciji, pa tudi obnavljanje
baladnih oblik« (prav tam). Poleg tega pride do »ponovne mitologizacije
vaškega prostora in ljudi, saj idealizira polnost navadnega, vsakdanjega
življenja« (301). Stojanovićeva v tej fazi opaža značilno idejo krožnega
gibanja človekove usode kot menjavanja začetka in konca, življenja in
smrti; panteizmu se pridružujeta skepticizem in celo fatalizem, sicer
značilna za poezijo Kocbeka in Voduška. Zadnja zbirka Lirika pa sklepa Jarčevo pesnjenje po letu 1933 in je »knjiga
pesnikove življenjske in umetniške zrelosti« (302); v njej postopka
simbolizacije in ekspresionizacije ustrezata »idejnemu položaju
podvojenega subjekta, ki išče svojo identiteto v miselni povezanosti s
kozmosom« (304). Potem takem, kot ugotavlja Stojanovićeva, Jarčeva
poezija v celem (skupaj s pesmimi v rokopisu) vsebuje »tri plasti
pesniško-stilskih elementov, ki jih lahko označimo kot integracijo
impresionistično-simbolističnih, ekspresionističnih in klasičnih
elementov« (292).
V zadnjih letih je pesništvo Mirana Jarca preučeval zlasti Andrej Šurla.
Pesnika se je lotil že v diplomski nalogi Miselni
preskoki v poeziji Mirana Jarca (1997), v kateri je mogoče
najti že vse nastavke za njegove poznejše članke (Miran Jarc in Dolenjske novice, Rast,
1997; Minilo je sedemdeset let od izida Jarčeve zbirke
Človek in noč, JiS, 1996/97; Poezija Mirana Jarca, W kręgu
kultury Słowian, Katowice, 1999; Obrnilo se
je sto let, Rast, 2000). Ker za Šurlo
Jarčeva poezija izhaja iz »spoznavnega relativizma« (Rast 2000: 255), njegovo pesnjenje »razgalja premike v
razvoju/zorenju njegovega svetovnega nazora«, je torej »predvsem
stopanje po postajah pesnikovega svetovnonazorskega zorenja« (prav tam);
njegove tri zbirke »pomenijo tri postaje njegove umetniške poti«, kajti
vsaka zase je »zaokrožen, organsko rastoč in idejno sklenjen organizem«
(JiS 1996/97: 328). Za pesnika je v splošnem
značilna »abstraktizacija oz. vsaj simbolizacija ('razzemeljskost')
/njegovega/ motivnega pesniškega sveta« (dipl. naloga 1997: 14). Šurla
se natančno loteva analitične idejne interpretacije objavljenih pesmi in
zbirk, opirajoč se na razdvojenost lirskega subjekta »med intelektualno
težnjo po miselnem osmišljanju in 'telesno'
potrebo po prvinsko nagonskem izživljanju
življenja« oz. »notranji spopad med intelektom in
spolnostjo« (dipl. naloga 1997: 19); v
Jarčevi poeziji vseskoz zaznava dialog (npr. med dvema jazoma dvojnika,
med človekom in vesoljem, med zavednim in nezavednim, med sanjami in
mestom, med naravo in civilizacijo, med kmetstvom in proletariatom).
