PISMA

Pisma. Ljubljanski zvon 1904, 412–416, 463–467, 535–539. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v:

ID 5, 7–24. Preoblikovano izšlo pod naslovom Moja pisma v Jutru (21. 7. 1926, št. 164). Češki prevod (Psaní) je izšel v revijah Vesna (Mladá Boleslav, 1/1904–1905, str. 33–35) in Orlické Proudy (Hradec Králové, 2/1909, št. 42, str. 1–3) ter v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 1. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 3–22.

Ohranilo se je pismo (6. 6. 1904) uredniku Ljubljanskega zvona, v katerem je pisateljica zapisala: „Velecenjeni gospod! Pošiljam obljubljeni rokopis. Oprostite, če ne bodete zadovoljni, meni je žal, da nisem mogla napisati to stvar tako, kakor bi bila rada. Kos je to mojega življenja, ali je pač tako, kadar bi človek rad pisal lepo in toplo, pa je neroden in besede okorno prihajajo izpod peresa. […] Korespondenca je bila nemška in v prevodu se tudi ne glasi lepo. Kako bi se n.pr. reklo: Welche Dame wäre geneigt mit einem Herrn in eine geistanregende Correspondenz zu treten. – Ali hitim, da pride pismo še danes. (Rokopisni oddelek NUK, Ms 1115, št. 11)

Ljubim pisma kakor nekaj živega, osebnega. Kakor glas so, ki pride iz dalje, kakor topel, pozdravljajoč pogled, ki zbudi v srcu nekaj radostnega in svetlega. Včasi so kakor zdrav, vesel, odkritosrčen smeh, drugič zopet kakor melanholična melodija, ki jo posluša človek v mraku, sanjajoč in otožen.

Dopisujem z Dopisujem si z otroki in starimi ljudmi, z ljudmi, ki jih poznam in ljubim, in s takimi, ki jih nisem videla nikoli in jih ne bom. In vsa ta pisma, tako različna, so mi enako draga, so enako veselo pozdravljena. Mnogo lepega mi prinašajo. Dolgočasen dan je v zimi, megla, temno in pusto; pa pride pismo z juga, od morja, in v moji sobi se zablešči čisto, visoko nebo, morje se razgrne, zeleneči bregovi se zavrste, prve pomladanske rože zadiše. In moje oči so vesele, svetle so od južnih krajev.

Včasi sem žalostna, skrbi me more in nič ne verujem, da pridem kam, kjer je lepo. Zdi se mi: celo leto, celo leto in še dalje ostaneš v mestu in nikamor ne pojdeš. Pa mi piše prijatelj: „Ali pojdemo letos na Triglav, kakor si obljubila lani?“ – Oh, razveselim se v hipu, zasmejem se, takoj sedem in odgovorim: „Pojdem! Kako bi ne šla? Razume se, da pojdem!“ – Vse skrbi so proč in le edino okovani črevlji čevlji me vznemirjajo. Zakaj nič Triglava brez okovanih črevljev čevljev ! Jaz čitam pisma tako, da mi je vsaka beseda dragocena, da mi je vsaka beseda lep dar, ki ga ne dobim nezasluženo in nepričakovano. Čitam, kakor da vidim zopet po dolgem času človeka, ki mi piše; zasmejeva se, podava si roke, on pripoveduje, jaz pa mu gledam v oči in veseli me, da so tako živahne in tople.

Piše mi prijateljica tako z razkuštranimi črkami, v naglici, kakor da se ji mudi bogvekam, na promenado ali v gledišče. Piše, da ima mnogo dela, da je dolgčas v mestu in da ima nov klobuk. – „Ali je ničemurna!“ si mislim veselo in dobrohotno, zakaj njej se poda ta ničemurnost.

In druga mi piše, starejša, resna in blaga: „Mnogo knjig čitam, ta mi je všeč in ta, toda pisatelj, ki si mi ga tako hvalila, se mi zdi kakor genijalen genialen norec“. – Jezim se; vidiš, kako piše: „ genijalen genialen norec!,“ a tolažim se in očitam ji, da je malo suhoparna in hladna: profesor! – Ali ko mi odgovarja in vpraša čisto mimogrede, če se kaj spominjam lanskih počitnic, ko smo skupaj hodili po izletih, – aj, takoj mi je toplo in čutim, da jo imam jako jako rada. Vsega se domislim, kako so redili racmana meni na čast in kako smo se razgovarjali vsak večer pozno v noč, kako smo igrali zvečer šah z njenim možem in kako smo z otroki ležali opoldne v slami pod kozolcem, plezali po lestvi pod vrh in hop, hop skakali doli, vsi vroči, veseli in razposajeni.

Dobivam krasna pisma od dame, ki nisem občevala ž z njo tri ure. Ali bila sem takrat v tisti volji, ko vzamem vse, karkoli je lepega v moji duši, lepega in meni dragega – ter ponudim: izberite si in vzemite, kar vam je všeč! – Včasi ljudje ne vidijo od vsega nič, mislijo kvečjemu: „No, dobre volje je danes!“ Ali to je več nego dobra volja! Ta gospa pa je vedela, da je to več in vse je pogledala z lepim in dobrim pogledom. Sprejela je vse in zdaj mi piše pisma, da mi je, kakor bi bila vzela tedaj vse iz svoje duše, kar je bilo lepega: spomine, doživljaje, čuvstva čustva – vzela iz duše in posejala v zemljo, kjer je raslo in obrodilo stoterni sad. Zato imam rada pisma. Kakor žetev so, ki smo jo sejali in gojili sami.

In kadar pišem sama pisma, jih pišem, kakor bi vlekla ljudi za rokav: „Slišite, slišite!“ Pišem jih in si želim – hočem, da bi vse tako čitali, kakor pišem, da bi bili veseli, da bi se jim oči malo zasvetile in da bi vedeli, da jim jaz to pišem, pišem iz srca, odkritosrčno in toplo … Včasi hodim okoli in skrbi me: „Danes bi rada pisala krasno pismo, ali komu, komu?!“ Kadar pišem krasna pisma, hočem, da jih ceni tisti, ki jih dobi, da jih ne prečita samo napol in jih ne vrže pod mizo, ne da bi prav vedel, kaj pišem. Včasi bi kar kam pisala dopisnico: „Hočete, da Vam napišem lepo pismo, posebno lepo pismo?! Ga bodete veseli? Ga bodete radi čitali?“ – Večkrat tudi napišem tako lepo pismo, da imam sama veselje ž z njim, a ga ne odpošljem. Preodkritosrčno je in potem: pišem o lepoti, o sreči, o čuvstvu čustvu , ki je bilo, bilo en sam trenotek, o tistem minljivem cvetu duše in srca, ki že uvene prvi hip; ko pišem pismo, je še, a ko je pismo napisano, ga ni več. In zato takih pisem ne odpošiljam: bila bi lažniva! – Tudi zase jih ne ohranim: so spomini, ki so samo v mislih lepi in ki bi jih uničili, če bi jih zapisali v notes.

So pa tudi pisma, za katera mi je žal, da niso bila napisana in odposlana. Grem po poti in zamislim se, izgubim se daleč proč, spomnim se lepega dne, človeka, ki me je kdaj razveselil. Pa si mislim: bom pisala, še danes bom pisala, da bo vedel, da se zmislim včasi nanj hvaležno in v prijateljstvu. Spomnim se nekdanje sošolke, ki je sedaj učiteljica nekje na Štajerskem. Nikoli si nisva pisali in malokdaj sva govorili, ali imela sem jo jako rada. Bilo je v njej mnogo življenja, sile in ognja, njene oči so bile živahne kakor nobene druge v šoli in njena bronasta polt je bila posebno značilna. Videla sem jo zopet pred par leti na ulici in veselilo me je, da ima še vedno tako živahne, leskeče in duhovite oči, da je še vedno tako življenja polna, kipeča telesno in duševno. Ali nič ji nisem rekla razen: „Oh, glej, kako se imaš?“ – Rada pa bi ji enkrat pisala: „Povem Ti, da si mi simpatična, da Te imam rada, ker imaš duhovite oči, ker si pametna in lepa, temperamentna in zanimiva in si bila že v šoli od vseh nas najbolj nadarjena!“ – To bi ji rada pisala in morda bi jo veselilo. – Ali do danes ji še nisem! Zadnjič sem komaj čakala, da pridem domov in da bi pisala pismo; ali imela sem do večera toliko potov, da sem bila vsa utrujena, in nič nisem pisala vsled zaspanosti. Pisala bi bila uredniku tukaj v Pragi, starejšemu gospodu, ki je bil vedno dober z menoj. Videl mi je takoj na obrazu, kadar sem prišla v uredništvo, da se mi godi slabo in da bi rada predplačila. In vselej mi je napisal nakaznico, ne da bi morala prositi in se poniževati; hitro je tiskal moje reči in mi obljubil, da rad zopet sprejme, kadar prinesem kaj novega. Rekla sem mu, da bom napisala serijo feljtonov in da mu jih prinesem kmalu. Ali nič nisem napisala in že par mesecev me ni bilo tam. Pa bilo bi mi žal, ako bi mislil, da ne pridem le iz malomarnosti, morda zato, ker nisem v stiski. Hotela bi mu pisati in ga se mu lepo zahvaliti za vse, kar mi je storil dobrega, četudi morda nevede. Kolikrat bi ne bila imela niti za jed niti za kurjavo, če bi ne bil sprejel mojih reči! In potem – on je bil vedno tako ljubezniv, in četudi sem prišla večkrat zaradi predplačila, je znal vselej tako urediti, da mi ni bilo nič mučno to. Pripovedovala sem, da hočem napisati študijo, in on mi je obljubil, da mi posodi knjigo o dotični stvari, naj le pridem v uredništvo ponjo, on mi jo preskrbi! Pa nisem prišla in rada bi, da bi vedel, da sem hvaležna za njegov trud in za vso njegovo prijaznost in da le zato ne pridem, ker me je sram, da nisem napisala obljubljenih feljtonov.

Tudi to pismo še ni napisano in odposlano. Človek se boji, da bi se ne osmešil, in zato ne piše. Kadar je pravi trenotek, se ne boji tega, potem pa se premisli in malenkostni oziri mu branijo, da bi pokazal svoja čuvstva čustva . Pa mislim, da je bolje tvegati osmešenje, nego pa biti tako strahopeten.

Ah, postala sem gostobesedna in moj uvod je narastel črez čez mero. Ali rada bi, da bi se tudi to čitalo. Vse, kar čutimo in doživimo v srcu, nam je milo in težko je verjeti, da bi druge dolgočasilo, kar je nam samim važno in drago ...

Takrat sem bila še doma.

Družina Zofke Kveder je živela v Loškem Potoku. Zofka Kveder se je leta 1894 vrnila iz Ljubljane, kjer je obiskovala šolo pri uršulinkah, torej dogajanje verjetno sodi v ta čas.

Ravno sem prišla iz mesta iz šole in bilo mi je v naši oddaljeni vasi v hribih jako samotno. Moji starši in vsi moji znanci so bili starejši ljudje, resni in malobesedni. Daleč naokoli nobenega mladega dekleta, nobenega mladega človeka, s katerim bi se bila včasi lahko malo pogovorila in posmejala. Vsi, s katerimi smo občevali, so bili dvakrat, trikrat tako stari kakor jaz, molčljivi in se niso šalili in smejali. Njih življenje je bilo trdo, brez sreče, polno skritih in bridkih razočaranj, in zato niso nič več sanjarili, nič več upali, ničesar več pričakovali. Mene je zeblo med njimi in bilo mi je, kakor da sem sama na vsem božjem svetu. Za vsak hip svojega življenja sem imela pripravljenih sto lepot in sreč in vsak dan svoje bodočnosti sem si nakitila s prelestnimi upi. Sanjala sem vse dni. Zjutraj, ko sem vstala, sem začela izmišljati čudovito povest, in karkoli sem delala in govorila, moje misli so tiho tkale dalje povest, ki se je vglabljala v fantastne zasnutke, vžigala čudno goreče hrepenenje po lepšem, bogatejšem življenju v mojem srcu. Zvečer, ko sem šla spat, sem še dolgo ležala z zaprtimi očmi in sanjarila. Nisem hotela zaspati, zakaj moje misli so bile lepše nego sanje v snu. Bile so kakor sanje in kakor resnica. Zaželela sem si bogve-kam bogvekam in hodila sem bogvekod. V Indijo sem šla ali v Ameriko ali kam drugam in tam sem srečala dobro, staro gospo, ki sem ji bila všeč in ki me je povabila k sebi. Pa sva šli na grad ob morju ali v vilo kraj jezera, kjer je bilo vse osobito lepo. Gospa je imela sina, ki je bil umetnik ali kaj drugega. Bil je zelo pogumen ter je prepotoval peš vso Afriko. Če mi je bilo všeč, smo šli na Ogrsko in jaz sem jahala po pusti na vrancu; kakor veter sem bila nagla in lehka lahka . Ali pa sem plavala v morju tako kakor riba, da so se vsi čudili – zakaj vse sem znala v svojih mislih. In sin te gospe se je zaljubil vame, in ker je bil lep, sem ga imela tudi jaz rada.

Ali pa mi je včasi bolj ugajalo, da bi bil bolan, slep na primer. Strašno bi bil dober in blag, imel bi posebno lepe in občutljive roke, krasno dušo bi imel in dolgo bi mi ne priznal, da me ljubi. Jaz pa bi ga ljubila zvesto in vdano, da bi ne bil prav nič nesrečen, ker je slep.

Take misli sem mislila takrat; sto življenj sem si izmislila, da bi jih živela. Smešne se mi zde danes one misli, in vendar so mi mile in ljubim jih. Pol z nasmehom, pol ginjena se jih spominjam. Zakaj le vsled teh misli in sanj so bila ona leta tako lepa. Moje resnično življenje je bilo pusto, dolgočasno, brez radosti kakor siv, deževen dan. Nobenega mladega človeka ni bilo razen mene v onih hribih. Kadar sem se smejala, so se srečale moje oči s hladnimi, resnimi pogledi, ki so se čudili mojemu veselju. Imela sem prijeten glas in rada bi bila pela, ali neka napetost, ki je kakor tajinstvena

tajinstvena – skrivnostna.

mora ležala nad našo družino, mi je zamorila pesem še v grlu. In če je včasi mladost premočno kipela v meni, da sem se izpozabila in sem skoro nehote na ves glas zažgolela kako smejočo in vriskajočo melodijo, prišla je moja mati, vzdehnila vzdihnila in dejala karajoč: „Kako le moreš peti, ko je toliko skrbi na tem svetu! ...“ – Umolknila sem in odvadila sem se petju, da je postal moj glas sčasoma hripav. Danes ne znam več peti, a rada bi. – In ne samo pri nas, povsod v teh hribih je bilo življenje težko in trdo. Skrbi so težile vse in vsi so se jih branili molče in temno, ali ubraniti se jih niso mogli. Vso zimo so molčale vasi, in če so po leti poleti fantje v mesečnih nočeh peli tudi po cele ure, so bile njih pesmi žalostne, zategnjene; le včasi so zavriskali in še takrat je bilo, kakor bi vriskali bolj iz kljubovalnosti nego iz veselja.

Tako je bilo moje življenje takrat in jaz sem si neprestano želela ven v svet, kjer bi bilo drugače, bolj lepo in veselo. Kakor da bi bila lačna življenja in sveta mi je bilo, srce so mi stiskale želje in oči so vedno hrepenele, hrepenele v daljo preko hribov v široki svet …

Takrat je bilo, da sem dobila staro številko nekega dunajskega časnika v roke. Nisem imela tam v hribih mnogo za čitanje, in karkoli mi je prišlo tiskanega v roke, prečitala sem od začetka do konca. Čitala sem Valvasorja, indijanske povesti,

indijanske povesti – zgodbe z divjega zahoda, zelo popularne v 19. stoletju, slovenski bralci in bralke so jih spoznavali pretežno v nemščini.

stenografične zapiske sej deželnega zbora, Marlittovo,

E. Marlitt (1825–1887) je bila v 19. stoletju zelo priljubljena avtorica ljubezenskih romanov.

stare koledarje – vse, na kar sem naletela. Stare časnike sem čitala z enako pozornostjo kakor najlepši roman. Zanimalo me je vse, še celo inserati

inserat – objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas.

so mi pripovedovali sto reči v o onem življenju zunaj v svetu. Perica, ki je iskala dela, družina, ki je potrebovala kuharice, vdova, ki je ponujala sobe, prodaje tovaren tovarn , hiš, gozdov – vse se je v moji glavi izpremenilo spremenilo v obširno povest, vsaka beseda je bila zame nov predmet mojih sanjarij.

Posebno me je zanimala kratka anonsa:

anonsa – oglas.

„Katera dama bi hotela stopiti z gospodom v duha osvežujočo korespondenco? Pisma na: Fr. M. Zero. Tropava

Tropava: poslovenjeno nemško ime (Troppau) za češko mesto Opava.

.“ Prečitala sem parkrat teh par besed, ki so se mi zdele skrivnostne in vabeče obenem. „Katera dama ...“ mi je šumelo po ušesih. Spočetka nisem niti mislila, da bi pisala, polagoma pa se mi je misel, da bi pisala, vedno bolj in bolj priljubila. In res, tretji dan sem se zvečer zaklenila v svojo sobico in sem pisala pozno v noč. Napisala sem dolgo, obširno in odkritosrčno pismo, naivno in goreče. Niti mislila nisem na to, jeli je moja brezmejna odkritosrčnost na mestu ali ne. Niti glede imena si nisem dovolila nobene mistifikacije. Čemu tudi? Tam v Šleziji dotičnemu gospodu pove moje pravo ime ravno tako malo kakor kak psevdonim. Pisala sem, kako sem sama, kako nimam žive duše, s katero bi govorila, nobenega človeka, ki bi se zanimal, kaj čutim, mislim in sanjarim, nikogar, ki bi me poslušal. Oče je star, ves izdelan od duhomornega delovanja vaškega učitelja; mati je malobesedna, enako izmučena od večnih malenkostnih skrbi, topa za vse okoli nje, ubita od puščobe enakomernega in težavnega življenja. Še skrbi obeh so vedno iste od leta do leta. Strah je oba, da sem tako mlada, bojita se, ker bi bila rada vesela, ker bi se rada smejala; davno sta oba že pozabila, da sta tudi bila mlada. Jaz pa se dušim v tem težkem, morečem vzduhu.

vzduh – ozračje, vzdušje.

Saj nisem slaba in rada ju imam, ali ne morem zato, da tako zelo hrepenim po pravem, svežem, živem življenju. Živo življenje bi hotela, ne tako mrtvega, kakor ga vidim tu. Gospod naj mi oprosti, da mu pišem vse to, kar ga najbrž nič ne zanima, ali jaz ne morem več molčati. Če je dober, naj mi dovoli, da mu pišem vse, karkoli hočem, kar mi pride na misel in če so tudi neumnosti.

Tako se je torej začela ta korespondenca, ki je trajala skoro deset let. Kmalu sem dobila odgovor, da lahko vse pišem, karkoli hočem, in da se moje pismo lepo čita, ker je nekaj svežega in toplega v njem. Naj le pišem mnogokrat. Moji starši pa me imajo gotovo radi, rajši, nego si predstavljam, in gotovo jih le veseli, da sem taka, kakršna sem. Saj sem dobra. Samo bolj odkritosrčna moram biti proti njim. In naj si ne želim v svet, svet ni dober, potuhnjen je in nevaren, zelo nevaren in človeka uniči, predno se zave. Bolje je, da ostane človek doma, lepo v zatišju, na varnem. Mnogo bolje! Tu se ne doživi razočaranj in nesreč. Naj si res nikar ne želim v svet! ...

Potem sem odpisala. Pisala sem pogostokrat, in vedno odkritosrčno. Kakor da bi pisala dnevnik, tako sem pisala ta pisma. Včasi sem vriskala mladosti, veselja in poguma, včasi zopet sem bila žalostna, sentimentalna, rebelska in strastna. A vseh pisem vedni refren: Želim si ven, v svet! Želim, želim! Zadušim se doma, pobedastim!

Odgovori iz Tropave vsi mirni, blagi, dobrohotni, z opomini, da se mora vsakdo naučiti resignacije, da je žrtvovanje samega sebe tudi sreča.

Ah, ta korektna, blaga, vedno lepo pisana, duhovita in po parfumu dišeča pisma so me kar razdraževala! Mila so mi bila ta pisma; imela so neki poseben čar tajnosti in prihajala so tako od daleč iz sveta k meni v našo malo, odljudno vas. Moj Bog, meni se je zdela takrat tako daleč ta Šlezija!

Rada sem imela ta pisma, in bila sem ponosna nanje, pomenila so mi takrat toliko v moji samoti. In vendar sem se upirala proti tem pismom, ki me niso hotela tako razumeti, kakor sem si želela.

Zakaj bi se žrtvovala? Komu bo pa kaj koristilo, če se žrtvujem?! Oče in mati ne bodeta bosta nič drugačna, nič veselejša, nič srečnejša, če še desetkrat žrtvujem! Niti vedela ne bosta. Če jima tudi povem, ne bosta vedela! Saj ju imam rada, ali zakaj naj bi bilo moje življenje ravno tako prazno, kakor je njuno, če je to brez smotra in brez zmisla smisla . In če sem tudi nesrečna zunaj v svetu! Nesreča je še vedno boljša nego ta praznota, nego ta nič tu doma! Človek ni srečen, to ve, ali niti nesrečen ni, ker nima biti za kaj. Otrpne, ostari, posuši se duševno in telesno, polagoma, da niti ne opazi kdaj, in vse je proč, vse življenje je proč! – Pisala sem v neštevilnih varijacijah variacijah na slabem papirju in z razburjeno pisavo, vse to tistemu gospodu v Tropavo –, ali njegovi odgovori so bili venomer mirni in svareči.

Tako sem se končno spomnila: ta gospod v Šleziji je sigurno že star. Kako pa bi me mogel pitati z dobrimi nauki, naj se žrtvujem, naj se veselim svojega mirnega zavetja –, če bi bil sam mlad! Pa tudi to mi je bilo všeč. Še skoro lepše se mi je zdelo. In v prihodnjem pismu sem pisala, da mi je bilo vedno žal, ker nimam strica, da bi imela nad vse nadvse rada kakega strica, takega dobrega, duhovitega in seveda malo konservativnega strica, kakor je n. pr. on. In če hoče, naj bo moj stric, meni bi se zdelo to jako imenitno. Pisal mi je, da že prevzame to vlogo, če mi je to všeč, da se pa čudi, kako mi je prišel ravno stric na misel. Mlada dekleta imajo vendar najraje tete! – Jaz sem na to odgovorila, da se za tete zahvalim, da imam dve – žalibog! – in da ju nisem posebno vesela. Ali stric, to je druga reč!

To je bilo v drugi polovici prvega leta najinega pismenega znanja.

znanje – poznanstvo.

Kmalu nato sem nekega lepega dne zložila svojih par stvari v kovčeg in sem se odpeljala v svet. Žal, le v prvo bližnje mesto,

Kočevje.

ki se mi je pa zdelo vendar vsaj na pragu sveta, če že ne v svetu. Doma so seveda prej oficijalno oficialno proklamirali

proklamirati – slovesno razglasiti.

moji starši, posebno pa obe teti, da sem izgubljen otrok, da se mi bo godilo slabo – no, še huje nego slabo – in da bo vse zasluženo, dobro zasluženo, karkoli slabega me doleti. In naj potem ne hodim domov! Če grem, grem! In denarja mi seveda ne bodo dajali na tako pot. Niso tako neumni, ko sem lahko doma!

Srce me je prebito bolelo, ko sem se odpeljala s takimi blagoslovi in s celimi petimi goldinarji – moja last! – s pošto po cesti iz vasi. Sedela sem jako pokoncu pokonci , požvižgavala sem si celo pot, da bi si ohranila pogum. Eh, kaj, sem si mislila, slabše ne bo nego doma. Teti sta mi že hodili z ženini – s kakšnimi! Samo da je bil petičen, če je bil drugače tudi že ves kruljav in pošvedran kakor stara copata! V mestu sem dobila kmalu službo v neki pisarni. Pisala sem stricu, da sem zdaj tam in tam, nič več doma in da jem zdaj svoj lastni kruh, kar je tudi nekaj! Takrat me je prijela tudi strašna radovednost, kdo je ta moj izvoljeni stric. Vpraševala sem na najlepše načine, a pomagalo ni nič. Pisal pa mi je na koncu, da bi se odkrižal mojega vpraševanja, da ni lepo, da sem tako radovedna, in da je lepše, da ne vem, ker je to bolj poetično. Uvidela sem, da ima prav. Tisto leto so bila moja pisma najbolj mirna in enakomerna. Mesec za mesecem. Moja samostojnost me je dolgo veselila, in da so bile one ure, ko nisem bila v pisarni, res samo moje, da sem bila sama odgovorna zase, to me je tako zadovoljevalo, da sem se skoro polenila. Začela sem takrat pisateljevati. Napisala sem par pesmi, nekaj novel in razposlala sem to sedmim slovenskim časopisom.

Kakor je mogoče razbrati iz pisateljičine korespondence, so to bili naslednji časniki in revije: Slovenski narod, Slovenec, Edinost, Slovenka, Ljubljanski zvon in Dom in svet.

Kar bo večina dejala, tega se pa bom držala – sem sklenila. In večina je dejala, naj le pišem. Odkritosrčno povedano, bila sem samo enkrat jako vesela, ko sem čitala v listnici nekega našega lista, da je moja novelica sprejeta in da se natisne. Ko je bila res tiskana, me že ni več tako veselilo. Sklenila sem takrat tudi, da si kupim za prvi honorar zlate naočnike. Dobila sem že nekoliko stotakov honorarjev, par let živim ob tem nepremastnem kruhu, zlatih naočnikov pa le še nimam. Nu, namesto njih sem si pridobila nekaj življenske življenjske filozofije, ki je morda še več vredna nego zlati naočniki.

Da, tisto leto je bil moj stric z menoj lahko zadovoljen. Večno pa seve se ve na traja nobena reč in jaz sem se skoro prestrašila, ko sem videla, da sem že skoro celo leto zadovoljna. Hotela sem v svet, pa sem obsedela lepo na pragu kakor berač, ki ne sme v hišo. Skušala sem torej priti v svet. Dala sem anonso v „Slovenski Narod“ in v par večjih nemških časopisov, da bi šla taka in taka gospodična rada kam v večje mesto, kam daleč. Na nemške anonse se ni oglasil nihče, na tisto v „Slov. Narodu“ pa mi je pisal slovenski sladčičar slaščičar z Reke, da bi potreboval žene, ki zna po priliki toliko kakor jaz, in da mi oferira

oferirati – ponuditi.

svojo roko, če imam vsaj tristo goldinarjev, drugače da mu je žal. – Meni je bilo tudi žal: prvič nisem imela tristo goldinarjev – žalibog! – drugič pa me ni mikal sladki mož. Tako sem dobila ženitno ponudbo, službe take pa le ne, kakršne sem iskala.

Šla sem potem v Trst, kjer je lepo morje in polno ladij. Eh, ali sem imela tiste ladje rada! Zlasti neko belo, s tremi jarboli,

jarbol – jambor.

jadrnico. Kakor bela ptica je bila; vsak mesec je prišla iz Grške.

Grška – Grčija.

Takrat sem bila otročja kot še nikdar; niti prej niti pozneje nisem bila več tako naivna. Polno novih idej je prišlo takrat v mojo glavo in jaz sem jih oznanjala na vse strani. Pisala sem Fr. M. Zerotu

Fr. M. Zero: dopisnica iz Šlezije, pisma se niso ohranila.

velikanska pisma, fantazirala sem ob morju in želela sem si zopet proč, daleč, na vse vetrove. Šla bi bila za hišno na velike parnike, ki so vozili v Kino

Kina: star. Kitajska.

ali kam drugam, samo da daleč – sploh sem imela sto načrtov, kako bi potovala v svet, daleč v svet. Ah, vsi ti načrti so bili enako nemogoči, pustolovski in nikogar ni bilo, ki bi jim bil verjel! Če bi mi bil takrat rekel kdo: Naredi! poskusi!, pa bi bila vse naredila in poskusila. In mogoče – mogoče, da bi bil kateri onih mojih pustolovskih načrtov postal resnica. Menda ni vse neumnost, kar se vidi neumno. Izvrstne smokve so v Trstu, rože prav ceno

ceno – za nizko ceno.

in stenic povsod zastonj. Moj Fr. M. Zero ve vse to, dolga poglavja sem mu pisala o tem. Ali morje, morje je lepo, čeprav je v luki umazano, da smrdi. Lepo je, eh, in še danes se mi toži po njem. – In zaupala sem v se vase takrat, sapra! Danes vem, kaj znam in kaj morem, takrat pa ni bilo mej mojim ciljem. Hotela bi bila ne vem kaj takrat! Ko sem bila še doma, sem sanjarila in vedela sem: to so sanjarije, življenje bo najbrž malo drugačno. Tistokrat pa so bile vse moje fantastarije načrti. In načrte dela človek zato, da bi jih izvršil. Veruje vanje, vsaj tako dolgo, dokler jih dela! Včasi sem stala ob morju, kadar je bora

bora – burja.

tulila in so se valovi vsi beli pršili ob skalah, stala sem tam in zdelo se mi je, da sem tako močna, da bi premagala ves svet. Kar dušila me je ta sila, ki nisem vedela, za kaj naj bi jo porabila. – Kakor bomba sem, sem se smejala včasi, stisnjena je v preozek prostor, a rada bi se razpršila na vse strani. – In bilo je mnogo resnice v tem. Mislim si včasi, da je pač to nesreča, da večina ljudi ne najde nikoli tistega mesta, kjer bi lahko porabili vse svoje moči. Dosegli bi gotovo kaj velikega. Tako pa ni vse skupaj nič. Vse sem takrat hotela in verovala sem, da dosežem, da premagam vse, kar bi si izmislila. Samo začeti nisem znala! In zato sem si želela proč črez čez morje v Ameriko ali kam drugam, kjer je življenje bolj živo, intenzivno, kjer je polno nevarnosti in ima človek vedno polne roke dela, da se jim ubrani. Želela sem si postati bogata, ne v gmotnem oziru, ampak na duši da bi bila taka, da bi bila vsaka moja beseda nekaj vredna, da bi razveselila slehernega, kateremu bi jo izrekla. A vedela sem, da mora tak človek mnogo doživeti, mnogo vedeti. Ne iz knjig, ampak iz življenja mora zajemati! Pogledati mora ljudem v dušo, ki je skrita, da razume in spozna nagibe njih življenja. –

Ali sem bila smešna takrat! Po vsej sili sem hotela spoznati življenje, pa nisem vedela, da se mora gledati z mirnimi očmi.

Ah, rada bi čitala še enkrat tista pisma, ki sem jih pisala v Tropavo! Mučila sem takrat s svojimi osnovami vse ljudi, ki so me hoteli poslušati, a osobito v Tropavo sem pošiljala dolge izjave svojega srca. Včasi me je malo veselilo, postrašiti svojega dobrega strica s posebno pogumnimi in pustolovskimi načrti. – Ah, kakšna ste! – mi je pisal in ni se naveličal svariti in pomirjevati. Tudi malo ponorčeval se je, češ, besede, besede!

In takrat sem se naenkrat vzdignila in odpotovala sem v Švico. Prej sem šla še v Benetke na za tri dni.

V Benetkah je bila Zofka Kveder 30. 7. 1899.

Osem goldinarjev sem potrošila tiste tri dni z vštetimi razglednicami in majčkeno vazo za štirideset centimov. Italijansko sadje je fino in moj želodec je zelo zadovoljne vrste. Končno je pa človek sit tudi od navdušenja. Še zdaj se mi kar zablešči pred očmi, če se spomnim Benetk. Prišla sem nazaj v Trst tako vesela, da se mi je vse samo smejalo. Kakor da bi si bila vzela cele Benetke s seboj! Žalibog sem imela samo dva krajcarja v žepu, a zvečer sem hotela odpotovati. Še za tista dva sem si kupila fig, potem sem pa šla po denar v pisarno, zakaj imela bi bila dobiti še pred tednom od založnika za rokopise dvesto goldinarjev. Pa seveda, denarja ni bilo! Izposodila sem si trideset krajcarjev in sem brzojavila: „Sila velika, pošljite takoj!“ – Dobila pa sem le kratek odgovor – tudi brzojavno – ki me pa ni posebno potolažil: – „Kjer nič ni, še cesar izgubi pravico!“ –

Odpotovati bi bila morala s polnimi žepi, pa sem zastavila celo uro. Za štirinajst dni sem šla domov,

Na Notranjsko, k staršem.

napisala sem ne vem koliko feljtonov, in ko sem imela šestdeset goldinarjev, sem se odpeljala v Švico. Ustavila sem se v Inomostu

Inomost – Innsbruck.

in v Monakovem

Monakovo – München.

in sem si ogledala vse znamenitosti. V Curihu

Curih – Zürich.

sem ostala dva meseca. Godilo se mi je tako, tako ... Ali korajže je bilo vedno dosti, četudi denarja ne. Nemški listi plačujejo lepe honorarje, samo predno prideš na vrsto – če sploh prideš! In koliko je bilo še humorja v mojih skrbeh! Dobila sem nekaj denarja za novelo in sklenila sem iti v Bern na univerzo. Ali ko sem poplačala dolge dolgove , ostalo mi je še osem frankov v žepu, ravno toliko, kolikor stoji

stoji – stane.

vožnja v Bern! Bilo je popoldne, ko sem delala ta žalostni račun, drugo jutro sem se hotela odpeljati! V tej situaciji se spomnim, da imam še nekaj rokopisov pri nekem uredništvu. Grem tja, povem, da drugi dan odpotujem in da bi mi bilo prav ljubo, če bi vedela prej, ali so sprejeti ali ne. – Kdaj se vlak odpelje? – Ob desetih. – Če bi ne mogla priti drugi dan ob pol devetih v uredništvo ? – Zakaj ne? Pridem! – Res grem – brez zajutrka zajtrka , zakaj denarja za vožnjo nisem smela potrošiti na noben način, kovčeg kovček sem bila že odposlala naprej. Precej v strahu potrkam na vrata. „Pregledal sem jih še sinoči,“ mi reče urednik, kažoč na rokopise. – „Vem, kako je začetniku. Spominjam se še dobro tistih časov, ko sem tudi jaz v strahu in trepetu pričakoval sodbe. Vsak mora dovršiti slično

sličen – podoben.

šolo. Nekatere sem sprejel, druge vam vrnem, mogoče bodete drugje srečnejši. Honorar pa dobite pri blagajni v pritličju.“ – Dal mi je zloženo nakaznico. Zahvalila sem se in na stopnicah pogledam: prebita reč, sto frankov! Kar srce mi je poskočilo in z imenitno voljo sem se odpeljala iz Curiha.

Že v Curihu se je odprl nov svet mojim očem, ali v Bernu mi je vendar še bolj ugajalo. Hodila sem na predavanja, s študentkami v gledišče, v društva; vsak dan sem kaj doživela, slišala kaj novega. Skrbi sem imela pa tudi črez čez glavo, osobito, ko je postalo mraz in ni bilo denarja za kurjavo. To so bila pisma, ki jih je dobival takrat Fr. M. Zero! Himmelhochjauchzend, zum Tode betrübt!

Vriskajoč do nebes, do smrti zamorjen!

... Videla sem kmalu, da se ne bo nič študiralo brez denarja, in poslušala sem zato le tista predavanja, ki so me res zanimala in ki so mi koristila neposredno. Izdali

izdati – tukaj v pomenu zaleči, učinkovati, pripomoči

pa so tisti meseci v Švici! To je bilo za par let in šele danes spoznavam, kaj so mi koristili. Dirindaj je pa bil, no! Teden mir, pa spet skrbi, da so se mi kar megle delale pred očmi. O Božiču božiču me je povabila urednica nekega ženskega lista v Belincono

Bellinzona, glavno mesto kantona Ticino. Gre za vožnjo prek alpskega dela Švice na južno stran Alp.

v Tesin. Vozila sem se skozi najlepši del Švice. Alpe vse v snegu, slapovi in gorske reke zamrzle, jezera čudovito modra ... Jasen dan, nikjer oblaka, nikjer megle, zrak kakor kristal, da so se videle vse stene v gorah natanko, kakor narisane. Lepa vožnja!

Toda to vse je samo okvir, samo mejniki. Ali pisma so bila kakor dnevnik, natančna in obširna. In mnogo sem imela snovi takrat za pisanje. Tiste božične počitnice v Tesinu imam rada. Kakor da bi bila v deveti deželi, tako je bilo lepo.

Koliko sem samo ljudi spoznala v Švici! Vseh narodnosti; in če se jih spomnim, bi bile knjige novci, ako bi o njih pisala. V Tesinu so Italijani; same pristno južne tipe vidiš na ulici. Nečakinji urednice, zlatolasemu dekletu, so rekli vsi „la bella“;

la bella – ital. lepotica.

vsak se je ozrl za njo, ki je bila tako nežna, ki je imela tako čudovito obilne in zlate lase in je bila tako čisto drugačna od drugih. Bila je zaročena z dolgočasnim gigrlom,

gigrl – gizdalin.

ki je vedno vse ljudi povpraševal, kaj naj ji da v dar in kaj naj govori ž z njo. – Ona hoče same romantične pogovore, mi je tožil kolikrat. „Kaj naj ji pripovedujem, svetujte mi, ko ne vem nič.“ – In kolikrat sem ga naučila cele pogovore. „To ji recite in o tem pripovedujte!“ Ko sem odhajala, mu je bilo zelo žal, zakaj bal se je, da zopet ne bo znal zabavati svoje neveste. Po Božiču nisem šla več nazaj v Bern, ampak v Monakovo. Sama ne vem, kaj me je napotilo tja. Tistih šest tednov tam se mi je najbolj slabo godilo. Prehladila sem se bila, delati nisem mogla več in denarja ni bilo. Tam nisem cel mesec niti enkrat večerjala. Nobene misli ni bilo v glavi; cele ure sem sedela pri mizi in sama nisem vedela, kaj razmišljam. Obupavala pa nisem vkljub temu. Skušala sem tudi na vse mogoče načine dobiti kako službo, kako prepisovanje ali kaj podobnega. Neko popoldne sem si mislila: „Grem osebno, ko s pismenimi ofertami ni nič!“ Bil je lep dan, po ulicah so spravljali sneg. Ko sem stopila v prvo pisarno, sem bila v strašni zadregi, potem sem se pa hitro priučila svojim litanijam, ki so bile povsod enake: če je kako mesto prazno, če imajo kaj za prepisovanje, češ, da lepo pišem. Pa ni bilo nič. Ko sem bila opravila pri dvanajstih, me je prijel humor in absolvirala sem jih še ducet ducat . Dva duceta ducata v enem popoldnevu, ali zaslužka niti za ficek! Vsak dan sem bila v pinakotekah

Galeriji v Münchnu: Alte Pinakothek in Neue Pinakothek.

in posedala sem pred slikami po cele ure.

Taki so bili tisti časi in nič mi jih ni žal. Dobro je vse, kar človek izkusi, in ko je minilo, so spomini veseli.

Prišla sem potem v Prago, imela sem ljudi, ki sem lahko o vsem govorila ž z njimi, in moja korespondenca z dragim mojim stricem je opešala. Včasi me je zapekla vest in napisala sem zopet dolgo, presrčno pismo, ali pavze so postajale vedno daljše. O praznikih in na svoj god sem vselej dobila šopek cvetlic, šmarnic, ki jih imam najraje, in ginjena sem hitro napisala topel list. Ali preveč sem ga bila zanemarila, svojega pismenega znanca. Mislila sem vedno: „Napišem enkrat ogromen list, toliko mu moram pisati!“ A nisem ničesar! –

In vendar za koliko lepih ur ga imam zahvaliti! Njegova pisma so me seznanila celo z mojim možem.

Vladimir Jelovšek (1879–1931) je bil prvi mož Zofke Kveder. Poročila sta se leta 1901 in se ločila leta 1913.

To je bilo tako: Še ko sem bila v Ljubljani, sem se učila stenografije. Poučeval me je neki študent. Med inštrukcijo pride listonoša

listonoša – pismonoša.

in prinese pismo iz Tropave od Fr. M. Zera. – „Dovolite, da prečitam,“ pravim in odprem pismo. „O prosim, prosim,“ se smehlja moj inštruktor in vidim mu na nosu, da si misli: Aha, ljubimsko pismo! „Motite se,“ rečem in mu dam pismo, da ga prečita. In še pohvalim se: „Kaj ne, kako duhovito piše?“ – „Zakaj pa dopisujete z Nemcem in ne raje s kakšnim Slovenom?“

Sloven – Slovan.

me vpraša moj zavedni narodnjak. „Če pa nobenega ne poznam! Težko je to, vsak bi mislil precej na ljubezen ali na take budalosti, jaz pa nočem tega!“ – „Čakajte, jaz poznam Hrvata; prav inteligenten in resen človek je, ta bi bil! Zdaj je v Pragi. Lahko si dopisujete ž z njim o vsem mogočem in za žensko vprašanje se tudi zanima. Čakajte, še danes mu bom pisal! Naučite se vsaj hrvaščine!“ –

In pisal je. Jaz sem se res naučila hrvaščine. Kaj bi se ne, jeseni bo osem let od tega pogovora, tisti resni Hrvat je moj mož in punčko imamo tudi, ki me poučuje, da ne govorim prav, če se zmotim in vprašam „kaj?“ namesto „što?“

Pomislite, kaj vse prihaja od teh pisem!

Ko sem razpošiljala poročne karte, sem se spomnila, da stricu Zeru celo leto nisem pisala. Žal mi je bilo, ali časa nisem imela, zato sem odposlala samo karto, češ, če dobi, dobi. Kdo ve, če še vprašuje na pošti po postrestantnih

Postrestantno pismo – poštno ležeče.

pismih od mene, ki mu tako malo pišem.

Odpotovala sem doli na jug, in ko pridem v Zagreb, me čaka tam cela kopa gratulacijskih pisem. Zvečer sedem k mizi in jih prebiram. Zadišal je znan parfum. Pogledam, res, stric Zero je tudi pisal. Nepotrpežljivo raztrgam kuverto in čitam.

Kaj je to? Namesto starega „Draga Zofka!“ stoji „Velecenjena gospa!“

Ah, jezi se, si mislim, da nisem nič pisala in da nič ni vedel, in zopet mi je žal, da sem bila tako malomarna.

Čitam dalje:

„Dovolite, da tudi jaz, četudi pozno, motim s tem pismom blaženost Vaših medenih tednov in Vam položim svoja najprisrčnejša voščila k nogam. Najlepše sreče Vam želim, ker sreče, mnogo sreče je pač potrebno v zakonu. To vem jaz najbolje, ki sem praznovala ravno letos svojo srebrno poroko.

In zdaj prosim, ne bodite preveč razočarani, če postane iz starega, pozabljenega strica stara žena, ki se je za Vašo usodo – verjemite mi – vselej bolj živo zanimala, nego bi bilo kakšnemu stricu kdaj mogoče.

Torej prosim, ne bodite hudi. Jaz sem bolehna, kakor veste, in stara tudi, kakor ste ugenili uganili , in Vaša sveža, topla pisma so mi bila vedno mila, naklonila so mi mnogo lepih, veselih ur. Hvala zanje!

Je pač tako! Svojemu spolu imamo tako malo povedati – tako mislimo – in človek se skrije pod šifro, da bi si dalje ohranil zanimanje!

Torej bolna in stara žena – ravno včeraj sem se vrnila iz Karlovih varov Varov – Vas prisrčno pozdravlja v prijateljski ljubezni!

Fr. M. Zero.“

Genilo Ganilo me je to pismo! Spomnila sem se onega večera v odljudni hribovski vasi, ko sem prvikrat pisala pismo v svet; spomnila sem se vseh let, vseh dogodkov, vsega življenja, v katerem so me spremljevala spremljala ta pisma liki

liki – kakor.

zvest tovariš.

In tisto noč sem dolgo sedela in pisala svojemu „stricu,“ pisala sem, da dopolnim dnevnik, ki ga ima o meni. In zahvalila sem se za vse in povedala, kaj so meni bila ta pisma iz dalje. Danilo se je, ko sem dokončala pismo. Zadnje pismo, zakaj kar bi se bilo še pisalo, bi bilo konvencijonalno in ne bilo bi več tako lepo. Poslovila sem se in zdelo se mi je, kakor da bi se bila še enkrat vrnila vsa ta leta, ki mi bodo – vem – ostala vedno najdražja celega mojega življenja.

Včasi si še zaželim: Brala bi rada vsa ona pisma, ki sem jih pisala tej dami. Pisala sem jih kakor dnevnik, in rada bi jih brala, da bi si oživila vse spomine onih let. In morda ji bom še enkrat pisala in jo poprosila zanje! –

EVA

Ljubljanski zvon 1904, 642–648. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID, 4. 32–39. V Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice je ohranjen hrvaški tipkopis Eve s popravki. Besedilo se ne razlikuje od slovenskega.

Češki prevod (Eva) je izšel v naslednjih časopisih revijah: Hlas národa, 18/1904, št. 342, str. 2–3), Hlas národa, 21/1907, št. 248, 2–3) in České slovo 2/1908, št. 294, str. 9–10. Angleški prevod (Eve) je bil objavljen leta 1995 (Duša: 1995, 49–53).

Iz pisateljičinega pisma uredniku Ljubljanskega zvona Franu Zbašniku, poslanem 9.9.1904 (hrani ga Rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice, Ms 1115, št. 13), je razvidno, da je urednik tekst precej popravil. Zofka Kveder mu je namreč pisala: „Velecenjeni gospod! Saj sem vedela! Oh, in potem naj ima človek veselje do pisanja! Jaz ravno čutim, da je moj talent bolj v ti stvari, da se mi ‚starke Sachen‘ bolj posrečijo, kakor kako lirično čivkanje. – Nu, naj bo! Natisnite Evo sfrizirano, ali morate mi jo priobčiti že v oktobrski štev. Potrebujem namreč honorarja. Moja tilleta je v mizernem stanju. – Ali morate mi obljubiti, da mi vrnete rokopis Eve. Namreč stvar je ta: Jaz sem se tu v Pragi seznanila z nekterimi nemškimi literati, ki mi prigovarjajo, naj izdam nemško knjigo, da založnika lahko najdem in da bom imela gotovo uspeh. Imam še par tacih stvari ala Eva iz [nečitljivo], – pa bi jih izdala v nemški knjigi, da me ne bi Slovenci psovali, da jih pohujšujem. ‚Kajna‘ pošljem.«

Doli v ravni Slavoniji je bilo v neki vasi dekle, ki so jo klicali za Evo. Ni se imenovala Eva po krstu, ali bila je tako krasna, močna in življenja polna, da tudi ona prva Eva, ki je rodila ves človeški rod, ni mogla biti krasnejša in krepkejša.

Visoka je bila kakor nobena v vaseh naokoli. Lase je imela črne in goste, da so se kakor temen plašč usipali preko ram in prsi; oči je imela, da so vsi moški noreli, če so pogledali vanje. Hodila je kakor kraljica ponosno in lahno. Vezla je pisane rože v svilene robce, ki so bili tenki in fini kakor pajčevina, in če se ji je zdelo, se je peljala s hlapci v šumo in je sekala hraste in smreke kakor najjačji od njih. Njene roke so bile kakor iz marmorja, tako bele in trdne. Postavljali so mlaje v vasi in tudi ona je bila med dekleti, ki so gledala. Zasmejala se je, stopila bliže, vzdignila s svojimi lepimi rokami zeleni mlaj kvišku in sama postavila ovenčano drevo v jamo. Srajca se ji je pretrgala od ram doli in zableščale so se njene prsi kakor cvetoče lilije. Vsi moški so zakričali, tako je bila krasna z razgaljenimi prsmi, a v rokah zeleni, ovenčani mlaj. In od tedaj so bili moški kakor satani, če so se spomnili Eve; goreli so vsi in srce jih je palilo bolj nego peklenski ogenj.

Bil je eden med njimi, oženjen človek, stasit kakor poganski bog. Ni pogledal svoje žene od tedaj, ko je videl Evo dvigniti mlaj. Ni pogledal žene in enkrat so ga našli fantje v podvečer ležečega na trati, odkoder se je videlo okno Evine sobe. Ležal je tam, stokajoč kakor v hudi bolezni. Zdajpazdaj Zdaj pa zdaj je dvignil silne pesti in se je udaril ob prsi z vso močjo. Ko so stopili bliže, so videli, da so njegove prsi krvave, v capah je visela srajca in koža, da se ni videlo, kaj so cunje in kaj meso človeško. Zgrozili so se.

„Kaj delaš, pri Bogu strahovitem!?“

„Ljudje, jaz ljubim Evo!“ je dejal in zopet je dvignil pesti, da se udari po prsih, kjer ga je žgala duša njegova.

Tako so ljubili Evo. Ona je bila že zaročena in njen ženin je bil pri vojakih. Še eno leto ga je imela čakati. Težko ji je bilo to čakanje, zakaj njena kri je bila vroča, kakor je vroča kri levinje v vročih zemljah ob ekvatorju, ko v kraljevski svobodi čaka svojega leva, kralja. Eva se ni bala moških, ah, bila je močnejša od tigrice v temni gošči večnih šum. Ni se bala moških, ali njeno telo je bilo kakor rodovita in krasna zemlja pod božjim nebom, ki je ustvarjena za to, da bi klila in cvetla.

In vendar je bila čista in je ljubila svoje ponosno devištvo. Hotela se je posvetiti svojemu bodočemu možu nedotaknjena, ne zaradi njega, ali zaradi sebe, ker je bila ponosnejša kot kraljica, ki se ne more ponižati s svojim hlapcem. Ženina svojega si je odbrala sama po lastni svoji volji, in to ji je zadostovalo, da čuva svojo obljubo, kakor čuva življenje svoje.

Bila je bolj divja, bolj drzna nego najdrznejši fant v selu. Če se je zmislila, je šla k reki, preplavala jo oblečena in ujela tam na ravnem, ogromnem pašniku ob reki kakega žrebca svojega očeta. Tako mokra, kakor je bila, ga je zajahala, zavrisknila in že sta bežala v divjem diru po zeleni ravnici. Po cele tedne‘ so se pasli konji na paši in so bili divji kakor vrag. Ali ni ga bilo, ki bi ga Eva ne ukrotila s svojimi močnimi pestmi. In če so zaslišali moški po žitnem polju na drugi strani reke njen vrisk, so obstali, oči so se jim zasvetile in srce jih je zapeklo, kakor da jih je ugriznila goreča kača.

Čudna je bila Eva, ali smela je biti, zakaj ni je bilo take nikjer, kakršna je bila ona. Nobena ženska je ni opravljala, četudi so trpele vse že zaradi tega, da je bila sploh na svetu. Vedele so vse: Me smo dekle, ali ona je kraljica.

Pri njenem očetu je služil majhen, črn in grd hlapec. Po rojstvu je bil Lah, ali kar je sam pomnil, je živel v tem kraju. Najmlajši je bil od hlapcev, najzadnji in najneznatnejši. Bil je mlajši nego Eva. On je bil Evin pes. Danes ga je tepla, drugi dan je bila dobra ž z njim, kakor se ji je zljubilo. Vedela je, da jo blazno ljubi, in kratkočasilo jo je njegovo strast še bolj razžigati. Včasi je rekla: „Prinesi vode in umij mi noge!“

Ubogal je vselej.

Enkrat ji je opomnil oče: „Zakaj ne pokličeš katere dekle, zakaj moškega?“ „Ne, čemu?!“ je odgovorila Eva. „Kaj ni naš hlapec?“ Rekla je to zasmehujoče in zaničljivo, kakor da je edina hči najmogočnejšega kralja.

Zabavalo jo je, ker se ni upal dotekniti dotakniti njenih nog niti sekundo dalje, nego je bilo potrebno, čeprav je bil njegov obraz temen in spačen od strasti. Ali ni si upal niti trenotek pozabiti svoje hlapčevske ponižnosti.

Ugriznil se je enkrat od jeze, od gneva v ustnice, da se mu je pocedila rdeča, vroča kri in kanila na belo Evino nogo. Pahnila ga je proč in pljunila: „Fej! Gnusi se mi kri tvoja in če bi si jo izcedil iz srca. Pes!“

Njegove oči so bile vedno kakor dva žareča ogla in zdelo se ji je, da bi se opekla, če bi se jih doteknila dotaknila s svojimi prsti.

In zaradi teh njegovih oči, ki so jo posebno kratkočasile, ga je jemala s seboj, če je šla zdoma z doma . Pred zoro je vpregla konja, se odpeljala v gozd in prišla šele pod noč domov. Bolj je delala ves dan nego najmočnejši drvar. Nič ji ni bilo pretežavno in nemogoče in veselilo jo je narediti vse, karkoli se ji je zahotelo, hlapec – imenovala ga je „Laha“ – ji je moral streči, skuhati opoldne kosilo, skrbeti za konja.

Nekoč jo je presenetila v gozdu strašna nevihta. Drevje je ječalo, veje so pokale, strašni bliski so treskali, vihra je besnela in voda je v debelih curkih lila izpod neba. Peljala sta s hlapcem vsak enega konja na uzdi in iskala zavetja. Prišla sta končno do pol razpadle barake, kjer sta vedrila. V enem kotu je bilo z deskami obito ležišče od listja in mahu, kjer so včasi nočili drvarji ali lovci. Bilo je suho tam. Eva je šla tja, da si izžme obleko, ki je bila napojena in težka od vode.

„Ne glej sem, Lah!“ je ukazala. In besedo Lah je izgovorila, kakor se ukazuje psu: „Karo! Sultan! ...“

Ko je bila slekla jopič z mokrih rok, jo je ugriznilo nekaj vročega v ramo.

Pes se je spuntal, hlapec je stal za njo in govoril, kakor da blazni: „Eva, ti si kakor satan in kakor Bog, tako lepa!“ Prijel se je je kakor mačka.

Hotela ga je pahniti proč, kakor bi bila odpahnila vsako golazen, ali tedaj je ugledala njegove oči. Te črne, plamteče, pekoče oči so vzbudile v njej peklensko željo, da bi ga dražila, kakor draži včasi krotitelj svoje zveri, hoteč jim še bolj pokazati svojo moč. Nagnila se je k njemu, zasmejala se je v tem grmenju in blisku, v tem tuljenju vsega gozda, zasmejala se je in poljubila hlapca na tiste njegove oči. On je zakričal, kakor bi zakričalo celo peklo,

peklo – pekel.

če bi jim kdo oznanil odrešenje. In ta hipni vrisk jo je omamil, oslabil, trenotek, en hip se je obotavljala, da bi ga pahnila proč, in že je bilo prepozno, že so njene roke nevede stisnile hlapca k sebi. Zagorela je vsa in zgrnila se je nad njo mameča sladkost.

Zunaj je treskalo, drevesa so pokala, zemlja je tulila, nebo se je zibalo, razsvetljeno od strašne luči palečih bliskov.

Ko se je Eva zavedela, se ji je zdelo, da se je pogreznila v peklo. Z enim samim gibljajem svojih rok je odpahnila Laha, da je odletel na podboje pri vratih. Pobral se je in v tistem trenotku je izginil v rjovečem gozdu. Skočila je kvišku, stala par minut kakor iz kamena, potem je zakričala, zaletela se s čelom v deske, padla na ilovnata tla, planila h konjema, stisnila pesti in ju bila s strašno močjo po glavi, po očeh, po gobcu. Dvignila sta se konja, udarila so kopita po njenih ramah, po rokah, a ni čutila. In konja, divja od strahu, sta zdirjala ven, kjer so ju podili bliski, žvižgajoče veje, tuleči grom.

Eva je planila za njima, blazna od zavesti svojega ponižanja, od strašne, peklenske jeze, od hipnega, groznega obupa. Padala je črez čez debla, vstajala, veje so ji trgale čelo, zaletovala zaletavala se je besno od drevesa do drevesa, letela skozi divjo nevihto kakor obsedena furija. Padla je končno raz pečino in obležala v nezavesti.

Konja sta prišla sama domov, vsa ranjena, obtolčena. Šli so vsi hlapci in vse dekle iskat Eve, ali niso je našli. Šele drugi dan pod večer je prišla, napol gola, krvava, s pestmi, ki so bile ranjene do kosti. Šla je gori v svojo izbico in ni govorila z nikomer. Videli so vsi, da je bolna, a nihče ni bil toliko pogumen, da bi vprašal, kaj ji je. Ves teden je ležala gori, ni odprla vrat ni očetu, ni materi in ni jedla ničesar nič razen nekoliko sočnega, hladečega sadja. Okna je imela zagrnjena dan in noč.

Črez Čez teden dni je prišla doli, ali njen obraz je imel tako ponosen in trd izraz, da se je je vse ogibalo. Niti oče ji ni rekel besede. Ženske so si šepetale, da se ji je najbrž takrat ob tisti nevihti zmešalo, kajti ona, ki je bila prej tako vesela, se ni niti nasmehnila več. Z visoko vzdignjeno glavo in kraljevskimi koraki je hodila po polju.

Lah je izginil. Mislili so, da se boji priti, ker ni dovolj pazil na konja.

Eva je bila zdaj po ves dan na polju. Delala je s strastjo. Od jutranje zore do večernega mraka je žela, kosila, vozila. Od reke sem je speljala nove dolge rove v njive svojega očeta. Stala je v izkopani grapi in niti niso počivale njene roke. Znoj je kapal raz njen obraz na črno, rodovitno zemljo. Bila je lepa kakor prej, samo še bolj kraljevska, bolj velika.

Delala je kakor črna živina.

Starši niso rekli niti ene besede. Kakorkoli je storila Eva, je bilo prav storjeno. Lahko je ležala doma na vrtu v senci, streljala s staro očetovo puško na golobe, tkala svilene rute ali mlatila, kopala – vse je bilo prav in dobro. Ljubila sta jo oče in mati, Evo, edinico

edinica – edinka.

svojo, kakor se ljubijo nebesa, tisočkrat bolj, nego sta ljubila sebe. Bila je velika ta ljubezen, boleča, molčeča in ponižna. Vsaka velika ljubezen je ponižna. Ti, ki ljubiš, si suženj, ali oni, kogar ljubiš, je kralj.

Ni zato vprašal oče Eve: „Zakaj ne sediš pod večer z nama na vrtu, zakaj se ne smeješ, zakaj ne igraš tamburice, zakaj ne poješ, da slišiva z materjo tvoj glas in se veseliva v srcu?“ Ni je vprašal, ali njegovo oko je poizvedovalo z ljubeznijo: „Kaj ti je, hči, edinica, kaj ti je, da trpiš in nama ne poveš? Govori in oče tvoj bo dal srce iz moških svojih prsi, da ne boš žalostna!“ – Ali Eva je molčala.

Mati je hodila tiho okrog in ni si upala ogovoriti hčere, da bi ji rekla lepe, ljubezni polne besede, ki so jo tiščale v duši. Ni ji rekla: „Edinica, zvezda moja, spasa

spasa – hrv. rešitev.

moja, golobica, roža mojega srca, veselje mojih oči ...“ Ni ji rekla. Samo tiho je pošepetala včasi: „Eva, Eva! ...“ Boječe je zašepetala, kakor bi se bala, da bi se utegnila jeziti, ker jo ljubi.

Eva je bila ponosna, Eva je bila trda, hodila je z visoko povzdignjeno glavo, ker je hotela pozabiti. „Če si odpustim sama, je pozabljeno,“ si je rekla glasno tisti dan, ko je prvič odgrnila zagrinjala na oknih svoje izbice in zopet šla med ljudi. In zato je zdaj neprestano pazila, prežala, da bi se ne vtihotapil v njene misli sramoten spomin, zato je bila tako ponosna, da bi čutila: „Smem biti ponosna, če morem biti tako ponosna“.

Minili so tedni in neki dan je Eva začutila, da bo mati. Opotekla se je pri tej misli, ki je ni mogla, ni hotela verjeti. Celi dan je hodila okrog, daleč od ljudi, in ko se je znočilo, ni šla domov. Hodila je po polju, po daljnih, nepreglednih pašnikih in je molila iz dna svojega bitja: „Ti Bog, ni res! Ni res! Usmiljeni Bog, ni res! Milost!“

Trepetale so zvezde na visokem nočnem nebu in Eva je bežala okrog po polju kakor splašena zver, ki zastonj išče zavetja.

Prišla je na blatno cesto, koder je hodila vaška čreda vsak dan. Vrgla se je na kolena, vrgla se je na obraz v blato, ponižala se je, upajoč, da se je Bog usmili tako ponižne. „Večni Bog, prizanesi mi! Samo črv sem, smet pred tvojimi očmi, ali tega ne morem! Usmili se me, ti, ki te imenujemo svojega očeta!“

Molila je molitve, ki jih ni molil pred njo nihče, ležala je v blatu, da bi prisilila to strogo, strašno nebo, da bi se je usmililo.

Celo uro je ležala tako, ali ni bila potolažena, ko je vstala. Obrisala si je obraz in njene oči so bile zopet ponosne, ko je zaklicala: „Če me ne uslišiš, si krivičen! Če me ne uslišiš, je laž, da si usmiljen! Če me ne uslišiš, te ni!“

Šele, ko se je danilo, je šla domov. Pogledala je po sebi doli. „Posuši se, posuši, gnusna, kleta kal!“

Njena kri naj bi se bila spojila s krvjo pohotnega hlapca?! Njeno kraljevsko telo, ki ga je čuvala tako sveto, naj bi bilo posoda bitju od takega sužnja?!

Ne, ni mogoče!

Čakala je od dne do dne, bala se je, ni verjela, upala je, prosila Boga. In vsak dan je raslo brezmejno njeno sovraštvo proti tej tisočkrat kali, ki je klila, klila zoper njeno voljo … Pomendrala bi jo bila, strla, in naj bi bilo veljalo deset peklov! Branila se je, ali ona je bila močnejša od nje! …

In črez čez nekaj časa je vedela, da mora poginiti.

Poginiti! – Bila ji je všeč ta divja, močna beseda. Ni se je bala.

Kakor volkulja bo poginila in še strašneje!

In ker je bila močna na duši in močna na telesu, se ni obotavljala. Pisala je še ženinu v mesto: „Nocoj po noči moram poginiti.

Eva.“

Samo to je pisala. Ljudje, ki se pripravljajo na smrt, pišejo več, ali to ni bila smrt, kar si je bila izbrala ona. Tako pogine garjav pes za vasjo za kakim plotom, kjer zagrebajo mrhovino.

„Pismo ne pride prehitro ...“

Popoldne je vzela Eva handžar iz očetove skrinje. Bil je lep handžar, s srebrom obložen, na ročici okičen z bogatimi ornamenti, ki so se vili okrog štirih rubinov, krvavih kakor kri turška, ki se je nekdaj cedila po beli slonovini.

„Škoda handžarja za tak posel!“

Ali bil je oster.

Šla je v gozd, ki je kakor črn prt ležal na ravnici in segal kdo ve kam – daleč, v nedogled. Šla je k pečini, odkoder je znala,

znati – vedeti.

da se vidi vse polje, da se vidi vas, pašniki, reka široka, da je svet odprt očesu kakor ravna plošča, vse tja do sivih megel, ki vstajajo že z ogrskih pust. Na vrh pečine je šla, poiskala si je lep prostor pod samotno smreko, kjer bi se človek lahko naslonil, počitka potreben, kjer je senca in veter, ki šumi preko temnozelenih vrhov ravnega gozda.

Stala je trenotek tam in z enim samim pogledom se je poslovila od vasi, od polja, od reke, od pašnikov – ravnih, nedoglednih.

Pa je potegnila handžar iz nožnice, stari ostri handžar in zasadila si ga je pod srce z vso silo, da bi poginilo tisto, tisto sovraženo – prej od nje.

In padla je na zemljo, pokrila si je obraz s svojimi črnimi lasmi, zatisnila je usta ž z njimi, da bi ne zakričala, ne zastokala. –

Zapuščena kakor volkulja je umirala, preminila, zaničevana od same sebe, kakor pogine garjava psica tam za plotom, in vendar ponosnejša od kraljice na prestolu! …

MARA IN NJEN SIN KAJN

Slovan 1904, 35–40. 81–84. 113–116. Rokopis ni ohranjen. V hrvaškem prevodu je izšlo pod naslovom Kajn v pisateljičini zbirki Iskre (str. 95–128). Pod naslovom Kajn je bilo delo objavljeno tudi v ID 4, 172–193.

V recenzijah ob izidu knjige Iskre je bilo o Kajnu zapisano: „U cijeloj zbirci možda će se čitaoca najjajče dojmiti novela ‚Kajn‘, interesantna i po sadržaju i po pripovjedaločkoj snazi, bogastvom umjetničkih ljepota, osjećaja i dubokog posmatranja u ljudske duše. Uza sve to pokazuje se nam spisateljica u toj noveli i romantičkom pjesnikinjom i ako joj je koncepcija realistična, ipak joj je izradba zaodjenuta romantičnih ruhom. Divni oposi prirode i milie–a, pokazaju, da je ona umjetnica, koja razpolaže cielim nizom razkošnih boja, s kojima stvara izrazite i krasne slike riedkog umetničkog užitka, dočim u psiholožkoj i karakternoj analizi svihug junaka podaje mnogo zanimivosti i realnosti.“ Albertinov: Književnost, Prosvjeta 13/1905, št. 14, str. 455)

„Zadnji spis v zbirki je novela ‚Kajn‘ […] Nam vsem je še v spominu, da smo z nekako mamljivo grozo čitali v ‚Slovanu‘ tisto zgodbo, ki se vrši v tajni, silni šumi in nam predočuje silne ljudi, no, zunaj mirne, a v svojem srcu noseče goreč vulkan.“ (J. Tominšek: Književnost, Slovan 1905/1906, str. 29.)

„Na koncu knjige je novelica ‚Kajn‘, pisana v hrvaščini. Ta povest nam tem menj ugaja, ker ustvarja v celi knjigi disharmonijo – to je priča prešestovanja, zakonolomstva in umora. Tudi dikcija, detajlirano opisovanje in pohotni ton mora bolj razburiti in vznemiriti kot blažiti.“ (F. Terseglav: Zofka Kveder–Jelovškova: Iskre, Dom in svet, 1905, str. 371.

Tam doli v Slavoniji se razgrinjajo šume,

šuma – nar. gozd.

šume brezkrajne, kakor zeleno morje se razgrinjajo v nedogled. Tam v onih zelenih šumah si sam, zapuščen, oddaljen od človeških prebivališč, kakor je sam in zapuščen mornar v čolnu na širokem morju, ki je požrlo ladijo ladjo in tovariše njegove. Samo veter poje brez prestanka v vrhovih, samo solnce sonce vzhaja in zahaja, samo visoke zvezde ti gledajo v hrepeneče oči.

Aj, in krog in krog samota, molčeča, veličastna in strašna samota, ki se je boji mehkužno človeško srce in beži in se skriva pred njo.

Take šume so ležale okrog sivega gradu in okrog vasi, ki je skromna in majhna ležala pod gradom. Kakor otok je stal grad sredi zelenega šumskega morja in ure in ure, ves dan daleč ni bilo nič kakor šuma, šuma.

Pod gradom v tisti vasi je bila doma njegova mati. Mara ji je bilo ime, a pod solncem soncem ni imela človeka, ki bi bil njen in ona njegova. Komaj je znala hoditi, sta ji umrla oče in mati in tisto, kar je ostalo za njima, so ji pokrali pokradli sosedje, ki so se zato nazivali njeni dobrotniki. Ko je bila stara sedemnajst let, je imela samo še golo, ubožno in polpodrto kočo. Segnita in zapuščena je bila ta koča in nevarno je bilo živeti pod njenim krovom, ki ni branil niti pred dežjem niti pred mrazom. Jesti ni bilo kaj, a da gre služit? ... Kam? V takih vaseh ni seljakov,

seljak – kmet, vaščan.

ki bi potrebovali dekle in potem: Slavonka se ne rodi, da bi služila!

Mara je hodila v šumo; jagode je nabirala in gobe, korenine in gozdna zelišča, ki so sočna in nasitijo človeka, ki ne prezira, kar mu nudi mati zemlja, pa naj je vzraslo na gojenem in zalivanem vrtu ali zunaj v divji šumski prostosti. A dobro je šlo Mari v tek in cvetela je, kakor gozdna roža. Zamirisala je vaškim fantom in grajskim logarjem, in marsikdo je mislil, kako bi jo utrgal. Ali gozdne rože imajo bodeče trnje, in če je bila Mara nežna, vabljiva in sladka kakor mlada srna, je bila zato kakor divji ris nagla in razkačena, če jo je hotel kdo žaliti. Enkrat jo je zalezoval mlad logar, ko je šla iz vasi; v šumi je priskočil in jo objel; pa kakor divja mačka se je raztogotila. Vse lice mu je izpraskala in kakor veter je izginila v gošči.

Tiste spomladi pa je prišel v grad neki grof k stari baronici. Tridesetleten je bil morda, širokopleč, visok, pogumen in drzen kakor vrag. Daleč od severja severa je prišel, iz Poljske. Sin je bil baroničine nečakinje, kakor je govorila grajska služinčad. Prišel je, kakor da je prišel v pregnanstvo; temen je bil, ni znal jezika, a njegove kletve, tuje kletve, so se slišale strašno in so plašile celo stare, črnoglede sluge, ki niso bili nikdar pobožni. Hodil je v šumo z velikim svojim psom; od zore je hodil do črnega mraka, kakor lev je hodil okrog, ki so ga zaprli v železno klet. Bajalo

bajati – pripovedovati, navadno neverjetne stvari.

se je, bajalo o tujem grofu, strašne grehote so si izmišljali ljudje in so mu jih prisojali. Po kaj bi pač prihajal sem, v slavonske šume, po kaj bi pač prihajal na otok, na sivi grad v zelenih šumah, ki se kakor nedogledno morje raztezajo, kdo ve, kam! – Skriva se, kdo ve kaj je zagrešil v daljnjem daljnem svetu, kdo ve, kaj strašnega! Ubil je morda koga, puntal se je morda proti kralju, proti tujemu kralju, ki gospoduje na daljnem severju severju severu v krvavi in ponosni Poljski. Bog sam vedi, kje je to! Slavonski človek ne domisli tega, ne domisli nikdar! Črez čez deset zemlja, črez čez sto gora, črez čez sto šum, takih, kakor morje neizmernih ... kje je, kdo ve to, daleč, daleč, kakor do visokega neba.

In grof s tujimi očmi, s tujimi, lepimi, ponosnimi očmi, ki so bile kakor strele svetle in bistre, je hodil v šume, zamišljen, temen. Kdo ve, kod so hodile njegove misli, kod so blodile, kaj so delale, koga obiskovale ... Rekel ni nikomur ničesar in komu bi tudi rekel! Samo pes je prišel ž z njim od tam iz neizmerno daljnjih daljnih krajev.

Takrat se je dogodilo, da se je Mara izgubila v šumi. Večerilo se je, noč je prišla, a še vedno je blodila po gošči in strah je je bilo. Zašla je v šumi, kakor da se je potopila v morju; kdo ve, kje je breg, kdo ve, kje je vas, kje daleč, v katero stran ... Zabliščale so se nad njo zvezde skozi goste veje, in Mara je utrujena obstala in legla v mehki mah. – Počakam zore, potem splezam na najvišje drevo, visoko v vrh splezam in morda ugledam znan hrib, znan breg! In tudi če ne, solnce sonce posije in pokaže mi, v katero stran naj grem!

Noč se je glasila v šumi, sove so skovikale, s tihimi koraki je stopala zverjad na plen. Tisoč ust ima noč v šumi, a srce človeško, ki ni vajeno teme, se boji, najpogumnejše srce trepeta, ko govori noč v šumi in se oči zastonj upirajo v črno temo.

Daleč za drevesi je zažvižgal človeški glas, in Mara je zaviknila,

zavikniti – zakričati, zavpiti.

zakričala: – „Oj, oj, na pomoč!“

Zažvižgnilo ji je nazaj in zopet je klicala Mara. Začula je stopinje v gošči in tisti hip se je prestrašila in se zbala. Bože, temna šuma naokrog, noč, skovikanje, rahle stopinje zverjadi, ki zasleduje plen – in tam gre človek! Človek gre, ali mogel bi biti gorji

gorji – zast. slabši.

od teme, od noči, gorji od samotne šume, gorji od prežeče zverjadi! Zatrepetalo ji je srce in skrila se je v goščo.

Ali zalajal je pes poleg nje, ni se bilo nikamor skriti in zopet je vstala. In iz teme je stopil visok mož, na prsih je imel pripeto svetilko, ki je razsvetljevala zelen krog v temni noči. Stopil je k njej in ji je posvetil v obraz.

„Djevojka!“

djevojka – hrv. dekle.

se je začudil. „Ne boj se!“ je rekel in jo prijel za roko.

Tuj je bil njegov glas, nerodno so se glasile besede, slajše, mehkejše nekako kakor so jih izgovarjali domačini.

Molče je stopala Mara za njim. Nista hodila dolgo in prišla sta v majhno globelj globel , kjer je rasla bujno le visoka gozdna trava. Nad njima se je zasvetilo stotisočsto tisoč zvezd.

Tuji mož se je ustavil in jej ji nekaj razlagal. Bile so poznane besede in zopet niso bile. Ali Mara je razumela, da ne moreta domov, da morata ostati tu. Mož je odložil puško in lovsko torbo ter začel puliti travo pred seboj. Tudi Mara je delala isto in on jej ji je pokimal in se nasmehnil. Znesla sta skupaj dračja, naredila grmado, in on jo je podžgal. Vzel je iz torbe mesa in kruha in dal dekletu, tudi vina ji je dal piti. Tako sta večerjala molče, ogenj je prasketal pred njima in drevesa naokoli so se fantastično raztezala in rasla v visoko nebo.

Mož je legel vznak in zaprl oči. In šele zdaj se je upala Mara pogledati mu v obraz. Lep je bil ta obraz in moški, nikdar ni mislila Mara, da bi mogel imeti na svetu kdo tak obraz. S strahom je gledala Mara v ta bledi, lepi obraz tujega moža in zopet ji je zazvenel v ušesih zvok njegovega glasu, njegovega tako čudno mehkega glasu. Zdrznilo se ji je nekaj v srcu in vzdihnila je.

On je odprl oči in se nasmehnil. Sklonil se je kvišku, se primaknil Mari in jo vprašal: „Kdo si?“

„Mara,“ je odgovorila in se je zagledala v te tuje, mehke in ponosne oči, ki so se upirale vanjo.

„Lijepa

liješa – hrv. lepa.

Mara!“ je dejal mehko, nežno in zopet se je nasmehnil. In njegov obraz je postal še lepši.

„Jaz sem grof Kazimir“.

„Ti si gospodin

gospodin – hrv. gospod.

grof ... ?“ se je začudila in plaho je povzdignila svoje velike, krasne oči.

Še bližje se je primaknil in pošepetal: „Le Kazimir, lijepa Maro!“

Ni se upala ganiti, tako sladko, tako mehko je zvenel njegov glas. Prijel jo je za roko, ali obraz je obrnil proč, dolgo je gledal v ogenj.

Držal jo je za roko, ali njej se je zdelo, kakor da se je odmaknil proč, odšel; čutila je, da je že pozabil nanjo, da misli, kdo ve, kam, kdo je, kaj ...

In njegov obraz se je izpremenil spremenil , žalosten je postal, temen.

Maro je zabolelo srce, zasmilil se ji je globoko, bridko.

„Gospodin ...,“ je zašepetala, „Kazimir ... Ali si jako žalosten? Ali si jako nesrečen?“

Obrnil se je k njej, udaril se je na prsa prsi : „Oh, Maro, zelo sem žalosten, zelo sem nesrečen!“

In ovil je desnico okrog njenega pasu in položil je glavo v njeno naročje. In razjokal se je. V resnici, razjokal se je in Maro je zabolelo srce, neusmiljeno jo je zabolelo srce in zajokala je ž z njim! Kakor mati je držala njegovo lepo, njegovo moško glavo na svojih prsih in kakor mati ga je tolažila s trepetajočimi ustnicami. In tako jo je bolelo srce, da bi bila kričala od bolečine in taka sreča jo je navdala, prevzela hipno, da je mislila, da umira od sladkosti.

In takrat sredi noči, v neizmerni šumi, ko je umirala in je ugašala gromada grmada pred njima in je tema rasla in se gostila, takrat je Kazimir pripovedoval v tujem, mehkem, lepem jeziku svojo povest lepi Mari. Nežno je govoril, kakor šepeta nežno jutranji veter v rosnih rožah, in zopet se je raztogotil, da so se zabliskale ponosne oči kakor dve streli v nevihti; sklonil se je kvišku, stisnil pesti, preklinjal, kdo ve kaj, kdo ve koga in zopet se je naslanjal v Marino naročje, obupan, žalosten do smrti, željan utehe.

Ničesar ni razumela Mara, a zopet je razumela vse.

Razumela je, da se mu toži, da se mu strašno toži daleč proč odtod, po njegovi zemlji. Da je lačen in žejen svoje domovine na severju severu , da jo je lačen in žejen, ali da ne sme nazaj, ne sme domov. Ni razumela Mara, zakaj ne sme domov, ni razumela, kaj so mu naredili, ni razumela, zakaj mu prete, s čim mu prete.

Ah, toži se mu, gladen in žejen je svoje domovine, a nazaj ne sme, nikoli, nikdar več!

To je razumela Mara in zasmilil se ji je stotisočkrat sto tisočkrat . Prelila se je žalost iz njegovega srca v njeno srce in bila je žalostna ž z njim in nesrečna ž z njim tisto noč. In za vse svoje življenje se je napila britkosti bridkosti njegove duše in trpkosti njegovega srca. Ne bo se več smejala Mara, dokler bo on žalosten; nikdar več se ne bo smejala, če se ne bodo nasmehnile njegove ustnice.

„Hočeš, da te ljubim, gospodine? Vse življenje te bom ljubila, do smrti! Moje oči, gospodine, moje oči, ki so bile tako lepe, tako vesele, se bodo jokale s teboj! In moje srce bo žalostno, do smrti bo žalostno, ker si ti žalosten!“

Poljubil jo je in tudi ona ga je poljubila, na ustnice ga je poljubila in na oči in na lase in po vsem obrazu ga je poljubila. In prosila ga je s svojimi poljubi, ponižno ga je prosila s svojimi poljubi: vzemi mojo ljubezen, mojo vročo in ponižno, mojo belo in edino ljubezen vzemi, da se razvesele tvoje oči za kratek hip nad mojo mlado lepoto, da ti srce samo kratek hip pozabi, da si žalosten in nesrečen in izgnan iz domovine, ki jo ljubiš! Če bi imela sto ljubezni in sto lepot in sto mladosti, dala bi ti jih vse, da bi se razveselile tvoje oči en sam, kratek hip! Ljubim te, ponižno te ljubim, udano vdano te ljubim! Glej, kakor mlada kraljica bi te ljubila s ponosno, kraljevsko ljubeznijo, ali ti si žalosten in moram te ljubiti ponižno, kakor tvoja sužnja te ljubim, da boš potolažen en sam kratek hip!

Tako sta se seznanila grof Kazimir in djevojka Mara.

In odslej, kadarkoli so jo ugledale njegove tuje ponosne oči, so se razveselile, in kadarkoli jo je objel, je pozabilo njegovo srce na svojo žalost in bridkost.

Sredi šum, na vrhu nekega hriba, je dal postaviti grof Kazimir leseno kočo. Posekali so drevesa vrhu hriba, postavili so trdno, udobno in lepo leseno hišico, prekopali zemljo naokrog in zasadili iz grajskih vrtov rože in trte in mlada žlahtna drevesca, da bi bilo lepo in milo domovanje.

V to hišo je grof odpeljal Maro in dal ji je svile in baržuna, dragocenih preprog, da okrasi svoj stan, in dal ji je zlatnikov in biserov, da se nagizda njemu v ljubezen in veselje. In pripeljal je starko, da streže in dvori njegovi dragi ...

Kakor morje se je valovila zelena šuma pred okni, v vrtu so se razcvetele rože, a v koči je sedela Mara, pela, plesala, svirala tamburico, da bi razveselila njega, ki ji je bil več kakor solnce sonce , več kakor duša ...

Jesen je prišla, pa zima in cele dni je sedel grof Kazimir pri Mari, objemal jo, poljubljal jo, govoril jej ji prelepe besede mehko, nežno. Ali Mara je videla: vedno bolj hrepeneče gledajo njegove oči v daljo, vedno bolj ga mučijo težke misli, vedno bolj ga more brezupne želje. Toži se mu proč, kdo ve, kam se mu toži, črez čez deset zemlja, črez čez sto gora ... v daljo neizmerno ... In bala se je Mara, da jej ji ga ne vzame ta dalja, ta strašna, neusmiljena dalja, ta njegov dom na severju severu , ki ga ljubi tako zelo in je izgnan iz njega za vselej!– In še lepše mu je pela, še lepše je svirala

svirati – igrati.

tamburica pod njenimi mehkimi prsti.

Ali spomladi, ko je zavriskal jug črez čez šume, ko jih je objel, ko jim je zamajal vrhove, – takrat je Mara zastonj čakala, kdaj pride grof Kazimir. Čakala je teden, dva tedna, mesec ... Potem je slekla svilene halje, odplela bele bisere iz črnih las, sezula baržunaste

baržun – žamet.

cipelice

cipelice – hrv. čeveljčki.

razz belih nog in oblekla je svoja raztrgana stara krila, težke, nerodne opanke in odšla je domov v selo. Od zore je hodila do črnega mraka. In zopet se je ugnezdila v stari, gnili in podrti svoji koči v selu. Ni bilo več oken, ni bilo več vrat in skozi streho se je videlo modro nebo. Ali kaj je marala Mara, če jo je pral dež, če jo je zeblo v nočeh! Njega ni bilo več, zapustil jo je, pozabil morda ... Ah, ni mu zamerila; zakaj bi mu zamerila, ko ga je ljubila, ko je bilo prav, da je šel, če je srečnejši brez nje! Stotisoč Sto tisoč sreč mu je želela na pot! Ah, dragi, mili, stotisoč sto tisoč sreč! In če jo je bolelo srce, ni mogla zato: naj boli, zaradi njega jo boli srce, in tudi nesreča, tudi bridkost je sladka, če je zaradi njega!

Vprašala je nekoč logarja, plaho in ponižno ga je vprašala: „Kje je grof Kazimir, ali ne veste?“

Zasmejal se je surovo: „Kaj bi ne vedel?! Odšel je, domov je odšel; presedale so mu že pač naše šume in naše djevojke! Kaj si mislila, da te vzame seboj, haha!“

Tiho je odšla in se skrila v svojo kočo, da bi je ne videli ljudje in da bi se ne smejali njenim solzam. Bridke, vroče solze, iz srca plakane;

plakane – hrv. izjokane.

škoda, da bi jih zasmehovali!

Odšel je torej grof Kazimir domov, odšel v daljnjo daljno domovino, ki jo je tako ljubil. Lačen in žejen je bil svoje domovine, zato je odšel. Naj se je nasiti, naj se je napije, nje, sladke, ljubljene, naj se je napije v sreči! Naj mu je vsaka solza Marina blagoslov, svet blagoslov na njegovem potu, naj mu je vsak Marin vzdihljaj sladek nasmeh sreče!

Ni štela Mara dni, vstalo je solnce sonce in zašlo za gore, a Mara joka; prižgale so se zvezde na nebu in so ugasnile, a Mara joka. Ni je utehe njenemu srcu, ni ga leka njeni duši!

In nekoč so jo poklicali v grad. Peljali so se k stari baronici. Sedela je pri oknu in ko je Mara stopila, se ni ozrla in je ni pogledala.

„Sporočiti ti moram, da je ona koča v šumi tvoja za vselej. Koča in 5 pet oralov naokrog. Lahko streljaš divjad v šumi in sekaš drva za svojo potrebo. In če ostane kdo za teboj, tudi zanj velja ista pravica. Idi k oskrbniku, on ti da listine! On ti tudi izplača dvatisoč dva tisoč goldinarjev. Ni to od mene; ravnam po želji grofa Kazimira.“

Baronica je vstala in trdo je rekla: „Grof Kazimir je bil oženjen!“ Mara je sklonila glavo. Nikdar ni imela pravice do njega, – naj je bil oženjen!

„Moram ti reči, da te je ljubil. Ne rečem tega rada, zaničujem te: ali v pismu me prosi, da ti povem, da te je ljubil! To je njegovo zadnje pismo, zato moram ubogati.“

Stara baronica je povzdignila glas:

„Grof Kazimir se je puntal proti kralju, ki si je privojskoval njegovo domovino. Ali ukrotili so upornike in jih postreljali postrelili . Grof Kazimir je pobegnil k meni. Lahko bi bil ostal za vedno pri meni, toda vrnil se je skrivoma v domovino. Ujeli so ga in ustrelili tudi njega!“

Mara se je zgrudila na tla. Stara baronica je pozvonila in naročila slugam: „Odnesite jo!“ Odnesli so jo iz dvorane in jo budili. Izpregledala Spregledala je in zajokala je na ves glas: „Lačen in žejen je bil svoje daljnje daljne domovine, a oni so ga ustrelili, umorili!“ V neizrečeni bridkosti se je zajokala. In v tistem trenutku je začutila resničnost svojih težkih slutenj, da bo mati ...

Pozimi je rodila Mara dečka. Kakor so rojeni mladi volkovi, tako je bil rojen v samotni koči, sredi zimskobelih gozdov. Kakor žival gozda, tako sama je bila Mara ob tisti uri, tako daleč od bitij svojega rodu. Kdo bi se pač upal pozimi v bele, samotne gozdove, v njihovo nedotaknjeno, blestečo in pretečo krasoto!

Šele spomladi, ko je že dolgo pihal gorki jug preko dežele, v hipu počrnil vse šume in ko je vlažen dež zrahljal zemljo in je dišalo v zraku po spomladi pomladi ter so se ganile neizmerne šume v mogočnem, skrivnostnem klitju, – takrat je vzela Mara svoje dete in ga je odnesla v vas. In ko je videl župnik malega, močnega pogana, krstil ga je z imenom Kajn. Iz dolgočasja morda mu je dal to ime, ali pa tudi iz zlobnosti morda, da bi bil otrok zaznamovan vse svoje žive dni. In zopet je nesla Mara otroka skozi klijoče, vlažne, brezkrajne gozdove nazaj v svojo samotno kočo, ki jo je bil postavil mrtvi njen ljubi. Solnce Sonce je sijalo ves dolgi aprilski dan, črna in mastna gozdna zemlja se je kadila in dišalo je po bujnem letu. Rjavi popki so se odpirali in kakor je šla, tako je šlo prvo lahno, nežno zelenje od drevesa do drevesa in gozdovi so šušteli v blagoslovljenem tisočerem rojenju. In nabujala nabujale

nabujati – hrv.narasti, napeti se.

so njene mlade prsi in ponudila jih je detetu, da bi raslo in uspevalo v moči in lepoti. Veselo ga je nesla nazaj v šume, da bi ne videlo ljudij ljudi in njih ničnosti.

Tako je rasel otrok v gozdovih. In šumeli so mu gozdovi v jeseni; zeleneli so mu spomladi; dišali so zanj v letu v bogati, zdravi vonjavi; v beli zimi so mu pripovedovali čudovite bajke. In učil se je od majke

majka – hrv. mati.

zasledovati divjad in učil se je od nje brenkati na strunah starodavne tamburice in peti starodavne žalostnonežne pesmi. In ljubila ga je mati z veliko in silno ljubeznijo in bilo ji je včasih, kakor da ji pomagajo vse te nepregledne prašume naokrog ljubiti sina tako lepo in tako krepko. In ostala je sama lepa, samo ponosnejša je bila, bogatejša na čustvih in srcu, razumnejša po pameti, vredna da živi sama v teh neizmernih šumah kakor kraljica, ki so jo podložniki zapustili in jo izgnali iz njenih dežel, kdo ve, kam v tuje kraje. Kajn je rasel, kakor so rasli mladi bori v strmih bregovih. Postal je pogumen, drzen, kakor mlad, rjav poganski bog. In ljubil je šume, ljubil je visoko, prostrano nebo, neštevilne, valovite bregove naokrog, preko katerih so se širile šume, kakor kipeče zeleno morje. Ljubil je svojo mater in si ni želel ljudij ljudi .

Poleti je prišel tuintam tu in tam kak logar k njima in jima je svetoval, naj se preselita v vas, ali Kajn je zaničeval to vas, ki je ni videl še nikoli. Ljudje v vaseh – se mu je zdelo – žive pusto in zaničevanja vredno suženjsko življenje, brez veselja so in brez svobode. Tam ne tulijo volkovi pozimi pred kočo, in vihar se ogiblje umazanih, strahopetno skupaj stisnjenih hiš, je pripovedovala mati. Kajn pa je ljubil tuljenje lačnih volkov pozimi, ljubil je vihar, kadar se je silen, divji in togoten gnal preko gozdov, da so pokali mogočni stari hrasti in so se gibke smreke klanjale do tal.

Tako je postal Kajn sedemnajst let star in takrat mu je mati umrla. Dala mu je še svoje zlatnike, dala mu je bisere s svojega vratu, da bi okrasil ž z njimi svojo ženo, kadar si jo izbere, in svetovala mu je, naj gre med ljudi, v kraje proti noči ali proti jutru, kakor mu je bolj všeč. Šele pozneje, črez čez leta se vrne lahko zopet sem v gozdove, kjer sta mir in samota. In potem je umrla, in logarji so prišli in pomagali Kajnu izkopati na vrtu grob zanjo, zakaj predaleč je bilo nositi jo v vas, da bi spala v blagoslovljeni zemlji. In Kajn sam je mislil, da mati pač rajši počiva v molčečih šumah, v samoti, ki jo je znala tako ceniti.

Mnogo dobrih svetov so mu dajali logarji, ali Kajn je vedno slišal, kako je rekla mati: „Pojdi proti noči ali proti jutru! “ In vabile so ga besede v tujo daljo.

Ko je zopet enkrat potrkal neki logar na vrata, mu ni odprl nihče; in ni pes zalajal na dvorišču in mala krotka srnica je gotovo odbežala v gozdove, ker ni bilo nikogar več, ki bi jo bil gladil.

In dvajset let in dalje so šumele šume okrog samotne koče in nihče ni sedel pri oknu; da bi poslušal večno njihovo pesem. Na vrtu so rasle mlade smreke poleg bezga in med pisanimi cvetlicami, ki so leto za letom bujno rasle iz svojega lastnega semena in cvetele bogato, kakor da bi čakale in stale pripravljene zanj v cvetju, da bi jih lahko utrgal, ko bi prišel poleti sem po zelenem gozdu. In v vasi na bregu gozda je živel le še kakor pol pozabljena bajka spomin na poljskega ustaša

Ustaš: v tem pomenu upornik, sodelujoč v poljski vstaji.

in na sina njenega Kajna, ki je brez miru in kakor proklet preklet odšel v svet, proti noči ali proti jutru, – nihče ne ve, kam.

Časi so se izpremenili spremenili . Stara baronica je umrla, – in v šume so silili tuintam tuji podjetniki, ki so precenjevali gozdove z izkušenimi očmi. In začelo se je polahko

polahko – star. nalahko, narahlo.

gibati v tem velikem morju zelenih gozdov. Na kraju, v vaseh je pela že tuintam parna pila,

pila – žaga.

in široki posekani pasovi so se v raznih linijah spuščali v bregove in zopet v dolino notri v stare prašume.

Prišli so Francozi s polnimi žepi, in domačini so se učili za cenen denar poslušnosti in hlapčevanja. Vedno več tujcev je prirojilo v vas, kakor silijo muhe tja, kjer je med. In učili so lepa, divja dekleta ljubljati poljubljati za pisan trak, za zlatnik, ki se lepo svetlika v črnih laseh, za dišave, ki prijetno in sladko mamijo in vabijo. In ni bilo več zvestobe v slavonskih šumah, in tako lahkega srca so bila dekleta, kakor so bila lahna njihova krila, ki se je veter poigraval ž z njimi. Sanjale so danes o svetlih moških očeh in drugi dan so bajale o ozkih, gospodskih gosposkih rokah knjigovodje, ki je v lakastih cipelicah koketiral po razkopanih vaških grapah. Tujci pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti teh vitkih gibčnih deklet, plemenitim, vlažnim očem tega močnega, svežega in zdravega rodu, ki je živel med prostranimi prašumami. Ah, ali šume niso bile več one stare, divje, krasne šume! Kakor da bi se videli sledovi človeških rok, ki so posegle po njih, kakor se vidi na svežem sadju sled vsakega prsta, ki se ga dotakne.

Takrat pa je prišel Kajn domov, v kočo svoje matere v gozdu.

Popravil je, kar je bilo segnilo in kar je razpalo razpadlo v teh dolgih letih, in hodil je v vas kupovat, kar je potreboval zase in za svoj dom.

Štirideset let je bil že star, močan in visok kakor orjak in ponosnega vedenja. Nosil je obleko, kakor jo nosijo ustaši po macedonskih

macedonski – makedonski.

gorah, za pasom mu je tičala pištola in krasno bodalo. In kakor je prišel, je vstalo sto bajk o njem, in možje in žene so tekmovali za njegovo prijaznost. Sila radovedni so bili vsi, kod je hodil in kaj je delal vsa ta dolga leta. Ali Kajn je znal molčati in vsakdo, ki ga je pozdravil, ni dobil odgovora. Sto pustolovstev so mu pripisovali in kadarkoli se je prikazala njegova visoka postava v vasi, vselej se je zbiralo staro in mlado, da ga vidi in občuduje. In želje deklet so hodile za njim in vsaka bi ga bila ljubila, če bi jo bil maral.

Ali on se ni menil za to, in četudi je prišel vsak mesec komaj enkrat ali dvakrat v vas, so bile njegove besede redke kakor bele vrane.

In med drugimi je bilo v vasi dekle vaškega kramarja, ki je bil židovske krvi, čeprav se je bil že njegov oče pokrstil, ko je prišel v vas. Dekle njegovo pa je bila mlada, samoljubna in trmasta stvar z goreče rjavimi lasmi. Temno kožo je imela, svetle oči in lase, ki so zagoreli v rdečih plamenih, kadar je posijalo solnce sonce nanje. In ta se si je izmislila in se je zaljubila v Kajna z vso silo. Smehljala se je, kadar je prišel, izpraševala ga je in kazala mu je na vse načine, da ga ima rada. Ali njeno laskanje je malo pomagalo. Kakor da je stara, grda baba, tako in nič drugače je govoril ž z njo. Ona je bila jezna, divja. In tako malokdaj je prišel v vas, in tedni so minili, da ga ni videla. Kakor da bi bil on edini mož na svetu, tako se ji je zdelo, in vsi drugi, ki so se laskali okoli nje, so se ji zdeli vredni prezira in zaničevanja. Kadar so prišli inženerji inžinirji , polirji

polir – žarg. delovodja.

in uradniki, ki so bili skrbno počesani in oblečeni in so hodili v rokavicah in v visokih belih ovratnikih, je govorila z nagizdanci, kakor s sitnimi paglavci, katerim se prezir lahko odkritosrčno pljune v obraz. Vsi ti Don Juani so hodili zanjo za njo , saj se jim je zdela nekaj pikantnega in zapeljivega s svojimi rdečerjavimi lasmi. Ah, kakor metulji, ki poletavajo najrajši okrog najlepših, najbolj duhtečih rož na vrtu!

Zopet je prišel Kajn po dolgem času v vas in kupil je pri kramarju smodnika in soli in slanine, žebljev in ponev, moke in motiko. Jel je in pil vino, plačal molče, na vprašanja odgovarjal z „da“ in z „ne“ ter odšel brez obotavljanja. Vselej je hitro odjahal in kazal s tem pereče svoje zaničevanje do vse vasi in do vseh ljudij ljudi .