Pesnikovo stojišče je »pravo kierkegaardovsko (iskateljsko) izhodišče:
točka obupa, nenadno zazevanje brezna Niča, ki
sproži novo, poglobljeno intenziteto samoutemeljevanja lastnega
metafizičnega položaja« (prav tam, 30). Jarčevo zgodnje ustvarjanje je
»stremljenje k praskrivnosti, prabistvu oz. prapočelu sveta in
vesoljstva« (Rast 2000: 255); rezultat je
»spoznanje silne osamljenosti, majhnosti in zgolj hipnosti človekove
eksistence« (prav tam, 256). Zrela Jarčeva poezija je za Šurlo »oda
kmečkemu delu«, »klic k praktični bratski ljubezni« (V
kręgu 1999: 161), »ljubezen kot urejevalni princip življenja in
sveta« (dipl. naloga 1997: 48), »akcija humanističnega etosa« (V kręgu 1999: 161) – nazadnje pa »pomiritev s
smrtjo« in »hvalnica življenju, skrivnostnim ciklom neuničljive
praenergije« (prav tam, 162). Pesnikov »kolektivni zanos« sproža »akcijo
za revolucijo duha«, trdi Šurla v analizi pesmi Pod
slapom (dipl. naloga 1997: 62); a to še ni
družbenorevolucionarna akcija, temveč zgolj boj za »etično prenovo
sveta« (prav tam). Pesnik ves čas »dogajanje motri z nekako 'oddaljene',
'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive« ter od tam
»oznanja spoznanje o človekovi kajnovski krivdi ter vse bolj prepričano
išče poti v vdano (resignirano) idilično sožitje s 'pramaterjo zemljo'«
(JiS 1996/97: 328). »Njegova poezija je vedno
pripovedovala, vedno si je prizadeval s preciznim izborom izraznih
sredstev povedati neko resnico o svetu«, saj je bil vseskoz
»mislec/premišljevalec – ter s tem tudi oznanjevalec« (Rast 1997: 335). Šurla izpostavi Jarčevo »pesniško (jezikovno)
varčnost« (JiS 1996/97: 329), mdr. »nenavadno
bogato interpunkcijo: ni pesmi, v kateri ne bi našli tropičja ali vsaj
kakega z istim pomenom nastopajočega pomišljaja – ponavadi jih besedno
tkivo para celo več; pogosta so pod- in dvopičja; klicaji, vprašaji in
kombinacije obeh« (JiS 1996/97: 336); pa tudi
skoraj odsotno rimo, mitično razbitost in dejstvo, da se »ritem /…/ v
veliki večini pesmi ne ravna po metrični shemi« (prav tam). Pomembno se
zdi tudi Šurlovo sintetično opažanje verznega razvoja Jarčeve lirike –
od svobodnega verza v Človeku in noči prek
nihanja med daktilom in amfibrahom brez rim v Novembrskih pesmih do klasičnega soneta v Liriki.
Leta 1952, ob desetletnici smrti Mirana Jarca, je Okrajni ljudski odbor
Novo mesto sprejel sklep, da se okrajna Študijska knjižnica v Novem
mestu preimenuje v Študijsko knjižnico Mirana Jarca (od 1992 Knjižnica
M. Jarca). Odtlej se je knjižnica posvetila zbiranju vsega, kar je bilo
povezano s pesnikom. Tako je danes tam zbrana obsežna Jarčeva literarna
zapuščina: 207 objavljenih in neobjavljenih pesmi oz. pesniških zbirk,
16 proznih del (in 8 proznih konceptov), 6 dramskih del, 1108 pisem in
953 enot druge korespondence, 90 kosov gradiva (dokumenti, časopisni
članki, osebni predmeti, fotografije, slike in kipi M. Jarca).
Najobsežnejša je zbirka Jarčevih pisem in korespondence (več kot 2000
pisem, razglednic in dopisnic); prav z darilom 161 Jarčevih pisem Marici
Pelz Vogrinc, ki jih je leta 1956 knjižnici podarila njena sestra Mira,
je začela nastajati zapuščinska zbirka Mirana Jarca. Istega leta (1961)
je Jarčeva vdova Zinka Zarnik Jarc izročila knjižnici vrsto pesnikovih
literarnih rokopisov in tipkopisov, množico pisem ter družinsko kroniko
Eka in Marija; leta 1973 pa še svojo
korespondenco z možem, od tega kar 877 pisem Mirana Jarca njej in še
nekaj pesnikovih osebnih dokumentov. Med Jarčevimi korespondenti so bili
poleg sorodnikov še številni prijatelji, med njimi zlasti Božidar Jakac
(korespondenco med njim in Jarcem je leta 1999 knjižnici podarila vdova
Tatjana Jakac) in Mirko Pretnar, ter pomembni slovenski kulturniki in
razumniki, mdr. A. Čebokli, J. Dular, A. Gradnik, B. Orel, A. Podbevšek,
A. Puc, E. Šerko, F. Vodnik idr.
Jarčeva zapuščina je v Knjižnici M. Jarca v Novem mestu urejena v 16 signaturnih enotah, popisanih v katalogu, ki je izšel ob 100-letnici pesnikovega rojstva leta 2000:
Odpevi M. Jarcu), dar M. Pelz Vogrinc, 1956;
Knjiga in čitatelj), dar B. Gerlanca, 1956;
Dolomiti, Jarčeve pesmi A. Pollak), nakup pri družini Pollak, 1961;
Povodenj), dar J. Jarca, 1973;
Nekaj Jarčevih rokopisov idr. del hrani tudi NUK v Lj.; najti jih je mogoče v zapuščinah B. Jakca, L. Novy, A. Široka, F. Vodnika in P. Pollaka.