Takoj za vasjo na poljih je priteklo nekaj za njim. Ni se ozrl in šele, ko je skočilo predenj na pot, se je ustavil.

Bila je Dana s svojimi ognjenimi lasmi in z velikimi svetlimi, židovskimi očmi. Obstala je pred njim vsa rdeča in vroča in jezno je zakričala nanj:

„Kaj si pa domišljaš?! Kaj pa je to takega, če si se bil s Turki?! Kaj bi bilo takega, da si jih petdeset, petdeset ubil! Nič! In zakaj potem molčiš, če govorim s teboj! Milost je od mene! Milost! Torej govori! Slišiš, govori!“

Zasmejal se je glasno: „Na, punčika, kaj te je prijelo? Lepo domov pojdi, otroček, kaj kričiš!“ „Nisem nobena punčika in noben otroček!“ je vpila srdito in kakor bi trenil, je skočila kvišku in ga vdarila udarila s petjo pestjo v obraz.

To ga je jako presenetilo, toda razjaril se ni.

„Kaj pa hočeš pravzaprav?“ je vprašal in jo resno in pazno

pazno – pazljivo.

premeril z očmi.

„Govoriti hočem s teboj!“ je rekla svojeglavno.

„Ne govorim ravno rad; ali če ravno hočeš, pa se pogovarjajva. Torej, kaj bi rada?“

Sel je na mejnik in si sukal smodčico.

smodčica – cigara.

Zacepetala je z nogami. „Ne puši in glej me, ko hočem govoriti s teboj! Kje si bil ves ta čas, ko te ni bilo v naših krajih?“

„Kaj te zanima? Premlada si mi za tak pogovor. Sploh pa: v Macedoniji sem bil, če veš, kje je to?“

„Si se li bojeval s Turki?“

„Tudi.“

„Ali so tam lepa dekleta?“

„Lepa in nelepa.“

„Lepša, kakor tu?“

„Res ne vem.“

„Si jih mnogokrat poljubljal?“

„Nisem štel.“

„Jaz nisem še nikogar poljubila, še prav nikogar!“

„Nu, prav.“

„Jaz sem šele šestnajst let stara.“

„Ni dosti.“

„Ti si pravzaprav že jako star.“

„Da ali pa tudi ne!“

„Ali bi rad kakšno dekle poljubil?“

„Mi je vseeno.“

„Ali bi mene poljubil?“

„Ne vem.“

Zopet je zacepetala z nogami, solze so ji vstopile stopile v oči od jeze in zelo razjarjeno je zavpila: „Ali mene, mene je volja za tvojimi ustnicami!“

„Pa kaj naj storim?“

„Poljubi me, naravnost, poljubi me! Če hočem, pa hočem!“

In v hipu se je srdito vrgla na njegove prsi in jezno je pritisnila svoje mlade, sveže ustnice na njegove trpke, ponosne.

„Jaz te ljubim, da veš! Ljubim te!“ je rekla jezno in njene oči so se temno in zlovoljno svetile.

„Jezim se, sovražim te, pa te ljubim!“ je zagotavljala, kakor da mu preti.

Vstal je in resno jo je pogledal. Počasi jo je promatral

promatrati – hrv. opazovati.

in v oči ji je gledal dolgo in zbrano. „Ali hočeš biti moja žena?“ jo je vprašal potem.

Zardela je in povesila glavo in rekla je skoraj ponižno: „Da, če hočeš!“

„Dobro. Samo to ti rečem: če te bom ljubil, – moja ljubezen ni za en dan in ni zato, da se vrže proč. Če ljubim, ljubim in kdor me razžali, temu je žal. Premisli! Potem boš moja, potem se varuj!“ Njegov obraz je postal temen in preteč.

„Ne bi ti svetoval, da me varaš!“ Zasmejala se je: „Glej, kako sem jezna, ker te moram ljubiti tako zelo! Ne bo težko, biti tebi zvesta.“

Odpel si je srajco in na njegovih junaških, temnih prsih se je belo zasvetil niz biserjev biserov . „Moja mati jih je dobila od očeta mojega in jaz ti jih dam, da boš vedela, da si zdaj moja žena.“ Položil ji je bisere okrog vratu. Bili so beli biseri, vroči od njegove krvi, in zdrznila se je Dana, ko so se doteknili dotaknili mehke njene kože.

„In sedaj pojdi z menoj,“ – je dejal, objel jo okrog vitkih ram in tako, kakor je pribežala za njim, tako jo je vzel seboj na svoj dom v šumah.

Dolga je bila pot, biseri okrog Daninega vratu so postali hladni in bili so čudno težki, tesnili so jo. Ali njena usta so bila sladka in vroča od njegovih ust. In vso dolgo pot je mislila na njegova usta, ki so trpka in ponosna in lepa, strašna in ki so gotovo malo poljubljala in so še lačna poljubov in ljubezni. Ali šele, ko sta pozno v noči prišla v njegovo kočo, ona vsa utrujena in slaba, jo je vzdignil k sebi in jo poljubil zopet ...

Tako je domovala Dana s Kajnom v črni prašumi. Ali že ni bila nič več prašuma tako tiha in samotna. Preko zelenih bregov je priletel daljnji daljni odmev strela, in v mirnih dneh, ko je bil zrak čist kakor kristal, da so se vsi daljnji daljni hribi pomaknili bliže, je pač včasih čisto nalahno in čudno oslabljeno zazvenel pisk parne piščali iz kake vasi na bregovih velikega gozda, kjer so stavili parne pile ter polagali železnice. In hrup se je bližal vedno bolj samoti, ki se je vedno bolj umikala, plaha in prestrašena.

Dana ni bila vesela in ni bila srečna. Kakor jeklo, tako trda je bila Kajnova ljubezen. Tako trdna in tako trda! In redkokdaj ga je veselilo, da bi se bil laskal ž z njo. Vedno je molčal, hodil po šumi, in Dana je bila cele dneve sama. Imela je dosti časa pregledavati pregledovati dolge puške, s srebrom vložene, okrašene, ki so visele po stenah, imela je dosti časa igrati se s čudnimi amuleti, ki so ležali v omarici: tuj denar, medalje, prstani, majhni in lični kakor od ženskih prstov.

Enkrat na večer se je igrala s čudno brošo iz krvavordečih kamnov.

„Kdo ti je dal to?“ ga je vprašala.

„Neka ciganka.“

„In ta prstan.“

„Neka Bolgarka.“

„In to ozko zapestnico?“

„Neka moslimanka muslimanka ; ime ji je bilo Sulejka.“

„In ta Marijin medaljon?“

„Neko nemško dekle. Hodili sta z materjo od mesta do mesta in igrali na harfo. Dekle je imelo lica kakor kri in mleko.“

Dana ni vprašala več in položila je vso pisano šaro nazaj v omarico. In kakor bi se bila nečesa spomnila, se je doteknila dotaknila s prsti belih biserov na vratu.

„Koliko jih je nosilo te bisere?“

„Moja mati in nobena druga.“

Dolgo je molčala Dana.

„In zakaj si dal te bisere meni?“

„Ker si moja žena!“

„In one tiste druge?“

„Nobena druga ni bila moja žena.“

Zopet sta molčala dolgo.

Gozdovi so šumeli naokrog, grmeli kakor sto slapov. Divji vihar se je valil doli od visokega neba in se je gnal črez čez gozd, hudoben in togoten, kakor razburkane vode, kadar se prelijejo črez črez čez strugo.

Dana je položila svojo glavo na Kajnovo roko, ki je ležala na mizi. Ponižno je položila svoje lice na njegovo roko in ga je vprašala:

„In zakaj me ne poljubiš, Kajn, ko nosim tvoje bisere okrog vratu in praviš, da me ljubiš?“ „Nisem vajen ljubkovanja in poljubovanja! Ali moje srce, Dana, te ljubi zelo,“ je rekel.

In poljubil jo je. Ali svečani so bili njegovi poljubi, kakor molčeče prisege in močno jo je bolelo. In njegova ljubezen ni bila vesela in smejoča, kakor so si jo želela njena mlada leta. Odšel je pa Kajn enkrat v vas in prinesel je staro slabotno ženico s seboj. In nosil jo je na svojih rokah skozi šume kakor otroka. In prinesel jo je Dani, kakor darilo. „Tožilo se ji je po tebi in rada bo ostala tu in ti krajšala čas, ko ga jaz ne znam,“ je rekel.

Ženica je bila Danina stara mati.

In Dana je mislila: „Ljubi me zelo, ko mi je to storil!“

Dolga je bila zima. Ali ko je izginil sneg, je postalo glasno v šumah. Kakor povodenj so se prignali ljudje od vseh strani v najbolj oddaljene najglobokejše grape, na najstrmejše vrhe. Inženirji so prišli in merili dalje in visočine, delavci so prišli in delali nova pota križem kražem, tuji podjetniki so potovali skozi gozde, cenili jih, nič drugače, kakor ceni mesar z očmi tolstega ovna. Cela vojska drvarjev se je pripodila v to brezmejno morje šum in od gozda do gozda so se glasile jasne pesmi sekir in žag. Naročili so konje kdo ve odkod, težke, silne, visoke konje in po novih potih so hreščale dan na dan dolge vrste vozov, polnih orjaških debel. Napeljali so potoke v struge, da so nosili hlode, naredili so strme riže

riža – umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala.

od hribov doli v doline, po katerih so lomeč in hreščeč drčala debla v doline. Močne železne vrvi so napeli od hriba do hriba in visoko v zraku črez čez črne, nepristopne zaseke so drsele klade kakor blisk; priletele so s silo na nižji hrib, razletele se na kup, in drugi dan so jih rižali dalje v tretjo, četrto dolino, kjer so kurili ž njimi v parnih pilah.

In trušč se je vzdignil po šumah, žvižganje, pokanje, udarjanje, padanje, da je stokrat odmevalo od kraja do kraja. In zdelo se je, kakor da so postale šume manjše črez čez noč, ni bilo več silnih dalj in nepristopne samote. In če je kdo gledal z vrhov v daljo, je opazil, kako so se delale nove razpoke v ponosni krasoti gozdov, kako se je trgalo temno zelenje in so se kazale prazne lise in so se drevesa razredila razredčila kakor lasje na stari glavi trudnega pustolovca.

Prišli so tudi v Kajnovo kočo tuji inženirji in jedli so divjačino, ki jo je on nastreljal in jo je pripravila Dana. S temnimi očmi je gledal Kajn, kako so se zamajale šume okrog naokrog in srce ga je zabolelo v mogočnih prsih.

Dana pa je bila vesela nad truščem in kratkočasno se ji je zdelo to mrzlično življenje v teh krajih, kjer je stala prej tiha samota. In ko so ponujali Kajnu težkega denarja, če odstopi del svojega vrta, mu je prigovarjala na vso moč, dokler se ni udal vdal in je privolil. In ker ga ni več veselil lov, ko se je naletelo pri vsakem koraku na ljudi, katerih ni imel rad, se je udal vdal celo v tem, da je prevzel ponujano mu delo pri novih podjetnikih. Dali so mu delo, kakor si ga je hotel izbrati sam, izbral pa si je vedno najtežje in najsamotnejše, saj se je ogibal ljudi in jih je preziral.

Za par mesecev že je potihnil prvi hrup, in gozdovi so se rušili tišje in mirnejše, kakor da je bilo to tako kdo ve od kdaj. Kajnov vrt je postal nekaka postaja v rižanju drv, ki so jih potrebovali v najbližji parni pili. Od druzega drugega , nekoliko višjega hriba je bila napeljana sem železna žica, 400–500 metrov dolga, na njegov hrib. Sem so drsela polena, prevezana z žico in obešena na železen kavelj. Žvižgajoč so letela po zraku, udarjala na železno ploščo, ki je bila pribita na močen lesen oder ter so padala doli na kup, ki se je drugi dan na enak način rižal dalje ...

Kajn in mladi tovariš sta na prvem hribu vezala dopoldne hlode, popoldne sta jih spuščala na Marin hrib – tako se je imenoval hrib po Mari, materi njegovi, in drugi dan sta jih spuščala še dalje. Na drugih hribih pa so bili že drugi delavci. Dana jima je vsak drug drugi dan pomagala s tem, da je pobirala žico in železne kavlje, ki so bili odskočili proč, ko so udarila polena na železno ploščo. Paziti je morala, da je ni zadelo poleno ali trska, drugače pa je bilo njeno delo lahko.

Postala je zopet vesela, smejala se je in pela mnogo. Mile, mladi tovariš njenega moža, je bil vesel fant in v njegovi družbi niso prihajale puste in žalostne misli. Vedno so se bliskale njegove oči v veselju, ustnice so žvižgale in njegov smeh je bil svežejši od gorskega studenca. Dvajset let je bil star in vse se mu je zdelo veselo in kratkočasno, karkoli je delal. Kjerkoli se je prikazala njegova lepa kodrasta glava, povsod se je glasil smeh in so se zbijale šale. Po vsem delu, ko so drugi trudni ležali v senci dreves, je Mile pel in plesal, kakor bi bil počival ves dan.

Kajn ga je imel rad. Sicer ni tudi ž z njim skoraj nič govoril, ali rad je poslušal njegov smeh in njegove šale. Ker sta delala skupaj, mu je rekel Kajn, naj pride k njemu stanovat in na hrano. Od začetka se Dana ni upala šaliti z Miletom, pa Kajn ji je rekel nekoč: „Le smej se in poj ž z njim! Lahko si ž z njim, kakor z bratom, saj je pošten človek“.

Mile je bil res pošten človek, ali končno je tudi za poštenega človeka malo preveč, da bi bil ves dan skupaj s tako mlado in lepo žensko, kakor je bila Dana, in bi se vanjo prav nič ne zaljubil. Lahko srce je imel Mile in kako bi ga bil branil pred Dano, da mu ga ne ukradejo njene lepe oči! Res ni bilo prav, da ji je rekel, da jo ima rad, ali kaj je mogel Mile za to, če je bilo tako krasno in prijetno govoriti o ljubezni! Kaj je mogel Mile za to, da je moral poljubiti Dano, kadarkoli sta bila sama. Ah, sladko je bilo ujeti jo v temni veži, pritisniti jo nase z vso močjo, to Dano, ki se je vselej tako prestrašila, tako zatrepetala, ki se ni upala braniti se iz strahu, da bi ju Kajn ne slišal.

Dana je ljubila Kajna, toda Mile je znal tako lepo poljubljati, da bi bilo škoda njegovih poljubov. Že je raje obstala, kadar jo je presenetil v veži, že se mu ni več ogibala, prav nič več, in zadnjič enkrat se je smejala sladko, ko jo je dobil v kuhinji, ko je prala. Smelo je odgrnil srajco na prsih in jo predrzno poljubil na bele prsi. Pahnila ga je od sebe, ali Mile se je smejal s svojimi mladimi veselimi očmi in rekel je celo s hinavskim povzdihom vzdihom : „Oh, Dana, kakor sladka jabolka so tvoje prsi! Raj bi izgubil rad ...“

In smejala se je tudi ona in ves teden jo je peklo in žgalo na mestu, kjer so se doteknila dotaknila njegova vroča, mehka usta belih njenih prs prsi .

Zakaj so bile njegove oči tako svetle, tako vesele, zakaj so bile njegove roke tako mehke in nežne, zakaj je bila njegova ljubezen tako sladka, tako mlada, smejoča, radostna?!

Enkrat je prišla stara mati v kuhinjo, prav ko sta se Dana in Mile smejala in se šalila. Mile jo je hotel poljubiti, Dana pa se mu je branila smeje in nagajivo. Prestrašila se je stara ženica, in ko se je Mile izmuzal izmuznil skozi vrata, je starka zajokala: „Dana, nesrečnica, kaj počenjaš! Hčerka moja, krotka golobičica moja, varuj se! Kaj nič več ne ljubiš Kajna? Glej, Kajn je dober in zaslužuje zasluži , da ga ljubiš. Na rokah me je nesel skozi gozd kakor otroka“.

Polile so Dano solze kesanja in služila je Kajnu udano vdano , kakor še nikoli.

Ali Mile se ni kesal, in poljubi njegovi so bili presladki, pretopli, da bi jih Dana pogrešala.

In nekoč je moral Kajn v vas.

Stala sta zvečer pred tem Mile in Dana za temnim plotom na vrtu in sta šepetala. Na drugi strani je stal Kajn in je gledal v nebo, kakšno bo vreme drugi dan; ko pa je slišal glasove, je poslušal.

„Jutri, Dana, zlata, edina, boš moja,“ je rekel Mile.

„Ne, bojim se. RajšeRajši pojdem s Kajnom v selo,“ se je branila Dana.

„Kaj hočeš v vasi, duša? Ves dan se bova poljubljala, Dana“.

„Ne smem. Verjemi, jaz ljubim Kajna. K nogam bi se mu zgrudila in bi jokala“.

„Ah, noričica, pahnil bi te proč. In kaj te ima on rad, kaj te poljublja, kaj te ljubi, kakor te ljubim jaz?! Kaj boš ž z njim, ki je tako hladen in ponosen! In glej, jaz sem mlad in vesel; zakaj nečeš, da bi te ljubil?“

„Ljubi me, Mile! Ali jaz grešim proti Kajnu, da imam veselje nad tvojo ljubeznijo.“

„Kaj bi grešila!“

„Gotovo grešim, čutim to. In jaz se bojim, Mile, strašno se bojim.“

Kajn je slišal, kako se je Mile zasmejal, kako sta se poljubila, kako je potem Dana vzdihnila: „In vendar, Mile, jaz ljubim Kajna. Tudi če poljubljam tebe, ga ljubim!“

„Ljubi ga, neumnica! Ali jutri, jutri bo moj dan, ne? Kaj škodi Kajnu en dan! Oh, Dana, kako te bom poljubljal! Srce moje, to boš videla, kaj je ljubezen!“ Mile se je zasmejal, potem sta odšla.

Vso uro je stal Kajn na istem mestu. Kakor iz kamna tako miren je bil njegov obraz, samo oči so zažarele. Potem je odšel v hišo, kakor bi se ne bilo dogodilo nič.

Še pred zoro je odšel v selo in šele v mraku se je vrnil. In prinesel je vsega, kar je bilo potrebno v hiši. Rekel je, da je truden, povečerjal molče in odšel hitro spat. Dana je še tu in tam pospravljala. Ko je stopila v čumnato, je mislila, da Kajn že spi. Dolgo je molila na kolenih, vzdihovala. Vsa preplašena je bila. Sedla je h Kajnu, pa še dolgo se ni mogla pomiriti. Kasno je zaspala.

Ko je začutil Kajn, da spi, se je vzdignil in sel na rob postelje. Zunaj je svetil mesec in tiha, skrivnostna njegova svetloba je napolnjevala čumnato vso noč.

Ko se je Dana zjutraj prebudila, sta bila možka moška že odšla. Stara mati jima je bila skuhala zajutrk zajtrk in pripravila obed, ki sta ga jemala s seboj, kadar sta delala na drugem hribu, da bi se ne tratil čas po nepotrebnem. Ko je šla Dana k vodnjaku, da bi se umila, se je jako prestrašila: nič več ni imela biserov na svojem vratu. Bežala je v kočo, iskala povsod, – zaman, biserov ni bilo nikjer. Zgrabila jo je pošastna groza za belo grlo, da je komaj dihala. Hotela je vprašati staro mater, pa se ni upala. Iskala je, iskala. Kje, kje so biseri? Mora jih najti! In da jih ni več čutila okrog vratu, to se ji je zdelo kakor temna, groze polna pretnja. Iskala je vse dopoldne in opoldne je legla vsa izmučena v vrtu v travo ter čakala, kdaj bo dal kdo od moških znamenje, da se delo, – spuščanje hlodov – začenja.

Tudi tam na drugem hribu sta ležala oba moška molče v senci in gledala preko doline. Ravno sta bila obedovala. Zelena in trudna, dehteča v solčni sončni gorkoti, je ležala zaseka pod njima. In napolnjeval jo je čudovit zrak; vsak list se je videl na drevesih, če ga je veter lahno zamajal. Žica, ki je bila napeta preko globokega dola, se je svetila, kakor srebrna nit, tiho je trepetala v lahnem vetru. Solnce Sonce je sijalo navpično doli, tisoč vonjav je vstajalo proti nebu. Muha je brnela, pisan metulj je zafrfotal, daleč tam v deseti dolini je zazvenela sekira.

„Lepo je,“ je rekel Mile, a bilo mu je tesno. Danes ni mogel peti in smejati se.

Lahen oblak je jadral na visokem nebu. Njegova senca je obstala trenotek v zaseki in se pomikala črez čez gozdove proti severu.

Kajn je ležal na hrbtu in gledal v nebo; solnce sonce ni slepilo njegovih lepih in pogumnih oči. Mile ga je pogledal in spoznal je v tem trenotku, da je Kajn lep, krasen, stokrat lepši kakor on, stokrat lepši od vseh moških, ki jih je Mile videl. V divji, mogočni lepoti se je bliščal Kajnov obraz. Njegove oči so gledale v solnce sonce in so ostale črne, kakor noč. Mile je zatrepetal v svoji duši na dnu svojega srca in rad bi bil prosil: „Kajn, odpusti!“ a ni mogel ... Ne prosi se takih oči, ker ne odpuščajo.

In zopet je jadral oblak pod nebom, in senca se je razstavila v dolini. Počasi je šla črez hribe. „Čas je, brate,“ je rekel Kajn in vstal. Tudi Mile je vstal. Molče mu je pogledal Kajn v oči. In Mile ga je razumel v tistem hipu, in strašen, peklenski strah mu je prevzel dušo. Videl je, kako si je odpel Kajn svoj ozki, usnjeni pas in ni se mogel ganiti in ne zavpiti. Kakor laso mu je priletel Kajnov pas okrog vratu in Mile se je zgrudil na zemljo.

Kajn mu je zvezal roke na hrbtu in pod pazduho ga je prevezal z vrvjo. In odnesel ga je na oder in ga obesil v železni kavelj na žico. In zakričal je na nasprotno stran: „Hoj, hoj!“

Že je odgovoril od tam jasni glas Dane: „Hoj, hoj!“ in nekaj belega se je zgenilo zganilo v solncu soncu .

Z obema rokama je držal Mileta pred seboj. Dve, tri minute ga je držal tako. Globoko in mirno so dihali gozdovi naokrog in solnce sonce je sijalo čudovito in jasni zrak je duhtel kakor tisoč vonjav in nebo je bilo visoko in modro, kakor še nikoli. In kakor srebrna nit se je svetila žica nad temno zaseko.

Takrat se je stresel človek v njegovih rokah in strašen vzklik je napolnil gozdove od kraja do kraja.

„Brat, oko za oko, zob za zob,“ je rekel Kajn in ga izpustil.

In hitro in hitrejše je drselo doli na nasprotno stran. In zarjovelo je s tisoč glasovi, zarjovela je zaseka, hribje, vsi gozdovi so zarjoveli naokrog.

Tam je stala Dana in videla je, kako je letelo k njej, rjoveč, da se je potemnilo solnce sonce , da so zastali vetrovi. In priletelo je, prirjovelo je, nebo in peklo je zatulilo, – udarilo je zamolklo ob železo in gorko in rdeče je zaškropilo naokrog.

In krvava od njegove vroče, rdeče krvi je letela Dana v kočo. Stara mati je razprostrla roke, ali Dana se ji je zgrudila brezglasno mrtva k njenim nogam.

Kajna niso videli nikdar več.

PIJANEC

Slovan 1904, 56–64. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Opilec) je izšel v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 3. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 20–28.

Tam v kotu pa, kjer je sedel navadno harmonikar Jože, se je naslanjal danes Debevčev Matija. Še pred desetimi leti je vsak rad prisedal k njegovi mizi in častno je bilo za vsakega, če mu je Debevčev nalil kupo in ga povabil, da pije na zdravje svoje in njegovo. Zdaj pa so se ga ogibali, ker se je zdel ljudem siten in tudi neumen, po pravici povedano. Kadar je bil pijan, se mu je razvozljal razvozlal jezik in neprenehoma se je vsipalo iz njegovih ust. Včasih je dregnil poslušalca svojega s komolcem, zazijal je s svojimi rdečimi, izpitimi očmi vanj in vpraševal: „Al'poslušaš, prijatelj? Ali veš, kaj ti pripovedujem? Daj, poslušaj, za božjo voljo! Jaz sem žalosten, žalosten sem iz dna srca.“

In zajokal je. Tisti pa, ki so ga poslušali, so dejali:

„Vidiš ga, šlevo pijano! Kremži se kakor baba!“

In včasih si je kdo z zaničevanjem odpljunil, z zaničevanjem in s farizejskim napuhom: hvala tebi, Gospod, da nisem takšen, kakršen je ta človek!

Danes je sedel sam pri mizi in dolgčas mu je bilo. Naročil si je zopet frakelj

frakelj – osmina litra.

žganja in klical k sebi kajžarja Streharja, ki je pravkar odprl vrata.

„Sem sedi, prijatelj, denar imam danes in plačam ti, karkoli si izmisliš! Vina ti plačam, dasi pijem žganje, prijatelj! Zato, da mi ne bo dolgčas, da ne bom sam. Žalostno mi je samemu, žalostno, prijatelj!

„Si že spet pijan?“ je vprašal Strehar in sedel k njemu. Rad je pil zastonj; kaj ne bi, ko sam ni imel ničesar in ni ga bolelo, če se je kdo ujedal nad njim, da je umazanec.

„Pijan sem!“ je pritrjeval Debevčev. „Kolikor je dni v letu, tolikrat sem pijan, znanec! Pa ne škodi! Prisedi sem in naroči si!“

Nekdo od sosednje mize je dejal: „Debevčev je že jeruža

jeruž – umetno žganje iz špirita in vode.

pijan; da ga ni sram!“

„Ni me sram!“ je kričal Matija. „Ni me sram, ljudje božji! Samo poglejte, Debevčev je jeruža pijan! Jeruža, ljudje, jeruža! Kakor berač ga je pijan, kakor cigan! Samo poslušajte, vi gospoda, ki je vaša pijanost od vina in dobre slivovke! Moja pa je od jeruža, ki je za berače, ki ga plačajo s krajcarji, ki jim jih dajo ljudje vbogajme. Oh, prijatelj, hudo mi je pri srcu, če pomislim: jaz, Debevčev, sem jeruža pijan!“

Naslonil se je na kajžarja in nakremžil je obraz. Nihče pri drugih mizah se ni zmenil zanj, govorili so druge reči. Debevčev pa je objemal kajžarja, ki se je izkušal skušal braniti njegove ljubeznjivosti ljubeznivosti .

„Pomisli, prijatelj, kakšno je bilo Debevčevo posestvo! Ali veš? Kakor grofija, takšen je bil naš dom! S kakšnimi konji sem se vozil okrog, kaj, al' še veš? In naša polja in moji gozdi.“ Udaril se je po prsih.

„Prijatelj, jokal bi se za vsako hojo, ki je stala v mojem gozdu in ki ne stoji več. In niti zemlja ni moja več, niti klade, ki so ostale od hoj! Joj, prijatelj, kakor grof sem bil in ves dan sem hodil lahko po svojem. Pomisli, in komaj bajta je še ostala! Sicer je lepa bajta, kakor grad je, in vrag naj me vzame, če ima kdo v naši deželi takšne hleve, kakršni so moji, al' kaj češ, kaj mi bo grad, kaj mi bodo hlevi, ki bi jih bil cesar vesel?! Kaj mi bodo? Žri zidove, če moreš! Ne boš jih sit, prijatelj. Posekal sem ta teden jance pred hišo. Kaj bodo stali za parado, ko sem žejen jeruža! Žena je jokala, pa sem jih vseeno posekal. In denar je hotela potem. Dragi moj prijatelj, moja žena je lačna dostikrat in otroci so raztrgani. Bosi so, daleč imajo v šolo in mraz je, prijatelj. Pa kaj hočeš, jaz, oče in gospodar, sem žejen jeruža! Kako bi dal denar ženi, da bi kupila krompirja za zimo, pa otrokom obutev, kako bi ji dal denar, ko mi je treba jeruža, strašno mi ga je treba, prijatelj!“

Debevčev Matija se je naslonil na mizo in se je razjokal na glas.

Pijančeve solze, cene so, lehko tekó . . . In vendar je Streharja, kajžarja, nekaj zaskelelo v srcu. Tolažiti je začel žalostnega gostitelja svojega.

„I, pa ne jokaj! Pa daj ženi denar, zakaj bi ga ji ne dal? Saj je sirota, velika sirota, zdi se mi. Ni vajena beračije, saj veš. Pomisli malo, iz dobre hiše je, ni se ji sanjalo, da bo tako pri Debevčevih. I no, po očetu imaš to, po očetu! Pa res nič ne slišiš o njem, kje je?“ je vprašal.

„Oče moj? Bog sam vedi. Pije po svetu, služi, pije. Oh, žal mi ga je, mojega očeta! Viš, ves denar bi mu dal, kar ga imam. Naj se ga napije brez skrbi. Menda je dvanajst let, kar ga nisem videl, in ne ve, siromak ne ve, da ga imam rad. Ne ve, da sem njegov sin, da sem pijanec, kakor je bil pijanec on! Oh, prijatelj, al' sem ti pravil?! Al' sem ti pravil, da se je napil jeruža zvečer in je spal drugi dan na skednju do opoldne, dasi smo kosili tisti dan? Al' sem ti pravil,

da sem pljunil predenj opoldne, ko je prišel k obedu v hišo in smo sedeli okrog mize sami moški, jaz, hlapci in kosci. Kakor pri zadnji večerji smo sedeli okrog mize in še več nas je bilo. Kakšnih trideset, prijatelj! In moj oče je prišel v izbo in smrdel je po jeružu še od prejšnjega dne. In jaz sem vstal in sem stopil predenj in sem pljunil na tla: ‚Fej! Sram me je takšnega očeta šnopsarja!‘ In še enkrat sem pljunil na pod. Odšel je oče skozi vrata in nikoli več ga ni bilo pod mojo streho in nikoli več ga nisem videl od tistikrat. Oh, prijatelj, hudo mi je, strašno mi je hudo, če se spomnim tistega dne. “

In spet je zajokal pijanec, kakor majhen otrok je zajokal.

„Pij, kaj boš žalosten! Kaj se boš jokal za očetom! Nu, tvoj oče je res! Ali prida, bogme ni bil,

tega ne boš tajil. No, takšen človek! Iz največjega posestva v vsej občini in namesto da bi pomagal doma pri hiši, hodi na Hrvaško pozimi, poleti pa dninari tujim ljudem. Saj je to sramotno. Ni imel sreče stari Debevec z družino, ni je imel. Vidiš, po njem bi se bil vrgel, po starem očetu, Matija! To je bil mož! Pravijo, da ga za sto let ne bo takšnega več v devetih farah, kakršen je bil on. Tako pameten, pošten mož, kar je res je res! Po njem, po njem, Matija, bi se bil obračal, pa bi danes ne prosil mene za druščino! “ je modroval Strehar.

„Po starem očetu?!“ je vprašal Matija. „Ha, ha! Veš, ta ne leži lehko lahko v grobu, če je kaj pravice, prijatelj!“

„Ne bledi, no! Tako pijan pa res ne smeš biti!“

„Tudi nisem! In naj bom še desetkrat bolj pijan, to vem, kar vem, prijatelj. Ah, stari oče, ki mu jaz danes tudi sramoto delam, kakor mu jo je oče moj! Saj, ko je umrl predlanskim, so ljudje govorili, kako je to velika sreča, da je umrl, da se je ognil iz sveta sramoti, ki sem mu jo delal vedno večjo jaz. Pa to ti povem, stari je dobro vedel, zakaj sva pijanca sin in vnuk.“

„Nazadnje boš še dejal, da te je on učil pijanosti, hehe! He, pijanec pa res izgovor najde, če ne

vem kaj!“

„Kaj boš pikal! Molči, pa pij in poslušaj, saj sem te plačal za to. Jezik drži, ko ničesar ne veš. Mati moja, vidiš, ki ni rekla nobenemu človeku žal besede, ta je prišla takrat, ko mojega očeta le ni bilo in ni bilo domov, prišla je za menoj na pod, da sva bila sama in celo uro je govorila z menoj. Dragi moj prijatelj, al' sem se čudil takrat, al' sem se čudil! ... Pa mi je pripovedovala, kako je stari oče oženil svojega sina, mojega očeta, in mu obljubil, da mu bo dal drugo leto ‚čez‘, ker je bil takrat župan in ni hotel odstopiti. Kako je bil dober in zadovoljen in plemenitega srca, da je kar tako izlepa dovolil sinu, da si je vzel mojo mater, ki je imela samo tristo dote. In kako sta ga hvalila in kako sta mu bila hvaležna moj oče in moja mati in kako nista nič priganjala s ‚čezdajanjem‘. Staremu očetu se tudi ni mudilo. Bil je župan, gospod porotnik celo, sodil je druge ljudi, okoli gospode se je vozil in častili so ga vsi, pa se mu ni dalo v kot, rajši je sina posadil tja. Pa mi je pravila moja mati, kako je moj oče nalahko nagovarjal starega očeta, naj nekaj naredi, da je pri hiši kakor peto kolo, da ni ne hlapec in ne gospodar, da je pravzaprav na slabšem negoli hlapec. Tisto ima, kar zasluži, njegovo je in ni mu treba beračiti za to, kar mu gre. Moj oče je pa še tiste krajcarje za tobak moral vpraševati starega očeta. Ali stari oče, ki so ga vsi tako častili, cela vas in cela fara, ta si je mislil: v uho me piši, jaz sem gospodar in bom. In sin njegov, moj oče je molčal, pred ženo in pred svojimi otroci otroki je molčal in pred vso hišo, tudi pred hlapci, ki so norce brili iz njega.

Ko sem imel jaz petnajst let, je šel moj oče prvikrat na Hrvaško. Kakor delavec je šel, da bi imel več pravice in več časti, kakor jo je imel doma. In takrat, tisto spomlad je on kupil nam otrokom obleke in obutev iz svojega denarja, ki si ga je sam zaslužil pri tujih ljudeh. Do tiste spomladi nas je oblačil vse stari oče, vse je sam kupil, kakor bi ne zaupal sinu. In takrat se je začelo, da se mi je začel prilizovati stari oče, da me je jemal povsod s seboj, da sem celo spal v tisti kamri kakor on. Odtujil me je očetu, ki sem ga začel prezirati, ker sem bil neumen in sem vse verjel, kar mi je pravil stari oče. Pravil mi je, da naj bom le drugačen, bolj z ljudmi, in ne takšen čudak in plašljivec, kakršen je moj oče, da bo že meni dal čez, ko odrastem in ne očetu. In jaz, pobalin, sem rekel očetu, ko me je psoval, zakaj da kadim viržinko, naj se me ne vsaja da saj bo stari oče meni dal posestvo in ne njemu. Takrat sem imel šestnajst let in tisti večer je bil moj oče prvič pijan. Nisva se imela rada od tedaj in moj oče ni govoril skoro nikdar nobene besede z menoj. Čez osem let je prepisal stari oče celo posestvo name, tudi oženil me je po svoji volji. Oče moj pa je bil takrat že pijanec. Pil je že jeruž, in pastir je imel več besede pri hiši kakor on. ― Viš, to mi je pripovedovala mati takrat, in jaz sem naenkrat razumel, zakaj je oče pijanec, srce se mi je skesalo in dal bi bil ne vem kaj, da bi se bil oče vrnil. Pa se ni več vrnil in nič nismo izvedeli o njem. Joj, ali je mati moja takrat jokala! Stopila je enkrat pred starega očeta in vse mu je očitala in preklela ga je, naj ga vest peče, če ima kaj duše. Stari oče je bil grozno jezen in udaril bi jo bil, če bi jo ne bil jaz branil. Umrla je pol leta potem, ko je oče izginil. Še na smrtni postelji me je vsak hip poklicala k sebi in me je vpraševala: ‚Zakaj si to naredil? Zakaj si ga spodil po svetu, očeta svojega, ki je bil tako nesrečen in ki te je rad imel. Brez miru bo hodil po svetu! Oh, zaradi njega težko umiram! Brez miru po svetu hodi, in še jaz bom umrla in nobenega ne bo imel, ki bi se ga spominjal. Reci, sin, ali ti je žal za to, kar si storil? Ali se kesaš, ali ti je žal?‘

Jokal sem se in solze so me skelele, kakor da bi jokal krvave kaplje, kakor da bi jokal kri iz srca. In ko je mati umrla, ko je ležala na parah, takrat, tisto noč sem se napil. Jeruža sem se napil, za pokoro sem se ga napil, zaradi očeta!“

Debevčevemu Matiji so lezle solze preko višnjevih lic, Strehar pa se je smejal:

„ Za pokoro si se napil jeruža? Haha! Za božjo voljo, ta je pa debela! Za pokoro!“

Debevčev Matija je izpraznil frakelj in je zatrjeval:

„Za pokoro, za pokoro, prijatelj! Za pokoro, ker sem spodil očeta po svetu, sem postal pijanec. Ker je bil on pijanec, zato pijem! Ker ga imam rad, ker se mi milo stori, če se spomnim nanj.“

Strehar se ni mogel umiriti. „ Za pokoro ga pije, hahaha!“

„Za pokoro, prijatelj moj!“ je odgovarjal Matija. „In misliš, da je lehko lahko ?! Krvava pokora je, oh! Žena, sirota, joka neprenehoma, otroci, revčki zbegani, se me bojijo, prosijo me: ‚Oče, nikar ne pijte!‘ Ali jaz, jaz moram piti! Žejen sem jeruža, neprenehoma sem ga žejen! Zgnusil se mi je oče, pognal sem ga po svetu, in zdaj delam pokoro in sem pijanec. Jeruža sem pijan, jaz, Debevčev gospodar, sem jeruža pijan!“

Tolkel je po mizi, neizrečno žalosten, neizrečeno obupan. Strehar pa je mrmral:

„Čudna pijanost! Jaz sem vesel, kadar sem pijan, ta pa ... je ves iz sebe.“

Kmalu bi ga bilo človeku žal …

Vrata so se odprla in prišla je Debevčeva žena, suha, koščena, objokana, plaha in nesrečna.

„Oh, Matija, pojdi domov! Povsod te iščem, pojdi domov! Otroci jokajo, pojdi domov! Najstarejši fant je ves bolan, neprestano me goni: pojdite po očeta, mati, pojdite za božjo voljo, da ga ne bo konec od žganja. Vsak dan me goni siromak pote, vsak dan hodim za teboj in nič ne pomaga. Pojdi domov, mož! Pojdi, oče ti je umrl, iz Ogrskega je prišlo pismo, da je umrl. V strašni revščini je umrl, na cesti; pojdi domov, da ne boš umrl, kakor je umrl on. Pojdi, prosim te, pojdi! “

Zajokal je Debevčev Matija, zajokal je tako strašno, da so skočili vsi ljudje na noge. Pal je z obrazom in razprostrtimi rokami po mizi, da se je žganje razlilo po tleh.

„Oče je umrl! Tam je umrl in ni vedel, da sem pijanec kakor on, da pijem jeruž, kakor ga je on pil! Oh, ne pojdem domov! Ne pojdem, žena, ne prosi! Moram po svetu, da bom umrl, kakor je umrl moj oče!“

VELIKI TEDEN

Domači prijatelj 1, 1904, (1. april). 8–12. Rokopis ni ohranjen.

Imeli smo počitnice. Dopoldne smo stikali doma v kuhinji in shrambi okrog, stali povsod na poti, čeprav smo imeli najboljšo voljo pomagati pri delu.

„Ali še kaj potrebuješ, mama? “

„Ne!“ nič ni potrebovala. Že polducetkrat smo leteli v štacuno po kvas, cimet, rozine, sladkor …

Na mizi je ležal kup orehov. „ Ali naj ... ? “

„ Ne, ne, samo pojdite, polovico bi sami pojeli pojedli ! Na dvorišče pojdite, ne stojte vedno na potu!“

Pa smo šli. Lepo je bilo zunaj, kar dišalo je po pomladi, po Veliki noči. Ptice so se glasile, veter je bil vlažen in topel, šli smo v vrt in za utico smo našli prve zvončke. Smejali smo se in razgrajali, da se je veselo razlegalo naokrog. Moj najmlajši brat, Zmago,

Zgodba ima avtobiografsko ozadje, dogaja se na Blokah. Pisateljičin mlajši brat se je imenoval Viktor.

ki je še kikljico kiklico nosil, je hodil nerodno in domišljavo okrog. Danes pojde z nami v cerkev in oblekel bo svoje prve hlače. Drugi brat Srečko dobi tudi novo obleko z s telovnikom in premnogimi žepi, – kolikor jih imajo odrasli. In meni, meni je že včeraj poslala teta iz mesta imenitno modro obleko z belimi našivi, belim pasom, in ovratnikom. Postavili se bomo vsi trije! Iz sosedovega dvorišča nas vidi Žan, moj sošolec, takoj pribeži k plotu.

„Greste popoldne v cerkev? “

„Kajpada gremo! Vsi pojdemo!“

„Jaz imam ragljo in novo obleko z s telovnikom, “ se postavlja Srečko.

„Jaz tudi. In čevlje, ki škripljejo in zelen klobuk s peresi.“ pravi Žan.

„ In veš ti, “ se obrne k meni, „ naš študent je prišel. In pel bo v cerkvi.“

Žan ima velikega brata, ki hodi v mestu v gimnazijo, kar me jako jezi, ker ga Žanu prav nič ne privoščim.

„Ne laži! Kaj bo pel!“ pravim ogorčeno in moja brata ponavljata s prepričanjem: „Samo ne laži!“

„Če ti pa rečem!“ trdi Žan. „V klopi pred oltarjem bo pel z gospodom župnikom in gospodom učiteljem. Latinsko, da veš !“

„ Lažnjivec Lažnivec ! Haha ! Tak majhen mali študent kakor je vaš! Kaj pa je?! Samo bahaš se!“

Ali to je bilo Žanetu Žanu preveč. Naenkrat je bil preko plota in predno vem, kaj in kako, me je že udaril s pestjo v obraz.

„Kdo laže, na!“

Jaz se zaderem z vso silo in brata mi pomagata s polnim grlom. Žan se je že davno pobral domu.

„Zakaj pa tako kričite? “ vpraša nekdo. Sosedov študent je to. Jaz sem jezna. Pokaj

pokaj – zakaj.

pa mora peti v cerkvi pred oltarjem in latinsko?! Samo, da se Žan bolj napihuje!

„Kaj te briga!“ se odrežem zato trmasto in odhitim proč. Brata pa me pustita na cedilu, zakaj laska jim jima , da govori študent ž z njima, študent, ki zna latinski in ima knjige tako velike, kakor miza.

Grem v hišo v ,,ta lepo“ sobo, kamor obično otroci ne smemo. Vse leži po mizah in stolih, da se obriše ali omije umije . Ko sem odlomila košček rezbarije na stojalu za uro, odidem v kuhinjo, da pomagam dekli, ki tolče sladkor, rozine in orehe za kolač in potice. Če me nihče ne gleda, vtaknem hitro prst v med in poliznem, odgriznem rožič in dr. drugo . Opoldne prideta brata, ki sta navdušena za sosedovega študenta in hočeta po vsi sili izberačiti iz očeta vsak po dva krajcarja. Jaz ugovarjam, da jih bodeta izgubila ali nesrečna fanta me zatožita, da sem se tepla s sosedovim Žanetom Žanom in oče mi naredi dolgo pridigo, da je to v resnici že strašno, kako se jaz obnašam. Jokam od jeze in v srcu obljubljam obema paglavcema črno maščevanje. Popoldne pojdem ž z njima v cerkev in naščipljem in nasujem se jih, da bodeta imela dosti.

Po obedu vprašujemo vsakih pet minut, če že ni pol štirih, zakaj ob štirih se začnejo molitve in mi se bojimo, da bi ne zakasnili. Ob dveh nas umijejo in počešejo - in ko smo se do treh spet zamusali

zamusati – umazati se.

in razkuštrali, nas oblečejo s prošnjami in opominjanji, naj nič ne raztrgamo, ne zamažemo, naj bomo dobri in naj se spodobno obnašamo v cerkvi. Ob pol štirih jo odmaširamo in za menoj še vpijejo iz s praga, naj pazim na brata in na se nase .

Komaj sto korakov od naše hiše stoji ob potu grm. Kaj vem, kaj me je vleklo tja, kakor bi mignil, imam krilo raztrgano: sicer se ne vidi jako, ali brata imata strašno škodoželjne obraze in na vse moje ginljive prošnje, naj me za božjo voljo doma ne zatožita, molčita zakrknjeno. S težkim srcem stopam dalje. Ali naenkrat zapazim, da je Srečko čudno tih; ko ga pregledam od

glave do pete, vidim, da si je odtrgal gumb na telovniku, ki ga seveda zadnje pol ure ni pustil iz prstov. Aha, ta me ne bo zatožil, Zmagec je pa še preneumen. Sicer pa se ne počuti posebno dobro v prvih hlačah. Široko stopa in obraz mu je čedalje bolj kisel. Potem jok, obupanje; dokler se mi ne izpove, da je doma na nekaj pozabil in da moram ž z njim za plot, ker se sam na te nesrečne hlače prav nič ne razume.

Cerkev je že skoro polna, ko pridemo. Okna so črno zagrnjena, božji grob stoji tajinstveno v stranski kapeli in mi trije postanemo tihi. Mežnar pride in polno lučic se zasveti, rdečih, zelenih, modrih, da nam zatrepetajo srca od občudovanja. Zmagec se boji velikih vojakov, ki stoje s sulicami in meči na vsaki strani, in ne verjame, da so samo iz lesa; čudna tuja drevesa, kakoršnih kakršnih še nismo videli, se zelene v ozadju. Cerkev je polna otrok, samih otrok, deklic, dečkov, čisto majhnih in takih, ki hodijo že v šolo. Samo par starih ženic in sivih dedkov žedi ždi v klopeh, drugi nimajo časa zdaj pred prazniki. Živo šepetanje se sliši, šum neštetih ustnic, ki šepetajo polglasno svoje molitvice. Jaz molim v jednomer vero

v jednomer – vedno, ves čas.

; to je težka molitev in jaz hočem biti danes posebno dobra.

Zmagec stoji z odprtimi ustmi in širokimi očmi kakor pribit. Jaz ga sunem: „Moli vendar!“ in slišim ga, kako šepeta: „ Angeljček varuh, pri meni stoj … “

Zapojejo se molitve. Svečano se razlegajo po cerkvi in naše otroške dušice trepetajo v tajinstvenih občutkih. Nepremično gledamo pred oltar na sveče in čakamo, da pride cerkovnik in eno od njih ugasne. Naša pobožnost peša, postajamo trudni, šepetamo, drenjamo se, nemir v cerkvi narašča. Ali vedno zopet se zberemo … prestrašimo, da smo tako lahkomišljeni, da se smejamo smejemo , – pred božjim grobom! – in znova molimo z vso ginljivo vnemo naših mehkih otroških src. Študent poje pred oltarjem in vedno večje spoštovanje do njega nas prevzema; jaz celo pozabim biti Žanu nevoščljiva. Zmagec se joka, strašno je truden; ali ko mu grozim, da bo moral jutri ostati doma, utihne, samo solze mu počasi lezejo po licih doli, ki so že vsa zamusana. Moje vere ne zmolim že nič več do konca in zastonj zopet znova začenjam. Končno ugasne zadnja sveča, cerkovnik da znamenje in vzdigne se neznanski ropot.

Trudni pridemo domov. Čudimo se, da nas nihče zaradi naše pomečkane obleke ne okrega in ko nas malo poživijo s kruhom in mlekom, pripovedujemo, kako krasno je bilo, kako smo bili pridni, kako je sosedov študent pel. V četrtek smo vsi razburjeni. Vemo, da gredo zvonovi v Rim. Zmagec bi jih rad videl leteti in tudi jaz ne vem prav, ali naj celo to stvar verjamem ali ne. Opoldne slišimo samo zamolkel ropot, mesto navadnega zvonenja zvonjenja . Popoldne v cerkvi je še lepše in bolj praznično, božji grob žari v neštetih pisanih lučkah. Doma dobimo pomeranče pomaranče , zakaj ena žena iz vasi nas je pohvalila, da smo se v cerkvi jako lepo obnašali. Zvečer prideta Žan in študent k nam. Študent nam slika piruhe in napiše z zlatom naša imena počez. Žan se strašno postavlja, midva nisva nič več skregana in razgovarjava se modro o šoli, o mestu in o gimnaziji, kjer postane vsak tako imenitno učen. Mama ima mnogo dela in mi moramo kmalu spat.

Drugi dan diši po celi vasi po svežem pecivu in vsi otroci se bahajo, kakšne grozanske kolače so matere doma napekle. Skoro da se stepemo za prvenstvo in ena žena nas, smeječ se, razpodi.

„Samo se bahajte! Jaz sem spekla kolač kakor mlinsko kolo. Če nima človek nikoli kruha! To smo revčki! Bog nikoli ne ve, kdaj smo kruha siti: o Božiču božiču je premajčken, o Veliki veliki noči pa umrje, drugače pa mi ne pečemo.“

Sosede so se smejale in mi smo odšli domov.

Danes gre dekla z nami v cerkev. Tam diši po kadilu, stene so gole, kakor oropane. Cerkev je čisto natlačena: stare ženice in dedki kleče naokrog in molijo šepetaje. Mi otroci smo zamišljeni in oči nam gledajo veliko in začudeno v trepetajoče lučke. Po molitvah nas pelje dekla h grobu, da si ga ogledamo čisto od blizo blizu . Naš Zmagec je ves zmešan, doma stoji, kamor ga kdo sune.

„Kako se pa umrje? “ nas vpraša ali mi mu ne vemo odgovora.

„Kaj se pa dela, ko se umrje? “

„Nu, potem je človek mrtev. Leži in se nič več ne zgane.“

Odšel je zadovoljno kimajoč. Zvečer, ko so nas klicali k večerji, ni bilo Zmagca nikjer. Nazadnje ga je pa mama vendar našla, kako je ležal gori v „ta lepi sobi“ na divanu. Čisto pri miru je ležal in oči so se široko odprte, čudno zamišljene upirale v mrak.

„Kaj pa ti je za božjo voljo!“ je zavpila mama in ga vzdignila kvišku.

„Pusti me, no, če sem pa umrl!“ je rekel ogorčeno in se branil z vsemi štirimi.

Morali smo se smejati. V soboto je naš Zmago vendar videl, kako je, kadar se umrje. Zaklali so jagnje, da bi ga imeli velikonočno nedeljo na mizi, kakor je navada v našem kraju.

Dopoldne so nam prinesli ministrante ministrantje blagoslovljen ogenj in potem je mama naložila dekli v jerbas kolač in gnjati. Piruhov, hrena in klobas za žegen. Mi otroci smo šli ž z njo in žal nam je bilo, zakaj je mama naš jerbas samo s čisto belo brisačo pogrnila in ga ni nakinčala z s čipkami in svilenimi pentljami, kakor so bili vsi drugi. Saj imamo doma toliko pentelj ali mama je rekla, da je vse sama nepotrebna parada, kar pa nismo nič kaj verjeli. Popoldne je bilo že vse očiščeno in pospravljeno, da bi šli lahko zvečer k vstajenju. Dekla je pela v kuhinji: „Gospod je vstal iz groba ... “ in čeprav je mama dejala, da je še prezgodaj, je bilo vendar že vse nekako veselejše in jasnejše. Pri fari so že vihrale zastave iz lin, vaški fantje so se v prazničnih oblekah zbirali za cerkvijo, kjer so nabijali možnarje.

Zvečer ob sedmih smo šli v cerkev, ob osmih so zvonili vsi zvonovi. Oblaki kadila so se vzdigali kvišku, bandera so se svetlikala v luči stoterih sveč in vse ljudstvo je pelo: Aleluja!

Kakor v sanjah smo prišli domov, veselili smo se na bodoči dan, na Veliko veliko noč, na kolače in piruhe . . .

KADAR ZVEZDE PADAJO

Domači prijatelj 2, 1904, (1. maj) 33–36. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Kydž hvězdy padaji) je izšel v časopisu České slovo, 4/1910, št. 207, str. 10–11 in še enkrat v istem časopisu 13/1919, št. 20. str. 1 ter v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 1. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 63–68. Nemški prevod (Wenn die Sterne fallen) je izšel v Agramer Tagblatt 18. avgusta 1900, št. 189.

Pred leti sem bila nekaj mesecev v Slavoniji.

Morda je pisateljica snov za črtico dobila na obisku pri hrvaški pisateljici in učiteljici Adeli Milčinović (1879–1968), ki je s svojim možem, prav tako učiteljem in pesnikom Andrijo Milčinovićem (1877–1937), na začetku zakona živela v Zdencih pri Slavonskem brodu. Adela Milčinović in Zofka Kveder sta se spoprijateljili leta 1900.

Stanovala sem pri učiteljevih. Oba sta bila še jako mlada.

Sedela sta vsak večer v mraku pred hišo, jaz pa sem slonela zgoraj na oknu in gledala čez vas, preko velike ravnice, čez Savo, kjer so se v daljni meglici vzdigale bosenske gore. Na visokem nebu je prižigala tema milijarde zvezd. Včasih je ktera zatrepetala, padala v svitli, srebrni črti v daljno, tajinstveno noč. Na cerkvi in po strehah stoje nepremično črne silhuete čapelj: njihovo leseno klopotanje zamira tam nad močvirji Save. Veter prinaša rahle odmeve tamburic od enega konca raztegnjene slavonske vasi kratek vrisk in smeh. Fantje in dekleta plešejo kolo. Mara, učiteljeva žena, drži svojega sinčiča v rokah in poje, mož jo spremlja na kitari. Stare stare pesmi poje, enakomerne, žalostne napeve tega kraja, ki vzbujajo sentimentalnost in sanjavost.

Potem utihne Mara, utihnejo odmevi tamburic, samo cvrčki še pojo v polju za vasjo. In jaz sanjarim; vsa lepota te tihe, velike poletne noči se mi zliva v dušo. Nebo se odmika od zemlje, nebesni svod se širi in zvezde gore mirno, jasno.

Onadva doli sedita skupaj in molčita. Gledam ju in se čudim. Zakaj se ne poljubljata, ko je tako krasno vse naokrog? Ali oba molčita in se ne ganeta. Otrok, ki je spal, zajoka in ona ga odnese v hišo. On vstane in se zagleda v nebo. Odpravim se dol in stopim na prag.

„O, vendar je lepo na tem svetu!“ se obrne k meni.

Kako to „vendar lepo!“ si mislim nehote. Lepo, milo ženo ima, prisrčnega sina ...

On molči nekaj časa, potem mi pripoveduje:

„Ko je bila žena še dekle...“

Kakor lepo, starodavno pravljico mi pripoveduje to.

„Ko je bila moja žena še dekle, mi je pela vsak večer pesmi, mnogo pesmi. Brenkala je na kitaro in pela. Imela je lep glas, zdaj ga nima več tako lepega. Kakor srebrn zvonec je bil njen glas, mil, jasen, laskajoč. Vsak večer sva sedela na vrtu, ona na klopci, jaz pri njenih nogah v travi. Zvezde so trepetale na nebu in v mojem srcu je bila velika sreča. Oh, ljubil sem jo zelo. Z drevesa se je utrgal suh list na njene lase in zdrsnil na zemljo in jaz sem ga pobral in poljubil.“

„Ko je bila moja Mara še dekle...“

Pripovedoval je dolgo, mene pa so bolele njegove besede. Tiha, žalostna bol, kakor jo občutite, kadar vam je slana pomorila rože ali ko ste zgubili lepo nado.

„Ko je bila moja žena še dekle...“

In zdaj, danes?!

„Ali ne pojdeta noter, hladno je že,“ je zaklicala njegova žena iz veže.

Jaz sem odšla k njej, njen mož pa je ostal zunaj. Otroka je dala v zibel, tiho je pela otroško pesmico in pospravljala po sobi. Bila je zelo ljubka in mila …

„Sentimentalna sem,“ se je nasmehnila in se ustavila pred menoj. „Ti poletni večeri, ko je toliko zvezd!“

Prinesla je veliko šatuljo s fotografijami, pentljami, posušenimi rožami, poslikanimi kartami z verzi in s pismi.

Razgovarjali sva se. Iz teh že malo pobledelih in prašnih sentimentalnih stvari so vstajali spomini. Pripovedovala mi jih je z blagim obžalovanjem v lepih očeh, s sanjavim nasmehom na ustnicah.

„Tako je bilo krasno!“ je vzdihnila.

„In je še!“ sem pristavila jaz.

„Ne, ne,“ se je branila. „Vse, kar je lepo, hitro mine.“

Molče sem pokazala na zibelko.

„Oh, to je nekaj drugega,“ se je nasmehnila in poljubila dete. „Da, vendar je lepo; kljub vsemu je vendarle lepo to življenje,“ je rekla zamišljeno.

Spet sem mislila: Zakaj govori „vendar,“ „kljub vsemu,“ „vendarle“?!

„Glejte, moja ljubezenska pisma,“ mi je kazala smeje. „Malo, kajne? Midva sva bila vedno v enem kraju, jaz in moj mož. Ti, ki so zavezani z modro pentljo, so od prej, ti pa od zdaj, kar sem omožena. Moj mož je moral nekajkrat odpotovati. Čitajte jih, če vas take reči zanimajo. Sploh so pa to neumnosti, kaj ...“

Vzela sem pisma.

„Lahko jih čitate potem v svoji sobi, preden greste spat, zdaj pokličeva mojega moža.“

Odšli sva ven. Ni bilo čuti glasu v vsej vasi, samo v dalji je šepetala noč tiho in bajno na široki posavski ravnici. Vsa okna v vasi so bila temna. Šli sva po stezi v polja.

„Tod hodi moj mož vsak večer,“ je rekla Mara in res sva kmalu zaslišali njegove stopinje.

„Zakaj si me klicala?“ je dejal ženi.

„Neskončno rad sanjarim sam v nočni tišini in zrem v neizmerje,“ se je obrnil k meni. „Človek vse zagrne za seboj, telo odstopi in duša se popne kvišku, plava od svetovja do svetovja, lačna tajnih krasot, lahka in nevezana. Sanjari, pamet ne ve kaj, ali srce sluti in tre-peče kakor v odsevu neznane, čudežne sreče.“

Vrnili smo se. Onadva sta šla pred menoj, ali njune roke se niso dotaknile, glavi se nista sklanjali druga k drugi. Meni je bilo tesno. Taka noč, dišeča od cvetočih trav, zorečih rož, tiha, visoka, svetla od trepetajočega svita neštetih zvezd, taka poletna noč, ko je človeku vroče od tajnega hrepenenja, ko se oči orose od želja po sreči, ljubezni – a glej, onadva gresta pred menoj, roke se ne dotikajo, oko ne išče očesa.

Posedeli smo še v njihovi sobi, ali ni bilo lepih, poltajnih nasmehov ljubezni, srečnih, hitrih pogledov med njima, ni ji pogladil las, ko je šel mimo njenega stola, kjer je sedela in zlagala pisma zame.

„Lepe reči mi je znal pisati nekoč, zdaj se je odvadil tako sladkih besed,“ je rekla s smehom.

„Oh, poezija ni za vsak dan! Človek se je naveliča in je ne čuti več,“ je odvrnil. „Rada se pa imava vendar, kaj, Mara,“ ji je pokimal.

„Imava. Ali jaz imam tebe bolj kakor ti mene. Nu, taki so vsi moški!“ je pristavila njegova žena resignirano.

Brala sem vsa ta pisma v svoji sobi. Skozi odprto okno je prihajal hladen in dišeč zrak, drevje pod oknom je šuštelo.

Lepa pisma so bila ona z modro pentljo prevezana. Posušene cvetlice, vijolice, rezeda,

rezeda – nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cvetovi.

rože so dišale iz listov, diskretno in sentimentalno. Prečkala sem vsa in nekatera so bila lepa kakor pesem.

Brala sem tudi ona druga. A bila so drugačna. Zadnje se je glasilo:

„Nikar ne zahtevaj od mene, da bi bil vedno sentimentalen kakor zaljubljen fantič. Saj te imam rad, ker si moja mila, dobra in blaga žena. Težko je včasih pogledati resnici v oči. Ljudje nismo nobeni angeli. Mi ostanemo ljudje, pa naj bomo še tako dobri, plemeniti in idealni in naj še tako vzvišeno čutimo. Vsak gre po poti, ki nam jo je predpisala narava, in naj se še tako brani. In ne samo ljudje, vsa priroda je podvržena istim zakonom. Roža – pa naj bo še tako kraljevsko lepa, odcvete in njeni baržunasti, dišeči listi odpadejo in se posuše. Črešnjevo Češnjevo drevo je spomladi, ko cvete, kakor čudež, ali v jeseni iščeš na praznih vejah zastonj nežnega in dišečega spomladanskega cvetja. To je resnica, draga Mara! To so večni zakoni, ki se jim moram pokoriti tudi jaz. Ali tebe vendar ljubim kot svojo dobro, zvesto ženo. Tvoj smehljaj mi je včasih še vedno tako mil in drag kakor prej v prvih časih najine ljubezni. Jaz sem postal drugačen, ker se vse spreminja, tudi ti se in se boš; vse, vse se spreminja, tudi najina ljubezen, ali jaz te bom vedno cenil in spoštoval ...“

Spet in spet sem prečitala pismo; postala sem otožna.

Stopila sem k oknu. Zvezde so migljale visoko na temnem nebu in bilo jih je videti še več. Tam na najvišjem mestu sredi neba je zatrepetalo, zvezda se je utrnila in kakor srebrn žig je letela preko vsega neba dol in utonila v daljni noči. Ugasnila je, ni ostalo sledu po njej.

Zvezde so mirno gorele v neizmerju.

Mene pa je obšla trdna vera, da sem se vzravnala:

Moje zvezde ne padajo!

Moja sreča ne sme biti taka! ...

In ni!

NAŠA MALA

Domači prijatelj 2, 1904, (1. maj). 38–40. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka, Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 5–9, v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 10–11.

Naša mala je tri leta stara; ime ji je Vladinka. Očetu pravi le redkokdaj „tata,“ navadno ga kliče kakor jaz, Vlado. Moje ime ji ni všeč. Prišla je zadnjič k meni in me vprašala: „Zakaj pa si ti Zofka, zakaj nisi raje Vlada?“ In od tega časa mi pravi trdovratno „Vlada,“ čeprav se branim.

Vladinka je že učena, zna šteti do deset brez napake, tudi že dalje do dvajset, ali nič več tako natanko. Ker pri nas mnogo čitamo in pišemo, zanima se tudi ona za to. Ima vsega skupaj dve celi in eno raztrgano knjigo s podobami in en abecednik. Abecedo pozna celo, tudi ipsilon in iks. Kdor pride, vsakomur pripoveduje, koliko zna in kaže vse svoje igrače. Tudi škatlico barv je že porabila. Kupili smo ji jih zato, da se je naučila razločevati barve. Vijoličasto ji je najbolj všeč, menda zato, ker je dolga in nenavadna beseda. Za take besede ima posebno ljubezen. Če se z možem razgovarjava in rabim jaz v pogovoru kako tujo besedo, gotovo jo slišim drugi dan od „Cvetlice“ – kakor je moj mož, ki je Hrvat, malo posmehljivo „po kranjski“ krstil svojo hčerko. Postavi se predme: „To je infamija, Malči (naša postrežnica) je vrgla vse moje papirje v peč!“ Potem zopet: „Jaz mojega ribežna absolutno ne morem najti!“ Ali pa si pri svojih igračah globoko oddiha: „Oh, danas je škandalozno vroče.“ Včasih, če govorim z možem o njej, rabim nemščino, ali ta ji ni všeč. „Tako se ne govori, to ni lepo!“

Vse dobre svete, ki jih dajem njej, jih pri priložnosti zopet slišim, na primer: „Nikar ne sedi na solncu soncu , te bo glava bolela!“ – „Pazi, da se ne spodtakneš!“ i.t.d.

Vsak dan sproži kakšno modro, da se nasmejemo. Sedi zadnjič pri mizi in si tipa zobe! „Daš prste iz ust!“ Ona kima z glavo, kima, potem me vpraša: „Slišiš, mama, kako je to, da moji zobje ne gredo ven, gospodu D-ru v Zagrebu pa gredo?“

Zadnjič sem jo vzela popoldne s seboj v gledališče. Po vsej sili je hotela iti na pozornico,

pozornica – prizorišče, oder.

tako ji je bilo tam všeč. Glavna junakinja ji je neizmerno ugajala, vedno mi je pripovedovala na ves glas: „Prosim te, poglej, kako je krasna! Vidiš, rože ima v laseh, si videla?“ Dajali so šaljivo igro s petjem in ko smo prišli domov, je Vladinka skoro hripava postala, tako je pela ves večer. Potem je prišla k meni: „Kajne, da jaz lepše pojem kakor tisti v gledališču? Tako jasno. Vidiš, vse se razume, kar jaz pojem, tam jih pa nisem nič razumela.“

Staro resnico, da ne odgajajo samo stariši starši otrok, ampak tudi otroci stariše starše , spoznavam vsak dan. Če se razjezim, pride k meni in me vpraša z najslajšim glasom: „Bože, zakaj si pa tako razburjena? Saj ubogam!“ In res, če hočem biti odkritosrčna, moram priznati, da je bila moja razburjenost pretirana. Ali pa včasih, če zavpijem nad njo, pride k meni in me vpraša: „Zakaj pa tako kričiš, mama, prosim te?!“ Mene jeza mine in spustim se ž z njo v dolge pogovore.

Sicer je pa dosti dobra in pridna. Če ji vse na dolgo in široko razložim, zakaj mora ubogati, uboga bolj točno in hitreje, kakor če samo ostro ukazujem. Trmasta ni, četudi jo nič ne razvajam. Jaz jo imam rada, ali odgajam jo tako, da že tudi sama čuti odgovornost za svojo osebo. Če pade, jo je ne letim pobirat in je ne pomilujem po nepotrebnem. Iz početka se ni bala teme, tudi če je bila popolnoma sama v sobi. Neki nespameten znanec pa jo je strašil s strahovi in cigani. Par dni se niti podnevu podnevi ni upala biti sama v sobi. Kričala je in jokala na vse grlo. Toda pol s prigovarjanjem, pol s strogostjo sem jo odučila straha in zdaj jo zvečer pustimo mirne duše samo v posteljici v temni sobi; nikoli več se ne boji. Nikoli ne čakam, da zaspi, ampak povem ji, da greva zdaj ven, naj lepo spi, da bomo že prišli nazaj. Poljubiva je jo lepo oba in ona nama še naroča, naj le pridno čitava v kavarni in pregledava vse slike v listih. Človeške kosti in črepinja

črepinja – glava.

se ji niti ne gnusi niti se jo je ne boji, ve, da ima pod kožo in pod mesom tudi sama ravno take kosti. Ko sem ji to razlagala, tipala se je po glavi in je rekla: „Vidiš, res je trdo.“

Sploh vidim, da je jako razumno govoriti z otroki pametno o vsem. Zanima jih vse, ravno tako, da ima človek kosti, kako trava raste, kakor pravljice in pripovedke. Tudi preveč bojazljiv človek ne sme biti, da se otrok ne potolče ali ne poreže. Kolikor bolj prepustimo otroku samemu, da v pazi nase v takih rečeh, toliko bolj se zaveda te svoje odgovornosti. Otroci so bolj samostojni in dospeli, kakor si stariši starši navadno domišljajo. Tako se spomni enkrat naša mala pod večer, da hoče še na sprehod. Jaz ji pravim: „Zdaj bo že noč. Če hočeš, pa pojdi, ali sama.“ Res odpre vrata in gre po stopnicah doli. Jaz si mislim, no, iz veže se bo že vrnila, ali naenkrat jo zaslišim že na ulici. Bežimo za njo, ali nikjer jo je ni bilo videti v prvem hipu. Jaz sem bila že v strahu, kar naenkrat se pojavi iz sosednje trafike z večernim listom v roki. Šla je parkrat z menoj, ko sem kupovala časopise, pa si je zapomnila. Zdaj mi gre že po žemlje k peku, v štacuno, h klobasičarju in mi prinese vse točno, kakor ji naročim. Zapomni si po štiri reči in nikoli ničesar ne izgubi. Sploh otroci radi delajo in pomagajo in veseli jih, če so že koristni kakor veliki. Včasih ji kake stvar stvar stvari ne morem razjasniti, rada bi, da bi mi ne odšla z ulice, če gre kaj kupit, ali da bi se ne igrala z rečmi, s katerimi si lahko škoduje, če me ni doma – pa ji pripovedujem, kaj se je meni pripetilo, ko sem bila majhna, da sem se izgubila ali porezala itd. Ne posluša me posebno pazljivo in zato si mislim, da me tako ni nič razumela, ali čez deset, štirinajst dni mi prinese pero ali kako drugo podobno stvar: „Na, tukaj imaš. Kajne, s tem se otroci ne smejo igrati?“ – „Ne,“ odgovorim. „Bi se urezala, da bi mi kri tekla kakor tebi, ko si bila majhna?“ – „Da, urezala bi se,“ potrjujem. „Ali ko bom velika, se bom lahko igrala z vsem, kaj?“ Tudi to ji potrdim in ona odide zadovoljno.

Če me boli glava ali če pišem, ji pravim, da naj nikar ne dela ropota. „Samo se lezi na divan,“ mi svetuje, malo popiha na čelo in odide v drugo sobo, vrata pa lepo zapre, da bi jaz imela mir. Če pišem, ji moram najprej povedati, če pišem pisma ali „za denar“. Če pišem pisma, mi naroča, naj napišem, da tudi Vladinka pozdravlja, če pa pišem „za denar“, me vpraša, preden odide, če ji bom kupila nov klobuk, dežnik ali podobnega kaj. Obljubim ji, da ji bom že, kadar bo potrebovala. „Kajne, za dva krajcarja?“ me prosi še na vratih v drugo sobo.

Taka je naša mala. Malo dela mi da, slači se že sama in tudi oblačila bi se že rada, ali to nekako še ne gre. Najboljša je, kadar jo imam vedno le jaz sama pri sebi. Včasih pridejo znani in si jo za kako popoldne „izposodijo,“ ali takoj se razvadi. Če se ji samo enkrat malo popusti, pa je že napačno.

Tako je; otroci so veliko veselje pa tudi veliki učitelji, in človek šele takrat vidi, koliko ima napak in če se zna v pravem hipu premagati, ko ima otroke.

Mala me je prišla pocukat: „Kaj pa pišeš tako dolgo?“

„O tebi, draga moja.“

„O meni? ... Piši, da pozdravljam!“

ČRTICA

Domači prijatelj 3, 1904, (1. junij). 69. Rokopis ni ohranjen.

Potovala sem letos po gorah.

Morda se črtica nanaša na pisateljičino vandranje po Češkem lesu, kamor se je odpravila leta 1904 in o tem pisala tudi v črtici Uspomene sa Šumave, Sijelo1904/05, str. 295–300.

Krasen dan je bil, ko smo sedeli opoldne pod vrhom visoke gore, odkoder se je videlo daleč okrog po deželi, po zelenih dolinah in čez gozdnate hribe v daljavo do belih, veličastnih snežnikov. Sedeli smo tako na planini, okrog nas se je pasla čreda. Pristopil je pastir in začel se je pogovor. Odgovarjal je prijazno ali redkobesedno. Mene je mikal njegov rjavi, od sonca ožgani obraz in črne, živahne, inteligentne oči. Prosila sem ga, naj mi kaj pripoveduje.

„Kaj?“

„Karkoli! Gotovo ste mnogo slišali, mnogo doživeli, pripovedujte mi o pravljicah in povestih, ki ste slišali o njih, o dogodkih svojega življenja, kar hočete.“

Zasmejal se je. Njegove oči so se obrnile od mene, pogled je pohitel preko dolin tja nekam v sivo daljo. Zamislil se je in odgovoril mi je trpko:

„Nič ne vem. Nikoli nisem slišal drugega kakor: delaj, delaj! In nikoli drugega doživel, samo: delo, delo!

To mi je povedal in drugega nič.

PRVA LJUBEZEN

Domači prijatelj 1904, 4 (1. julij). 90–94. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Z dětstvi) je izšel v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 1. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 57–63 in pod naslovom Z mého mlàdí v Vydrovy Besedi 5/1905, št. 4, str. 87–90.

Že prvi dan, ko sem prišla v šolo, se je začelo. Čeravno me je mama doma pretipala od glave do pete, če imam vse v redu, in mi preiskala vse žepe, pregledala torbico, če nisem pozabila tablice ali abecednika, vendar sem imela h koncu prve ure vse solzne oči.

„Kaj ti pa je, Zofka?“ me vpraša nadučitelj.

„Žepni robec sem pozabila,“ povem v zadregi, rdeča kakor piruh.

„No, to ni tako hudo. Skoči, skoči, Raf, gor k nam, naj ti da Mihaela svež robec.“

Raf je skočil in v par minutah sem si potolažena obrisala nos.

Raf ali Rafael je bil nadučiteljev sin

Na Blokah je bil v času, ko je Zofka Kveder obiskovala tamkajšnjo dvorazrednico, nadučitelj Ivan Treven. (Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Logatec 1889, str. 8.)

in moj dober znanec. Igrali smo se vsako popoldne na našem vrtu ali pa pri njih v praznih šolskih sobah, če nas ni povabil cerkovnikov Tonče v mrtvašnico na pokopališče ali pa v male line v zvonik. Če ni bilo njegovega očeta blizu, smo najraje stikali pod cerkveno streho, v zakristiji in po zvoniku. Tonče nam je odprl s ključem in se je obnašal kakor gospodar.

Nadučiteljevi so imeli same angele: Mihaelo, najstarejšo hčer, ki je bila že devetnajstletna gospodična, Serafino, ki je bila pa bolehna in je še tisto leto umrla, potem mojega vrstnika Rafaela in najmlajšo Gabrijelo, ki smo jo samo iz posebne milosti jemali v svojo družbo.

Z Rafom sva bila najboljša prijatelja, kar si jih more človek zamisliti. Čeravno sem bila dekle, sta občevala Raf in Tonče z menoj kakor s sebi enakim. Odkar sem bila plezala nekoč po zimzu

simz – der Sims, nem. polica.

okrog malih lin, sta pripoznala mojo popolno enakopravnost. Gojila sem čmrlje kakor ona, trgala nezrela jabolka prav tako spretno kakor onadva. Žal doma niso razumeli mojega teženja po popolnosti in ne le, da sem bila kaznovana zaradi vsake poškodbe svojih kril, ampak tudi zaradi vsake praske ali buške na svoji lastni glavi sem morala klečati v kotu. Sčasoma mi je zrastla na kolenih skoraj trdnejša koža kakor na podplatih ...

Z Rafom sva sedela v šoli v prvi klopi ravno pred katedrom, jaz na ženski, on na deški strani, ali tako blizu, da sva se lahko z roko dosegla. Če sem kaj potrebovala, nisem prosila svoje sosede, naj mi posodi, kaj še! Samo Rafu sem namignila in on je že vedel, kaj hočem. Ko sva se naučila pisati, sva si pisala, ali ne samo šolskih reči. Raf mi je na primer pisal: „Pridi popoldne k potoku, bomo rake lovili.“ Jaz pa njemu: „Pod naš kozolec so pripeljali slamo, pridi, bomo skakali z ,glajta‘

glajt – nar. prostor pod ostrešjem skednja.

dol.“

V znak osobitega prijateljstva mi je poklonil Raf včasih veliko zbirko starih peres in izredno krasnih gumbov, jaz pa njemu pečen bob, ki sem ga zbarantala z otroki za bel kruh. Včasih me je tudi nabil, ker je bil močnejši kakor jaz. Ali nikoli ga nisem „zapecala,“ zatožila. Zato mi je poklonil naslednji dan najlepšo podobico, kar jih je premogel.

Sploh te podobice! Ena je imela jako težke posledice.

Vsak dan popoldne sem se učila pri Rafovi sestri Mihaeli ročnih del. Sedeli smo gori v sobi: jaz, neka moja sošolka in, to se razume, tudi Raf. Smilila sem se mu, da moram sedeti in šteti križce, zato je on med tem medtem vadil na klavirju. Včasih je njegova sestra zaigrala polko in potem sva plesala. Bilo je prav lepo. Nekoč sem prinesla s seboj vse svoje podobice, ker smo se bili domenili, da se bomo igrali potem na pokopališču pred kapelico „na božjo pot“.

„Kaj pa imaš?“ me vpraša Mihaela in odvije rožasti papir, v katerem je bilo moje bogastvo zavito.

Pokazala sem ji vse, nič hudega sluteč. Vse najlepše podobice sem imela od Rafa. Zlasti všeč mi je bila srebrna podobica z dvojnimi vratcami. Z njo sem se še posebno pohvalila Mihaeli.

„Ali ti je to tudi Raf dal?“ me vpraša.

„Tudi,“ se pohvalim.

„To je kar neverjetno, on je strašen skopuh: meni bi ne dal pod milim Bogom nič.“

„Saj je zapisano od zadaj,“ pravim.

Ona obrne podobico, se zakrohota na ves glas in zavpije: „Mama, mama! Haha! Pojdite no sem!“

Res pride gospa pa tudi gospod nadučitelj.

„Raf in Zofka sta zaljubljena!“ se smeje Mihaela. „Samo berite: ‘V večni spomin ti daje to podobico do smrti in do groba tvoj zvesti Rafael.‘“

Vsi so se smejali.

„Pa to ni nič tacega takega ,“ se smehlja nadučiteljeva gospa. „Kadar bo velik, bo nadučitelj, pa jo bo vzel, kaj, Raf ?“

„No, odgovori!“ sili nadučitelj.

„Pa če jo!“ pravi Raf. „Saj si tudi ti mamo vzel! Pa zanalašč jo bom!“ potrdi in me pogleda, ali potem zbeži iz sobe.

Jaz sem se jokala, tako so me dražili, ali vendar sem bila zadovoljna, da se me Raf ni branil.

Naslednji dan je vedela že vsa šola, da bo Raf nadučitelj in da me bo vzel za ženo. Pri krščanskem nauku ga vpraša gospod kaplan: „Kaj pa boš, Raf, ko boš velik?“

„Nadučitelj bo,“ zakriči nekdo namesto njega.

„Zakaj pa bi ne bil kaplan, kaj, Raf?“ se smeje gospod.

„ Nečem! Nočem! “ se obregne Raf.

„Aha, potem bi morala Zofka v samostan, sirota!“

Vsa šola se je smejala, midva sva se pa jokala od jeze.

„Nikar se ne jokaj, nevesta!“ me tolaži gospod kaplan, ali v šoli je spet krohot in smeh.

Od takrat so mi vsi rekli: „Rafova nevesta.“

Ko je bil pri nas semenj, mi je dal Raf rožast zavitek. „To je zate,“ je rekel in zbežal. Šla sem na vrt v utico in sem odvila papirje. Bila je notri krasna podobica, vsa iz svile, na drugi strani je bilo napisano samo: Rafael. Tudi pismo je bilo zraven.

„Ljuba moja nevesta! Nič se ne jezi, naj naju dražijo. Jaz te imam zvesto rad in se bom pridno učil in ko bom učitelj, te bom vzel za ženo. Ti si mi najbolj všeč, druge so vse neumne. In če te dražijo, jih nikar ne pogledi. In to podobico sem ti kupil za petindvajset krajcarjev. Mihaela misli, da sem si kupil piškote in me je tožila, da sem sladkosnedeš in da sem ves denar zapravil. Jaz si nisem kupil piškotov, niti enega bonbona nisem pokusil, ampak za ves denar sem kupil tebi podobico za spomin. In jaz nič ne maram, če me dražijo. Ko bom velik, bojo že videli. Ljuba Zofka, ostanem tebi zvest do mrzlega groba. Raf“

Potolažilo me je to pismo in mislila sem si: pa naj me dražijo, meni nič mar.

Z Rafom pa se nisva več toliko igrala. Nekako naju je bilo sram. In če sva govorila, sva se pogovarjala o šoli in o drugih resnih rečeh.

Takrat sem bila stara devet let, on je bil leto dni starejši. V jeseni so me poslali starši v mesto v šolo.

Oče Zofke Kveder se je odločil, da bo nadaljevala šolanje v Ljubljani v zavodu Lichtenturn, stanovala pa je pri uršulinkah.

Preden sem odšla, sem naredila Rafu lep brisač za peresa in sem ga lepo pošila z rdečimi križki. Tudi njegovo ime sem uvezla: Raf. Tisti dan, ko sem odhajala, sem mu dala še majhno srebrno srce in mu naročila, naj ga nikar ne zgubi. Povedala sem doma, da sem mu ga dala, in nič se niso jezili.

Žalostno se je končala ta idila. Rafova mati je umrla še isto zimo, in ko sem prišla o Veliki noči za par dni domov, je ležal njegov oče na parah. Raf je sedel ob odru in je venomer jokal. Šla sem k njemu in sem mu dala roko. Pogledal me je tako žalostno, da sem tudi jaz z njim glasno zajokala. Morali so me odpeljati domov. – V velikih počitnicah ni bilo že nikogar več od nadučiteljevih v naši župi. Otroci so se razkropili na vse strani. Rafa je vzel neki sorodnik na Gorenjskem k sebi.

Čez osem let sem ga spet videla. Bila sem takrat že odrasla gospodična v mestu in samostojna. Raf je hodil v sedmo šolo. Leta prej je bil revež bolan, mislili so, da ima sušico. Z mojim mlajšim bratom sta stanovala pri eni neki gospodinji. Včasih smo šli skupaj na sprehod, ali Raf je bil vedno zelo redkobeseden. Brat mi je pripovedoval, da ima srčni krč. Smilil se mi je in prinesla sem jima večkrat potic. Raf se mi je zdel ubožen in otroški in govorila sem z njim kakor starejša sestra, nekako pomilovalno in blagohotno. Nekoč sem ga vprašala, če še ve, kako je hotel biti nadučitelj in kako mi je pisal „ljuba nevesta“. Smejala sem se, ko sem se spomnila te otroške epizode, ali on je molčal.

Nekega jutra je prišel brat že ob sedmi k meni.

„Raf je umrl.“

„Kdaj? Kako?“

„Sinoči ga je prijel srčni krč in v eni uri je bil že mrtev.“

Brat je vzel neko škatlico iz žepa in jo položil na mizo.

„Pospravili smo ponoči njegove stvari in sem tole našel. Na papirju je bilo zapisano ,od Zofke‘ in sem vzel. Pogledal sem, pa se mi zdi, da je tvoje. Menda si mu dala, ko sta še skupaj v šolo hodila.“

Odprla sem škatuljo. Nekaj starih podobic je bilo notri z mojim otroškim podpisom, ena pentlja, ki sem jo imela v laseh, ko smo šli iz šole za procesijo, in sem jo zgubila po poti, majhen srebrn, očrnel srček in okroglo brisalo za peresa, pošito okrog in okrog z rdečimi križci in zaznamovano z imenom „Raf“.

Stožilo se mi je ...

O SEJMU

Domači prijatelj 5, 1904, (1. avgust). 121–123. Rokopis ni ohranjen.

Takrat smo bili na Blokah. Jaz sem bila še zelo majhna. Ali rada se spominjam Blok. Pozimi so na cestah zameti kakor gore in burja vije po dolinah in hribih glasno rjoveč in tuleč. Sicer ne vem, takrat sem bila še majhna in morda so se mi zato zdeli zameti tako veliki, morda se mi je zdel led na vaških mlakah zato tako debel, gladek in imeniten. Na Blokah imajo tudi povodnji, požiravnike in take skrivnostne reči. Majhen potočič teče mimo vasi, a čezenj pelje ogromen most. Čisto smešno izzgleda to poleti. Ali v jeseni in posebno spomladi je potok velik kakor reka. Vode privro iz kraških lukenj in za dni je preplavljena dolina. Ako voda hitro odteče, ni nobene škode, samo otroci brazdajo cel dan v vodi in spridijo čevlje in obleko.

Moj oče je naredil enkrat splav iz par brunov. Z drogom se je porival daleč na vodo, pa tam je voda splav obrnila in oče je pal v vodo. Voda je bila globoka in oče je moral plavati, da pride k bregu. Cel teden se je sušila njegova obleka na mostovžu in meni se je zdel to strašno imeniten in poseben dogodek.

Sploh je bilo nekoliko takih dogodkov v letu, katerih smo se otroci posebno veselili. To je bila povodenj, pa spomladi, ko je prišel branjevec s prvimi češnjami; potem, ko so hodili Hrvatje s slavonskimi prašiči, pa Čiči z octom, pa Ribničanje kako nedeljo z lončeno robo, med katero je bilo tudi mnogo otroške šare: lončkov in skledic za nas otroke. Ali najbolj imeniten je bil semenj o sv. Mihaelu. Po celem občinskem hribu so bili štantje, gostilne, vse tja doli do ceste.

Bloke so bile velika občina; imele so tri fare, in zato je bil bloški semenj velik in slovit daleč naokoli. Mi, otroci, smo videli in slišali takrat več zanimivega kakor celo leto. Po pašniku so postavili cigani svoje šotore in so kurili velike ognje. Cigani so nas otroke posebno mikali. Imeli so konje in so kupčevali z njimi, imeli so vozove in njihove ženske so bile vse povešene s srebrnino in zlatnino. Bili so jako bahati in hvalili so se, da ne kradejo. Sami niso beračili ali otroci so bili zato tembolj sitni. Ti otroci so bili na pol goli, umazani, raztrgani, ali zelo živahni in brihtni. Nam so se smejali in nam kazali osle, ko smo jih tako gledali. O teh Ciganih ciganih smo si pripovedovali čudne reči.

Na pašnikih je stala provizorična bolnišnica za nalezljive bolezni, posebno za kolero. Bila je to lesena uta s štirimi okni kakor majhna hišica. Notri so bile lesene prične.

prične – preprosto ležišče, pograd.

Mi smo rekli uti „špital“ in kadar smo ušli od doma za eno ali dve uri romat po svetu, smo šli vselej k uti. Stopali smo na prste, da bi videli skozi okna, kaj je notri. Sedeli smo ob lesenih plankah in smo se razgovarjali o kugi in koleri in se menili, kako bi pač bilo, če bi bila v vasi kolera in če bi kdo od nas obolel: kar semkaj bi ga vtaknili in umreti bi moral sam. Vsi bledi, s plašnimi očmi smo odhajali od tega kraja. Vendar ni ležal v tem „špitalu“ še nikdar kak bolnik. Enkrat je bilo bil tisti dan pred šestmihelskim semnjem velik dež. Prišlo je par vozov ciganov v podvečer v vas in šli so na občino prosit, da bi jim dali kako prenočišče, samo da bodo pod streho. „Če hočete, vam dam ključ od ‘špitala‘,“ je rekel župan, „plačati morate samo dninarja, da bo za vami posnažil. Takega stanovanja še niste imeli. Tudi ognjišče je notri.“

„Ajok!“ so rekli ciganje, „raje smo večno pod dežjem kakor uro v vašem ‘špitalu‘. Saj vemo, da ste ga postavili zaradi kolere. O jok! Že vemo, da bi vam bilo všeč, da bi vsi poginili, ali mi nismo tako neumni!“

Župan se je jezil in se je zaklinjal, da v ‘špitalu‘ še ni bilo nikoli žive duše, kaj šele bolnika, ali cigani niso verjeli in so rajši spali v dežju kakor v čednem in suhem ‘špitalu‘.

Sploh so bili tiči ti cigani! Kradli sicer menda res niso, ker se ni nič kaj takega slišalo, ali če so mogli, so zelo radi koga malo ogoljufali. Prišel je n.pr. cigan v gostilno in je kupil celo vedro vina. Imel je srebrne gumbe, visoke škornje, na prstih debele prstane, preko telovnika dve srebrni verižici. Nu, nabiksan je bil kakor grof. Ko je bilo treba plačati, je ponudil stotak, ali gostilničar ni imel drobiža. Cigan je imel nekaj drobnega denarja in manjkalo mu je samo tri goldinarje. „Jaz vam jih pod večer sam prinesem,“ pravi cigan. „Zdaj imam veliko kupčijo in malo časa zaradi konj, kakor veste, ali nič se ne bojte!“ Gostilničar se ni nič bal in mu je zaupal. Ali niti pod večer, niti drug dan ni bilo cigana plačat. Izginil je kakor kafra. Gostilničar je nekaj časa letal naokrog, potem si je mislil: „Pa ga išči, cigana! Sam vrag ga ne najde!“

Vse take historce

historce – zgodbe.

smo vedeli otroci in še celo imenitno se nam je zdelo, da so cigani tako prebrisani. Poznali smo sejmarje že iz prejšnjih let, vedeli smo, kje bodo razložili porcelanarji svoje blago, kje imajo klobučarji svoje štante, pa kateri krčmar peče za vinotočem najboljšega janjca. Šli smo si ogledat trgovca iz same Ljubljane, o katerem so pripovedovali, da je že trikrat faliral

falirati – propasti.

. Nič se mu ni videlo, da bi bil v stiskah in skrbeh, a prodajal je najlepše in najdražje svilene rute. Kar trlo se je deklet tam okrog.

Jaz sem neizrečeno jokala, ker mi je mama kupila čizme

čizme – škornji.

za pozimi, ki mi niso bile čisto nič všeč in niso bile na knofke, kakor jih je imela moja prijateljica, učiteljeva Gabi.

Potem smo se šli fotografirat. Mlajšemu bratu je kupil oče puško, ali drugi brat se je naenkrat zmislil, da je bolan in da naj gremo domov. Ali nič ni bil bolan, samo nevoščljiv je bil. In oče mu je kupil boben, da bo mir in ker je semenj vendarle samo enkrat v letu.

Gremo k fotografovemu šotoru, ki je stala blizu pošte. Gospodična Alma iz s pošte nas je rada imela in nam je pripela šopke na prsa prsi . Ali po nesreči sta prišla mimo moja sošolca Miklavčev Žan in Dolesov Pepi in sta me vprašala, hudobno se režeč: „Kaj greste na ohcet?“ To vprašanje je imelo za nasledek, da smo se vsi trije naenkrat začeli z vsemi štirimi braniti pušeljcev. Očetu je bilo tega že preveč in izjavil je slovesno, da nam odtrga glave in izpuli ušesa, če se bomo še cedili. Tako smo odšli in fotograf nas je ovekovečil s šopki, – žal, da tudi z našimi kislimi, dolgimi obrazi.

Kasneje se nam je drugi brat izgubil, – tisti, nevoščljivi. Našli smo ga sedečega na štantu našega soseda trgovca. Nek znanec ga je bil pripeljal tja, pobral ga je na živinskem trgu ravno, ko se je mehko položil po dolgem v kravjeke. Sedel je v vrečo zavit, da bi blaga ne pomazal. Pravili so, da so z lopato kidali to koristno poljsko gnojilo raz njegovih hlač, ali držalo se ga je vendarle še zadosti smradu iz svinjstva. Oče mu je nekaj obljubil, potem sta odšla z mamo domov.

Oče je šel z nama pogledat na kegljišče. Na celem vrtu so stale mize in povsod so se pili likofi. Na kegljišču so bili samo domači znanci: učitelj, kaplan, dacar. Ko je prišel oče, so kegljali. Učiteljeva Gabi in dacarjev Rudi sta sedela za mizo v kotu in jedla sladkarije. Tudi midva sva sedla k njima. Včasih sva šla malo po vrtu in ljudje, ki so naju poznali, so nama dajali odpustke. Jaz sem dobila prej od mame škatlico z iglami, raznobarvno nitjo, naprstnikom in škarjicami. Rudi je pregledoval škatlico in ji je odtrgal pokrov. Jaz sem začela jokati in sem ga vščipnila uščipnila v roko, on me je udaril po obrazu. Prišli so mirit in Rudlnov oče mi je obljubil, da mi kupi zapestnico za dvajset krajcarjev, samo naj ne jokam. Gospod kaplan je šel v štacuno in nam je prinesel strašno mnogo bonbonov. Bili so okrogli, veliki kakor bob in trdi, da je pokalo med zobmi. Ker nam je bilo dolgčas, smo se začelo skušat, kdo bo bonbone bolj hitro jedel in cele. Malo smo se davili ali šlo je vendar. Zabavali smo se tako celo uro, ko se je mojemu bratu zaletelo in se je začel strašno daviti. Bil je še zelo majhen pamž. Bratu ni hotelo biti boljše in tudi Gabi je začela jokati, da jo želodec tišči. Nama z Rudlnom je bilo sicer tudi malo čudno, ali jokala se nisva nič. Prestrašili so se kegljavci, izpraševali, tipali nam želodce. Ni bilo nič več s kegljanjem, morali so z nami domov.

Drug Drugi dan se je naša mama z učiteljevo gospo odpeljala k zdravniku v Lož. Mi smo čepeli na vozi vozu kakor politi, samo Rudl je zdaj pa zdaj malo nagajal. Imel je najboljši želodec.

VIDA

Domači prijatelj 5, 1904, (1. avgust). 146–149. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 4, 14–19.

Vida je bila sama pri očetu, ki je ležal bolan na postelji. Sedela je pri njemu na postelji in bingljala z nogami. Ena šlapica

šlapica – obrabljen, ponošen copatek.

ji je padla na pod in ona je opazila, da ima na palcu raztrgano nogavico.

„Mama se bo jezila. Pravi, da vsak dan kaj raztrgam in da bi bilo komaj, da bi samo zame šivala. Pa vidiš, da nisem nič kriva. Pogledam, pa je raztrgano, kaj morem?!“ je tožila.

Oče jo ni poslušal. Težke misli so se mu podile za potnim čelom.

„Vidka, dušica, jaz bom umrl. Ali boš vsak dan mislila name, prav vsak dan, ko me ne bo več? Ti zvezdica moja, zlatek! Oh! Kako te imam jako rad, kako!“ Pritisnil je njeno malo telesce nase in naslonil glavo na njena ozka otroška prsca. „Me ne boš pozabila ?“

„Ne bom te pozabila, papa!“ je zatrjevala.“Čisto vsak dan bom mislila nate. Ali ti ne boš umrl. To se ne mora, čeprav je človek malo bolan. Vanda je bila tudi bolna, veš, tista, ki sedi zraven mene in ima kratke lase. Štiri tedne je ni bilo v šolo in vendar ni umrla, skače in zdrava je. Ti, papa, jaz imam najlepše lase v v šoli, prav zares. Še celo gospodična, je rekla: ,Ali imaš lase, fracek, imenitne lase!‘ Veš, če ji je katera všeč, pa ji reče ,fracek‘. Ali moji lasje so res najbolj dolgi. Samo pogledaj!“ Vzela je svojo dolgo zlato kito v roko, jo tehtala in se zadovoljno smehljala v svoji smešni otroški nečimrnosti.

Njena sladka, dražestna osebica ga je ganila. Pritisnil je njene zlate, mehke lase na oči in še večja žalost mu je stisnila srce.

Umreti. Vse pustiti in iti. Iti od žene, od otrok, od dveh lepih, krepkih sinov, ki hodita že v gimnazijo in ga tako radostita. Oditi, umreti. Posloviti se za vedno od te mile male deklice z nebeško modrimi očmi, s sanjavo šibkim srebrnim glaskom, zapustiti za vselej to nežno, mlado, mlado dušico! … Oh! Srce se mu je zvijalo v neznosnih mukah, kadar je mislil na to grozno, strašno, neusmiljeno smrt. Umrl bo in Vidka ga bo polagoma pozabila. Rastla Rasla bo in cvela, ali on je ne bo gledal. Mrtev bo in pozabljen. Včasih, redkokdaj se bo morda spomnila: „Kako me je imel moj oče rad! Škoda, da je umrl!“ Tako bo mislila trenutek ali dva in ne bo slutila, kako težko je šel od nje.