Za objavo Jarčevih pesmi so poleg treh samostojnih natisnjenih zbirk (Človek in noč, Novembrske pesmi, Lirika) pomembne
tudi revijalne objave, pretežno v slovenskih revijah, časopisih in
drugem tisku. Tipkopisi in rokopisi zbirk v različnih fazah nastajanja
so zbrani v zapuščini (Skrivnostni romar 1921,
Človek in zvezde, Novembrske pesmi, Lirika 1939).
Ohranjeni so tudi zasnutki neobjavljenih mladostnih zbirk (mdr. Zlato polje 1927, Dolomiti
1927, Spominski soneti 1928) in ciklov (Nebeška lestvica 1920, Tri
božične balade 1921, Mrtvaški plesalec
1921 idr.). Tam je tudi več map Jarčevih pesmi v različnih rokopisnih in
tipkopisnih verzijah; za naš namen je pomembnih zlasti 10 map, v katerih
so pretežno naslednje signaturne enote:
- Mapa I (Ms 195 II A, oštevilčene pesmi od 59 do 106);
- Mapa II (Ms 84 I A);
- Mapa III (Ms 91);
- Mapa IV (Ms 194);
- Mapa V (Ms 195 II A, 50 pesmi s seznamom B. Komelja, oštevilčene od 10 do 58);
- Mapa VI (Ms 199 I 1 A);
- Mapa VII (Ms 235);
- Mapa VIII (Ms 195 II A);
- Mapa IX (Ms 195 II A);
- Mapa X (Ms 359).
Urednik se je pri pripravi Jarčeve zbrane poezije ravnal po splošnih načelih tekstologije in editiranja takih del. Opiral se je na definicijo ruskega formalista Borisa Ejhenbauma, ki ima tekstologijo za »praktično področje literarne vede, ki je najbolj povezano z izdajanjem klasikov«, njena temeljna naloga pa je: »pripraviti za tisk besedilo po prvotnih virih, pregledano in očiščeno od popačenj vseh vrst«. Tako je v zvezi s poezijo Mirana Jarca preučil vse znane literarne vire, vse ohranjene in dostopne tekste, ki so pomembni za nastanek in izoblikovanje končnega besedila (osnovnega teksta) vsake pesmi. Poleg geneze besedil se je ukvarjal s kritično primerjalno analizo vseh literarnih virov; ugotavljal njihovo atribucijo (avtentično pripadnost pesniku), ki jo potrjuje bodisi rokopis, tj. lastnoročno napisano avtorsko besedilo s podpisom (avtograf), bodisi le pesnikov podpis na tipkopisu (avtorizacija); preučeval datacijo pesmi, tj. čas, ko je posamična pesem nastala, upoštevajoč datirane variante, nastale pri oblikovanju zbirk, ali variante, poslane različnim naslovnikom, pogosto z redno datiranim spremnim pismom in posvetili. Vse to je razvidno v tekstoloških opombah k posamičnim pesmim. Pri delu je upošteval vse dostopne izsledke pomožnih ved, kot so bibliografija, paleografija, zgodovina jezika in tiska. Ker gre v prvi knjigi Jarčevih zbranih del za natisnjene pesmi, bodisi knjižno bodisi revijalno, je poleg avtorjeve formulacije besedil moral upoštevati tudi tiskarske procese oz. pripravo besedil za tisk, tj. vlogo različnih posrednikov med avtorjevo prvotno in končno verzijo natisnjenega besedila (morebitne posege urednika, lektorja, korektorja, stavca).
Drobni popravki natisov so narejeni le tedaj, kadar gre za evidentne tiskarske napake (izpust črke ali besede, manjkajoče ločilo, zlasti vejica ali narekovaj, napačen besedni red), ali tam, kjer ohranjeno rokopisno oz. avtorizirano tipkopisno gradivo izpričuje drugačno avtorjevo namero v besedilu. V večini primerov gre za dodajanje manjkajočih črk (celo besed) in ločil. Pri predhodnih objavah pesmi iz zbirk v periodičnih publikacijah so v opombah navedene razlike s končnim osnovnim tekstom; prav tako so navedene razlike v obstoječih zgodnejših rokopisnih redakcijah. Takšna redakcija vseh variant besedila, ki na podlagi datacije upošteva tudi časovno genezo besedila, izpričuje in dokazuje pesnikovo ukvarjanje z besedilom vse do končnega rezultata, ki je objava pesmi v tisku. Pri razbiranju rokopisov in različnih popravkov med nastajanjem končne verzije besedila do natisa urednik ni imel skoraj nobenih težav, saj so Jarčevi rokopisi večinoma končni čistopisi z lepopisno pisavo ali avtorizirani tipkopisi oz. kopije (daktilogrami); načrtov ali konceptov pesmi v zapuščini skorajda ni, prav tako ne primerkov ohranjenih avtorskih korektur tiskanih del.