Hud kašelj mu je pretrgal misli. Prsi so se mu krčevito dvigale in padale, žile na čelu so mu nabrekle in lasje so postali preko senc, mokri od potu. Ko je pljunil v robec, se je bela tkanina pordečila od krvi.

Vida mu je obrisala pot, položila mu svoje male ročice na čelo in ko se je malo umiril, mu je dala piti limonado.

„Ubogi papa! Revček! Ta grdi kašelj! Kar pij! Potem pokličem mamo, da ti bo skuhala čaja čaj . Jaz moram kmalu v šolo. Ali Janko in Rajko danes popoldne nimata pouka.“ Popravila mu je blazine in poravnala odejo kakor prava postrežnica.

Potem je odšla. Njegova sinova sta prišla k njemu. Velika sta bila in pametna in govorila sta o šolskih nalogah. Hodila sta mlajši v prvo, starejši v drugo gimnazijo. Menila sta se s tihim glasom in stopala po prstih, da bi ne bilo preveč ropota.

Oče je vzdihnil. Težilo ga je, da sta vedela sinova prav tako dobro za njegovo brezupno stanje kakor on sam. Bila sta v strahu in skrbeh, čeprav sta skušala vse prikriti. In to je očeta še bolj vznemirjalo. Le Vida, ki ni vedela nič in nič slutila, ga je znala osvežiti s svojim otroškim pripovedovanjem.

„Ali kaj želiš, papa?“ je vprašal Janko, starejši.

„Da, pojdita sem k meni. Obljubita mi ... da bosta imela Vido vedno jako rada, morata jo čuvati, morata ... morata Vido ...“

„Midva bova imela Vido vedno tako rada, kakor jo imaš ti rad, oče,“ sta rekla brata in mu stisnila roko, kakor delajo to možje. Očetova bolezen ju je v par mesecih naredila še bolj

resna in modra.

Oče se je nasmehnil. Hipoma se je pomiril in bilo mu je prijetno in ugodno. Trudno se je obrnil k steni.

„Vida! Vida! ...“

Brata, ki sta stala pri oknu in gledala na vrt, prestrašila sta se in skočila k postelji.

Očetov obraz je bil smrtno bled in ves spremenjen. Trenutek, dva je bil spačen od bolečin, potem pa se je nagloma razlil čudovit mir preko njega.

„Papa je tako čuden, mene je strah,“ je rekel Rajko in šel klicat mater.

Potem so stali vsi trije okrog postelje in poslušali kratko, počasno bolnikovo dihanje, ki je bilo vedno redkejše in tišje.

Ko je prišla Vidka iz šole, ni nič več imela očeta.

„Daj mi že enkrat mir, pamž!“ se je jezil Janko. Vidka je skakala okrog njega in ga je dražila.

„Saj se ne jeziš, kaj se boš jezil,“ je rekla in se prilizljivo naslonila na njegovo ramo, da bi boljše videla, kaj riše.

„Pusti me vendar že pri miru!“ je zakričal. „Kako naj pa kaj delam!“ Jezno in sunkovito jo je odrinil s komolcem.

Zaječala je in se prijela za prsi. Janko se je prestrašil. „Ali sem te jako?! Nikar ne bodi huda, res nisem hotel! Ti! Če človeka tako dražiš.“ Prijel jo je in nesel na divan. Tresel se je od razburjenja.

Ona se je nasmehnila. Smilil se ji je, ker se je tako prestrašil.

„Saj me nič ne boli. Samo malo me bode, bo že dobro.“

In še huje se je vznemiril. Spomnil se je, kako jim je zdravnik zabičal, da morajo paziti nanjo in jo čuvati, jako čuvati, ker je slabotna in bi prav lahko dobila sušico kakor oče.

„Kajne, Vidka, da ne boš bolna?“ jo je prosil. „Nič ti nisem hotel narediti! In nikoli več te ne bom udaril.“

Jesen je bila. Kmalu so prišli so hladni, deževni dnevi in Vida je pokašljevala. Ni veliko kašljala in nihče ni nič zapazil, niti mama. Samo Janko jo je takoj slišal in pobledel.

„Vidka, ti si kašljala,“ ji je dejal, ko sta bila sama v sobi. „Takrat sem te sunil v prsi, zato zdaj kašljaš. Vidiš, močno se bojim, da bi ne bila bolna. Nekaj bi te prosil. Ali boš naredila? Jaz ti dam ti, kar hočeš.“

„Daj mi tisti svoj svinčnik, ki je na koncu okovan, in eno radirko.“

„Dam, samo mamo moraš prositi, da ti bo danes zvečer skuhala čaj. Lipov ali pa bezgov čaj za prsi. Dve skodelici ga moraš popiti nocoj, ali mami ne smeš reči, da sem te jaz prosil.“

„Nič ne bom rekla.“

Vida je pila čaj, čeprav je bil grenek in za nič zanič . Cel teden, vsak dan, ga je pila, ker jo je Janko prosil. In vse stvari ji je dal, kar je hotela. Dva večera je pila čaj zastonj, ker se ji je Janko smilil, da bi vse dal. In nič kaj ni kašljala, samo majčkeno. Janko se je bal. Kolikrat je šel poslušat k vratom, kjer sta spali z mamo! Ker pa je le kašljala, je šel k materi in ji povedal, kako je sunil Vidko, da zdaj kašija. Mami se ni zdelo, da bi bila bolna, vendar je šla z njo k zdravniku, ker je Janko toliko silil. In glej, zdravnik je delal jako resen obraz. Da Janko ni sicer ni nič kriv, ali Vidka se je prehladila in to ni šala, ko je že tako slabotna. Naročil je, da mora piti mleko in da jo je treba zelo čuvati.

Gojili so Vidko kakor dragoceno rožo, ki ji je treba posebne nege, da ne usahne. Ona je bila vesela in dobre volje, čeprav je bil njen obrazek še bolj droban. Če je šla v črnem plaščku po ulici v šolo, so se ljudje kar ozirali za njo, tako je bila mila in šibka. Postala je čudno modra in pametna in jako rada je govorila o očetu. Kadar je bil lep dan in so šli z njo na sprehod – zdravnik je rekel, da mora veliko na zrak – se je ustavila na vsakem ovinku v parku in se česa spomnila.

„Tukaj sva videla s papanom nekoč veverico. Joj in tam mi je papa lase plel; zgubila sem trak, vsa kita se je razkuštrala, papa mi jo je potem s travo zvezal.“

V šoli ni imela posebne sreče. Naenkrat je jako zaostala in nič ji ni hotelo v glavico. To jo je jako jezilo, kajti bila je dosti slavohlepna. Brata sta ji morala vedno pomagati in osobito Janko se je z njo trudil, kar se je dalo. Ali ko so dobili spričevala, je imela vendarle same slabe znake. Mama jo je našla na stopnicah vso objokano. Ni si upala v stanovanje od sramote. In to ji je tako škodilo, da je zdravnik rekel, da bo najboljše, če ostane čez zimo doma. Pomagala je mami pri gospodinjstvu; strašno rada se je malo postavila. Osobito kupovat bi hodila ves dan. Ali postala je tako pozabljiva, da si ni zapomnila nikoli več kakor dve stvari. To slabost pa je prikrivala, ker jo je bilo sram.

„Oh, mama, tako rada grem dvakrat, pošlji me raje dvakrat.“

Kljub vsemu negovanju ji je bilo vedno slabše in kmalu sploh ni smela več iz hiše. Brata sta jo razvajala; kar se je zmislila, vse sta naredila. Osobito Janko ji je bil vdan kakor suženj. Nikakor se ni mogel pomiriti in vedno si je domišljal, da je on kriv, da je bolna. Za vsak krajcar, ki ga je kdaj kje dobil, je kupil Vidi kako malenkost. In včasih je šel sam k zdravniku, ki je bil zelo blag in dober človek, vprašat, če bo Vida kmalu ozdravela, če ima res tako bolezen kakor oče itd.

„Če ti umrješ, Vida,“ je rekel nekoč, „pojdem k menihom, ker sem jaz kriv, da si bolna.“

Vida pa mu je zatrjevala, da ni bolna, naj nikar ne bo menih, saj ne bo umrla. Menihi hodijo bosi in morajo spati v rakvi, tudi nosijo s seboj vedno mrtvaško glavo. Ona ne bo umrla, čisto gotovo ne!

Vsak večer, ko ji je dajala mama na žličici medicino, se je vedno prepirala, da ji je dala premalo.

„Kako to, da ti tega zdravila nikoli ni zadosti ?“ jo je nekoč vprašala. „Saj je grenko.“

„Veš,“ je rekla važno, to je zato, da bi prej ozdravela, da bi mi ne bilo treba umreti. Janko se tako boji in potem je rekel, da bo menih, če umrjem. In menihi spijo v rakvi, pomisli. Kako strašno bi se bal.“

Mama je jokala. Oh, predobro je vedela, da pojde Vida kmalu za očetom. Saj jo je klical, ko je umiral...

Zdaj je pomlad. Toplo in sveže razgraja jug po ulicah in črni gozdovi po okolici že zelene. Kmalu bo vse vzklilo in vzcvetelo.

Vida je bolna, jako bolna. Vedno leži v svoji mali beli posteljici in brata ji nosita prve bele pomladanske cvetlice.

Kmalu bo onemogla zlata glavica in modre oči bodo ugasnile.

Brata bosta jokala. Janko ne bo menih, ko bo velik, ali Vidke ne bo pozabil. Nikoli ne bo pozabil njenih dobrih oči, ki tako nerade umirajo, da bi se on ne bal...

Vida, Vidka, kadar umrješ, pozdravi mi lahne bele južne oblake, ki se kakor čarobne rože svetijo na visokem modrem pomladanskem nebu!

POGREB

Domači prijatelj 6, 1904, (1. september). 152. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID , 4, 20–21.

Stali smo na voglu, kjer se križata dve največji ulici. Bila nas je večja družba, dame in gospodje. Hoteli smo nekam ven iz mesta na izlet. Eden od nas, mlad, a že slaven slikar, ki je bil odlikovan že na mnogih velikih izložbah, je zaostal, da si kupi cigarete. Rekel je, da nas bo že dohitel, naj ga ne čakamo.

A ko smo prišli na vogel, smo se morali ustaviti, ker je šel mrtvaški sprevod mimo po ulici. V tem je prišel tudi že slikar za nami.

„Zakaj me čakate?“ je vprašal.

Mi smo molče pokazali na sprevod.

Bil je to sprevod navadnega vojaka. Spredaj je šla godba, pa vojaki s puškami, potem črn, zaprt voz, podoben velikemu, podolgastemu zaboju. Na zaboju je visel en sam, ubožen venec s trakovi, ki so ga bili darovali tovariši umrlega vojaka. Za vozom je hitela sključena, slabotna kmečka ženica.

Lepo je igrala godba žalostno koračnico, vojaki so stopali ponosno in krepko, črna konja sta hitela za njimi. Nihče ni šel za vozom, samo ta ženica. Jokala je, a ni si brisala solz z robcem, Mahala je z obema rokama, da bi lažje in hitrejše šla in bi ne zaostala za vozom. Žalostno je bilo videti, kako je hitela ženica zadaj za vozom, ki je urno ropotal po mestnem tlaku. Tekla je malo, dohitela voz, vzdihnila, zajokala, prekrižala se je, a že jo je pustil voz zadaj.

Vse polno ljudi nas je stalo po obeh straneh in vse nas je bolelo srce, vsi bi bili radi pomagali

ženici, zakričali, naj ne hodijo, ne vozijo tako hitro, da jih sirota, tako upehana in slaba, ne more dohajati. A nihče se ni oglasil, nihče ji ni pomagal.

Tu se je naš prijatelj, slikar, ki je stal za nami, drenjal naprej.

„Sirota! Sirota!“ je zaklical in že je hitel med ljudmi na sred ulice, kjer je odhajal pogreb.

Stekel je k ženici, prijel jo je pod pazduho in stopal z njo za črnim vozom.

Bil je elegantno oblečen, v rokavicah in cilindru. Vsi ljudje so se spogledali, nategnili so obraze, kakor bi se hoteli zasmejati, a nihče se ni zasmejal in vse, ki smo gotovo čez sto, dvesto oseb, stali po obeh straneh ulice, nas vse je bilo sram.

Vsem nam se je smilila ženica, a samo eden je priskočil, da bi ji pomagal. In mi drugi bi se mu bili skoro smejali …

NAŠA VLADA

Domači prijatelj 8, 1904, (1. november). 205–208. Rokopis ni ohranjen. Pod naslovom Vladka objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka, Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 9–14, pod naslovom Naša Vlada, objavljeno: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 17–22, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 16–21, pod naslovom Naša Vladka objavljeno v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 16–21. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja, Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 5–10. V češčini je bilo pod naslovom Naše Vláda objavljeno tudi v Všeslovanská čitanka, 1920, str. 212–214.

Ko sva se danes vračali s sprehoda, je tekala naša Vlada pred menoj in zazdela se mi je naenkrat zelo velika. Joj, kako majčkena je bila še pred dvema letoma, kakor smešna kepica se je kotalila pred menoj! Naenkrat se mi je stožilo, ker ne bom nikoli več videla tiste majčkene punčke, ker sem že pozabila nanjo in bom še bolj od dneva do dneva. In da bi si rešila vsaj nekaj spominov, ki bi jih drugače ne bilo, ker bi vse izginilo in bi na vse pozabila, zato zopet pišem te vrste. Oh, vem, vse matere jih bodo rade brale, saj tudi jaz sama tako rada berem ali poslušam vse take mikavne dogodbice iz otroškega življenja. Saj so vsi otroci enako mični in zanimivi.

Ko je bila še čisto majhna, tako kakih deset mesecev in več, se je odigral vsako jutro zelo smešen prizor. Jaz sem bila zvečer ali v gledališču ali v kavarni ali pa sem doma dlje pisala ali brala, zato se mi je zjutraj spanje posebno dobro prileglo. Vlada pa se je prebudila vsak dan natančno ob pol sedmih. Najprej je kihnila in že je bila pokonci v svoji posteljici – gajbici.

Držala se je za mrežo in klicala: „Mam! – Mami! – Mam! – Mami!“ Jaz sem obupno tiščala oči skupaj in rekla zaspano, ali vseeno strogo: „Hajči!“ Vlada se je malo začudila, molčala dve minuti pa zopet začela: „Mami! – Mami!“ Sem že videla, ni drugače! Vstala sem in jo nesla k sebi v posteljo – miže, da bi se vseeno popolnoma ne prebudila. Položila sem jo lepo v toplo in legla poleg nje. Trdno sem upala, da bo zopet zaspala – trdno, pravim – čeprav je zaspala v treh mesecih samo enkrat!... No, ali to vemo, kaj bi bil človek brez upanja!... Strašno rada bi bila spala vsaj še pol ure. „Hajči, dušica, hajči!“ ji prigovarjam sladko. Seveda, prav zmeni se za to. Smeje se, brca, odpira mi s prsti oči, me čuka za lase. Malo se jezim, pogledam, čisto malo se nasmehnem – ne morem drugače, ko je tako fletkano rdeča, ko se ji oči tako prijetno svetijo kakor dve lučki! – In hopsa! hopsa! že se valja po meni in vriska na vse grlo. – Fletno je bilo, res! – Ko sva vstali, sem malo telovadila z njo, dokler je bila še v srajčici. Nosila sem jo na dlani desne roke po sobi, da so ji noge veselo bingljale po zraku; bila je videti strašno smešna in podjetna.

Za obed je dobivala mlečno kašo. Dopoldne se je igrala neugnano, kakor vrtavka, po celi sobi je je bilo dosti. Ko mi je opoldne sedela v naročju in sem jo na vsako žlico opozorila z enakomernim: „No, ham!“ mi je zato pri tem vsekakor enoličnem delu skoro zmeraj zaspala. To se razume – s polnimi usti. Spala je že, usta pa je vendarle še odpirala. Lica je imela čisto napihnjena od mlečne kaše, požirala ni več, ker je že spala kakor ubita. Če bi jo bila tako pustila, bi se mi bila še zadušila. Še danes se zasmejem, ko se spomnim, kako sem stresala mlečno kašo iz nje!

Ko je bila stara dve leti in pol, jo je vzel moj mož za nekaj mesecev k svojim staršem. Dolga pot je to iz Prage na jug, ali bila je tako pridna, da je mož rekel, da desetkrat rajši potuje z njo kakor z menoj. Tri mesece je nisem videla in zelo mi je bilo dolgčas po njej. Ko sem prišla v Zagreb, me je seveda čakala na postaji. Lasje so ji zrasli, imela jih je spletene v kitico. Ta njen mali, zlati repek, ki je bil zvezan z imenitno rožasto pentljo, me je čudno ganil. Vzdignila sem jo in jo poljubovala: „To si velika! In kitko imaš že!“ Oklenila se me je in rekla hihitajoč se: „Ti si mama, kajne? Jaz te pa še poznam!“ – „Da, jaz sem mama,“ sem potrdila in jo gledala drhteče, kakor da je nisem videla dolga leta. Nagnila se mi je k ušesu: „Mama, zunaj imamo izvoščka!“ Kakor velikansko skrivnost mi je to razodela... Oh, kako kako je bila mila!

Zdaj, ko to pišem, šele vidim, koliko lepega sem že pozabila. Koliko lepih trenutkov je minilo in izginilo, kakor da jih ni bilo nikdar. Kakor zadnji nežni odsev večerne zarje, ki je edino še ostal po krasnem dnevu in bo tudi vsak hip izginil, ravno tako je od vsega tistega lepega ostalo v mojem srcu mehko, toplo in ganljivo čustvo; že so izginili spomini in le nejasen sled še trepeta v mojem srcu in tudi ta izgine kmalu v zmešnjavi nejasnih čustev, pozabljenih spominov, novih vtisov, ki nam jih prinaša življenje dan na dan.

Nekdaj, v zgodnji pomladi, sem se sprehajala z Vlado po parku. Nekatere veje so bile že polne rjavih popkov in pripovedovala sem ji, kako lepo bo, ko vse zazeleni. „Ko bo tukaj vse zeleno, bo pomlad,“ ji razlagam. Poslušala me je važno in me pozneje, ko sva metali drobtine glasni tropi vrabcev, vprašala še enkrat: „Bo kmalu?“ – „No, kmalu,“ jo potolažim.

Naslednji teden sva zopet šli v park. Povsod je klilo prvo zelenje. Vlada se ustavi pod drevesom, ki je bilo že vse posuto z nežnimi svetlo zelenimi listi. Pokazala je na vejo: „Zofka, daj, prosim, daj mi to pomlad!“ Pisane poljane doli od juga, cvetoči gaji, dišeči vrtovi so se vzdignili pred mojimi očmi. Objela sem jo in ji rekla: „Vso pomlad bi ti dala, vso pomlad vsega sveta, dušica moja! Ali ne smem, ne morem...“

Nedavno ji je prinesla zvečer neka znanka sladkorčkov. Obdarovala je z njimi vse in položila ostale na mizo „za drugi dan“. Šla je spat. Jaz sem pisala. „Mama!“ – „Kaj je, kaj še ne spiš?“ – „Prosim te, daj sladkorčke rajši v miznico!“ – „Zakaj?“ – „Da jih ne bi noč vzela.“

Čudila sem se, ker se ne boji niti teme niti noči, a zdaj pravi, da jih bo noč vzela.

„Kaj jih bo vzela noč, noč ničesar ne vzame,“ pravim. „O, moj robec mi vselej vzame. Prebudim se, pa ga ni.“

Zasmejala sem se tiho. Vsak večer, ko gre spat, drži žepni robec v rokah, tudi ko spi, ga drži v roki. In že nekaj večerov sem ga ji vzela, ko je že spala, ker se mi je zdelo smešno, da ga drži v roki.

Večkrat, kadar delam pa nočem, da bi me kdo motil, zaklenem in Vlada ne sme v kuhinjo, da bi se zunaj ne slišalo, da smo doma. To ji vselej razložim: „Vidiš, delati moram, pisati, če bi pa kdo prišel, ne bi mogla nič delati, morala bi se z njim pogovarjati. Zato bova zaklenili, kajne? In ti ne pojdeš v kuhinjo.“ – „Ne pojdem. No, seveda, če delaš, se ne moreš pogovarjati, kajne? In če bi bila jaz v kuhinji, bi me slišali, pa bi toliko časa trkali, da bi jim morala odpreti, kajne?“ – „Da, vidiš, kako si pametna,“ pritrdim.

Zadnjič se je igrala na balkonu, ko pride k meni: „Prosim te, mama, ali sva zdaj že doma? Rada bi šla v kuhinjo po punčko!“

Ali tudi sitnosti sem že imela zaradi naše Vlade. Nekoč je šla po stopnicah in srečala sosedo, o kateri mi je naša postrežnica pripovedovala, da pije, da ne skrbi niti za moža niti za otroke. Vlada je vse slišala in ko jo je srečala, se je ustavila in ji povedala svoje mnenje. „Vi, gospa, ste zelo grdi. Imate rdeč nos, ker pijete. In vaši otroci so revčki. Lačni so, ker jim ne daste nič jesti. To je grdo. Fuj!“ Nastal je strašen vrišč in vse je letelo na stopnice. Ženska je zmerjala malo, ki se je začela od strahu jokati. Prihitela je neka druga soseda in jo branila ter ozmerjala ono prvo, da je res pijanka, da jo je lahko sram in tako dalje. Jaz se skoro nisem upala iz stanovanja po malo, da bi se ne usula tudi name ploha psovk. Vlada je sama prišla k vratom. Še dolgo potem je odmeval po stopnicah prepir, da se je slišalo po vseh nadstropjih.

V resnici, težko je učiti otroke neodkritosrčnosti in laži, težko jih je učiti, naj skrivajo svoje misli.

Voziva se v tramvaju. V kotu sedi delavec, ki se vrača iz tovarne domov v predmestje. Vlada pokaže nanj s prstom: „Poglej, mama, kako je ta gospod umazan.“ – „Draga moja, ta gospod dela v tovarni, tam je vse črno in lahko se umaže, saj vidiš, kakšen črn, umazan dim se kadi iz tovarn, a notri je vse še bolj umazano. Kdor tam dela, ne more biti čist. Go¬spod se pelje domov, doma se bo že umil in preoblekel.“ – „Zakaj pa dela tam?“ – „Zato, da zasluži denar. Doma ima otroke pa jim mora kupiti hrano in obleko, zato potrebuje denar.“ – „Pa bi lahko drugje delal!“ – „Ne more!“ – „Kakšne otroke ima, punčko, fantka?“

V voz pride dekle, ki ima eno nogo krajšo in nosi zato čevelj z debelimi podplati in zelo visoko peto. Zopet mi jo pokaže Vlada s prstom: „Zakaj ima tak čevelj?“ Razlagam ji hrvatsko, da se ne sme tako vpraševati, ker bo deklica žalostna. Da ni kriva, da ima pohabljeno nogo, in da se zvečer gotovo joka, ker ne more hoditi kakor drugi ljudje, da se ne sme kazati s prstom nanjo, ker bo potem mislila, da se norčujemo iz nje, in bo še bolj žalostna. Vlada se je zamislila, dolgo je molčala. Naenkrat vstane in gre k dekletu: „Nikar ne bodite žalostni, nič se ne jokajte zvečer! Jaz se vam nisem prej nič smejala! Tudi rožo vam dam, da ne boste žalostni!“

Res, žal mi je, da je naša mala, otroška Vlada vsak dan večja, drugačna!

Vem, tudi to, kar pride, bo lepo, in vendar mi je žal za ono, kar je minilo, žal mi je in bojim se, da mi bo toliko tega krasnega utonilo v pozabljenju!

ŠESTDESETLETNICA

Domači prijatelj 9, 1904, (1. december). 228–234. Rokopis ni ohranjen. V češčini je bilo pod naslovom Šedesáté narozeniny objavljeno v Vydrovy Besedy 8/1908, št. 12, str. 295–299.

Ko je prišel stari Zima zjutraj iz svoje majhne kajžice, ki si jo je dal postaviti za svoj „kot“ na koncu vrta, ko je torej prišel v hišo k sinu na zajutrk zajtrk , so se vsi nekako spogledali: gospodar in otroci, obe dekli in hlapec in pastir. Stari oče je bil danes obrit in oblečen v črno, kakor da je velik praznik in nečisto navadni delavnik.

„Ste se pa zmotili, oče,“ se mu je nasmehnila sinaha snaha . „Čisto navaden dan je.“

„Ni navaden dan, ne,“ je rekel stari Zima. „Res ni praznik za vse, ali za me je. Ravno šestdeset let je danes, kar tlačim to našo zemljo. Nikoli nisem slavil rojstnega dne, danes ga pa bom, kaj sin?“

Ta je pristopil k njemu in precej mehko so mu donele besede! „Bog Vas živi, oče! Vaš praznik je tudi naš praznik! Obrnil se je po hiši: „Nič sè ne bo delalo danes pri naši hiši! Ti, žena, skuhaj kaj boljšega, nacvri nam kaj, drugi pa se lepo preoblecite v praznične obleke našemu staremu očetu na čast. A zvečer si povabimo par sosedov, da se malo razveselimo in pogostimo. Nu, voščite vsi očetu mnogo sreče in še mnogo lepih, mirnih in zadovoljnih let!“

In vsuli so se vsi okrog starega Zime in so mu stiskali roke in videlo se je vsem, kako ga imajo radi in kako ga čislajo.

„Pa midva morava v šolo,“ oglasila sta se najstarejši desetletni fant in njegova sestra, sedemletna Nežica.

Stari oče jima je dejal: „Pojdita v šolo in recita gospodu učitelju, da ga lepo pozdravljam in da je danes moja šestdesetletnica in da ga prosim, da vaju pusti domov. Hišni praznik imamo – recita – in če je gospodu učitelju prav, mu povejta, naj pride danes zvečer k nam, da se kaj pogovorimo, da bi to starega očeta jako veselilo.“

Tako so se torej zbrali tisti zimski večer v veliki izbi pri Zimovih: domača družina, sosedje in stari učitelj.

Miza je bila lepo belo pogrnjena, velika steklenica dobrega vina je stala sredi nje, a okrog in okrog blesteče kupice. Po večerji je bilo, ki jo je naredila domača gospodinja posebno praznično in imenitno. Okrog miz so sedeli možakarji, otroci so se stisnili na peč, a sosede so posedle na klopi okrog tople peči.

„Vidite, veseli me, da smo se tako lepo zbrali,“ je začel stari Zima, „ ne spodobi se, meni, starcu, da bi slavil tak dan s hruščem in krikom. Hodil sem danes popoldne po zametenih potih med poljem, povsod sem bil, koder sem hodil in delal v svojih mladih letih. In zbrano sem mislil na vsa ta mnoga leta, ki so prešla. Moram reči, da sem zadovoljen s tem svojim življenjem in da mirnega in čistega srca sedim tu z vami, ki ste prišli praznovat ta dan z menoj. Vsem se Vam zahvaljujem, ki ste mi pomagali, da sem živel dobro in da je zato zdaj moja starost zadovoljna. Vam, gospod učitelj, ki ste prav za prav pravzaprav kakor moj prijatelj, se Vam naprej zahvalim. Sam ste bili še mlad takrat, ko ste prišli v naše kraje, kakšnih dvajset let, ne dosti več. Jaz sem bil takrat mlado fante, vrtoglavo, lahkomišljeno, kakor žrebe na paši, ki skače in je veselo ali pameti nima nobene. Šestnajst let sem bil star in pozabil sem bil že tisto bore branja in pisanja, ki sem se ga bil naučil v šoli. Kričal sem enkrat za Vami, da ste škric in gosposka jetika in še takih lepih rečij reči mnogo. Vi pa ste se obrnili in ste me vprašali, če hočem z Vami, da me bodete naučili mnogo kratkočasnih in koristnih stvarij. In res ste me učili, kako se drevje sadi in cepi, knjige ste me učili brati, potem sva skupaj postavila čebelnjak, najprej Vam in potem tudi meni. Mnogo sem se bil naučil od Vas in mnogo modrega sem bral v knjigah, ki ste mi jih posojevali. Za celo življenje so mi veljali Vaši nauki. Ko sem prišel od vojakov in prevzel gospodarstvo, ste me začeli vikati in nikoli mi niste usiljevali vsiljevali svojih svetov, ali jaz sem vselej prišel k Vam, kadar se je kaj pripetilo v mojem življenju in vselej ste bili z menoj, kakor dober prijatelj. In danes, ko sem tudi jaz že star, ko sva oba siva in stara, sem si mislil, da bi bilo lepo, če bi se sprijateljila še bolj za te leta, kar jih imava še živeti. Jaz sem bil dober učenec in nikoli Vam nisem delal sramote. Koliko let sva preživela v ljubezni, koliko spominov na mlade dnove dneve nama tli v starih srcih. Lepo se Vam zahvaljujem, za vse Vaše lepe in modre besede, ki so mi pomagale, da sem postal dober in pameten!“

Starca sta si podala roke, objela sta se naglo, ginjena, in poljubila sta se kakor dva rodna brata.

„Tikajva se!“ je rekel učitelj. Pobratila sta se in še enkrat sta se poljubila.

In vse v izbi je bilo tiho, vsem so se srca zgenila zganila . Lepo se jim je zdelo, kar so videli, in vsi so zaželeli biti blagi in dobri, ko je tako krasno.

Stari Zima pa, ki je danes slavil svojo šestdesetletnico, je nadaljeval:

„Nikar mi ne zamerite, če bom danes mnogo govoril. Včasih ima človek toliko lepih besed v duši, rad bi jih rekel drugim, da bi jih bili veseli, ali sram ga je, zamori jih, srce se mu zakrkne in on je trd, rani in razžali, ko je hotel biti mehek in poln ljubezni. Zato vidite, mislim, ko si tako radi povemo grde in razžaljive besede, bi tudi dobrih ne smeli zamolčevati in zadrževati. Zato me ni nič sram danes in nič se ne bojim, da bi se mi posmehovali. Rad bi, starec, rekel, kar čutim, in potem, kdo ve, morda se kdo od vas kaj nauči iz mojih besed. Od lepih in mehkih besedij se človek rad uči in danes sem mehak in zdi se mi, da še nikoli nisem bil tako dober in odkrit, proti sebi in proti drugim. Toplo mi je v srcu in vsem bi se rad zahvalil, ki ste mi pomagali, da sem bil dober in pravičen v svojem življenju in da sem zdaj lahko zadovoljen in miren v svoji starosti. Vsem Vam mojim starim in mladim sosedom se zahvaljujem, da ste bili prijazni z menoj. Lahko je biti dober, ko so ljudje dobri s človekom. Z nikomur nikomer nisem živel v sovražtvu sovraštvu in ne moram se kesati krivic in strastij strasti , ki izvirajo iz sovražtva sovraštva . In zato se zahvaljujem Vam, da ste me ohranili pred tem, kajti malokdaj je človek dober ali slab iz sebe samega, tak je, kakor ga narede ljudje. K meni ste bili vsi dobri, zato nisem mogel biti slab in hudoben.“

„O, vi ste bili najprej dobri in potrpežljivi z nami. Kako bi bili mi mogli biti drugačni!“ je zaklical mlad mladi mož.

In vsi so pritrjevali, tudi ženske, in neka stara botra je rekla:

„Kaj govoriš tako mehko, da bi se človek najraje kar razjokal. Nismo bili taki, kakor pripoveduješ ali vedno smo vedeli, da si pošten in dober človek in zato smo te spoštovali!“

„Res je, vsi smo te spoštovali!“ so rekli možje in radi bi bili rekli še več lepega in prijetnega ali naučeni so bili molčati in besede niso hotele iz grla.

„Nikar ne recite tega“ je začel zopet stari Zima, „ slab sem bil kolikrat, povedal Vam bom, ali najprej se moram zahvaliti še tebi, sin, da si dober z menoj, da imam mir na stara leta in da potrpiš včasih, če sem siten.“

Sin je zardel in skočil je k očetu:

„Oče, ne govorite, da me ne bo sram. Če bi bil slab z Vami, bi ne zaslužil, da bi me še kdaj pogledal pošten človek. Ni ga več tacega takega očeta kakor ste Vi na celem svetu! -

„Poslušajte, ljudje“ je rekel stari Zima, „ nikoli se nisva prepirala s sinom.“

„In čegava čigava zasluga je?“

„Vaša!“ ga je prekinil sin.

„Nikoli nisi pozabil spoštovanja in ljubezni do mene,“ je rekel starec.

„Kako naj pozabim, ko ste vselej toliko zaslužili našo ljubezen in naše spoštovanje!“ je rekel sin.

Pristopila je tudi sinahasnaha, otroci so zlezli s peči in vse je hvalilo starca.

„Verjemite, mi, lahko se ima tak oče rad,“ je rekla sinahasnaha sosedam, ginjena do solz. „Boljši so bili z menoj, kakor moji rodni starši. Joj, in moja tašča, srce od zlata – najokala sem se za njo kakor za lastno materjo! Lepo mi je v ti hiši kakor v raju.“

Starec sam je imel rosne oči.

„Preveč me hvalite vsi. Dobri ste z menoj in če sem jaz pravičen z Vami, je to samo dolžnost moja. Ali tudi pravičnosti se je težko učiti, leta naprej se jo je učimo za bodočnost in zato jo radi in lahko pozabimo do tistega časa, ko bi jo potrebovali. Pripovedoval Vam bom nekaj, kar je morda tudi prispelo k temu, da danes lahko tako veselo in zadovoljno obhajam svojo šestdesetletnico.“

Izvlekel je iz prsnega žepa staro, oguljeno listnico in iz najskritejšega zagiba je vzel list preperelega in orumenelega papirja. Dal ga je učitelju:

„Dragi moj prijatelj, morda še spoznaš ta list?“

Učitelj se je začudil: „To je moja pisava.“

„Da, to je tvoja pisava,“ je pritrdil stari Zima, „ takrat se ti tvoja roka še ni tresla, pisal pa si to pred kakšnimi dvaintridesetimi leti. Beri!“

Učitelj je vzel papir v roke, ki je bil že parkrat prilepljen na drugi trdnejši in bral je počasi, zakaj črnilo je bilo obledelo in listu samemu se je videlo, da je bil mnogo čitan v teh letih.Pisano pa je bilo to:

„Nikoli ne misli, da si ti najmodrejši na svetu!

Ne svetuj, kakor bi ukazoval, in če se tvoj svet ne upošteva, ne bodi užaljen!

Ne jezi se, če je kdo bolj pameten od tebe! Če so tvoji otroci pametnejši od tebe, ni nesreča. Tudi če si samo domišljajo, da so pametnejši, jih zato ne kolni in ne tarnaj, da te ne spoštujejo!

Nikdar ne pozabi, da živi vsak rad po svoji glavi in da zato še ni lopov in hudoben človek!

Ne misli od svojih otrok najgorše in veruj v njihovo poštenost, čeprav drugače kihajo kakor ti!

Človek ima lahko najboljše srce in najplemenitejšo dušo, ali če je trmast, je vse kakor zakopan zaklad, ki nobenemu ne koristi.

Veruj v dobroto ljudi, spoznavaj samega sebe in razumel boš napake svojih bližnjih in pravičen boš sebi in drugim¨!

Nikogar ne žali po nepotrebnem in od tistih, ki jih ljubiš, prenašaj mnogo!

Delaj, kakor se ti zdi najbolj prav ali nikogar ne sovraži niti ne preziraj, komur se zdi tvoje ravnanje napačno!

Spoštuj dejanja in misli drugih in najprej dosežeš, da bodo tudi drugi spoštovali tvoje!“

Ko je učitelj prečital to, je stari Zima pripovedoval:

„Ko sem prevzel od očeta gospodarstvo in se oženil, se mi ni godilo najboljše. Moj oče so bili dober in pošten mož, ali imeli so me za jako neumnega. Če je bilo desetkrat prav, karsem naredil, jim ni bilo prav in ko sem prevzel posestvo, je bilo še gorje. Očetu se ni dalo v kot in tudi jaz bi bil rad videl, da bi mi bili kaj pomagali ali jaz sem delal, oni pa so hodili okrog in kar sem začel, ni bilo prav začeto. Bral sem nekaj, pa sem poskušal gospodariti malo drugače, kakor se je gospodarilo prej pri hiši. Mnogo se mi je posrečilo, nekaj pa tudi ne. Uspehov oče niso videli, ali če se mi je kaj ponesrečilo, to so dobro videli in si dobro zapomnili. Pa tudi mati, ki so me imeli tako radi, so mi prizadeli marsiktero bridko uro. Mene so res vedno hvalili in zagovarjali ali na moji ženi, ki je prišla zelo mlada v hišo, nisonašli nič dobrega. Še danes se čudim, kako je lahko najboljši človek včasih hudoben in neusmiljen. Moja žena je bila takrat še bolj slabotna, mati pa so bili visoki in močni. Ni jim bilo nič slajšega, kakor če so mogli dati mojo ženo v nič. Pri žetvi na primer so se gnali na vso moč, samo, da so pustili sinahosnaho zadaj in da je bila osramočena pred celo vasjo. Kolikrat je jokala pred menoj, kolikrat sem prosil mater, naj ne bojo taki, pa je bilo vse zastonj.

Jaz nisem mogel že več prenašati vsega tega, odgovarjal sem, puntal sem se in kmalu je bil v naši hiši vsak dan kreg.

Moj oče in moja mati nista bila hudobna, ali nekako sta pozabila, da jaz nisem več otrok in da je moja žena tudi malo več pri hiši kakor dekla, ki se ji je prav za prav pravzaprav lepše godilo.

In tako je bil zopet neki dan prepir, jaz sem se raztogotil popolnoma; nisem se mogel več premagati in razbil sem v hiši od jeze vse, kar mi je prišlo pod roke. Oče in mati seveda niso mislili, da so tudi oni kaj krivi in želeli so mi vsega hudega, ko sem taka zver. Dobro še, da nisem odšel takrat v krčmo, morda bi bil postal pijanec iz mene. Skril sem se na hlev pod streho.Celo popoldne sem ležal tako in vse mogoče misli so mi rojile po glavi. Jeza me je hitro minila in postalo me je sram, dà sem bil tak divjak. Verjemite mi, takrat sem jokal od sramote nad samim seboj. Ko je bilo tema, sem se splazil v kamro, kjer sva spala z ženo. Žena se je jokala, pri peči je spal sin, ki je bil takrat tri leta star. Tudi meni je bilo neizrečeno hudo.

Zmislil sem se, da bi kdaj po dolgih letih, mogel tudi moj sin biti tako žalosten in nesrečen, kakor sem bil jaz ta večer. Začela sva se pogovarjati z ženo in domenila sva se, da bova vendar še enkrat poskusila z dobroto, da bova molčala, delala po svojem sicer ali da bova gluha za vse pšice.

pšice – ostri, zbadljivi očitki.

Posebno pa sva si obljubila svečano, da bova s svojimi otroci otroki strpljiva in blaga in da ne bova nikoli trmasta.

Vstal sem drugo jutro in sem šel k očetu. Rekel, sem, naj mi ne zamerijo, da sem se tako spozabil. Ves moker sem bil, tako neizrečeno težke so mi bile tiste besede, ali vendarle sem jih izrekel. Oče so me začudeno pogledali in zdelo se mi je celo, da je bilo tudi njih malo sram, da so me pripravili tako daleč. Še so godrnjali po svoji navadi tudi pozneje, ali ogibal sem se krega kakor žrjavice žerjavice .

Popoldne sem šel k učitelju in prosil sem ga, naj mi napiše nekaj izrekov lepo na papir, da so mi všeč in da jih ne bi rad pozabi! Res sem se bal, da ne pozabim tega, kar sem se naučil na lastni koži, da ne pozabim, ko pridejo leta in bo potrebno, da se ravnam po resnici, ki sem jo spoznal kdaj v mladih dneh, da ne bom odplačeval sinu tistega, kar so zakrivili moj oče na meni.

Dostikrat sva vzela ta papir v roke z ženo. Moja ranjka žena – naj v miru počiva, – je bila dobra mati in dobra tašča. Poznali ste jo vsi. Samo to mi je žal, da ne sedi danes z namitukaj, da sem sam.

Na, sin, spravi ta papir, naj ti prepiše, moj prijatelj, naš gospod učitelj, te besede prej predno popolnoma izginejo. Ravnaj se po njih, ne bo ti žal. Tudi meni ni žal, pustil sem ti, ko si bil zadosti pameten, da živiš po svoji glavi. Kakor star prijatelj sem ti bil. Pač sva se včasih pregovarjala, ali ti veš, da nisem nikoli zameril, četudi ni obveljala moja. In ti si me vseeno spoštoval in ljubil. “

Pozno v noči so se razhajali sosedje in marsikdo od mlajših si je mislil: „ Lepa je taka starost, tudi jaz bi želel imeti tako!“

In morda bo stari učitelj še za koga druzega drugega prepisal tiste nauke iz starega papirja ...

VAŠKA POEZIJA

Slovenski narod 293, 1905, (23. december) str. 1–2. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID , 5. knjiga, Ljubljana: Belo–modra knjižnica, str. 39–42.

V adventu je.

Dolinarjeva Cecilija je vprašala naokoli pri sosedah po vasi, če so se že pripravile za „devetdnevnico“.

Devetdnevnica: pobožnost, s katero se verniki devet dni poglobljeno z molitvami pripravljajo na določen praznik.

Janez Kebe v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem piše o devetdnevnici:

„Marijin kip je sprejelo devet hiš, vsaka en dan. Deseti dan, na sveti večer pa so jo v procesiji odnesli v vaško cerkev. Po pripovedovanju Kristine Žnidaršič iz Viševka je pobožnost takole potekala: Za hišo, kjer je ostala Marija do naslednjega večera, je bil to velik praznik. Domače dekle, ki je Marijo nosilo, je šlo k spovedi. Vsaj eden od družine je šel k zornicam. Ob Mariji v kotu ‚hiše‘ je bilo lepo okrašeno in vso noč so gorele luči. Čez dan pri tej hiši niso nič delali. Vsa zbrana soseska, ki je spremljala Marijo, je ostala pri domači pobožnosti. Molili so rožni venec ter peli lavretanstke litanije s posebnimi odpevi in Marijine pesmi, kar so jih znali. Zvečer se je Marija poslovila od hiše. Spet se je zbrala vsa soseska. Med poslovilno pesmijo je Marijo vzelo domače deklo in jo v sprevodu odneslo v naslednjo hišo. Vse besedilo so peli. (Kebe 1996: 482)

Pripravljene so bile vse. Mesto Marketove Tereze, stare kočarice, ki je umrla spomladi, so vzele mlado ženo občinskega sluge medse.

Cecilija je bila stara devica, „teta“ so ji rekli pri hiši in po vaseh. Delala je rože, poročne vence za neveste, umetne šopke za oltarje v cerkvi, šmarnice in lilije za na oder prezgodaj umrlih deklet in rdeč mak za v vaze nekaterim bolj gosposkim kmeticam. Bila je pobožna, samosvoja in ni obrekovala ljudi. V njeni sobici zgoraj pod streho se je gnetlo pri steni na omari premnogo voščenih kipcev vseh mogočih svetnikov pod okroglim steklom. V svečnikih so stale štiri sveče, na steni je viselo razpelo in okrog njega pa je bil pribit velik venec gartrož, marjetic, kresnic, mačeh, trobentic in zvončkov, iz papirja izrezanih. Na sredi omare pod razpelom je stala velika Marija z Jezuščkom na roki, pokrita z okroglim steklom. Na vsaki strani je bila v pisano kričeči vazi po ena lilija, izrezana iz belega papirja in zataknjena v zelen mah.

Že v začetku adventa je Cecilija pregledala škatuljo, ki jo je imela spravljeno v kovčegu. Tam je bilo polno svilnatih in žametastih oblekic kakor za punčke, pošitih s čipkami in steklenimi biseri. Pregledala je vse, ali ni se ji zdela niti ena zadosti lepa in bleščeča.

Šla je zato k svoji prijateljici Marjeti, vaški šivilji, in ta je kupila naslednji teden na sejmu v trgu modre svile in rdečega žameta. Prihodnjo nedeljo sta sedeli obe pri Ceciliji. Vzeli sta Mater božjo izpod stekla in sta jo umili z vlažnim, mehkim robcem, da se je leseni, pisano pobarvani kipec svetil kakor nov. Potem sta odvili Jezuščka. Zavili ste ga v rožast papir ter spravili v škatuljo, da bi bil pri roki na božični dan. Iz modre svile sta sešili Mariji prelepo novo obleko, na rokavih zlate prame,

pram – pramen.

doli okrog in okrog srebrne čipke, na prsih zvezdo sta našili zvezdo iz rdečih steklenih kroglic in okrog pasa sta ji zavezali rumen pas s plavimi pikicami. Na roko sta ji obesili majhen rožni venec, ki ga je Cecilija prinesla od karmelitaric

karmelitarice – karmeličanka, redovnica reda, imenovanega po gori Karmel.

iz Ljubljane in ki so ga blagoslovili baje sam papež v večnem Rimu. Tudi sta naredili Mariji čez rame krasno ogrinjalo iz rdečega žameta, pošili sta ga vse počez z zlatimi in srebrnimi nitmi. Doli okrog nog je naredila Cecilija majhen venček iz samih marjetic.

Cecilija je kupila še sveč in kadila, oprala in nalikala je iz nova znova premnogo belili prtov, s širokimi čipkami obrobljenih, razvesila jih po steni in pokrila ž z njimi omaro, da je izgledalo kakor oltar.

V petek potem so prišle ženske iz vasi, nekaj otrok in starcev. Zapeli so svete pesmi, molili litanije in veseli del rožnega venca. In potem so vzdignili Marijo in nesli so jo v drugo hišo, k drugi ženski, kjer je bil že pripravljen oltar, še lepši, še bolj bleščeč kakor pri Dolinarjevi Ceciliji.

Šle so ženske po vasi Marijo v rokah in pele so dolgo pesem, kako sta prosila Marija in sv. Jožef „jerperg“

jerperg – prenočišče.

okrog po celem mestu Betlehemu.

Pesem, ki jo navaja Kebe (1996: 482) je zelo podobna tej, ki jo povzema Zofka Kveder.

V lužah in po snegu so se svetlikale sveče in svetilke, nizke kmetske hiše so stale ob cesti vse stisnjene in prezeble pod belim snegom, Pesmi so se razlegale daleč čez vas tja v tiho noč.

Zadaj so cmokali otroci, luči so se jim svetile v očeh ali roke in noge so jim bile vse trde od mraza. Iz oči so jim kapale solze, ali vseeno se jim je zdelo lepo iti po tajajočem se blatnem snegu in gledati v migljajoče sveče pred seboj.

Ustavili so se pred kmetsko hišo, ena od žensk je potrkala.

„Kdo je tam?“ je zapelo nekaj glasov v hiši.

Zunaj so jim odpeli: „Odprite nam!“

In dalje se je pela dolgovezna pesem, dokler se niso odprla vrata. Hiša je bila pobeljena, na oknih so visela nova rdeča zagrinjala, v kotu, kjer so bile že postavljene jaslice, se je vse bleščalo od zlatega papirja in papirnati prt pod njimi je bil skrbno izrezljan in poslikan z rumenimi, višnjevimi in rdečimi rožami. Čez mizo so viseli do tal beli prtovi in še lepše čipke so bile na njih, skoro pol metra široke, tenke in lepe kakor iz sladkorja.

Vse polno je bilo ljudi, še v veži so stali. Postavili so Marijo na sredi mize med sveče, pokleknili so, peli so litanije in molili rožni venec. Okrog peči so se tiščali otroci, vsi zaspani so bili od dolgih molitev, ali lepo svetlo so se jim svetlo bleščale sveče pred očmi.

Kadar so odmolili, so stopile ženske čisto blizu, preštele so sveče in tipale prtove.

Iz fine kotenine

kotenina – močna, navadno nebeljena bombažna tkanina.

so bili prtovi, v Ljubljani gospodinja jih je kupila cel kos. In Rezika, domača hči, je delala čipke tri leta neprestano. Kolikokrat je mati sama lupila krompir in krmila prasce, da ne bi dobila Rezika pretrdih rok. Ali zdaj se lahko postavi, takih prtov ni v celi vasi in tako širokih čipk ni videti niti v trgu; in tam dosti dajo na parado!

„Ali ste se postavili, Mramorovka!“ je rekla Zaplotovka, ki je tudi imela Marijo pred dvema dnevoma. „Štiri sveče imate več, kakor sem jih imela jaz. No, saj si lahko privoščite, vaš grunt je večji.“

„Kaj pravite, Zaplotovka?! Kaj bo teh par sveč! Zato pa moje vaze poglejte, kako so beraške. Vaše pa so bile zares lepe. Kje ste jih kupili?“

„Iz Trsta so. Šla sem obiskat sestro poleti, omožena je v Nabrežini, in potem sem šla še v Trst. Prinesla sem te vaze seboj, človek mora imeti nekaj za spomin. In potem, če bi umrl, kako bi ga dali na oder, če ni nič pri hiši.“

Razšle so se ženske domu. Po potu je rekla Zaplotovka svoji Faniki: „Nič ne pomaga, prtovi prti morajo biti novi. Nečem se več spravljati v sramoto s takimi cunjami.“

„Kdo bo pa čipke delal?“ je menila hči. „Saj veste, da ne gre tako hitro.“

„I no, veš, pošljem te v Idrijo pa boš izbrala tam kar tiste klekljane. To je jako nobel, samo pri gospodi se vidijo. Naj se jeze babe ...“

Zadnji dan, na sveti večer, so nosili Marijo k Frlugovi, bila je to žena občinskega sluge.

Bale so se je vse ženske. In ne zastonj. Nad nizko široko omaro je bilo napravljeno kakor oltar. Sami venci so viseli pod stropom in po stenah med prtovi prti . Prostor za Marijo je bil pripravljen kakor tabernakelj, z modrim papirjem oblepljen in posut s srebrnimi zvezdicami. Na obeh straneh je visel bel pajčolan, na njem so bile zlate pičice. Dišalo je v sobi po kadilu, okna so bila belo zagrnjena, stene rožasto pobarvane. Okrog Marije je gorelo dva in trideset dvaintrideset sveč.

Pele so ženske lepo kakor še nikdar. Lavretanske litanije so odmolile, veseli del rožnega venca, zahvalne molitve po devetdnevnici. Otroci niso bili zaspani – gorelo je dva in trideset sveč okrog Marije in vse se je svetilo od prelepih svečnikov, pisanih vaz, papirnatih rož in prebelih prtov.

Ali dva in trideset sveč je bilo preveč za pobožna ženska srca, nečisti duh pekla jih je izkušal z uspehom.

Ko so se vračale domov, so postale pred znamenjem, tam, od koder so se delile poti na štiri strani vasi.

„Kaj si pa misli ta fifla?! Dva in trideset Dvaintrideset sveč, taka ošabnost! Niti prvi kmet si tega ne more privoščiti. Njen mož ima trideset goldinarjev od občine na mesec. Še kajže nimajo svoje!“

„Da, ali zato jedo vsak dan meso! Golaž, pečene piške, to je kakor nič pri njih! ...“

Frlugova pa je med tem klečala pred Marijo in molila: „Glej, dva in trideset sveč sem ti prižgala, Marija! Dvaintrideset sveč tebi v čast in slavo. Ne zapusti nas, usmili se nas! Daj, da bo imel moj mož štirideset goldinarjev na mesec, s tridesetimi ne moremo prebiti.“

Pustila je, da so gorele sveče vso sveto noč.

Dvaintrideset sveč!

MISIJON

Ljubljanski zvon, 1905, 614–622. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Misie) je izšel v časopisu Rudé Kvety 1905–1906, št. 161, str. 158), v Moravsko–slezský denik (Ostrava), 28/1925 in v zbirki Žofka Kvedrová–Jelovšková: Vesnické povídky, Praga: J. Otto, 1907, str. 145–162. Hrvaški prevod (Misije) je izšel v Zofka Kveder: Jednaest novela. Zagreb: Društvo hrvatskih književnika, 1913, str. 21–31.

Zofka Kveder je v pismu Franu Zbašniku (21.5.1905) , ki mu je priložila rokopis Misijon napisala: „Pošiljam vam črtico ‚Misijon‘ in Vas prosim, da jo blagovolite uvrstiti v julijsko številko. Morda vam bo všeč. Če se vam zdi opazka ‚psihološka študija‘ neumestna, pa prosim izpustite. Stvar bo komaj 5–6 str. dolga in mislim, da jo bodete lahko namestili. – Prosim za polni honorar po 4 K od strani, ker so moje financije precej [nečitljivo] a toliko mislim, da tudi slovenski literati zaslužimo.“

Velika burja je divjala takrat po Primorju. Zledenela so vsa pota in kakor iz kristala se je bleščalo nizko, čudno zvito drevje po kamenitih kamnitih vrtih. Deževen oblak je priplul črez čez gore, in kakor so padale kaplje po hišah in po peščenih brdih, tako so se izpreminjale spreminjale v gladek in trd led. Sama gola skala naokrog, bele kamenite kamnite hiše posute po sivih goličavah. In vse zdaj po zimi še bolj pusto, golo in zapuščeno. Ni ga belega snega, ki bi kril hribe in doline s čistim svojim plaščem, le gole, sive skale. Zadaj visoki, goli hribi, doli morje, čemerno zdaj in brez barve.

V takem času so prišli dominikanci na misijon. Poldrugo uro hoda nad morjem je stala cerkev na prostranem golem brdu, preko katerega je besnela noč in dan divja kraška burja. Okoli cerkve in po vasi so stali ob potu hrasti, nizki in nedorasli kakor slabo grmičevje. Veje so bile vse oglate, bulaste, žalostno zvite. In na vaškem trgu je stalo par skrivljenih debel, ki se jim je videlo po leti poleti , da hočejo biti lipe; ali žalostno se jim je nasmehnil vsak, kdor je prišel iz blagoslovljenih zelenih krajev in je kdaj videl prave lipe, ponosne in košate.

Ni bilo koč okrog po golih, pustih brdih. Drag je les tod okoli, a kraškega kamenja stoinstokrat preveč; lahko ima berač zidano hišo iz poštenega kamena kamna , s kamenjem pokrito. Doli pri morju, okrog strmega zatona so bili nekdaj blagoslovljeni vinogradi. Uklonjeni so bili pred burjo, ki je zletela nad njimi v nategnjeni poševni črti k morju in je zadela ob vodo daleč od kraja. V zatonu pa je bilo toplo v najhujši zimi in po leti je peklo božje solnce sonce najplemenitejšo kapljo. Ali propadli so vinogradi že pred leti in kameniti kamniti nasipi so se rušili po strmini k morju. Poginila je žlahtna domača trta, a za tujko, američanko, ni imelo ljudstvo denarja.

Žalost je prišla nad narod, ki je domoval vesel prej in poganski po pustih brdih, izdan burji in bedi. Niso rodile več trte, ni smokve v skritih in uklonjenih straneh, kamor ni zasegel strupeni bes ljute burje. In na male vrtove po nasipih, ograjene s skalami, dva koraka široke, deset korakov dolge, je sadil narod krompir in repo, da bi bilo kaj za glad po zimi. Ali zgorel in zastal je krompir v vroči zemlji; ni rodil plebejski sadež na tleh, kjer je prej zorelo plemenito vino, ognjeno in objestno kakor šampanjec. In pustili so ljudje, da raste trava po nasipih med osatom, med divjim rožmarinom in trpkim pelinom, ki sta dehtela opojno v vročih dneh. Tako je brez koristi propadala ta dragocena nanesena zemlja. Zasipavalo jo je skalovje in pesek in hudourniki so jo izpirali v morje, ki niso imeli zdaj več skrbno urejenih grap, kjer ne bi delali škode.

Prepodilo je pomanjkanje prvega sina – domačina z rojstnih tal v tuji svet, kjer je kruha zanj in za njegove. In vzdignili so se za njim po vrsti vsi, ki so imeli zdrave roke in jih je bilo manj strah sveta in tujih neznanih krajev nego sive, krute bede doma, ki je pritiskala vedno bolj. Razkropili so se po ameriških rudokopih, po ruskih stepah, po afriških pristavah, in vseh narodov in dežel denar se je usul na sivi, goli kraški dom, na pusto, razdejano zemljo, da bi jo rešil in zarodil še enkrat. S krvavimi žulji je bil zaslužen ta mamon, s krvavim potom, z mladostjo, z zdravjem, z najlepšimi leti.

Rekel bi vsak: blagoslovljen je krvavi pot, blagoslovljeni so trdi, boleči žulji, blagoslovljene so solze, ki kapajo iz žgočih oči v hrepenenju po domu, po prodani mladosti, blagoslovljen je trud izgnancev za domači rod, za domačo zemljo. In glejte! malo je blagoslova na strašnem trpljenju, na težkem delu, na bridkih sragah, tisoče milj od doma prelitih. Usiplje se denar vseh narodov in vseh dežel na golo, sivo kraško zemljo in kakor kratek dež izpuhti na skalah v vročem poletju.

Pridejo domov moški, na obrazih neizbrisne brazde; starejši pridejo od svojih let, bolj trudni od svoje dobe in denar, ki je na njem toliko krvavega potu, se izkotali skotali iz rok kdovekam kdo ve kam in zemlja je pusta kakor prej. Kdaj bo spet obdelan, spet nasajen vsak deseti vinograd?! Kdaj spet bodo popravljeni nasipi ob morju, ki se rušijo bolj in bolj?! Pridejo moški od vseh vetrov, počijejo par tednov, par mesecev, in ko ni več denarja, odhajajo nazaj v tujino. Za pet, deset let jemljejo slovo. Hiša je popravljena, zemlja neobdelana. Preplitva je zemlja za novo trto, preveč krvavih srag se ji hoče piti, preveč mladosti hoče, preveč let, prebitih v tujih rudnikih, kdove-kje kdo ve, kje , v daljnem svetu. Pridejo moški, ali ni zadosti tujega denarja v trudnih, žuljavih rokah. Usahnili so naenkrat vsi vinogradi naokoli, ali preslabe so roke, da bi jih ustvarile iznova znova , premalo zaleže tuji denar. Tuji denar, kupna cena za mlada leta, za krvavo delo, za najboljše moči …

In zato odhajajo moški nazaj v svet, ko so se odpočili par tednov, par mesecev doma. Z družinami gredo včasi, včasi sami.

Po teh belih, kamenitih kamnitih, po golih brdih raztresenih hišah razume ljudstvo vse jezike. Angleški, španjolski, nemški, ruski … Nikomur na korist ni to znanje, in ko oče ves oslabi, ko ni več za tujega hlapca, za tujega težaka, pozabi se tuji jezik in le še kaka tuja kletev se obdrži v hiši; nerodovitna tuja kletev, ki jo bo vzel sin s seboj na pot, ko pojde proč od doma, kakor je šel oče …

Veseli ljudje so bili kdaj po primorskih hribih. Kakor pogani tako brezskrbnega življenja polni, tako radostnega uživanja željni … Ni jim bila burja strašna, ki je besnela preko njih sel, niti široko morje, globoko pod njimi razgrnjeno do istrskih gora. Saj je v toplih, od burje branjenih zasekah rodila plemenita trta bogat sad, ki jih je živil vse in jim dajal še veselja, kolikrat, kolikrat ukajočih ur, smejoče šale in pijanosti, ki je bila lepa, prijetna, pod trto pridobljena …

Malo cerkev so zidali njih predniki po kamenitih kamnitih svojih brdih; kajti malo je bilo strahu božjega v veselih njih dušah. Kje še je tako modro, smejoče se nebo kakor v njih krajih, kadar utihne burja?! Hribje, kakor srebro tako sivi, nad njimi jasno, visoko nebo in spodaj morje, temnomodro, krasno, da srce zatrepeče od radosti, kadar se ozreš nanj ... Ni je temne misli v duši, povsod okrog gledajo vesele oči in ne iščejo po tleh in v sebi rešitve težkih in temnih vprašanj, ki jim ni odgovora nikdar in nikjer.

Pa so prišli Dominikanci na misijon. Po zimi Pozimi so prišli, v burji. O pravem času so prišli. Ko je sivo morje in nebo, ko burja divja noč in dan, ko je vse ledeno, ko se srce, prevzeto od zime in skrbi, od dolgih črnih noči, od pustih obupnih dni, boji, da ne bo nikdar več pomladi in nikdar več cvetja in gorkote.

Na golem brdu je stala cerkev, poldrugo uro nad morjem. Veseli, rejeni svetniki, rdečelični in dobrodušni, so gledali s sten. Kdovekdaj pred dolgimi leti jih je naslikal dobrovoljen mojster po zidu, v tistih časih, ko ga je še navduševalo plemenito staro primorsko vino, ki so ga rodila vroča brda ob morju. Zdaj, po zimi pozimi , ko se je burja zaganjala v okna, so se zdeli rdečelični svetniki kakor tuji gosti, ki so se po nesreči zastavili baš pod to mrzlo, negostoljubno streho. V prejšnjih časih so stali po cerkvi ob solnčnih sončnih nedeljah možaki, rdečelični kakor svetniki po stenah, in ženske bujnih prsi kakor sveta Cecilija v glavnem oltarju. Danes pa se je zbral v cerkvi temno oblečen svet premrlih, bledih in suhih lic. Malo je bilo moških in ti, ki so prišli, so imeli sive lase in razorane obraze.

Sredi cerkve je bil postavljen prostoren lesen oder. Črni misijonski križ je slonel ob kraju. Prišel je mlad, visok dominikanec iz zakristije, preril se je skozi množico in se vzpel na oder. Velik in skrivnosten je bil videti v svoji beli, široki kuti, ko je stal tako vzvišen nad črnooblečenim narodom. Vzpel je svoje dolge roke kvišku in jih razprostrl nad ljudstvom. Potem se je nagnil, vzdignil z obema rokama črni, težki misijonski križ in blagoslovil ž z njim narod na vse strani.

„Strašna je smrt in neizogibna! Pojdimo v se vase in delajmo pokoro, dokler je čas! Nepoklicana pride smrt. Ne vemo ji ne dneva ne ure in gorje tistemu, ki ga najde nepripravljenega!“

Votlo je zagrmel njegov močni glas po cerkvi. In govoril je narodu o večnih kaznih božjih, o prokletstvu prekletstvu , ki je že prišlo nanj in ki še pride grozno in silovito in ga uniči na tem in na drugem svetu.

„Prišle so šibe božje nad vas, usahnila je trta, zemlja je postala pusta in nerodovitna, ali vi spite in ne slišite glasu božjega. Danes je še čas, ali jutri ne bo več! Odprlo se bo peklensko brezno in vas bo požrlo. Zadosti dolgo je čakal Gospod, ali iztegnil bo svojo roko in vas bo uničil, ker ste zakrknjenega srca!“

Grmel je njegov silni glas po cerkvi, preglušil je burjo, ki se je zaganjala zunaj ob cerkev in tulila preko brda.

Tresoč so stali ljudje pod njim, premrli od zime, prestrašenih duš, majhni, trudni, uničeni, željni pokore, željni usmiljenja. Od vseh vasi naokoli so prišli in vedno več jih je prihajalo vsak dan. Pripravljeni so bili za kesanje in pokoro. Zakaj leta že je prihajala nesreča nadnje. Usahnila je trta, suše so sežgale vse po njivah in vrtovih, silne vihre so podirale strehe, bolezni so jih obiskovale in v daljnih zemljah so jim ginili najbližji rojaki za pusti denar, ki ni zalegel skoro nikomur. Pripravljeni so bili za Boga. Slabi so postali, nobene moči več ni bilo v njih srcih in najjačji so se upognili pod težo trdega in neusmiljenega življenja.

Zajokale so ženske po cerkvi od strahu. Res, kruto jih je bičal Bog in one niso razumele strašnih njegovih besed. Žilave so vse, utrjene, jedre. Lahko se jim gre po peščenih strminah s težkimi tovori na jakih plečih. Vse zdelajo trde njih roke in še s petdesetimi leti nosijo breme petdesetih, osemdesetih kil ure daleč po vratolomnih stezah. Koliko tisočkrat so šle v največji žegi

žega – pripeka.

iz visokih svojih vasi po pustem, robatem kamenju doli k morju, kjer ob kraju izpod skal izvira dragocena živa voda. V morju že izvira dragocena živa voda, in ko jo zajemajo, morajo hiteti, paziti, da ulove pravi val, predno se zmeša z grenkim in slanim morjem. In kadar burja zarjove po zimi pozimi preko hribov – kolikokrat jih je lovila, borila se ž z njimi, skušala izpodbiti jih s strmega pota in treščiti jih preko skalovja nizdol, da bi se razbile in poginile žalostno v pustem prepadu. Ali ni jih premagala burja, ni jih oslabila prevroča, pekoča žega v poletnih dneh, niso jih pičili strupeni modrasi, ki se solnčijo sončijo povsod po tem razbeljenem kamenju po leti. In vedno so pripravljena usta na smeh, srce je prelahko, preveselo; hitro se pozabijo težke skrbi, hitro se posušijo bridke solze v črnih očeh.

Ali že so omahovale rame pod težkimi bremeni, ki so rasla od leta do leta. Vnela so se srca v radostnem veselju, toda ko je prišla beda in jih pestila neusmiljeno, je ugasovalo veselje v dušah.

A priučena so bila srca ognju. Osoreti se jim je hotelo in drhteti. Ni dajalo življenje radostnih dni, da bi se mogle blesteti oči v lahkoživem, smejočem razkošju. Prazna so srca, prazne duše. Pripravljeno je palivo in čaka, da pride kdo in ga podžge.

Takrat je prišel jeseni mlad govornik v sela in govoril je z živo besedo o tlačenem narodu in o brezsramnih mogotcih, ki ga peste in izsesavajo, ki mu jemljo vse pravice in ga vklepajo v suženski suženjski jarem na njegovi lastni zemlji. Govoril je o tujcih, ki so prišli, da se napijejo narodove krvi, da se odebele ob njegovih žuljih, ki so prišli, da mu vzamejo jezik in svobodo. Tuj jezik govore po železnicah in uradih in ni je pravice domačinu na lastnem njegovem domu. Tuje zastave vihrajo z brd po deželi proti pravici in postavi. In narod je neuk, molči in ne vidi nasilstva, ne vidi verig, ki mu jih ovijajo okrog rok in nog.

Pokazal je na brdo, kjer se je visoko nad seli po golih kraških gorah vila železnica. Vsi hribi so bili opasani ž njo in na samotnih visokih postajah so plapolale tuje mažarske madžarske zastave.

In govoril je človek ženskam, ki so se skupile iz vseh sel po okolici.

Tako je govoril:

„Naši očetje, možje in sinovi so se razkropili po vseh delih sveta, da po vseh deželah hlapčujejo, s krvavimi sragami vam služijo kruha. Najlepšo mladost, najboljšo moško moč prodajajo. Svojo kri in svoje življenje prodajajo za nekaj denarja, ki bi zopet zarodil vašo zemljo, zapuščeno polje, razdejane vinograde. Sveta je ta zemlja, od vaših očetov očetov nanesena iz notranjih dolin semkaj k morju v zaklonjene zaseke.

Sveta je ta zemlja, ki je blagoslovljena redila vaših očetov očete. Ne sme je zasuti pusti kamen, ne sme je pokriti sivi pesek! In zato so svete srage vaših mož, vaših očetov, vaših sinov, stotisoč milj odtod zanjo prelite. Sveta zemlja je ta vaša zemlja, stokrat prožeta od vročih srag vašega rodu, stokrat oplojena s krvavimi žulji vaših dedov in pradedov. Kakor svetinjo ljubite vsako pest te zemlje, ki so jo branili očetje vaši s skrbnimi rokami pred burjo in pred ploho! In kadarkoli stopi tujec na ta vaš kraj, naj stopi s spoštovanjem nanj. Zatrepeče naj mu srce, ganjeno od ljubezni, s katero je skril vaš rod to vašo dragoceno zemljo po visoko obzidanih vrtovih, skrbno izpeljanih nasipih, da se je ne izgubi niti en sam prah. S spoštovanjem naj gleda na te trdnjave, ki jih je postavil vaš rod po vseh zaklonjenih brdih, po vseh varnih dolinah in soteskah na stotine in stotine vaši zemlji v bran pred burjo in vetrovi. S spoštovanjem naj pride in s spoštovanjem naj stoji na sivih vaših skalah. In naj ne pljuje na vašo zemljo, svetejšo od največje svetinje! Naj ne postavlja svojih zastav po vaših brdih, da bi plapolale nad vašimi seli in vrtovi in vinogradi in naznanjale svetu, da vaša zemlja ni več vaša, da so vam jo ukradli natihem, da so vas ogoljufali zanjo po tihotapsko!

Ve, žene! Kaj poreko vaši možje, vaši sinovi, vaši očetje, ko se zbero zopet od vseh vetrov sem domov in ugledajo, da je tujec zagospodoval nad njih rodom, da niso nikjer gospodarji, da so postali hlapci tudi doma na svoji lastni zemlji?! Kaj poreko, ko ne bodo spoštovani niti na svojem domu, ko jim njih lastni jezik ne bo pripomogel do pravice?!

Žene! Tuje zastave plapolajo proti pravici in postavi z vaših brd. Doli ž z njimi! Doli ž z jarmom, ki so ga vam tihotapsko deli na tilnik in ki vas potiska v suženjstvo tujcem in dobičkolovcem. Ni vaš rod rod hlapcev! ...“

Tako je govoril ženam mladi človek in še tistega popoldneva so bile strmoglavljene tuje zastave z brd v puste, nepristopne grape, da segnijejo v zastali dežnici. In še tistega popoldneva so bili zbiti po občinah vsi, ki so odirali narod po krivici. In po vseh postajah, poštah in uradih so bili strgani vsi proglasi in vse table, v tujem jeziku pisani domačinom ... Velike preiskave so se začele po vaseh in mnogo žena so zaprli. In ko so se vrnile, so za mesec, dva zopet zaplapolale tuje zastave na brdu in po oblastvih so se zopet blesteli proglasi, v tujem jeziku pisani domačinom …

Pusto je postalo v dušah …

Kaj pomaga, če se vzdigneš in pomečeš zastave z brd, ko jih ne moreš za vselej?! Kaj koristi, če se otreseš jarma za kratek hip in te potem tišči še bolj, še bolj duši?!

Ni je tolažbe od nikoder. Zima prihaja in še tisto malo veselja zbeži, kar so si ga ohranile Primorke v teh bednih in nesrečnih letih. Burja zažvižga od gor in ogenj pogasuje na ognjiščih v kuhinjah, kjer se gnete in tišči staro in mlado. Bolj ledena je burja nego pred desetletji, vztrajnejša je zima nego pred desetletji, ko je bila bogata sleherna hiša tod okrog. Visoki nasipi se vlečejo daleč ob cestah burji v bran. Bogato naloženi vozovi so škripali prej po teh potih, zdaj so odveč ti zidovi, močni in široki kakor oklopi trdnjav. Samo še beračem so v bran, ki jih goni glad od vasi do vasi.

Po Svečnici svečnici so prišli dominikanci. Kakor beli orli so prileteli in odmevala je cerkev ves teden od njih pridig.

Z grozo so šibali narod, s peklenskimi strahovi so ga strašili in vabili ga z ljubeznijo in usmiljenjem. Proklinjali Preklinjal i so ga, vrgli so ga v črni obup, prihajali potem zopet s sladko tolažbo. Bel dominikanec je hodil po odru semtertja, hodil je, postajal, vzdigoval roke, povešal jih, padal na kolena in vstajal. Stiskala so se srca po cerkvi drhtele so uboge duše.

Temen je bil, prevzet od svojega poslanstva in zato strašen in silen.

Ko zunaj burja razsaja, ko zledene vsa pota po Krasu, ko po nerodnem poletju pride težka, kruta zima – takrat je čas prorokov, takrat je ljudstvo pripravljeno.

In prišli so dominikanci. Kakor proroki so prišli, sami omamljeni od svojih besed.

Pridiguje mlad dominikanec o otrocih in starših. Nima ne očeta ne matere in sam bo kakor suha veja odmrl brez sadu. Samega ga prevzame žalost nad zapuščenostjo svojo in kakor žareča žerjavica se sipljejo goreče besede iz njegovih ust v trepetajoča srca vseh, ki ga poslušajo.

„Tudi vi nimate očetov, nimate otrok! Umrli so prezgodaj kdovekje na tujem svetu. Umirajo vam morda danes ta hip očetje ali sinovi, kdovekje v tujem kraju. In vi se jih ne spominjate z ljubeznijo in ne s hvaležnostjo. Ker ste pozabili na Boga, na pravega, prvega svojega očeta, zato vam ni za kri od vaše krvi! Umrli so in umirajo, in vas ni strah! Kakor skala teh krajev so vaša srca zakrknjena in neobčutljiva! Jaz, ki nimam ne očeta in ne matere, jaz, ki ne bom imel ne sina ne hčere, jaz vam pravim: ljubezen naj bo med vami, kjerkoli ste, zakaj volkulja v brlogu ljubi svoje mlade in sleherni ptič ve za svoje gnezdo.“

In zajokala je vsa cerkev. Bridke solze so zmočile sleherno lice in zdihovanje je bilo silnejše od burje, ki se je gnala zunaj črez brda.

In stari kapetani, ki so pluli po štirideset, petdeset let po vseh vodah zemlje in so prišli na stara leta umirat sem gori v svoja kamenita sela – tudi ti so prišli v cerkev gledat, kaj se počne z narodom, da je ukročen v par kratkih dneh. Radovedni so prišli brezbožneži, dobro obuti, toplo oblečeni, da bi jim ne nahudila zima. S tovarišijo so prišli, da bi jim ne bilo predolgčas poslušati patre po dve, tri dolge, debele ure. Z nasmehom so stopali preko cerkvenega praga, lahkoumno so namežikavali dobro rejenim, rdečeličnim svetnikom po stenah – ali ko je stopil dominikanec na prostorni oder, ko je v beli, široki halji vzdignil z obema rokama težki misijonski križ in blagoslovil s črnim, pretečim križem vse ljudstvo naokrog – takrat je tudi njim izginil smeh s posmehljivih ust.

Kakšno srce imaš v prsih, da te ne gane, ko se zajoka petsto ljudi okrog tebe, kakšno dušo imaš, ki se ne zdrzne, ko pade petsto ljudi na kolena, zdihujoč in sklepajoč roke v obupu?! Kakšen si, da bi te ne prevzela tuja groza, zaprta v malo, mrzlo kraško cerkev, okrog katere divja in besni razsrjena burja?!

Tako so pokleknili takrat tudi brezbožni kapetani na mrzle skale in pokrižali so se, ki se niso pokrižali, ko se je barka topila pod njimi sredi viharnega morja …

Ah, ko solnce sonce zasije, ko se zasveti morje v čarnokrasni modrini jasno in smejoče, takrat bo sram stare kapetane teh ur v cerkvi. Izginil bo sleherni sled menihovih besed iz brezbožnih njih src …

Takrat pa so se izpovedali vsi zakrknjeni stari grešniki deset brd naokoli. Pomirili so se stari sovražniki, ki so podedovali mržnjo izza tretjega, četrtega rodu. Izneverile so se ljubice vseh kraških mladeničev, zakaj greh je gojiti meseno ljubezen pred svetim zakonom. Izpokorile Spokorile so se vse zakonske žene, ki niso bile prezveste daljnim možem. Starke so se spomnile grehov svoje mladosti in so delale skesano pokoro.

Davno pred zoro so bila polna vsa strma kraška pota k cerkvi. Padali so ljudje po zledenelih skalah – ali nihče ni ostal doma v samotnih selih. Tulila je burja noč in dan, a ljudje niso omahovali. Dolge maše so se darovale od jutra do poldneva in po izpovednicah spovednicah so zdihovale ženske pred belimi menihi. In v dolgih vrstah je klečalo ljudstvo na mrzlih skalah pred oltarjem in čakalo obhajila. Iz daljnih vasi so ostajali ves dan pri cerkvi, vsi premrli, lačni in medli. Suhi kruh, ki so ga imeli v žepih spravljenega za kosilo, je bil zmrzel in trši od kamena. Niso ga mogle otajati ozeble roke. Pri poldanskih pridigah so ležali ljudje po dve, tri ure na kolenih, ker so bili preslabi, da bi stali. Ali opešali niso, nihče ni ostal doma drugi dan .... Opešali niso, kakor ni opešal mladi dominikanec v beli svoji kuti, ki je blagoslavljal neprenehoma ljudstvo na vse strani s težkim, črnim, pretečim misijonskim križem ...

Oh, trd in neusmiljen si, kraški Bog, v zimskem času! Trd in neusmiljen! In ko so odšli beli menihi drugam pridigat pokoro, je umrlo v štirinajstih dneh petindvajsetero ljudi na golih, skalnatih brdih okrog cerkve … Trd in neusmiljen je kraški Bog v zimskem času! ...

IZ SPOMINSKE KNJIGE

LOVEC

Slovan, 1905, 14–16. Rokopis ni ohranjen. Obljavljeno tudi v ID 5, 34–38. Češki prevod (Lovec) je izšel v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 3. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 110–116.

Bog ve, niti imena mu ne vem. Ali se je imenoval Peter ali Pavel, kaj zato! Rada ga imam resnično. Umrl je že davno in nikoli ni vedel, da mu bom ohranila lep spomin.

Takrat sem bila še majhna, štiri leta stara. In vsa tista leta, se mi zdi, so se odigrala v stari, prazni kapelici poleg ceste. Postavili so tam zdaj drugo kapelico, okrašena je vsa in pozlačena, moje srce pa ve le o oni stari, polpodrti. Otroci smo se zbirali tam, kakor bi bila postavljena za nas in za naše igrače. Šolo smo se igrali tam, roparje, strahove. – Kdo bi se vsega spomnil! Dečki so imeli svoje „štante“ ob straneh in so prodajali nam, punčkam, moko in sladkor, šibice in sol in vse, kar smo potrebovale. Velike pojedine so se vršile v njej. Na belih deščicah smo jedli zeleno kislico, trobentice, pelin, regrat in robide. Okoli kapelice ob cesti so bili naloženi kupi tramov in desk. In tam so se sušile v nepreglednih vrstah naše pogače, spečene iz prahu in peska v cestnih lužah in okrašene z marjeticami, trni in s pokvarjenimi gumbi. Na stotine in tisoče se je sušilo naših potic in hlebcev na solncu soncu . In bile so vse prepovedan sad. Kaznovani smo bili doma vsak dan zaradi umazanih oblek in predpasnikov ter zaradi premočene obutve.

Tam mimo je prišel včasih lovec.

Zeleno oblečen je bil, na klobuku je imel pero, na nogah zelene nogavice in čižme. Vprašal me je: „No, Zofka, ali greš z menoj murnčke lovit?“

Pustila sem svojo peko in šla sva skupaj lovit murnčke. Včasih sva šla sama, včasih sva vzela tudi mojega očeta s seboj. Šli smo nad mesto, kjer se je vzdigala razvalina starega gradu. Legli smo v travo, podprli se s komolci in gledali čez mesto po zeleni okolici, po travnikih in njivah v dolini in po gozdih po hribih. Včasih sem zamežikala kvišku na stran, kjer je kipela siva razvalina v modro nebo in čisto na vrhu je rastlo par visokih trav.

Lovec je prižgal pipo in mi je pripovedoval o turških časih. Prišli so Turki v deželo, opustošili in požgali so mesto ali gradu niso mogli premagati. Silni junaki so gospodovali v gradu, velike skale so metali iz oken na sovražnika in polivali so Turčine z vrelo vodo.

Takrat so se moje oči razširile od strahu in čudenja. Lovec se je zasmejal, vstal je, vzdignil me je na rame in je šel k razvalini, da sem gledala skozi podrto okno po dolini.

„Zofka, ali se bojiš?“ me je vprašal. Potem se je spel kvišku, šel v odprtino in me vzel v naročje. In vse se mi je zdelo neizrečeno lepo, ko sva sedela tako na širokem zidu, da so njemu bengljale noge doli na drugo stran visoko nad zelenoporaščenim prekopom. In lovec mi je pripovedoval o vitezih in grajskih gospodičnah, ki so gledale, lepe in krasne, skozi okno, ki je zdaj razdejano že kdo ve koliko sto let.

„Vsak večer, kadar je luna sijala, so peli vitezi,“ mi je pravil lovec. „Lepo so peli in princezne so igrale na citre in kitare. Okna so bila vsa odprta v gradu, da se je slišalo po mestu, kako pojo. Veseli so bili, kadar ni bilo Turkov, in plesali so vsak dan.“

Zagledal se je lovec v temne hribe na nasprotni strani, v moje otroško srce pa je palo seme nespametnega hrepenenja.

Zakaj je grad podrt, zakaj ni več vitezov, kdaj bodo zopet prišli in peli, sem vpraševala. Lovec se je smejal in je rekel, da je vse minilo in nikoli več se ne vrne nazaj. Potem mi je pel pesmi, ki so jih peli vitezi takrat, kakor je rekel.

Italijanske pesmi so bile, ki mi jih je pel. Niso jih peli vitezi, ali lepo je bilo, da mi je rekel tako. Lepe so včasih laži!

Naučil je tudi mene nekaj tujih pesmi, ki sem jih pozabila davno, davno. Refren ene pa mi še zdaj zazveni včasih v ušesih: „ Bionda si, bionda si, lamore no!“

Ko sva se nagledala kraja, ko mi je stotič povedal imena hribov in vasi, sva šla doli. Zalezla sva v leščevje in sva trgala borovnice, jagode, maline, lešnike, kar je pač ravno zorelo. Na konci sva si utrgala dolgo travo in sva šla lovit murnčke. Legla sva po dolgem pred krtovo luknjo, požgačkala s travo notri in sva jih zagovarjala.

„Črni muren, črni muren ...“ Pozabila sem to pesmico, s ktero sva obljubovala murnom sivih ajdovih žganjcev žgancev in kislega zelja, če pridejo ven.

Zemlja je bila topla od popoldanskega solnca sonca , v zraku so rajale mušice, kak metulj je sel na rožico pred menoj, med travo je plezal uren mravljinec, zelena kobilica je skočila proti meni, na bilki se je zagugala rdeča pikapolonica – vse je živelo pred mojimi očmi. O vsacem vsakem stebelcu, o vsaki muhi je vedel povedati lovec zanimivo povest.

Obdaroval me je lovec vsak dan s čim. Prinesel mi je polža s prelepo hišo, svetel kamenček, dolgo piščal, divjih kostanjev, sivega, srebrnega mahu, rožico, ki je bila posebno gosposka in je rasla samo v hribih, skrita v skalah. Celo veverico mi je prinesel in podlasico. Veverica me je ugriznila prvi dan v prst, potem pa se je udomačila in je delala ljubeznive norčije z menoj. Podlasica je ostala jezna in trmasta; živa je bila in hitra kakor blisk in njene majhne male , črne hudobne oči so mi ugajale še bolj kakor veveričine.

Včasih zvečer je prišel kdo k mojemu očetu in je pripovedoval o lovcu. Divji lovec so mu rekli in meni se je zgenilo zganilo srce vselej, kadar sem slišala to besedo. In pogovarjali so se o njem, da je drzen in pogumen. Da se ne boji niti volka niti medveda, vobče da je lovec, kakor ga ni drugega v vsem cesarstvu.

Ali moj divji lovec je šel v gozd, ustrelil je medveda, skril puško v kakšno jamo in si je oprtil kosmatinca na hrbet. Močan je bil moj lovec in nesel je zlahka medveda na plečih. Pa je prikorakal po cesti od gozdov sem čez polja v mesto in ljudje so drli za njim. Za klobukom je imel smrečje, okrog vratu pa medveda. Strašne šape je imel medved in krvoločno so se mu režali zobje iz gobca. Nesel je moj lovec medveda na sodnijo, zato da mu izplačajo nagrado, ki gre vsakomur, kdor pobije tako zver. Čudili so se gospodje na sodniji lovcu, plačali so mu nagrado in ga tudi kaznovali, ker je nosil orožje brez dovoljenja, ko je ustrelil medveda. Grajščinski Graščinski lovci so se penili od jeze, ali mojemu lovcu niso mogli do živega. Nagajal jim je, ustrelil je volkuljo z mladiči, mrjasca merjasca , za vsakega zajca je vedel v šumah in smejal se je grajščinskim graščinskim , da so neumni in da bi taki ljudje ne smeli nositi pušk, ki ne vedo ničesar. Parkrat je bil zaprt, potem so se grajski pomirili z njim, ker je bil dovtipen človek in ga je imela gospoda rada. Ponujali so mu službo v grajščinskih gozdih, pa ni je hotel.

Malo je, kar vem o njem. Midva sva bila prijatelja na drug način. Saj ne vem, kako je streljal medveda. Midva sva iskala martinčke, belouške, krte, netopirje, polhe in tiče. Ničesar nisva nikoli storila živi stvari, ali zasledovala sva jih goreče ter opazovala brez diha njihovo početje. In vmes mi je pripovedoval o kačah s kronico, o žabjih kraljih, o tihotapcih, ki so nosili prej enkrat samo polhove kučme in nikakoršnih nikakršnih drugih, o pet-pedi možicih, o zakladih in praprotovem semenu.

Tako sem hodila ž z njim po gozdu in po poljih z lahnimi stopinjami, da ne bi pohodila katere od živalic, ki jih toliko mrgoli povsod. Ni imel žene, niti otrok in bil je starejši od mojega očeta. Lase je imel črne in črno brado. Oči je imel tuje in lepe. Vem, kako sem strmela vanje vselej, kadar mi je pripovedoval; kako se mi je vedno zdelo, da se vidi v njih nekaj posebnega in čudnega, nerazločnega! In prepričana sem bila, da se mu vidi na očeh, da je divji lovec. Divji – to se mi je zdelo nekaj pogumnega, lepega in groznega obenem. Divji – to ne more biti vsakdo. Divji – močan je tak človek, vse ve, hud je, kadar je treba in ne boji se ničesar. Divji – tak človek se skoraj nikoli ne smeje, ne ve, kaj je jok in zaničuje vse druge strahopetne ljudi.

Vedela sem, da je to posebna milost, da je z menoj dober. Z nikomur nikomer ni bil dober, nobenemu otroku ni ničesar pripovedoval in k mojemu očetu je začel hoditi le zaradi mene, zato da sem smela potem ž z njim.

Seznanila pa sva se tako:

Odšla sem nekega lepega dne od doma in jo obrnila po stezi čez vrtove na polje. Hodila sem gotovo dolgo, ker sem se ustavila pri vsakem plotu in pri vsaki rožici. Če je zletel vrabec kvišku, sem obstala in sem gledala za njim globoko zamišljena. Tako sem prišla na travnik do potoka. Potoka si pravzaprav še nisem ogledala. Šla sem ob kraju in sem gledala v vodo. Kamenčki so se svetili na dnu in včasih je priplavala kakšna ribica. Legla sem na travo in sem se nagnila čez rob. Valčki so hiteli mimo, včasih malo zašumeli, ribice so se igrale doli. Pomočila sem roko v vodo, zapljuskala in ribice so zbežale. Ali prišle so zopet, če sem bila pri miru. Tako sem se igrala, solnce sonce je sijalo, okrog mene so rasle modre potočnice v travi, včasih je priletel kakšen ptič in je smuknil nad vodo. Gledam v vodo, gledam, a naenkrat zdrsnem v vodo.

Nič ne vem, kako je bilo, ali sem kričala ali ne. Prišel je lovec od nekod in me je potegnil ven. Nesel me je domu in od takrat sva bila največja prijatelja.

Odšli smo iz tistega kraja, ko mi je bilo pet let. In o lovcu sem slišala, da je umrl kmalu nato. Zastrupil se je nekega dne pri razvalini nad mestom. S strihninom se je zastrupil in ko so ga prijeli krči, je tulil revež, da se je slišalo čez tiho malo mesto.

Takrat sem jokala, ko so mi pripovedovali to, in moja petletna dušica je bila žalostna.

„Ko bi bila jaz zraven, ko je umrl, bi ga bila pobožala,“ sem si mislila.

In tudi danes me še boli srce, da je umrl sam in žalosten v bridkostih.

Ni zaslužil tega!

MIRIAM IN NAFIS

Slovan, 1905,163–167. Rokopis ni ohranjen. Izšlo tudi v Jutru 1926, 3. april, št. 77 in v ID 5, 45–50. Hrvaški prevod je bil objavljen pod naslovom Majka v revijah Sijelo za zabavo i pouku 1905–1906 (str. 274) in Židovska smotra (5. avgust 1911, str. 110). Besedilo je izšlo tudi v češčini (Židovské dítě) Zvon 1906, str. 520 in v nemščini (Das Judenkind), v Agramer Tagblattu 13. 4. 1907, št. 85.

V mesecu elulu

elul – dvanajsti mesec po judovskem civilnem koledarju in šesti mesec po hebrejskem koledarju.

je bilo, na dan, ko se obhaja spomin razdejanja Jeruzalema. Takrat se spominjajo Židje svojih mrtvih in romajo na njihove grobove.

Že par dni je deževalo. Kakor da bi se imela potopiti vsa Galicija v dežnici in blatu. V obupni puščobi se je raztezal kraj, umazan in žalosten, kamorkoli je doseglo oko.

Težko je šla Miriam po blatni cesti. Njen petletni sin, Nafis, je stopal poleg nje in njegov obrazek je bil bled od napora. Že dve uri sta hodila in še nista bila na mestu. In vendar je bilo samo eno uro daleč od pošte do majhne vasi, ki je bila njun cilj. Včeraj zvečer sta se odpeljala iz Krakova. Vlak je bil prenapolnjen in kupeji so smrdeli po ubogih, premočenih ljudeh. Potem sta se vozila od treh zjutraj s pošto štiri ure daleč. Dež je ropotal na streho in trkal na okna, žolta, mrtvaška svetloba je ležala nad krajem. Mrzlo je bilo in spati nista mogla. Miriam je držala Nafisa v naročju in je jokala. Vso pot so strmele njegove črne oči kvišku k njej. Kakor sužnja je robotala

robotati – opravljati tlako.

dve leti, da si je prislužila denar za to pot.

Ko sta prišla ob sedmih zjutraj na zadnjo poštno postajo, sta bila oba trudna in bolna. Snedla sta nekaj kruha in popila malo mleka.

Deževalo je, deževalo neprenehoma. Ko sta stopila potem ven na cesto, sta bila premočena skoraj v hipu do kože.

„Ubogi Nafis, jaz te bom nesla,“ je rekla Miriam in je hotela vzeti dečka na roko ali ta je odmajal z glavo in šel sam dalje. Slab nasmeh se je zazibal za kratko sekundo okrog njegovih bledih ustnic.

Nafis je bil gluhonem.

Tako sta šla molče dalje in Miriam je mislila na tiste čase pred štirimi leti. Takrat je bila doma v tem kraju. Njen mož je še živel in čeprav je bil le ubog žid-cunjar, je bilo vendar lepo živeti ž z njim. Dober je bil ž z njo. O, ljubil jo je zelo!

„Miriam, tako si lepa, kakor roža Saronska, ki jo je ljubil Salomon. Črna si ali lepša si od vseh hčera Judejskih. Jaz te ljubim!“ tako ji je govoril včasih.

In ona se je nasmehnila in je dejala: „O, tudi ti si lep, lepši od sinov kraljevih! In jaz te ljubim, Aron!“

O, spominjala se je še živo na njegov obraz njegovega obraza . Bleda je bila njegova koža in fina, oči dobre in tople, lasje mehkejši od svile. Njegova brada je bila mlada in njegove ustnice rdeče in polne ljubezni, kakor je satovje polno medu. Tudi njegove roke so bile lepe in bele in škoda jih je bilo, da so se morale mešati v umazanih cunjah.

Potem je Aron nekega dne obolel in umrl. Šele dve leti je bila ž z njim in Nafis je bil star šele enajst mesecev. Odpovedali so ji izbo in klet, kjer je živela z možem, in Židje po okolici so nabrali za njo zanjo nekaj denarja in so jo poslali v mesto s sinom. Aron jo je bil pripeljal iz mesta, naj gre zopet tja. Nikjer na zemlji ni imela svojega človeka, niti očeta niti matere, niti brata, niti sestre. Zakaj uboštvo, iz katerega se je rodila, je huda bolezen in več ljudi pomori kakor najbesnejša kuga.

V mestu je šla v tovarno. Oh, ali slabo se plača v predmestnih tovarnah krakovskih! Dosti beračev je v Galiciji in za en krajcar zaslužka se koljejo kakor lačni psi za oglodano kost. Miriam je stanovala v veliki sobi pri stari židovski dvojici. Najela si je kot pri prvih vratih, zakaj soba je bila velika in v vsakem kotu je stanovala druga družina. Tla so bila razdeljena s kredo v štiri enake dele in ni se smelo postavljati svojih stvari čez mejo na prostor svojega soseda. Samo otroci so lezli sem in tja, ker od njih se ni moglo zahtevati, da bi spoznali mejo in jo spoštovali. Mnogo krika je bilo in prepira zaradi tega, ker ubožcu je kreg bližji od smeha in če enega žro skrbi cele dneve in noči, oh, potem bi grizel okrog sebe s hudobnimi, strupenimi besedami, da bi nikomur ne bilo boljše v duši kakor njemu.

Miriam je delala v tovarni ves dan in samo zvečer se je igrala z Nafisom, ako ni prej zaspal. Zdel se ji je lep, kakor carjevo dete in ljubila ga je z veliko, silno ljubeznijo. Umivala ga je vsak večer in šivala je cele noči, da bi ne plezal raztrgan okrog kakor drugi židovski otroci. Stara Sara – v njenem kotu je bila Miriam v podnajemu – ji je rekla včasih: „Zakaj se toliko trudiš ž z njim, Miriam! Nafis ne bo grof, ne boj se!“

„Ali on je moj sin, Sara! Edinec! Aron mi ga je pustil tu, da doživi moje srce veselje nad njim.“

Vzela je dečka v roke, poljubovala ga je neštetokrat in govorila smeje: „Če bi mogla delati tvoja mati Miriam še bolj, bi ti bilo dobro, Nafis. Nobene minute ne bi spala, nobene minute ne bi počivala, da bi ti bilo lepo, Nafis!“ In poljubovala je otroka, dokler ni zaspal utrujen od njenih poljubov.

Neki večer je rekla Sara: „Ne prestraši se, Miriam! Zdi se mi, da ne doživiš veselja na svojem sinu. Nafis je gluhonem.“

V grozi je poslušala Miriam.

„Molči, Sara, ne kliči nesreče! Saj ni res!“ In padla je na tla in je jokala od strahu. Potem je vzdignila Nafisa v naročje in je začela govoriti ž z njim. Ali dete ni slišalo in ni govorilo ... „Premlad je, Sara,“ je rekla Miriam, da bi se potolažila. „Saj še ni dve leti star, ne more že govoriti!“

Od tedaj je jokala Miriam neprestano; molila je, kakor še ni molila nikdar, ali deček je ostal gluh in nem.

Ni mogla verjeti. Čez pol leta je vzela otroka k zdravniku. Ali tudi ta ji ni dal upanja: „Gluhonem je, pomoči ni!“

Takrat je vedela Miriam: Da, ni pomoči, ni tolažbe! Ni bilo človeka, ki bi ji pomagal!

Tisto noč je sedela na svojem ležišču, na stari raztrgani in umazani slamnici, ki je ležala na tleh. Sina je držala na kolenih. Zunaj je svetil mesec. Vso noč je gledala v bledi, ljubeznivi obrazek sina. In tako popolno lep se ji je zdel otrok v naročju, da ni moglo verjeti njeno srce, da ima na sebi napako.

Te čudovite, mehke, sladke ustnice naj ne govore nikdar?! Ta usta, tako lepa, kakor vzcvela roža naj molče na veke?! – Ta mala ušesa, kakor iz slonovine umetno izrezljana, naj ostanejo gluha?!