Urednik se je ob editiranju Jarčeve poezije soočil tudi z vprašanjem čim
primernejše jezikovne (pravopisne) oblike osnovnega teksta vsake pesmi.
To pomeni, da je poleg upoštevanja načela avtorjeve zadnje ustvarjalne
volje z vsemi razvidnimi intencami skušal upoštevati tudi načelo
estetskega merila: v zbranem delu je hotel objaviti sodobno različico
osnovnega teksta, ki bo zadostila tudi najvišjim estetskim potrebam
današnjega bralca poezije (editio optima). Poleg popravljanja že
omenjenih tiskarskih napak je malenkostno, vendar sistematično posegal v
avtorjeva besedila na nekaterih točkah, ki so pokazale časovno
(zgodovinsko) ranljivost izvirnega besedila. Kar se tiče jezika, so ti
uredniški posegi minimalni. V prvi vrsti je popravil avtorjeve pisne
napake (manjkajoče črke, izpuščene dele besed ali nedokončane oz. očitno
manjkajoče besede, odvečna ali manjkajoča ločila, zlasti vejico);
posodobil kakšno besedo, ki se je spremenila že v času pesnikovega
ustvarjanja, torej med letoma 1920 in 1940, o čemer pričajo tudi same
pozne Jarčeve objave (npr. solnce, solnčni v sonce, sončni, kedaj v
kdaj, tempel v tempelj, zanjka v zanka, črez v čez, brezvetrije v
brezvetrje, svalčica v svaljčica, priprost v preprost, kraljičina v
kraljična itd.) – razen tistih, ki jih ni bilo mogoče posodobiti zaradi
rime (sveti – objetji – razodetji); zamenjal napačna oz. neustrezna
naglasna znamenja (strešica namesto ostrivca, krativec namesto ostrivca
ipd.) ali dodal ustrezno grafično znamenje za pravilno ritmično branje
verza. Primerjava objavljenih, tipkopisnih in rokopisnih različic
posameznih pesmi kaže, da bi Jarc tudi sam to in ono pomanjkljivost
odpravil, ko bi prišlo do knjižnega natisa pesmi. V drugi vrsti pa so
popravki pravopisne (ortografske) narave, saj ustrezajo sedanjemu stanju
v jeziku, Jarc pa jih je – kljub uzakonjeni tedanji rabi – že tedaj
pisal nenatančno. Urednik je torej ločila (vejico, piko, zlasti pa
klicaj in vprašaj) zapisoval stično (Jarc pogosto nestično) oz. nestično
(tripičje); razločil je pisavo vezaja in pomišljaja glede na kontekst,
saj tedanja pravopisna literatura (Levec: Slovenski
pravopis, 1899; Breznik: Slovenski
pravopis, 1920; Breznik-Ramovš: Slovenski
pravopis, 1935) ni normirala razlikovalne rabe (pomišljaj je
bil rabljen le skladenjsko, v vseh drugih rabah pa ga je nadomeščal
vezaj) – tako je prišlo do zapisov mož-daljnovidec, človek-sfinga,
priroda-pustinja, žice-živci, sanja-samotar, misel-ujeda, školjka-srce
ipd. V poetološkem pogledu pa je odpravil pike v naslovih pesmi in pri
oštevilčenju kitic ter črtice okrasne narave na koncu pesmi. Pomembnejši
popravki so omenjeni v tekstoloških opombah k posameznim pesmim.
Ekspresionistična ljubezenska lirika. Diplomska naloga. Knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani.
Slovenska besedna umetnost. Ljubljana: Prešernova družba.
JutroXXI/299 (21. 12.). 3–4.
JutroVIII/97 (24. 4.). 11.
Študije in fragmenti, pogl.
Pregled slovenskega slovstva. Maribor: Založba Obzorja.
Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Ljubljana: Tangram.
LZLVII/5–6. 275–79.
Slovenska književnost. Zagreb: Školska knjiga.
SlovenecLXIV/44 (22. 2.). 5.