„O, Nafis, kakšen greh je storila tvoja mati, da je prišla taka kazen nate?! O, Nafis, edina cvetlica mojega srca, kaj sem storila, da trpiš?!“

Neme solze so ji polzele po bledih, upadlih licih in zdela se je sama sebi polna krivde, deležna strašnega zločina. „Reci, Nafis, ali sem ti jaz, tvoja mati, ukrala ukradla govor iz duše?! Sem te premalo ljubila?! Sem bila premalo hvaležna Jehovu, da mi je dal tebe?!“

Tako je šepetala in zobje so ji šklepetali od groze in obupa.

Ni vedela, kdaj je zaspala, vzklonjenasklonjena tako nad otrokom. Sanjalo se ji je od moža.

Sedel je na zeleni trati in se je smejal, ko je bežala k njemu z Natisom v naročju in jokala. „Pridi k meni, Miriam, pridi k meni, jaz te potolažim!“ tako je klical in je razprostrl roke proti njej in Nafisu.

Takrat so jo prebudili. Zakaj danilo se je in čas je bil iti v tovarno na delo.

Od tistega časa je bila potolažena.

Spomnila se je, da hodijo pravoverniki v mesecu elulu, na dan, ko se obhaja spomin razdejanja jeruzalemskega mesta, na grobove svojih mrtvih in jih prosijo za dobrote. Mogočni so mrtvi tisti dan, in Jehova usliši vse, za kar ga prosijo.

Miriam pojde na Aronov grob in bo molila tam in potem bo Nafis govoril in slišal.

Ali ono majhno, židovsko pokopališče, kjer je bil Aron pokopan, je bilo daleč in dosti denarja je potrebno za pot. Miriam bi potrebovala zase in za Nafisa čez dvajset goldinarjev tja in nazaj.

Miriam je začela varčevati in varčevala je dve leti. Kajti beda in pomanjkanje sta požrešni in težko jima otmeš vinar. Miriam je jokala, kadarkoli si je morala kupiti kruha, in kadarkoli se je najedla do sitega, je prosila Nafisa: „Odpusti mi, sin! Dnevi teko in moj glad stoji pred tvojo rešitvijo kakor požrešna zver. Ko bi ne morala toliko jesti, šla bi kmalu tja, ali tako morava čakati še eno leto! Odpusti mi, Nafis, edinec!“ Vrgla se je pred otroka na tla in mu je poljubovala noge.

Nafis jo je jako ljubil. Gladil je njen obraz in jo poljuboval na oči. Njegove ustnice so zatrepetale in zazdelo se je Miriam, kakor da ji je hotel reči: „Mati, zlata moja mati, jaz te ljubim!“ Ali le hripav, lajajoč glas se je iztrgal iz njegovih ozkih prsij prsi .

Že dve uri sta hodila po pusti, lužasti cesti. Obleka se jima je prijemala udov in čeprav je bil dež skoraj gorak, sta trepetala od zimnice.

zimnica – hrv. mrzlica.

Židovsko pokopališče je ležalo pred vasjo na samotnem holmu. Nekaj starih spomenikov je stalo med grmičevjem, ki je bilo zdaj golo, brez listja in cvetov.

Težko sta stopala mati in sin kvišku. Vsa sta bila pokrita z blatom, bedna in umazana. Globoko so se udirale noge v mehko blato, še celo dež je bil žolt in kakor umazan, kakor voda kaluž, ki so pokrivale cesto in polja.

Pred vhodom sta obstala. Miriam je pritisnila Nafisa nase in je zajokala. Njeno srce je začelo močno biti od straha strahu in bojazni. Kakor da ima stopiti prihodnji trenutek pred obličje strašnega Boga, tako plaha je bila. Tu je bil Bog vsega človeštva, Bog zemlje in zvezd in vseh svetov in strašen je bil v svoji mogočnosti.

„Nafis, bojim se,“ je rekla in kolena so se ji zašibila.

Dež je padal na zemljo, močnejše, kakor poprej, vse se je topilo v žolti, umazani vodi.

Kako je sanjala Miriam? – Aron je sedel na zeleni trati in jo je klical: „Pridi k meni, Miriam, da te potolažim!“ – Ali zdaj ni bilo nikjer zelene trate, vse, karkoli so ugledale oči, je bilo žolto in umazano.

Majhno židovsko pokopališče je bilo prazno.

Miriam se je prestrašila. Strašno je, da je pokopališče prazno danes ta dan, ko se roma na grobove in prosi mrtve pomoči. Sama bo morala stopiti Miriam pred strašno obličje silnega Boga.

Trepetajoč je šla h grobovom.

„Nafis je nem in gluh!“ je zaklicala glasno, da bi jo slišali vsi mrtvi.

Hotela je iti na Aronov grob, ali zdelo se ji je boljše, ako pokliče tudi druge mrtve na pomoč. Tam je stal sredi pokopališča star spomenik rabina Lewyja. Svet mož je bil to in pred mnogo stoletji so ga ubili, ker ni hotel izdati vere svojih očetov.

Tja je šla Miriam in se je vrgla na zemljo. In zaklicala je v grob:

„Čuj, rabin Lewy, moj sin Nafis je nem in gluh! Naj govori in sliši! Miriam je, ki te prosi za to, Miriam, udova vdova Aronova! Več je Nafis njeni duši, kakor je kri njenemu srcu, več kakor je svetloba njenim očem, več kakor je zrak njenim prsim. Veliki rabin, ozdravi Nafisa!“

Jokala je in njene solze so se zmešale s prstjo grobov.

In še pol ležeč je zgrabila Nafisa za rame in je rekla: „Reci mi, Nafis, mati! Reci mati!“

In tako ga je ljubila v tem trenotku, da so bile njene oči strašne od ljubezni.

Zatrepetal je otrok po vsem telesu ali njegove ustnice so ostale neme. Zopet se je vrgla Miriam na grob velikega rabina: „Vzemi nesrečo od mojega sina in njegovo trpljenje naj pride name! Naj bom jaz prokleta mesto njega!“

Vroče so kapale njene solze na mrzlo zemljo. Vzdignila se je in zasiknila je Nafisu v usta, da ga je dušil njen vroči dih: „Sliši me, Nafis! Reci mi mati!“

In njene oči so bile še strašnejše od blazne ljubezni.

Tresel se je Nafis, kakor se trese listje v vetru, ali njegova usta so ostala mrtva.

In tretjič se je vrgla Miriam na zemljo. Strašne molitve so šle iz njenega izmučenega srca ali dež jih je udušil kakor stokanje umirajočega psa, ki pogine na samoti.

Potem je šla Miriam na grob neke žene. Sefora Samson se je imenovala in bila je žena Stamana, bogatega Žida, ki je storil mnogo dobrega bratom in tudi krščenim v svojem življenju. Ona je bila učena, znala je vse knjige prorokov, vse psalme, talmud in vse, kar ve rabin. In usmiljena je bila do ubožnih in preganjanih. Daleč v tuje zemlje je šel glas njene učenosti in svetosti in ko je umrla, so jo oblekli v moško obleko in jo pokopali, kakor pokopujejo rabine.

Šla je Miriam z Nafisom na njen grob, se je vrgla na zemljo in je začela tožiti na glas: „Ti, ki si bila žena in si rodila sine, usmili se me! Zakaj molči Nafis, moj sin, ko drugi otroci govore?! Zakaj ne more moj glas v njegovo srce, kakor prihaja drugim sinovom glas njihovih mater v srca?! O, usmili se! Vzel mi je Jehova Arona, mojega moža in tudi sina mi je vzel, da ga ne morem imeti, kakor imajo druge matere svoje otroke. Otroci drugih mater pojo in se smejejo in njihova srca so dobra in ljubeznipolna ljubezni polna od vseh lepih besed, ki jih jim govore ljudje, samo Nafisova usta so mrtva in njegovo uho je zaklenjeno! Ako imam greh nad seboj, naj pride name in ne nanj!“

Tako je klicala glasno in je potegnila sina k sebi na zemljo in mu je ukazala: „Reci mi mati, Nafis! Reci – mati!“

In trikrat, je storila tako, ali Nafis je molčal.

Tedaj je šla Miriam na grob svojega moža.

Divje se je vrgla na zemljo, pritisnila je obraz v blatne grude in je jokala v žalostnem obupu. Tako je bilo. Ves kraj, vsa gališka zemlja, vesoljni svet, kakor da bi ječal v strašni zapuščenosti. Zemlja je izginila, svetovje se je pogreznilo in samo Miriam in Nafis in zapuščeno židovsko pokopališče je bilo v vesoljstvu.

Miriam se je zvijala na grobu kakor pohojen črv. Blato ji je sililo v oči, v nos in usta, prsti so se zarili v zemljo in zakričala je v grob: „Aron, vzemi obup od mene, če ne umrjem! Nafis, tvoj in moj sin, je gluh in nem! Zastonj hrepenim, da potolaži moje srce, kajti njegova usta so mrtva! Zastonj govorim k njemu, kajti moj glas ga ne doseže.“

Pritisnila je otroka nase in ga je zaklinjala: „Nafis, sliši! Nafis, govori! Nafis, reci mi mati!“ Njene oči so bile velike in vroče, strašne od ljubezni.

Otrokove ustnice so zatrepetale v grozi, ali ostale so neme.

Drugič se je vrgla Miriam na grob: „Aron, prebudi se! Jaz sem to, Miriam, tvoja žena! Najin sin, Nafis, je gluh in nem in jaz hočem, da govori in sliši! Aron, ako si imel greh nad seboj, ko si umrl, naj pride nadtne! Naj bom kaznovana jaz, ne Nafis! Slišiš, Aron, ozdravi svojega in mojega sina, zakaj vzrastel je iz tvojega semena in ljubiti ga moraš, kjerkoli si!“

Vzdignila je svoj z zemljo umazani obraz in je prosila sina: „Nafis, če me ljubiš, mi reči: mati! Moram slišati enkrat tvoj glas! Nafis, moj sin, ki sem te rodila v bolečinah, reci mi: mati!“ Otrok je molčal. Strahoma so gledale njegove oči in težke solze so kapale po bledih licih. Takrat se je vrgla Miriam tretjič na grob svojega moža: „Prebudi se, Aron! Jaz, Miriam, tvoja žena te kliče! Najin sin Nafis ne govori in ne sliši! Aron, on mora govoriti, on mora slišati! Aron, zgani se, sliši me, pomagaj! Moraš pomagati, ako nečeš, da ne prekolnem tvojega prahu, iz katerega se je rodil! Oživi Nafisova usta, odkleni njegova ušesa! Aron, oče mojega sina, usmili se me!“

Pritisnila je svoje prsi in svoj obraz v mokro, blatno prst, kakor da se hoče dokopati do kosti, katere je klicala. Njeni zobje so se zagrizli v zemljo, njeni prsti so se do krvi odrli ob pesku in kamenju.

Potem je vstala, zgrabila sina za rame in ga držala daleč od sebe. Njene prsti so se zagrebli v mehko meso otrokovo, njene oči so bile grozne od strašne, divje ljubezni.

„Nafis, edini sin mojega srca, reci mi mati! Nafis, jaz te ljubim, jaz te strašno ljubim! Reci mi: mati!“

Klicala je na ves glas, kolikor je mogla. Nafis je zazdihnil, oči njegove so se utrnile in pal je vznak na grobove kakor slabotna, zlomljena cvetlica.

In neprestano je lilo izpod žoltega neba.

SLIKAR NOVAK

Slovan, 1905, 291–300. Rokopis ni ohranjen. Izšlo tudi v ID 5, 97–116, v hrvaškem prevodu (Slikar) je izšlo v Zofka Kveder: Jednaest novela, Zagreb: Društvo hrvatskih književnika, 1913, str. 39–66, v češčini (Malíř Novák) v Vesni (Mladá Boleslav), 3/1906–1907, str. 290–291, 305–307, 325–326.

Slikar Novak je stanoval visoko, v petem nadstropju stare, romantične hiše na Mali strani v Pragi. Imel je prostoren atelje in kuhinjo, zakaj sedemdesetletna mati je stanovala pri njem in mu gospodinjila. Prelep razgled se je odpiral očem na stare, aristokratske vrtove, na čestitljive, starinske palače, na zeleno kupolo sv. Mihaela in tja čez Vltavo na pisano morje stoterih streh in vitkih stolpov starega mesta.

Novak je bil star petinštirideset let in v svojem črnem, svilenem plašču, ki ga je nosil doma, je bil lep in impozanten kakor oni veliki in slavni slikarji bogate renesanse, ki so nam zapustili toliko divnih, nesmrtnih umotvorov. Bogate črne lase je imel Novak in brado kakor iz žameta. Širokopleč je bil in visok.

Njegov atelje je bil lep. Zakaj to je bilo edino, kar ga je veselilo. Umrl bi bil rajše od lakote, kakor da bi pogrešal teh par lepih dragocenih stvari okrog sebe. Iz starega mašnega plašča je napravil baldahin nad otomano,

otomana – oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem.

ki je bila pokrita podnevi s prelepo preprogo, in na kateri je ponoči spal. Po stenah so viseli divno tkani prti, vezeni svileni robci med slikami in razna drobnarija. Vsaka stvar je bila zanj prebogata spominov. Prištedena je bila od ust, prištedena od veselja, po katerem hrepeni mladost, od cigaret, izletov, obleke ... In zdelo se mu je, ko je sedel tako v širokem, bogato izrezljanem, starem naslonjaču in gledal okrog sebe, kakor da si je za smeh, za pomladansko solnce sonce , za minljive srečne hipe kupil te mrtve, ali lepe stvari, ki so trajnejše od tega, kar je žrtvoval zanje, trajnejše od njega samega in njegovih sanj.

Mati njegova je bila lepa, poetična starka. Bujni, kakor iz čistega srebra tkani lasje so se svetih nad njenim mirnim, visokim čelom kakor kneževska krona. Črne velike oči so še vedno živo in inteligentno žarele v bledem obrazu.

Novak je ljubil svojo mater. Zakaj svoj čas je dolga leta vstajala z jutranjo zoro in delala kakor črna živina, da je imel on kaj jesti. In beračila je zanj, da bi mogel postati sin slaven in čaščen. Nosila je drva prodajat od hiše do hiše, zakaj s tem se je največ zaslužilo od vsega, kar je znala delati. Daleč zunaj mesta je stanovala ž z njim, da je bilo cenejše. In ni hotela, da bi bil sin suženj, kakor je bila ona. Rekel je enkrat, ko je bil star osem let, da bi postal najrajše umetnik-slikar.

„Vem, da ne bom, ker smo preubogi, ali lepo je misliti to,“ je rekel. Mati ga je objela. „Če te veseli, pa boš. Neizmerno te ljubim, moj sin, in dokler bo kaplja krvi v meni, tako dolgo boš imel vse, kar poželiš.“

Izpolnila je obljubo; karkoli je poželel in izrekel, vse se je zgodilo. „Nikogar nimam, kakor tebe,“ je rekla. „Ko sem vzela tvojega očeta, so me doma prokleli. Muzikant je bil tvoj oče in zapustil me je, ko si bil star leto dni. Odšel je v Ameriko. In tisto leto sta mi umrla oče in mati. Zapil se je oče, ko sem odšla in zapravil je vse. Dobro, da sta umrla, morda bi se jima bilo slabo godilo na stara leta. Samo tebe imam na svetu, vidiš! Samo zate živim! Danes si star osem let. Pameten si že. In zato ti rečem, karkoli boš zahteval od mene, vse ti bom dala.“ „Barvice bi hotel,“ je rekel. „Rdečo, zeleno in modro in čopič.“

Drugi dan je imel barvice in čopič. V šoli so se učili o čebelah.

„Za vse na svetu bi rad vedel, kakšen je med,“ je pripovedoval zvečer.

Odšla je zjutraj, kakor vsak dan, mnogo prej, predno se je prebudil. Na mizi mu je pustila malo kave in kos kruha. V peči je stal močnik, da bi ostal gorak do poldneva. Vrnila se je, kakor vselej šele pozno zvečer. Hotel je ravno iti spat, ko je prišla.

„Prinesla sem ti medu, glej,“ je rekla. Pokusil je in bilo je neizrečeno dobro. Taka je bila mana, ki je padala Izraelcem izpod neba, si je mislil. Sedel je za mizo in slikal podobe v zgodbah starega zakona z modro, rdečo in zeleno barvo.

„Mana, mana nebeška,“ je šepetal in sama beseda je bila sladka v ustih, zdelo se mu je, da diši prelepo, kakor rože. V tem se je zgrudila njegova mati na tla. Omahnila je in padla. Priskočil je k njej.

„Kaj ti je, mati?“

„Jesti mi daj,“ je rekla. „Če ti je kaj ostalo od opoldne, mi daj! Ves dan nisem ničesar okusila.“

„In zakaj si mi prinesla medu?“ jo je vprašal.

„To je drago, koliko kruha bi si bila lahko kupila za ta denar!“

„Ko si ga želel,“ je rekla tiho in se nasmehnila.

Takrat je sklenil deček v svojem srcu, da ne bo želel ničesar več ...

Tako sta živela z materjo. Vselej pozimi so bili hudi časi. Mrzlo je bilo stanovanje in vlažno. Obleke ni bilo in niti jesti dovolj. Ob večerih sta sedela v temi, ker je bilo škoda trositi za luč; sedela sta tesno objeta; tako je bilo gorkeje. In takrat mu je mati pripovedovala o bodočnosti. Kako bo slaven in imeniten. Kako bo imel svoj atelje; s preprogami bo pokrit atelje in lepo se bo videlo na vse strani čez mesto. V črnem svilenem plašču bo sedel v starem, bogato izrezljanem naslanjaču in učence bo imel, ki bodo poslušali vsako njegovo besedo spoštljivo in z občudovanjem. Tako je govorila. In pozabila sta na zimo in glad.

Ko je začel hoditi v gimnazijo, se je preselila mati v sredino mesta in postala je perica. V neki kleti sta stanovala, na temnem, umazanem dvorišču. Kolikrat je imela mati vse ranjene, krvave roke od luga! Jokala je ponoči, ko je mislila, da sin spi. Pa ni spal. Mislil je, kako bo lepo, ko bo slaven umetnik, slaven slikar, ki ga bo častilo vse mesto. V palači bosta stanovala z materjo. Rad jo bo imel in nikoli se ne bo ženil. Ne, nikoli se ne bo ženil, ker je tako dobra in toliko trpi zanj.

Tako je bilo takrat …

Danes je star Novak petinštirideset let. Slikar je in atelje ima. Tudi učenca ima. Vsak mojster mora imeti učenca, ki ga posnema in občuduje. Njegov učenec je star petintrideset let. „Francesco“ mu pravijo vsi, čeprav se imenuje František in čeprav še nikoli ni videl solnčne sončne Italije.

„Ali ne boš danes nič več slikal?“ ga je vprašala mati.

„Ne, preslaba razsvetljava je.“

Mati je odstavila stojalo s pričeto sliko. Mlado dekle s slameno- rmenimi rumenimi lasmi je stalo v modri obleki poleg cvetočega grma. Polizana je bila slika, dolgočasno sladka.

Novak je pogledal na svoje delo in je vzdihnil. „Veš, mati, koliko takih deklet z žoltimi lasmi, v modri obleki in s sladkim, praznim obrazom sem že naslikal?“

„Ne vem, Peter.“

„Šestinsedemdeset. Šestinsedemdeset takih žoltolasih v modri obleki in triinpetdeset črno-lasih v rdeči halji. Bogati peki in mesarji našega stostolpega in slavnega mesta so bolj vneti za žolte lase, nego za črne.“

Mati je pristopila k njemu in mu je pogladila roko. „Kako ti vse znaš! Kakor bi drevje v resnici cvetelo! In kako lepa dekleta slikaš! Nikoli nisem videla tako lepe v resnici. Veš, v četrtem nadstropju stanuje zdaj vdova po majorju. Zadnjič, ko te ni bilo doma, sem ji pokazala atelje! Saj nisi hud? Rekla je, da si velik umetnik. In da naroči pri tebi tudi tako sliko. Za nekega sorodnika. Moraš ji naslikati tako deklico z zlatimi lasmi. Ali obleko, pravi, da moraš narediti zeleno. Kakor da bi bila oblečena v zelen žamet, veš.“

„Dobro, gospej majorici napravim sliko po njeni želji. Vidi se, da ima dober okus.“

„O, ona je zelo izobražena.“

„Verjamem, mati, verjamem. Ali ni prišlo nič pisem zame danes dopoldne, ko me ni bilo doma?“

„Pisem nič. Samo en zaboj. Najbrž je kakšna slika notri. Ali boš takoj pogledal?“

„Zakaj? Saj vem, kaj je. Tisti gozd so mi poslali nazaj, saj vem. Ni za izložbo.“

„Vidiš, saj sem ti rekla, da ne pošiljaj! Zakaj nisi naslikal kakšne deklice? To znaš tako lepo. Pri potoku na primer, kako trga spominčice. To bi bili gotovo vzeli.“

„Saj je vseeno, mati,“ je dejal in vstal.

Ko je šel mimo stojala, kjer se je na platnu sramežljivo smehljalo drobno, žoltolaso dekle, je dregnil z nogo vanj, da se je prevrnilo. „ Prokleta mazarija!“ je siknil. Mati je hitela pobirat. „Joj, zakaj nisem boljše postavila! Vse bi se bilo skoraj spridilo po moji krivdi. Ne jezi se, vidiš, sliki se ni nič dogodilo in drug pot bom bolj pazila ter postavila stojalo s pota.“ Nasmehnil se je. „Nič se ne jezim nate, mati.“

„Kaj pojdeš proč?“

„Pojdem na izprehod sprehod .“

„O, le pojdi! Potreben si razvedrila,“ je rekla in mu poiskala suknjo, palico in klobuk.

Ko je odšel, je stopila še enkrat k sliki. „Kako je to lepo,“ je rekla tiho in s spoštovanjem. Sin se ji je zazdel še večji, vzvišen in posvečen, visoko nad drugimi ljudmi. In zopet ji je zatrepetalo srce od sreče in ponosa, da je njegova mati.

Sin je odšel po stopnicah doli. Ustavil se je pri vratarju. Tam je stanoval v tesni sobici z oknom na dvorišče Francesco, slikar in Novakov učenec. Ležal je na starem divanu. Danes popoldne ga ni bilo gori k Novaku, ker ga je bolela glava.

„Ali si še bolan?“ ga je vprašal Novak.

„Boljše mi je.“ „Potem pojdi z menoj na izprehod.“

Francesco se je oblekel pokorno in odšla sta skupaj na ulico. Nikdar ni šel Novak brez svojega učenca na ulico. Že triindvajset let živita tako skupaj.

Hodila sta po ulicah, postajala pred starimi, bogatimi portali in razgovarjala se, kakor vselej, o krasoti svojega rojstnega mesta.

„Vidiš, to bi hotel naslikati,“ je rekel Novak.

„Ne, vidiš, jaz bi to,“ je rekel Francesco in mu pokazal kaj druzega drugega .

Tisoč slik sta slikala v svojih mislih. Vsak korak, vsak hip jima je nudil novih snovi. Večerilo se je in barve so se izpreminjale spreminjale in umirale na starih mističnih hišah. Stoleten prah, stoletna nesnaga je ležala po baroknih baročnih okrajkih, stare fasade so se fantastično risale od večernega neba in iz podzemskih stanovanj so padali rdeči refleksi petrolejskih svetilk skozi slepa, umazana okna na ozke hodnike. Slikovito se je zavijala ulica v mrak. In iz tega mraka je vstajala preteklost, vsa polna skrivnostnih spominov. In šepetale so temne stene o krvavih dogodkih, pripovedovale so hiše o srečnih idilah, ki so igrale v njih in o žalosti in o nesreči, o strašnih tragedijah, ki so se dogajale za sivimi zidinami.

„Sanjarja sva,“ je rekel Novak.

„Da, sanjarja sva,“ je pritrdil Francesco z radostnim glasom.

„Samo sanjarja ...“ je siknil Novak med zobmi.

„Ah, pojdiva k ‚Paleti‘!“se je spomnil in se zasmejal.

In šla sta k „Paleti“. Stara gostilna je bila to v prostorni, obokani kleti. Stene so bile vse poslikane, mize počečkane in izrezljane. Po deskah, s katerimi je bil obit zid od tal do srede, je bilo vse polno slavnih podpisov, karikatur in portretov, z žepnimi noži vrezanih v trdi, od starosti začrneli les. Okrog miz so sedeli slikarji, pušili so, pili, peli in kričali. V kotu, na vzvišenem prostoru, je bila miza „starih“. Tam so sedeli že sivolasi možaki, priznani imenitniki, ki so se shajali tu, ker so se radi spominjali veselih večerov, ki so jih v mladih letih slavili v tej umetniški krčmi.

Od starejših so hodili sem samo slavni in priznani mojstri; od nepoznanih starih slikarjev, ki žalostno životarijo po zapuščenih ateljejih od svojega medlega rokodelstva, ki ga nazivljajo umetnost samo še iz usmiljenja do sebe samih, od teh ni prihajal semkaj nihče. Tukaj so bile žive še vse njih sanje, še vsi visoki cilji so stali tu in vsi bahati načrti, ki se nikdar nikdar niso izpolnili, so se oglašali iz s starih sten, kadarkoli se je kdo od njih zmotil in stopil sem, da bi pogledal malo nazaj v tista lepa, pogumna leta, ko mu ni bil nobeden cilj previsok in pretežaven, da ne bi upiral vanj oči. O, le po zmoti so prišli sem! Zakaj tu jih ni pozdravil vesel spomin mladostnega drznega smeha, tu se je zgenilo zganilo in vgriznilo ugriznilo v srce le strupeno razočaranje! Nobeno upanje se ni izpolnilo, noben načrt ni izvršen, noben cilj dosežen! Odšli so žalostni in ponižani.

Tudi Novak ni zahajal rad semkaj. Redkokdaj je prišel in četudi se je smejal in šalil z mladimi slikarji, ki so vsi povprek psovali robstvo akademije in kovali zlate cilje in predrzne načrte za bodočnost, vendar ga je srce bolelo, kakor da sedi tam strupena kača in ga grize, grize... Danes ga je bolelo srce, kakor da bi ga trgal peklenski rabelj z žarečimi kleščami. Davilo ga je v grlu in v oči so mu silile jezne, bridke solze. Ko sta šla po ulicah s Francescom, ga je prevzela lepota in čar stoletnih palač v večernem mraku. Zmotil ga je duh pomladnih rož, ki je vstajal iz visoko obzidanih aristokratskih vrtov in padal na ulico. Pozabil je par hipov na svoje misli in zopet je sanjal glasno kakor že tisočkrat. „To bi slikal...“ Vijoličasta tema stoji v tem kotu ulice, mehko se gube obrisi v zamolklih zelenkastih barvah starega zidovja. Na oknu v podstrešju blešči zadnji odsev večerne zarje. Tu doli je že vse temno in nejasno, barve se prelivajo druga v drugo, gori pa se streha ostro rdeče slika na belem, večernem oblaku nad njo. „To bi slikal ...“ Staro samostansko cerkev. Kakor trpka molčeča usta so ta železna, črna vrata. Na stopnicah pred portalom so se klali nekdaj Husitje s pravoverniki. Stare akacije ob straneh diše mamljivo. V temi se bliska tuintam bel cvet. „To bi slikal ... “ Po grajskih stopnicah gre počasi študent z ljubico. Samo še dve senci sta njuni postavi. In vendar vidiš na temnih, črnih, nejasnih sencah, da sta mlada, lepa, srečna človeka, da se ljubita, da sta se poljubila prvikrat. Stotisoč Sto tisoč jih je že šlo po teh stopnicah. Sto tisoč jih je šlo tako v pomladnem večeru zaljubljenih in srečnih. Prej kdaj, pred stoletji so zacinkale ostroge ob kamen. Meč se je zabliskal ob strani iz teme. Zdaj se zamaje v dalji belo pero na klobučku mlade prodajalke ... Lepo bi se dalo to slikati, tako, da bi vsak vedel: stotisoč sto tisoč jih je že šlo, stokrat stotisoč sto tisoč , tako po teh stopnicah v mraku pomladanskega večera ... Tako so šli, kakor gresta ta dva, srečno, veselo, zaljubljeno ...

To je mislil Novak in slikal je v mislih tako sliko. Ali zdramilo ga je kaj, srce se mu je stisnilo in spomnil se je, da ni umetnik. Ni moči, ni znanja, ni talenta za tako sliko. Nikoli je ne naslika!

Vesel šum je bil v gostilni. Oh, ali so bili veseli ti osemnajstletni in dvajsetletni fantje! Tako so se iskrile oči, kakor živa luč in vse telo je trepetalo od mlade, opojne objesti. Vsi so bili polni prečudežne mlade sile in v srcu so jim stali solnčni sončni maliki. Pripovedovali so, kam pojdejo: V Italijo ljubit črne oči žametastopoltih deklet, na sever gledat čudežno severno luč, v Pariz slikat grizete in v Rusijo na Volgo pet in sanjat ... Premajhen jim je bil svet, in življenje se jim je zdelo dolgo zadosti za stotero ciljev. Govorili so o slikarjih, o izložbah in slikah. Nič jim ni bilo zadosti lepo pod solncem soncem , nihče zadosti slaven. Nihče ni izrekel tega, ali vsakdo je slutil tajno v svojem srcu, da kadar pride njegova ura, bo sijajnejša od vseh drugih. Prebudi se v duši, prebudi se, da se začudi svet! Vsak je čutil, da spe tajne sile v njem. Bogate sile, kakor gorski viri. In ko privro na dan ... ! Oh, in malo jih je med njimi, ki ne čakajo zastonj.

Novak je sedel s Francescom k veliki dolgi mizi. „Danes sem petinštirideset let star, fantje! Praznujte z menoj!“

Dvignil se je strašen vrišč in zapeli so mu godovnico.

„Veseli bodite!“ je rekel Novak. „Razveselite me, kajti žalosten sem danes zelo!“

Niso razumeli, kaj misli. Ali za veselje jih ni bilo treba prositi. Kipelo je v njihovi mladi sveži krvi, kakor kipi šampanjec v tesni steklenici.

„Juh! Juh! Juh!“ – Poglejte, kako gore oči, kako se blešče beli zobje, kako rde polne ustnice! Razkošno in lehkomiselno lahkomiselno doni smeh, pesem se razliva iz prsi lahko in polno, vsa drhteča od vesele sreče.

„Ljudje, poslušajte me! Čez pet let! Čez deset let! Ves svet osvojim! Vse ljudi!“ je vpil mlad fant s kodrastimi lasmi.

Kričali so vsepoprek vsepovprek in se smejali. – Nekdo mu je pokril usta z roko in je deklamiral: „Sla- ven bom, imeniten in bogat! V Pragi je ni take palače, kakor jo bom imel jaz. In atelje! Na svetu ga ni takega, kakoršen bo moj.“

Potegnili so ga s stola in drugi je skočil gori: „Živela ljubezen! Tako bom slikal, da se bodo vse ženske zaljubile vame! Angleško kneginjo vzamem za ženo, te so mi najbolj všeč!“ Norije so govorili in vendar je vsak mislil skrito pri sebi: „Zakaj ne?! Nemogoče ni!“

Prišli so še štirje njihove družbe. Kakor bombe so pali med društvo, nemirni kakor živo srebro.

„Dajte mi piti, prijatelji!“ je kričal največji med njimi. „Moram piti v slavo filistrov in mastnih kramarskih duš!“

Ko je ugledal Novaka, se mu je priklonil do tal. Vzel je petak iz žepa in ga položil pred njega. „Prijatelji in kolege,“ je vpil. „Danes prvikrat vidite, da plača Fiala svoje dolgove. Pet goldinarjev sem bil dolžan temule gospodu dolga tri leta, danes pa jih plačam!“

„Kaj si prodal kakšno sliko?“ so vpraševali.

„Nisem. Našim Pražanom ne bom prodajal svojih slik, predno ne vidim vse Evrope s kadilnicami v rokah pred svojimi platni. Ampak prodali smo danes s tovariši dve steničavi postelji!“

Zakrohotala se je družba, da je zagrmelo po krčmi. Plinovi Plinski plameni po svetilkah so zaplapolali in orel, ki je visel z razprostrtimi krili pod stropom, se je zamajal.

„Gospodje, ne bodite trobente pred Jeriho,“ je rekel natakar. „Hiša se razvali, če boste delali tak hrup!“

Poslali so ga po sveže pivo. Fiala pa je sedel k Novaku.

„Tri mesece vas že nisem videl.“

„Niti jaz vas. Kaj delate?“

„Mi štirje smo si najeli stanovanje. Nismo se ga dolgo veselili. Včeraj nas je postavil gospodar na zrak. Dal nam je najemnino nazaj in še desetak po vrhu.“ „Kako to?“

„Pripoveduj, pripoveduj!“ so vpili drugi.

„Nu,“ pravi Fiala, „najeli smo dve veliki sobi, kuhinjo in kopalnico, vse za trideset goldinarjev na mesec. Do zdaj smo plačevali vsaki vsak po dvanajst na mesec, to je oseminštirideset goldinarjev. Torej bi imeli dvanajst profita. Najeli smo in plačali za četrt leta naprej. Zastavili smo vse, kar smo imeli.“

„A pohištvo?“

„To je druga. Hoteli smo si ga kupiti, ali denarja ni bilo nič več. Ne veste, kako debelo nas je gledal vratar, ko smo prinesli vsak le majhen kovčeg in par palet. Niti odpreti nam ni hotel stanovanja. Nu, mi smo rekli, da smo si naročili pohištvo, ali da nam ga mizar še ni dogotovil, da ga dobimo čez par dni. Prvo noč smo spali na tleh. Eno sobo smo naredili za atelje. Prostora smo imeli bogme zadosti. Drugi dan smo si izposodili nekaj denarja in kupili smo si dve postelji. Imenitno se je živelo.“

„Da, Anežka, tisti rdeči model, jim je hodila kuhat obed, a premog so kradli v akademiji!“

„V škatljah škatlah za barve so ga nosili domov in v žepih!“

„Fiala pripoveduj, kako so se postelje izprehajale sprehajale !“ tako so vpili vmes, eden to, drugi drugo. „Oh, da,“ je nadaljeval Fiala.

„Postelje so se izprehajale sprehajale . Toliko stenic je bilo notri, da so jih nosile iz enega kota v drugi.“ „Bili smo v smrtni nevarnosti, da nas pojedo do kosti!“ so pravili tovariši.

„V treh tednih smo shujšali vsi skupaj za trinajst kil,“ je rekel Fiala. „Mi se vsako nedeljo tehtamo v parku, kadar je promenada. Po dva pa po dva.“

„In gospodar vas je postavil na cesto, ker se je bal, da mu ne okužite s tem preljubeznivim mrčesom njegove nove hiše?“ je vprašal Novak.

„Uganili ste. Razneslo se je po hiši, da se naše postelje izprehajajo sprehajajo po sobah, tako da so žive. In drugi najemniki so rekli, da se izselijo, če ne pojdemo mi. Pa mi nalašč nismo hoteli. Čeprav se je vražji mrčes množil prestrašno. Kar od nas so padale.“

Novak se je malo odmaknil. „O, ne bojte se. Tam, kjer sem zdaj vzel meblirano sobo, so me vsega osuli s Zacherlinom,

Zacherlin – znamka insekticida, poimenovana po njegovem izumitelju Johannu Zacherlu (1814–1888).

drugače me niso hoteli.“

„Tudi mi smo se morali udati vdati tej proceduri. Še lase so nam naprašili,“ so pripovedovali njegovi trije prijatelji.

„Da, babe so raznesle našo slavo po vsem okraju,“ je rekel Fiala. „Gospodar nas je podil vsak dan ven, a mi smo rekli, da ne gremo; plačali smo, zakaj bi nas podil ven! Če hoče, naj nam plača sto goldinarjev, pa pojdemo. Jezili smo ga strašno. Končno nam je dal deset goldinarjev, a pri meni bo naročil portret. V nedeljo popoldne naj pridem prvič k njemu. Tudi ženo in hčer lahko portretiram, je rekel, če njega napravim dobro. Plača mi osem goldinarjev za kvadratni meter.“

„Sramota!“ so kričali slikarji. „To je beraško!“

„Beraško, prijatelji!“ je pritrdil Fiala. „Ali čakajte, ko bom slaven, mi bodo plačevali po osemdeset tisoč!“

„No, no,“ pravi Novak. „Le potrpite, boste že cenejši.“

„In če bi tudi ne dobil počenega groša!“ je vzrojil Fiala. „Meni ni za mamon, meni je za umetnost! Jaz sem umetnik in portret, ki ga jaz napravim, je umetniško delo, in če bi ga delal za petak. To je kaj druzega drugega kakor vaše polizane device, ki vam jih voli plačujejo s poldrugim stotakom!“

Novak je prebledel. Vstal je in stisnil pesti. Vsi so priskočili in mirili.

„Saj ni mislil tako! Zaradi enega dovtipa vendar ne boste razžaljeni!“

Novak se je tresel. Široke mogočne prsi so se vzdigale razburjeno. Mislili so, da bo skočil na Fialo. Ali hkratu je pokril obraz z rokami in je sedel.

„Zakaj ste mi to rekli, Fiala?“ je dejal z zlomljenim glasom. „Kaj sem vam storil?“

Njegov glas je bil ponosen in pretresljiv obenem. Kakor kralj govori, če ga ponižaš po pravici. Vsi so se hipoma iztreznili streznili . Fialo je bilo sram in žal mu je bilo, da je bil tako nagel. Mrmral je nekaj in v zadregi ni vedel, kaj bi počel.

Novak je zamahnil z roko. „Ne izgovarjajte se! Izrekli ste, kar sem sam davno vedel, da si mislite o meni. Saj vem, da me prezirate. Danes imate še vsi to pravico. Ali čez dve leti, čez pet let vas bo malo, ki me boste smeli še prezirati. Danes se še ne ve, kdo bo izbran in kdo zavržen.“

Pogovarjali so ga in Fiala je iznova zatrjeval, da ga ni hotel žaliti. Novak mu je dal roko, ali videlo se mu je, da je razburjen, ogorčen in žalosten.

„Vesel večer vam izpridim,“ je rekel. „Ali končno, tudi taki pogovori so potrebni včasih.“ „Ampak vendar,“ je začel Fiala. „Jaz vas ne razumem, odkritosrčno rečeno. Te dni smo bili s prijatelji v palači barona G. Njegov sin nam je sam kazal bogato zbirko slik svojega očeta. In tam smo se divili tudi vašemu triptihu ‚Mati‘. Starejši slikarji so nam mnogo pripovedovali o tej sliki, hvalili so jo navdušeno ali mi mlajši – nikakor nismo mogli verjeti. In še zdaj, oprostite, Novak – jaz skoraj ne verjamem, da ste ono sliko ustvarili vi.“

„In vendar, moja je,“ je rekel Novak in obraz mu je potemnel.

„Ali za božjo voljo, zakaj slikate zdaj take vnebovpijoče mazarije, ko ste zmožen takega genijalnega genialnega poleta?“ se je čudil nekdo od družbe. „Ona vaša slika je božanstveno delo!“ „Zakaj?!“ je dejal Novak hripavo. „Ker nisem druzega drugega zmožen, bratje!“

Obmolknili so vsi, le Fiala se ni mogel vzdržati.

„Nasprotno, jaz mislim, če bi jaz enkrat naslikal kaj takega, kakor je vaša „Mati,“ potem bi se raje ubil, kakor da bi se ponižal na slikanje tistih zoprno sentimentalnih punc, ki jih delate zdaj!“ „Tudi takrat, ko sem slikal ‚Mater‘, sem delal že žoltolaske v modri obleki in črnolaske v rdeči obleki ob potoku. Saj ste videli mojo sliko, saj ste videli, kako berači mati za svojega otroka, kako pada pod težko butaro drv v obcestno grapo, kako stoji s krvavimi rokami pri nečkah s perilom in gleda z žalostnim in vendar tako srečnim nasmehom na sina, ki je zaspal pri mizi nad knjigo. To je moja mati. Njeno povest sem slikal. Ali recite, kdo bi pustil tako mater, da gine od gladu, če more, da ji da kruha?! Koga bi ne bilo sram, da se je napil njene krvi, njenih srag in ji ne da niti mirnega kotička, da se malo oddahne od strašnega življenja, od krvavega, morečega dela?! Recite, kdo bi bil tak?“

Obmolknil je in si obrisal pot s čela. Smrtno bled je bil, mrko so zrle temne, velike oči.

„Za ono sliko ‚Mati‘ mi ni dal nihče ničesar. Bila je na razstavi, vsi časopisi so bili navdušeni, prerokovali so mi sijajno bodočnost. Pa sem zopet dalje mazal sladčičarske slaščičarske ‚boginje‘, debele ‚Tirolke‘ in ‚zveste pse‘. Mislil sem tudi na druge stvari. Sanjaril sem o velikem ciklu slik ‚Življenje‘, sanjal sem o ogromni sliki ‚Beda‘ – sto drugih naslovov bi vam še lahko povedal.“

„In potem, ko je kupil baron G. vaš triptih,“ je vprašal Fiala, „kaj ste potem počeli?“ „Prepozno ga je kupil,“ je rekel Novak. „S tem se tolažim. Da nisem sam kriv, da so okolnosti krive, ki so me zadušile. Ali včasih, danes na primer, vem, da ni nihče kriv. Malo je bilo v meni. To pa sem dal, ko sem slikal „Mater,“ in izčrpal sem se. Takrat sem bil sedemindvajset let star, ko mi je odkupil baron ono sliko za pettisoč pet tisoč goldinarjev! – Pettisoč Pet tisoč goldinarjev! Najel sem si lepši atelje, še danes ga imam. Kupil sem si črn svilen plašč, žametast baret

baret – baretka.

. V hiši je stanoval petošolec, ki je že dvakrat pal in katerega je hotel dati stric med fratre. Ali študent bi bil rad slikar, in jaz sem mu dejal, naj pride k meni, da ga bom učil. Vsi veliki slikarji so imeli učence. In jaz sem po obrazu in po postavi rojen slikar. Poglejte!“ Privzdignil se je napol s stola in položil roko na prsa prsi . Prekrasen je bil videti tako. Obraz mu je bil poln sile in duha in nekega posebnega, genijalnega genialnega moštva. Fiala je sklenil v duhu, da ga naslika v umetniškem baretu s peresom in v temnordečem plašču, na prsih zlato verižico. „Famozen tip!“ se je oglasil nekdo iz družbe.

„Da, famozen tip!“ se je smejal Novak rezko. „Famozen tip slikarja! Tudi sam sem to vedel že takrat in skrbel sem za ozadje, ki mi je bilo potrebno. Potem sem sedel pred platno in sem hotel naslikati svoje načrte in svoje sanje: ‚Življenje‘, ‚Bedo‘, ‚Pot k cilju‘ – sto slik. Ali ničesar več nisem znal! Ničesar več,“ je zavpil. „Kaj veste vi, golobradci, o tem?! Cele dneve sedim pred platnom in začenjam zdaj to, zdaj ono. Ali mesto slik, mesto tega, kar hočem, reži se mi iz platna smešna karikatura! Spočetka mislim, da je to samo slabo razpoloženje in čakam in upam. Ali ne, meseci tečejo in jaz sem slep, moja roka je trda in okorna. Vir v meni se je posušil! Ena sama slika ‚Mati‘, in potem ničesar več. Ena sama roža je vzrasla v mojem srcu! A jaz sem mislil, da je moja duša rodovitno polje, ki mi bo dajalo bogato žetev stokrat in tisočkrat. Sedim pred začeto sliko in pred očmi mi stoji megla, in strah me je in groza. Ne morem dalje, ne morem kvišku, ne morem k cilju! Predstavljajte si to! Sram me je in groza me je! Trudim se, poizkušam, ali ničesar druzega drugega ne znam slikati, kakor tiste neprirodne muze, boginje, ‚ljubezen‘, ‚pomlad‘, ‚nedolžnost‘, tisto strašno neokusnost v žoltih laseh in modri obleki pri studencu, pod cvetočim drevesom ali pred operetno kmetsko hišico! Predstavljajte si! In vendar sem bil enkrat umetnik! Bil sem umetnik, kakor ste zdaj vi! Toliko ciljev, toliko načrtov, toliko sanj! Koliko visokih idealov je bilo v mojem srcu, koliko vesele predrzne nade v svojo moč in silo! Gorel sem, kakor gorite zdaj vi! Večji umetnik sem bil od vas! Nihče od vas še ni naslikal česa takega, kakor je moja ‚Mati‘, in malo vas bo, ki dosežete, kar sem dosegel takrat jaz! Samo za en trenutek dosegel! Zagorelo je v meni in ugasnilo! Predstavljajte si! Kakor preganjan pes sem bežal okrog. In nikogar, ki bi me bil potolažil, nikogar, ki bi mu mogel pokazati to peklo v srcu. Ali naj se materi razodenem?! Če zrušim sebe v njenih očeh, zrušim njo samo. Molčal sem!“

Naslonil se je nazaj in pogledal okrog sebe.

„Ali vas je, ali ste mladi! In tudi vaš čas pride. Jokali se boste kje za plotom in se bali, da vas ne bi kdo videl. Zdaj vse zaničujete, vse obsojate! Ali mnogo vas obmolkne v par letih. In sram vas bo. Jaz naj koga sodim, jaz, ki sam nisem nič, jaz, ki sem prazen, brez ploda – prazen sod, gluh zvon, usahel vodnjak?! Spočetka se boste še tolažili: drugo leto, v jeseni, spomladi pride moč v moje srce in takrat ustvarim, kar sem zamislil ustvariti v ponosnih samotnih nočeh. Ali nikoli ne pride tista jesen, tista pomlad za vas. Brez cveta in ploda usahnete tudi vi! Nekaj vas bo, ki napravite par korakov k cilju, par dišečih cvetov požene vaša duša. Ali naenkrat boste omagali. Čakali boste, kdaj zopet zapoje v vašem srcu mogočno in bogato, da bi ustvarjali kakor bogovi. Ali tiho ostane, ničesar nič se ne zgane več! In strah vas bo, kakor je bilo mene strah. Prikrivali boste to strašno pogorišče v sebi pred svetom in pred seboj. Pred seboj najbolj! Vidite, jaz sedim doma v svojem lepem naslanjaču in delam žoltolasa in črnolasa dekleta. In vendar imam še ideale! Treba služiti kruh zase in za mater. In potem, jaz ne morem biti brez ateljeja, brez žametastega bareta. Tako vendar še včasih mislim, da sem umetnik! Mislim si, da delam kakor sobni slikar zato s šablono zdaj žolte in zdaj črne lase, da pridobim denarja, da dobim sredstev za pravo umetnost. Mislim si, če bi imel denar, pa bi šel v Italijo, v Španijo, potoval bi po vsem svetu, učil bi se in potem bi lahko naslikal kaj lepega. Ali to je vse laž! Ves svet bi bil lahko moj, a jaz vendar ne morem naslikati več niti ene same majhne slike. Predstavljajte si to! Posušil se je vir v moji duši in roke so mi omahnile!“

Raztegnil je roke predse in se zagledal vanje.

„Mrtve so,“ je rekel.

Okrog pri drugih mizah so se hrupno zabavali. Nekdo je pel novo poskočnico, v drugem kotu velike kleti je neprestano igral ariston.

ariston – vrtljive orgle, mehanski vrtljiv inštrument, popularen konec 19. in v začetku 20. stoletja.

Gost dim je plaval pod stropom.