Naši razglediXXXV/98 (26. 9.). 518–19.
Enciklopedija Slovenije 4, Hac–Kare. 271.
JiSXXIX/2–3. 62–66.
SodobnostXXXV/3. 323–31.
DialogiVII/2. 106–09.
JiSIX/6. 183–85.
Revija 2000/132–34. 176–80.
Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba.
Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana: Prešernova družba.
MladinaIII/9–10. 229–30.
Pregled zgodovine jugoslovanskih književnosti I: Slovenska književnost. Maribor: Založba Obzorja.
Zgodovina slovenske književnosti. 2. izdaja. Maribor: Založba Obzorja.
Pregled slovenske književnosti. Maribor: Založba Obzorja.
Novi vidici/1. 75–76.
Osebnosti, veliki slovenski biografski leksikon, od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga. 401–02.
Slovenika I, A–O. 481.
Veliki splošni leksikon III, Gheo–Kans. Ljubljana: DZS. 1726.
Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pregled slovenskega slovstva. 14. izd. Ljubljana: DZS.
Primerjalna zgodovina slovenske literature. 2. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ekspresionizem. Ljubljana: Državna založba Slovenije (Literarni leksikon 30).
Pregled književnosti V: Slovenska književnost 20. stoletja. Ljubljana: Založba Rokus.
Slovenski veliki leksikon, h–o. Ljubljana: Mladinska knjiga. 152.
Zgodovina slovenskega slovstva VI: V ekspresionizem in novi realizem. Ljubljana: Slovenska matica.
Leksikon domačih in tujih književnikov. Maribor: Založba Obzorja.
SodobnostXXVIII/11. 1022–39.
DSLIV/4–6. 245–47.
Storia della letteratura Slovena. Milano: Nuova accademia.
Pregled slovenačke književnosti. Sremski Karlovci–Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Z. Stojanovića.
Idejno literarni razvoj Mirana Jarca. B-diplomska naloga. Knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani.
Novomeška pomlad. Maribor: Založba Obzorja.
LZLIX/11. 459–63, 12. 593–99.
LZLXII/1–2. 81–84.
RastXXI/4–5. 58–63.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba (Sopotnik). 157–58.
Naša sodobnostIII/2. 127–51.
JiSVI/5. 145–52.
LZXLVII/9. 564–67.
Slovenačka književnost. Novi Sad: Matica Srpska.
Twentieth Century Slovene Literature. Ljubljana: Le Livre slovène.
DejanjeIV/3. 112–13.
Geschichte der slowenischen Literatur. Berlin: W. de Gruyter & Co.
Obrazi in dela slovenskega slovstva. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slovensko slovstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Poetika Mirana Jarca. Magistrska naloga. Beograd: Filološki fakultet.
Poetika Mirana Jarca. Novo mesto: Dolenjski muzej.
Književna istorijaXVIII/67–68. 275–317.
Morfologija ekspresionističke proze. Beograd: Artist.
Pregled slovenske književnosti. Ljubljana: Založba Rokus.
Vergerij, izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 237–55.
Človek in noč, izbor pesmi, dramskih prizorov in proze. Ljubljana: Cankarjeva založba. 427–55.
JiSXLII/8. 327–38.
RastVIII/5–6. 328–37.
Miselni preskoki v poeziji Mirana Jarca. A-diplomska naloga. Novo mesto. Knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti v Ljubljani.
RastXI/3–4. 253–59.
W kręgu kultury. Katowice (Prace Naukowe Uniwersytetu Śląskiego 1811). 158–63.
RastVIII/3–4. 187–89.
Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, pogl.
Miran Jarc in doživljanje absolutnega. Ljubljana: Župnijski urad Dravlje.
KritikaII/5. 70–80.
Obrazi,pogl.
Miran Jarc. Ljubljana: DZS.
DSXL/8. 282–83.
SlovenecLV/99 (4. 5.). 3–4.
JiSXXVIII/7–8. 314–21.
Lirika, epika, dramatika. Murska Sobota: Pomurska založba. 85–103.
Sonet in sonetni venec. Ljubljana: FF, Oddelek za slovenski jezik in književnost, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Obdobja 16). 21–31.
Slovenska besedna umetnost v prvi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slovenska ekspresionistična literatura. Ljubljana–Murska Sobota: Znanstveni inštitut FF, Pomurska založba.
Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: FF, Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Obdobja 5). 9–39.
Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS.
Zgodovina slovenskega slovstva VI, VII. Maribor: Založba Obzorja.