„Pijte!“ je rekel Novak in zvrnil čašo vase. Pili so tudi drugi, nekdo se je zasmejal, na drugem koncu mize se je zaslišal frivolen

frivolen – lahkomiseln, neresen, objesten.

dovtip, ali okrog Novaka so molčali. Pogledal jih je po vrsti. Strogo in kritično in vsakega je zazeblo, ko se je srečal z njegovim silnim očesom. „Žalostne stvari bi vam lahko prerokoval!“ je dejal. „Od mojih tovarišev se ni obnesel niti eden! A bili so imenitni fantje med njimi. Talentirani smo bili vsi, objestni in tako vrtoglavo predrzni v svojih ciljih! Najvišje, največje! A glejte, niti eden ni prišel do cilja! Koliko je slavnih slikarjev na svetu? Na prste bi jih lahko seštel. Vsako stoletje rodi jedva

jedva – zast. komaj.

par velikanov. A slikarjev je na stotisoče sto tisoče , miljone milijone , ki bi hoteli nekaj biti, nekaj doseči! En cilj se sveti vsem. Vsi ti strašni, ogromni množici en sam cilj! In samo par jih je prišlo navzgor. Vsi drugi pa so oslabeli na potu. Ugasnili in izginili. A človeško srce je tako nespametno! Česa si ne zaželi, dokler je polno mladosti in sile?! Ne zna se zadovoljiti. Nikdar se ne zna zadovoljiti! Zakaj nisem jaz zadovoljen, da me časte mesarji, peki in celo majorjeve vdove?! Kaj nisem zanje imeniten slikar?! In če bi bil najboljši slikar našega naroda, kaj bi bil zadovoljen?! Največji slikar Evrope bi hotel biti, sveta, stoletja, – največji slikar, kar jih je bilo in bo!“

„Po tem hrepeni vsakdo!“ je rekel Fiala. Zatrepetal je v čudni groznici. Pritisnil je roke na oči in dejal:

„ Smejajte Smejte se, ali jaz moram, moram, moram nekaj doseči!“

Novak je pogledal po obmizju omizju .

„Koliko nas je? Štiriindvajset. Iz našega letnika nas je bilo čez trideset. In nihče ni nič v najskromnejšem umetniškem smislu. Trije so profesorji risarije na realkah, ti so dosegli največ, ali umetniki niso. Drugi so postali fotografi, gostilničarji, trgovci, slikarji pekov in mesarjev, kakor jaz, knjigovodje, agentje in vagabundi. Tak vagabund je morda ostal še najbolj umetnik od nas vseh. Po Slovaškem hodi od vasi do vasi in slika po cerkvah, kadar ga prime želja za umetnost. In pravijo, da so lepe njegove slike. Umetniki pravijo to, ali on ni zadovoljen. Gre in pije in toži, da je propal. Pravi, da pije, ker ne more do cilja, ker ne more to, kar hoče!“

„Jaz bi ne pil, jaz bi se ubil!“ pravi Fiala in stisne pest.

Novak se zgrabi z obema rokama za srajco in jo razgrne na širokih, obraslih prsih.

„Glejte,“ pravi in pokaže na bel belo sled rane nad srcem. „Danes, pred petnajstimi leti, sem se zabodel v jarku pred mestom. Nisem mislil niti na mater niti nase, nego samo na to, da ne morem živeti, ko nisem več umetnik. Naj umrje še telo, ko je umrla duša, sem mislil.“

Spustil je roke in suknja je pokrila prsa prsi in rano. Ariston je igral čardaš, na sredi kleti pa sta plesala dva mlada razposajena slikarja. Vse jih je gledalo, smejalo se in jim ploskalo, le Novakova družba je bila tiha in mirna.

„Nihče od mojih znancev ni vedel tega,“ je pravil Novak. „Niti moja mati ne. Le Francesco in zdravniki v bolnišnici. Potem mi je malo odleglo. Mati je hodila k meni in je jokala neprestano v strahu, da bi ne umrl. Ko sem ozdravil, sem bil nekaj časa zadovoljnejši. Francescu je umrl stric in mu zapustil nekaj premoženja. Ostal je moj veren učenec. Tudi on ni umetnik, le hrepenenje je v njem, ali sila in moč ne. In tako igrava komedijo oba. Rodila sva se, da delava štafažo

štafaža: žarg., fot., um. nebistveni del fotografije, slike za ozadje, dopolnitev glavnega motiva.

drug drugemu. Zakaj kljub vsemu: dokler živiš, tako dolgo ti črv ne da miru! Gloda in kljuje! Sram te je samega sebe, a vendar igraš komedijo dalje in upaš tajno in prikrito, kakor tat. Že pet let nisem poizkusil slikati umetniško. Ali letos sem moral. Sili te in sili. Stokrat nehaš, stokrat začneš iznova znova . Vedel sem, da je slika za nič zanič in vendar sem jo poslal na izložbo. Morda se sam podcenjuješ ... Take nespametne upe gojiš. Vrnili so mi danes sliko. Vedel sem, da mi jo vrnejo, ali vendar boli udarec. Tukaj v srcu boli in reže, kakor takrat, ko sem si porinil bodalce v prsi, žal, ne na pravem mestu. Ali mater imam in tako lepa je zdaj na stara leta, kakor še ni bila nikdar. Ne morem je umoriti!“

Izpil je čašo pred seboj in poklical natakarja. Plačal je zase in za vso družbo in potem sta odšla s Francescom.

Ariston je igral, tovariši pri drugih mizah so bili veseli, Fiala je bil še malo časa zamišljen in otožen, potem pa je zapel: „Ves svet je naš, vsi cilji! ...“

In tovariši so zapeli ž z njim mlado, improvizirano, močno in drzno pesem. Nihče ni vedel še ničesar o razočaranju, o žalosti, o obupu. In vsak je mislil:

„Jaz vse dosežem, meni se vse izpolni! Jaz, jaz ...!“

Predivna mesečna noč se je razpenjala nad zlatim mestom. In ves kraj je stopil nazaj v stare romantične čase.

Novak in Francesco sta stopala po stopnicah kvišku. Kadarkoli sta se vračala ponoči domov, vselej sta šla še gor na Hradčane. Pod orjaškim obokanim vhodom se je izprehajala sprehajala straža. Dvorišče se je svetilo srebrno. Katedrala svetega Vida se je vsa čudovita in prekrasna vzdigala do belih zvezd. Vitki svodi so se dvigali od stolpiča do stolpiča, fantastične ribe, zmaji in pošasti, ki bruhajo ob deževju vodo skozi široko odprti gobec, so oživeli in prežali iz visočine nizdol z debelimi, hudobnimi očrni. Visoka gotska okna so se svetila v skrivnostnih refleksih. Čuj, ali ne buče orgije v ogromnem hramu? Ali se niso dvignili težki sarkofagi s krst kraljev, vitezov in princes? ... Daleč se razteza kraljevski grad okoli tebe. Ali se ne odpirajo vrata vitezom na konjih, ki so prišli v srebrnih oklopih, s sulicami in s kopjem na slavne carske turnirje? ... Tam za visokim oknom brli slaba luč. Aristokratska opatka ne more spati in moli k svojemu Bogu v tihi uri o polnoči … Črna senca te pogoltne. Črno stoji Daliborka

Daliborka – stolp v Pragi.

pred teboj. Davno so umrli zadnji obsojenci v strašnih podzemeljskih ječah od gladu in strahu. Stoletja že molče ti zidovi. Veter vzdihne v visokem stolpu in tebi se zdrzne srce. Kakšni spomini hodijo tod, kakšni strahovi vstajajo iz starih, minolih minulih stoletij?! ... Tam čepe tihe korarske

korar – nar. kanonik.

hiše, a za njimi se stiska krdelo hišic, ki jim sežeš z roko na streho. Tiho se plaziš na okoli naokoli in gledaš v temna okna. Kaj se ne bo nekaj zasvetilo? Kaj ne boš ugledal starega alhimista alkimista , ki vari zlato, išče kamen modrosti in kuha skrivnostne pijače ljubezni in smrti?! ... Molče sta šla Novak in Francesco todi. O polnoči stopiš sem in tristo let se zavrti nazaj. Vsa poetična, tragična in strašna romantika srednjega veka te obveje, čudovite reči ti gleda oko in srce utriplje plaho. Mesečina tke srebrne niti. Sv. Jurij na vodnjaku brzda svojega iskrega konja; neznan pobožen svetnik stoji v kotu in te gleda, da se prestrašiš, ko stopiš pred njega. Skozi stara vrata stopiš na majhno planoto. Visoko se je vzdignil grajski zid nad stare aristokratske vrtove. Vzpneš se kvišku na stopnice, nasloniš roke na rušeče se zidovje in se zagledaš na slavno praško mesto. Stoletne palače, temne, spominov in skrivnosti polne leže pod tvojimi nogami. Žlahtne rože diše po vrtovih, kupole se bliskajo v mesečini, tiho in resno stoje stoteri stolpi nad mestom. Bela Vltava šumi nad jezovi in za njo leži morje fantastičnih streh. Mirno in veličastno se je vzdignilo nebo v neizmerje, tam nad mestom se je utrnila zvezda in kakor zlata solza pada v temo na zemlji.

„Francesco,“ pravi Novak. „Zakaj se zdi človek samemu sebi važen in imeniten nad vse drugo v vesoljstvu?! Glej, to krasoto doli na zemlji in to neizmernost velikanskih neznanih svetov nad nama! Ako tudi miljarde milijarde propadejo in se zrušijo v nič, iz katerega so se razvili, ta velikanska, večna in neizmerna priroda bo rodila druge miljarde milijarde , da iščejo in najdejo cilje, za katere so ustvarjeni. In morda je to najin cilj, da v takem tihem, čarobnem času občutiva ničnost posameznega stvora in gigantsko veličino in krasoto neizmerja, čegar čigar del sva, kakor je kaplja vode del morja. Neizrekljivo malo je to, biti kaplja vode v morju, ali vse, kar je v vesoljstvu, se sklada iz takih ničnosti v velikanske grandijozne grandiozne manifestacije življenske življenjske sile.“ Francesco je rekel: „Zdi se mi, da je to več, da čutiva to noč na tak način, kakor da znava naslikati v barvah polje ali gozd ali kaj druzega drugega tako, da bi bilo podobno istini

istina – resnica.

.“

„Nocoj nama bo dala ta misel svojo lepo in mehko tolažbo,“ je odgovoril Novak. „Ali pride dan, zvezde izginejo z neba, prisotnost neznanega, neizmernega in čudovitega svetovja izgine in zopet se nama bo zdel najvišji cilj najinega življenja kos dobro poslikanega platna ... Taki smo ljudje, da so tudi naši največji cilji smešni, če jih pogledaš od blizu.“

AMERIKANEC

Domači prijatelj, 1905, 2 (1. februar). 38–43. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Amerikánec) je izšel v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 3. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 100–109.

Pet let je bil v Ameriki. Otroci – en fant in dve punčki – ga niso več poznali, ko se je vrnil. Ženi se je zdel modrejši in nekako ves premenjen spremenjen . Malo se je postaral in po njegovem obnašanju bi mu vsak prisojal vsaj šest, osem let več, kakor je imel v resnici. Bil je priden tam v daljni tuji zemlji, poplačal je vse dolgove. Ali delo je bilo težko in naporno. Pripovedoval je prve večere ženi in otrokom, koliko je pretrpel, koliko se je namučil. In tu pa tam je vplel par besedi, kako da je vesel, da je doma, kako se bo zdaj lepo in zadovoljno živelo, če ga bodo imeli radi. In žena in otroci so začutili v svojih srcih nekaj silnega in toplega, veliko in spoštljivo ljubezen do tega moža, ki je bil pet let proč od njih tako daleč za morjem in je ves čas mislil na nje nanje in se trudil za nje zanje , da bi jim bilo lepše.

Pri hiši se je hitro začutilo, da je prišel gospodar domov. Precej prvi teden že se je razgledal povsod, popravljal streho, naročil dva zidarja, da mu sezidata jamo za gnojnico in jo cementirata ter popravita hlev za silo. Tine, desetleten fant njegov, je bil povsod ž z njim in mu je stregel in pomagal. Pa oče ga vpraša čez par dni:

„Ti, kaj nimate šole, da si vedno doma?“

„I, imamo,“ pravi Tine. „Ali kaj bi hodil v šolo, ko doma lahko pomagam.“

„Ne, dragi moj, to ne pojde tako. Ti imaš svoje delo, jaz svoje. Tvoje delo je zdaj šola. Ne bi imel rad bedastega in zabitega sina, ki bi morda še brati ne znal. Sram bi me bilo. Če hočeš, da bova prijatelja, samo v šolo in pridno se uči.“

In pripovedoval je Tinetu kako zaničujejo zunaj v svetu ljudi, ki nič ne znajo.

„Amerikanec,“ kakor so mu rekli sosedje, si je naročil knjige, naročil se je na „Kmetovalca“

Kmetovalec – strokovna kmetijska revija, ki je začela izhajati leta 1884.

in v nedeljo je bral, kakor da se uči za črno šolo. Vaščani so prišli na pogovor in so videli knjige na mizi:

„E, to ne pojde več,“ so rekli. „Slab kmet, ki je vedno v knjigah. V Ameriki si že lahko bral, no ja, ali tukaj doma je treba delati delati.“

„I, glejte,“ je rekel Amerikanec, „kaj ne delam? In v Ameriki, mislite, da sem lenaril? Za pohajkovanje v Ameriki malo dobiš. Tam se še le šele človek nauči, kaj je delo. Prebito sem gledal spočetka. “

„Nu, saj se ve, kakšni gospodje so Amerikanci, ko pridejo domu. Saj jih je dosti po sosednjih farah. Hiše si sezidajo, kakor grofije, oblečeni so nobel kakor mestni škrici in čez par let je cele domačije konec. Če bi ne bili šli nikdar nikamor, bi bilo boljše. Pa tebe je tudi prijelo, glej, bereš bereš ... Po knjigah se ne gospodari.“

„Jaz pa pravim, da je pamet več kakor roke,“ je odgovoril Amerikanec. „Lahko imaš take roke kakor Golijat, pa ne boš nikamor prišel brez pameti. V Ameriki se vidi, kaj je pamet. S pametjo delati, to je še le šele delo. Pamet dobra, pa roke dobre, s tem se kaj naredi. Desetkrat več, kakor če delajo samo roke. Če so naši Amerikanci taki, da se opičijo tako, kakor so živeli za morjem, in zidajo grofije in se nosijo kakor gospoda se vidi, da se niso nič naučili. Po denar so šli v Ameriko po druzega drugega nič, jaz sem šel pa tudi po pamet. In tisto, kar sem prinesel v glavi, je več vredno, kakor tisto, kar sem prinesel v mošnji.“

„Mi bi imeli raje tisto v mošnji, “ so se smejali nekteri nekateri .

„Kakor veste. V tovarni se drugače dela, drugače v gozdih in drugače po farmah. Ali videl sem, kako se vsako leto v Ameriki drugače dela, boljše, kako študirajo, da bi jim delo hasnilo. Pa sem si mislil: kakor pridem domov, se bom tudi učil in bom tudi študiral, kako mi bo na moji kmetiji delo najbolj hasnilo. Zato berem. Kar jaz ne vem, pa drugi vedo.“

Vaščani niso bili njegovega mnenja. „Učen kmet, na, to je nekaj!“ so si mislili na tihem in se posmehovali.

In o Amerikancu se je govorilo po župi, da je čuden človek, da mu je Amerika zmešala glavo.

Takrat mu je povedala žena, da je sosed že lani prioral malo njegove njive. Amerikanec je šel pogledat in je videl, da ga je sosed prikrajšal. Šel je k njemu.

„Sosed, ti si prioral kos moje njive; ni lepo od tebe, da si mi to naredil.“

„Kaj jaz prioral?!“ je kričal sosed. „Vidiš ga, komaj je prišel domov, pa bi delal zgago! No, pa jaz se ne dam. Če ti ni prav, pa me toži, gospod Amerikanec!“

„Tožaril se ne bom,“ je rekel Amerikanec. „Če si tak, pa bodi. Hasnilo ti!“

Sosed se je raztogotil in se rotil. Videlo se je, da bi se bil rad kregal. Ali Amerikanec je že odšel in sosed je sam rohnel v izbi. Od takrat Amerikanec ni več pogledal soseda. Naročil je tudi ženi in družini, da se ne pečajo s sosedovimi. Jezilo je pa soseda najbolj to, da ni nihče od „Amerikanca“ odgovarjal na razna pikanja; lahko jih je dražil, kakor je hotel, niso se zmenili za nič.

Enkrat so zašle Amerikančeve kokoši v sosedov vrt. Z velikim truščem in psovanjem jih je podil nazaj, eno pa je ubil s kamnom in jo obesil na drog v ograji. Amerikančeva žena je letela v hišo klicat moža: „Pojdi, za božjo voljo, boš videl, kaj dela!“

„Videl sem skozi okno. Ven pa ne pojdem. Ni vredna ena kokoš, da bi si navesil tožbo na vrat in se jezil cela leta.“

„Če se ti pa godi krivica!“

„Naj se. Bomo že videli. Jaz ga uženem po svoje. Nihče ni snel kokoši z droga in segnjilazgnila je tam. Sosed jo je videl vsak dan. Iz početka se je znašal nad Amerikancem, kakšen je to človek in je delal vtipe pred svojo družino na njegov račun. Peklo ga je, da se Amerikanec ni prišel kregat na dvorišče in da niti njegova žena ni tarnala nad ubito kokošjo. Šel je na vrt in odžagal veje velike jablane, ki so držale iz Amerikančevega vrta na njegovo stran. Pa Amerikanec se ni genil ganil . Ni zmerjal, ni tožil. Videl je sosed kolikrat, kako so šle njegove kokoši ali mačka ali pes na Amerikančevo dvorišče in Amerikanec jih je videl in jim ni ničesar storil. Soseda je jezilo in na skrivnem ga je bilo sram.

„ Prokleti Amerikanec,“ si je mislil, „ prav za prav pravzaprav je le on ta pametni.“

Ko je prišla spomlad, je zoral sosed samo toliko svoje njive, kolikor je bilo njegovega. In opoludne opoldne je prišel k Amerikancu:

„Prijatelj, ti si imel prav. Glej, hlapec je lani res prioral brazdo ali dve tvojega. Videl sem zdaj. Ali saj veš, kako je, človek ne more sam vsega in posli so taki, da se težko zaneseš. Mislim, da ne bo zamere.“

„Kaj bi bila zamera, “ je rekel Amerikanec. „Saj je lepše, če smo prijatelji. “

„Res, lepše je,“ meni sosed. „In zaradi tiste kokoši … moja stara bo dala vaši že kakšno drugo. Imamo lepo vrsto s čopkom.“

Bogme, videli so vaščani, da je Amerikanec priden gospodar, da zna res s pametjo delati, kakor se je hvalil, in tako polahko so mu kazali, da ga čislajo. Vpraševali so ga za svet in se niso smejali njegovim novotarijam. Ženo in otroke je tudi čisto predrugačil. Ženi je predelal grdo, temno kuhinjo, dal je postaviti štedilnik, da ji ni bilo treba kuhati v peči. Za take reči je dal rad denar, na prazno baharijo pa je zabavljal, osobito ni pustil, da bi njegovi dve punčki hodili okoli nacefrane s svilenimi pentljami in v žametastih jankicah

jankica – žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo.

.

„Na glavo naštulijo ženske otrokom kdo ve kaj nepotrebnega, a pustijo jih, da hodijo bosi po grdem vremenu. Abecednika jim ne kupijo, ali vsako drugo nedeljo morajo imeti punce drugo obleko. Za take reči nisem,“ je govoril Amerikanec in žena mu je pritrdila, ko je videla, kako drži na njo in otroke, da bi bili zdravi in bi jim nič potrebnega ne manjkalo. No, ali ženo bi mu bili vaščani vendar enkrat skoro do dobra naščuvali proti njemu.

Delali so novo cesto. Inženir, ki je vodil vse, je bil od nekje iz Češkega. Iskal je stanovanje v vasi, ali nekdo je raznesel, da je krive vere, in v nobeni hiši ga niso marali. Ko je slišal to

Amerikanec, mu je ponudil, da gre lahko k njemu, da ima pod streho dve sobici prazni.

Njegova žena je jokala, ker so jo ženske pikale in ji očitale, da se zdaj vidi kaj je, Amerika. Lutran Luteran je ta inženir. Se bo že videlo, kakšen blagoslov prinese k hiši tak človek! Amerikanec je videl, kako hodijo babe k ženi v kuhinjo, kako ta joka in ne govori, ž z njim. „E, si je mislil – saj je pametna, bo že prešlo.“

Pa ni hotelo preiti.

„Polakomil si se na tisti denar,“ je rekla enkrat opoldne.

„Ne bo ti v srečo, vsa vas to pravi.“

„Naj pravi,“ je rekel jezno in odšel ven. Proti večeru je videl, kako so se zbrale ženske pri bližnjem studencu. Tudi njegova je bila med njimi. Šel je bliže in opazil, da njegova žena joka. Niso ga niti opazile, ko je pristopil.

„Da te ni sram,“ se je vnel nad ženo, „da poslušaš te prazne čenče! Ve pa tudi nimate druzega drugega dela, kakor obirati ljudi!“

„Take ljudi se lahko obira, ki držijo z luterani!“ je rekla ena izmed njih.

„Saj ne bi govoril, pa sem bil vendar malo po svetu in vem, kako je. Koliko ljudi sem videl v Ameriki, ki niso naše vere, pa so ravno taki ljudje, kakor smo mi. Eni so dobri, drugi so slabi, kakor pri nas. Slabi ljudje so slabi in zato niso nič boljši, če so naše vere. Če je človek dober, je dober in vreden spoštovanja, pa naj bo luteran ali pa Turek. In to pravim, ljubši bi mi bil pošten pogan kakor hudoben kristjan. Hinavstvo pa je najgrše, to si zapomnite! Napuhovati samega sebe ni nič težkega. To sem vam hotel povedati, drugače pa si mislite, kar si hočete!“

Počakal je ženo, da je natočila vode, potem sta skupaj odšla domu. Nič ji ni rekel po poti. Pa predno sta šla spat, je sama začela:

„Nikar se ne jezi,“ je rekla. „Saj veš, kako je. Toliko govorijo, pa se človek ustraši. Ali zdaj sama vidim, da imaš ti prav.“

Enkrat je sedel v nedeljo v gostilni. Pri sosednjih mizah je sedelo polno ljudij ljudi . Pri oknu pa sta pila dacar in logar vsak po pol litra in jedla meso.

„Poglej, kako se goste ti pritepenci! “ je rekel neki kmet skoro na glas. Dacar je zardel, videlo se je, da je slišal.

„Ali jih redimo, pa se nimamo tako gosposki, “ je rekel drugi.

„No da, kmet se muči in delaj, takile pritepenci pa žive samo za parado!“

Takrat je skočil Amerikanec kvišku.

„ Fej, da vas ni sram! Kdo je tukaj pritepenec? Kaj ne govorita dacar in logar našega jezika?! Kaj nista naše krvi?! In mi jih redimo?! Glej, no! Če pride sodnik ali pa okrajni glavar, takrat jim ne pravite:‚mi vas redimo‘ ... seveda sta večja gospoda in do takih nimate korajže. Jaz sem bil v Ameriki in še marsikdo od vas bo moral tja in kdo ve, kam pojdejo vaši otroci po svetu za zaslužkom, mislite, da se jim bo dobro zdelo, če jih bodo pitali s pritepenci?! … Sram nas je lahko; svoje ljudi pitamo s pritepenci, mene še tuji niso! ... In tisto je neumno, da se mi, kmetje, vedno trkamo po prsih: ‚Mi vas redimo‘. Je že tako na svetu, da eden druzega drugega redi. Mi druge, drugi nas. In živi pač vsak, kakor zna in ve.“

Ustal Vstal je in šel k onima dvema pri oknu. „Če hočete, pa bodimo prijatelji! Če niste ravno iz naše vasi, naše krvi ste pa le!“

In tudi drugi kmetje so prišli in so trkali ž z njima in marsikteri marsikateri si je mislil:

„Prebiti Amerikanec, kar je res, je res, resnično jo je povedal. Ni tako, ta Amerika, človek se le kaj pravega nauči v svetu.“

Tako je živel Amerikanec. Še vedno so si pripovedovali ljudje prigodbice o njem, skomigavali skomigovali z ramami in kimali. Pol se jim je videlo čudno, kar dela ta človek, pol zopet je bilo prav in vredno hvale. Njegovo početje se je zdelo večkrat neumno, ali če je človek prav premislil, pa le ni bilo neumno.

Tako so si pravili enkrat v vasi, da se je Amerikanec skregal s pastirjem. Poslal ga je na pošto z nekakimi denarji. Ko sedijo pri večerji, pravi Amerikanec:

„Ti, Luka, daj tisti recepis

recepis – potrdilo o prejemu pošiljke.

sem, da ga spravim.“

„Že prej sem vam dal recepis, gospodar,“ pravi Luka.

„ Nisi dal.“

„Pa sem ga dal in sem ga,“ se brani pastir.

„Če bi mi ga dal, bi vedel, da si mi ga dal, pa vem, da mi ga nisi. Zgubil si ga, pa tajiš, fante! In še toliko sem ti naročil, da pazi. Če se bo kaj zgubilo, boš ti plačal.“

Luka je vstal:

„ Jaz sem ga vam dal v roke. Vi sami ste ga zgubili in ni lepo, da zdaj mene dolžite.“

To pa je bilo Amerikancu preveč. Pripeljal je fantu gorko za ušesa.

„Da boš vedel, kako se laže!“

Fant se je razjokal in zbežal ven. Vsi so molčali in so bili veseli, ko je večerja minila.

Drugo jutro, ko se je oblačil, je posegel Amerikanec slučajno v žep in med drugimi rečmi je našel recepis. Pastir mu ga je res dal, pa on je pozabil na to. Odšel je na polje brez zajutrka zajtrka .

Opoldne pri mizi, predno so molili, pa vstane Amerikanec in pravi:

„ Luka, res si mi dal recepis. Našel sem ga. Odpusti mi, da sem te vdaril udaril po nedolžnem. To je pa za bolečine.“ In dal mu je deset kron.

Vsa družina je videla na svoje oči, kako mu je dal deset kron in vsi so slišali, kako je rekel pastirju: „Odpusti mi.“ Ni rekel: „Nikar ne zameri,“ ampak, „Odpusti mi,“ je rekel.

Takrat so se čudili in tudi smejali po vasi. Ko je srečal sosed Amerikanca, ga je vprašal: „To si se tudi v Ameriki naučil, kaj? “

„Da, tudi to sem se naučil v Ameriki,“ je rekel Amerikanec.

„Pa deset kron je za kmeta že lep denarček.“

„Je, lep denarček. Za to sem jih pa dal, da bo kazen,“ je dejal Amerikanec.

Tak čuden človek je bil, ali pošten, in morda je imel res on bolj prav kakor drugi.

POVEST IZ ŽIVLJENJA VAŠKE UČITELJICE

Domači prijatelj 2, 1905, (5. februar). 50–52. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Příbéh ze života vesnické učitelky) je izšel v Svobodi (Kladno), 16/1906, št. 102, str. 38–40, št. 104, str. 40–41 ter v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 3. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 3–19.

Helena ni imela nobenih sorodnikov in je bila zdaj že tretje leto učiteljica v pusti in samotni hribovski vasi. Prvo leto se ji je strašno tožilo po mestu in po živahnejšem življenju, potem pa se je privadila in se je topo pogreznila v dolgčas in puščobo. Životarila je, ne živela, tako sama brez veselja Za nič se ni zanimala, ničesar nič čitala in otroke v šoli je podučevala, kakor automat avtomat , če ga naviješ in postaviš na katedro. Izpočetka Spočetka ji je bilo žal, da je bilo tako a pozneje je minilo tudi to rahlo in očitajoče obžalovanje. Skrbno je gojila to strašno flegmo v sebi in zdelo se ji je, da je najboljše: mižati, mižati, da ne vidiš niti solnca sonca niti teme niti dneva niti noči, da se niti ne veseliš niti ne žalostiš.

Pred božičem je dobila sledeče pismo, kteremu se je nehote začudila.

„Gospodična! Slišim, da Ste že tretje leto gori v Vaših hribih za učiteljico in da nikdar ne greste nikamor na počitnice, ni v letu niti za Božič božič ali Velikoveliko noč. Tudi jaz sem bila pred prej učiteljica, pa Vas zovem, da pridete k meni, čez te praznike: Smo skromni in zadovoljni ljudje in mislim, da se Vam bo gotovo dopadlo v naši mali družini na naši grajščini graščini . Kaj bodete sama tam gori v Vaši vasi te dni?! … ― Če sprejmete mojo ponudbo, mi odpišete, da pošljem po Vas hlapca s sanmi takoj jutri po šoli …

Vaša odkritosrčna

Tereza Vodnikova.“

„Nikoli nisem slišala ničesar nič o Terezi Vodnikovi,“ si je mislila Helena. „Mora biti pač originalna gospa.“

Vprašala je županovo deklo, ki je pometala sobico, kje je Črni vrh.

„I, to je ta grajščina graščina nad Laškim trgom. Pravijo ljudje, da je gospa dobra ženska. Malo čudna, al' vendar dobra in pametna. Tri ure od tod je Črni vrh, in pravijo, da je lepo tam.“

Tako je Helena odpisala, da naj gospa le pošlje sani.

Sprejeli so jo zelo prisrčno.

Gospa je bila še mlada in lepa, kakih petintrideset let stara, gospod pa inteligenten in izobražen mož. Tudi otroci, dva dečka in ena deklica, so sprejeli Heleno z veliko častjo. Kakor da bi bila prišla domov, ki ga prav za prav pravzaprav niti nikdar imela ni, tako ji je bilo. Drugi dan je poslala gospa Heleno z otroci otroki na sprehod in jim naročila, naj ji pokažejo vse znamenitosti v hiši in okrog hiše. Šli so daleč v gozd in vrnili so se vsi rdeči in veseli. Helena se je smejala kakor že dolgo ne in sama sebi se je čudila, da se ji se ljubi skakati, kričati in zbijati otroške šale.

Popoldne ste sta z gospo v veliki dvorani kinčali

kinčati – zastar. krasiti, lepšati.

visoko in lepo smreko s svečicami. In zvečer so bile med drugimi darili tudi nektere nekatere malenkosti za Heleno. Nekaj knjig, par notesov, posebno praktična svetilka za čitanje in študiranje in lepa fotografija gradiča.

„Da nas ne bodete pozabili!“ je rekla gospa.

„Ne bom, verujte!“ je odgovorila Helena in ko je pogledala naslove knjig se je začudila: „Kaj ste vedeli, da pridem?! Vse je tako zbrano, kakor bi bili dolgo razmišljevali, s čim me bodete presenetili.“

„Gotovo. Samo vprašajte moža, kako sem ga vpraševala za svet, s čem čim misli, da bi bili Vi najbolj zadovoljni. Že pred mescem je bilo vse naročeno in pripravljeno.“

„Ali, gospa, kako sem pač zaslužila, da ste mislili tako lepo name, ko me niste niti poznali! Res ne vem …“

„Ah, kaj,“ ji je pretrgala gospa besedo. „ Po leti Poleti enkrat je rekel gospod nadučitelj iz trga, ko je bil pri nas: ‚Tam v hribih, v Strmem grabnu, tam ima učiteljica tudi življenje! … Tako

ždi tam in pravijo, da sploh nič več med ljudi ne pride. Še pri konferenci je tako molčljiva in apatična, da se je človek skoro ne ogovoriti ne upa,‘ mi je rekel. Jaz sem si pa takoj mislila:

‚O, gospodična Helenka Vašo apatijo bomo pa že pregnali!‘ Kaj bi bil človek apatičen, ko je še tako mlad, kaj naj pa šele, mi stari, počnemo?“

In gospa je zavrtela Heleno in se je zasmejala in tudi gospod in otroci so se zasmejali. In vsi so bili tako ljubeznivi in dobri s Heleno, da dolgo ni mogla zaspati na sveti večer in je vedno mislila: „Kaj ni čudno, da so taki ljudje na svetu?! Naravnost kakor v bajki ... In že od leta sem je mislila gospa, da pošlje po me pome o Božiču božiču in že davno je pripravila za me zame knjige in svetilko in gradič v okviru … In čudovito je to in krasno, da se ljudje kar sami od sebe spomnijo kaj tako lepega.“

Drugi dan ji je rekla petletna Vidka: „Kajne, gospodična, da bodete zopet kmalu prišli? Mama je rekla, če bom dobra, pa bodete prišli vsako nedeljo in o Veliki veliki noči tudi. Pa se bomo lovih po vrtu, ko bo sneg proč, kaj ne kajne ?“

In tako je prešel dan in vsak je rekel Heleni nekaj prijetnega. Z najstarejšim dečkom, dvanajstletnim Ivanom, sta igrala popoldne dve partiji domino in Helena je zgubila deset orehov.

Pa Ivan jo je potolažil: „Nič ne de, kaj ne da kajneda , gospodična Helena. Jaz Vam bom poslal iz Ljubljane vsak teden eno razglednico. To je tako imenitno, če dobi človek mnogo pisem po pošti.“

Ivan je bil že v drugi gimnaziji.

Zvečer so šli otroci hitro spat, ker so bili trudni še od prejšnjega večera. Gospod je sam odpeljal s sanmi sodnikova v trg, ki ste sta se bila popoldne oglasila na dobro urico v grajščini graščini .

Bila sta starejši zakonski par brez otrok in sta si domišljala, da morata biti zvečer vsaj do osmih doma.

„Nocoj bo najin večer,“ je rekla gospa Tereza Heleni in jo je peljala v mali okrogli budoarček v stolpu. „Tukaj sem najrajše najrajši , po dnevi podnevi se vidi na vse strani in zvečer je prijazno kakor v gnezdecu.“

Helena se ni smejala: „Slišite, gospa, nekaj Vas vprašam. Kako je to, da ste tako dobra kar tako zlepa brez najmanjšega vzroka?“

Gospa se je primaknila k Heleni. „Kaj Vam nisem pisala, da sem bila tudi učiteljica?“

„Da, ali vendar …“

„Nu, zdi se mi, da živite v Vašem strmem Strmem grabnu ravno tako, kakor sem jaz svoj čas. In to je škoda. Rekli ste mi, da ste apatični. Kaj ne Kajne , to, se pravi, da Vam je vse eno vseeno, naj je dan tak ali tak, naj mesec hitro mine ali počasi, vseeno, če ste veseli ali žalostni?“

„Da, v resnici.“

„Nu, vidite. In to je škoda. Saj sem bila jaz ravno taka, pa zato vem, da je škoda, da bi življenje tako minilo. Ha, ha,“ se je naglo zasmejala, “nikar ne mislite, da moraliziram, da hočem delati duševna dobra dela. Iz samega egoizma tako govorim, zato, ker me veseli, če vidim kaj lepega, vitko, krepko drevo, srečnega človeka ... Na svetu bi bilo nebeško, če bi bilo več srečnih ljudij ljudi. In lahko bi jih bilo desetkrat več samo, če bi ljudje hoteli, če bi ne mižali in ne spali. Samo, da bi kdo pristopil in dejal: ‚Ti, človek, odpri oči, kaj ne čutiš, kako si srečen, kaj ne vidiš, kako je življenje lepo.‘ In tako bi rada pristopila k Vam in bi Vas prebudila. Gospodična Helenka, zdramite se, vedite, da ste srečni, da je življenje lepo lepo!“ „Moje življenje ni lepo,“ je rekla Helena tiho. „Vaše pač, ali moje? ... Moje je samo dolgočasno...“

„Oh, vidite, kakšni ste! Spomnili ste se na mojega moža, na moje otroke, na gradič, na gozd tod okoli. Da, res, zdaj je življenje moje lepo … Ali gospodična Helenka, tudi prej že je bilo moje življenje lepo, ko še nisem imela moža, otrok, gradiča. Pa pustimo to! Ali Vam je všeč v šoli? Ali ste rada učiteljica? Ali imate rada otroke?“

„Kaj Vas zanima to?“

„Gotovo. Prvikrat, ko sem slišala o Vas, sem sklenila, da Vas to vprašam.“

„Nu, torej, v šoli mi ni všeč. Učiteljica sem samo zato, ker ne vem, kaj bi bila druzega drugega . In otroke?! Ne, umazanih, smrkavih in raztrganih otrok nimam rada.“

„Pa jih umijte!“ je vzkliknila gospa Tereza.

„Fuj! Ne bi se jih dotaknila za nič na svetu,“ je rekla Helena odločno.

„ To Tega ne verujem. Če bi bilo to res, bi bili slabega srca, malenkostni.“

„Nisem dobra niti velikodušna!“

„Ni potreba velikodušnosti, navaden človek z navadno zmesjo dobrega in slabega zadostuje. Ima dovolj moči, da bi obogatil svoje življenje in življenje drugih.“

„Kaj mi mar drugi!“

„Pa Vi sami?! ... To je že tako urejeno, da more obogatiti in osrečiti človek svoje življenje le s tem, da bogati in osrečuje življenje drugih ... To vem iz izkustva. Tudi jaz sem mislila nekoč tako, kakor mislite danes Vi. Pa bi Vas ravno zato rada pregovorila. Ali se jezite zato na me name ?“

„Ne, gospa.“

„Če hočete, bom strašno odkritosrčna. Mislite si, da sem Vaša starejša sestra ... In že dolgo, dolgo let nisem govorila o tem. Vi nič ne riskirate, gospodična Helena. Samo me poslušajte potrpežljivo. Bom jako odkritosrčna. Vse orožje dam v Vaše roke. Nič ne vem od o Vas, kakor da ste mladi, da imate tihe, mirne oči in da ste – apatični,“ gospa se je malko nasmehnila. „In zato se Vam tako predam na milost in nemilost, da bi Vam čisto malo dokazala iskrenost svojega ravnanja proti Vam. To je roman mojega življenja: Takrat sem bila stara kakšnih triindvajset let in sem bila zelo nesrečna. Morda sem si samo domišljevala to, danes ne morem več soditi čisto pravično o onih tistih časih. Dve leti sem učiteljevala nekje na kmetih, potem so me nagloma sredi leta prestavili v večji trg. Za tiste dve leti mi je še danes žal, tako topo ste sta minili. Po lastni krivdi. Predstavljala sem si takrat, da bi imelo moje življenje samo tedaj kakšen smisel, če bi se zaljubila in omožila. In tam na kmetih, kjer sploh kaj takega ni moglo priti v poštev, ker ni bilo na daleč in široko nikogar, ki bi se bil lahko zaljubil vame ali jaz v njega, se mi je zdelo življenje bolj pusto, kakor jetniku v ječi. Imela sem samo eno predstavo sreče in življenja v glavi in nisem videla nič druzega drugega . Bila sem učiteljica le zato, ker nisem znala in vedela biti kaj druzega drugega ― ravno tako, kakor ste rekli Vi. In od o svojih šolskih otrok otrocih sem vedela samo to, da so umazani, grdi in hudobni. Potem sem prišla v trg. V predpustu sem prišla, ko so bile veselice in plesi in ko je bilo mnogo kratkočasja in veselja. Bila sem mlada in ne ravno grda in neumna, pa so mi dvorili. In ugajalo mi je to jako. Tudi en mlad zdravnik je bil tam, ki mi je kmalu povedal, da se je zaljubil vame in ni dolgo trajalo, da sem mu tudi jaz priznala, da ga ljubim. Sprehajala sem se spomladi ž z njim po drevoredu in na ovinkih, kjer se ni nikamor videlo, me je vselej poljubil. In domišljevala sem si, da je ni večje sreče od moje. Pa bil je tudi neki trgovec tam, ki bi me bil rad snubil za ženo. In rekel mi je neki dan: ‚Vem, gospodična, zakaj me odbijate. Nimate prav, ker sem pošten človek, tisti pa kteremu verjamete, je velik goljuf. Kolikim je že prisegal ljubezen, čeprav se ve, da ima bogato nevesto nekje na Primorskem.‘

Jaz sem se zasmejala in sem mu rekla, da je lažnjivec lažnivec . In ko sva se v podvečer zopet sešla z doktorjem in sva se sprehajala v drevoredih, sem mu povedala, kaj sem slišala.

‚Terezina,‘ je rekel, ‚saj vem, da nisi taka ženska, kakor so druge. Res je, da imam nevesto.‘

‚Zakaj mi nisi odkril tega že davno,‘ sem mu očitala. ‚Bilo bi lahko že vse na jasnem. Razume se, da se ne jezim na te nat e. Kako si mogel misliti kaj takega. Saj nisi mogel čakati ravno na me, ko nisi vedel, da pridem in da me boš ljubil.‘

‚Res je to, Terezina,‘ je dejal on. ‚Kako si razumna. Samo tebe ljubim.‘

‚Nu, dobro. Ali to ni lepo, da varaš nevesto. Piši ji odkrito, da jo je ne ljubiš več, da ljubiš mene. Saj to ni tvoja krivda. Ljubezen pride in človek se ji ne more ubraniti. … Ona bo to razumela in ti bo odpustila.‘

„Ne vem, kako misliš to,“ je rekel hladno. „Tega ji vendar ne morem pisati. Kaj bi rekla, prosim te?! Jaz te ljubim, to veš, ali moja nevesta je bogata in jaz imam polno dolgov. Moram jo vzeti, drugače bi bil uničen. Čez dva ali tri mesece bo poroka. Saj ne boš huda, dušica? Jaz te bom vedno ljubil.‘

‚Kako naj to razumem?‘ sem ga vprašala jecljaje.

‚Kako! Malo bolj paziti bova pač morala. Oh, redki bodo poljubi, pa zato še slajši. Saj ima tudi odvetnik N. grdo ženo in nihče mu ne zameri, da se imata rada z ekspeditorico

ekspeditorica – poštna uslužbenka.

. Vsi se delajo, kakor bi nič ne vedeli, pa vse vedo ... ‘

Takrat me je bilo strašno sram, da sem se zjokala pred njim. Taki ljudje onečastijo tudi solze.

Objel me je in me je hotel tolažiti. Jaz sem pljunila predenj ... V jeseni sem prosila drugam, ― zopet na kmete. Tam je mir, vsaj mir.“

Gospa Tereza se je zamislila. V kaminu je prasketal ogenj, zunaj se je svetila skozi nezagrnjena okna bela noč.

„Ali naj vam še pripovedujem, gospodična Helena?“

„Nisem zaslužila, da mi pripovedujete, ali prosim, pripovedujte mi!“

„Ne vem, zakaj pripovedujem danes vse to. Redko mislim na preteklost. In morda si pripovedujem sama sebi vse to, da bi zopet ne slišala, da bi se na vse spomnila, ― tako živo ... Prišla sem zopet na kmete v prijazno vas ob Savi. Malo družbe je bilo, šola le enorazrednica. V gostilni, kjer sem imela hrano, so se zvečer shajali trije, štirje trgovci, urar, dva jako inteligentna orožnika in poštar. Tudi ekspeditorica je prišla k večerji v ‚gosposko sobo‘; pošta je bila v hiši. Znala je prav dobro tarokirati, kadila je viržinke, kakor vsak fant, ― sploh je bila zelo interesanten original. Medve nisve nisva bile prijateljici, čeprav moram reči, da je bila izredno naobražena naobražena izobražena . Bila je skoro deset let starejša od mene in meni je vedno svetovala: ‚Če mislite ostati učiteljica na deželi, naučite se tarokirati, pušiti viržinke, žvižgati, potem vam življenje ne bo tako pusto, ko ostarite. Iz sentimentalnih starih frajl brije vsak novopečen komi norce, jaz pa imponiram, glejte! ― in to moštvo‘ ― pokazala je z roko okoli mize, ― me smatra celo za sebi ravnega človeka! Kaj naj si še želim?!‘

Nisve Nisva se razumeli. Morda je imela ona iz svojega stališča popolnoma prav, jaz pa sem bila od nekdaj bolj sentimentalne vrste. Zvečer po večerji so drugi vedno tarokirali, jaz pa sem se sprehajala po polju. Posebno k Savi sem hodila rada. Nekega večera, ko grem tako po vlažni mehki stezi ob vodi, zaslišim naenkrat za grmovjem pretresljivo jokanje. To jokanje se je glasilo v tihem mraku tako obupno, da se mi je srce stisnilo v grenki bolečini. Tam v temi za grmovjem je ihtelo človeško bitje samo in zapuščeno v neizmerni bridkosti. In čeravno je bilo ihtenje tiho in pridušeno, napolnilo je v hipu vso naravo naokrog od zemlje do neba. Zdelo se mi je, da se je vsa narava zdrznila in da posluša ta jok iznenadena in žalostna.

Tiho sem šla po stezi in stopila sem na travo med vrbe. Neka ženska je ležala na tleh, z obrazom k zemlji. ―Pokleknila sem k njej, samo od sebe je vstalo nekaj dobrega v mojem srcu in objela sem z obema rokama njeno glavo. Nič se ni prestrašila in nič se ni začudila, da sem pri njej. Gladila sem jo po vročem obrazu, ki je bil ves moker od solz in večerne rose, in ponavljala sem venomer: ‚Sirota! Sirota!‘ ne da bi vedela, kaj naj ji rečem. Nekaj se je zgenilo zganilo , nalahko zajokalo zraven naju v travi. ‚Kaj imate otroka s seboj? Saj se bo prehladil,‘ sem rekla in kakor bi se odvalila neka čudna teža, neka temna bojazen od mojega srca, tako naenkrat me je pomiril otrokov glasek. Žena se je malo vzravnala, ali jaz sem jo še vedno držala objeto. ‚Zakaj ste tako jokali? Kdo vam je kaj storil?‘ sem jo vpraševala.

Ni me pogledala, nekam daleč se je zagledala v mrak in rekla je čisto mirno: ‚Že od jutra hodim z otrokom, ne vem, kako daleč. Samo k vodi da pridem, k taki globoki vodi, da bi se človek lahko utopil. In sem prišla in se mi je stožilo nad samo seboj in nad tem červičkom črvičkom in zato sem jokala.‘

Stisnila sem jo k sebi močno. ‚Nikar, sem rekla, nikar.‘

Vzela sem otroka v naročje in zazdelo se mi je, da je to velika sreča zame, da sem našla to žensko z otrokom. Tolažila sem jo in sama sem se čudila, da so se našle take lepe m odkritosrčne besede v moji duši. Nesla sem otroka k sebi domov in ženska je šla z menoj. Imela sem poleg svoje sobice malo kuhnjico kuhinjico in tam sem nastanila svoja gosta. Ona je bila še čisto mlado dekle in imenovala se je Angela. Njeni starši so bili kočarji, njen ljubi pa premožen fant. In ko je utrgal rožo, jo je vrgel proč. Ravno te dni se je bil ženil z bogato nevesto. Angela je šla še pred poroko k nevesti in je jokala pred njo. Nevesta pa se je smejala in ji je rekla:‚ Prav ti bodi, pokaj si pa verjela ― moškemu! Če ti ni prav, ga pa toži.‘ Res so tudi take ženske na svetu brez duše, ki se ne gane njih trdo in okamnelo srce pred solzami svoje sestre. Angelo so preganjali doma in cela vas se je veselila njene nesreče. Taki so ljudje, da planejo na krvavo srce, samo da bi se malo zasmejali! In tako strašno življenje so ji pripravili, da je odšla od doma iskat globoke vode, kjer bi se utopila. Jaz nisem spala takrat celo noč in vedno sem mislila, kako bo lepo, kako bo ta otrok tudi moj otrok do smrti. Kako bo moj otrok in ga bom tudi jaz redila in odgajala in bomo živeli srečno vsi trije. Jaz bom učila v šoli in služila denar, Angela bo pa pospravljala doma in kuhala. In ko bo deček večji, ga bova dale dale dali v šole in dober in pošten človek bo. Ko bomo bova pa že stare stari in nas naju bo prišel obiskat, bova rekle rekle rekli : ‚Glej sin, ti si imel dve materi, dve materi, ljubi sin!‘ Oh, tako lepa je bila tista noč kakor nobena druga noč v mojem življenju!

Drugi dan opoldne so že vedeli v gostilni, da imam Angelo pri sebi z otrokom.

‚Kakšno vlačugo pa ste vzeli k sebi, okrala vas bo, pa pojde.‘

Razjezila sem se in sem povedala, da je Angela pošteno dekle, da jo je zapeljal nekdo in grdo pustil in da je dobra in da ne pustim, da bi ji kdo kaj rekel. Da mi bo gospodinjila in da bo za vedno pri meni z otrokom. Samo poštar in ekspeditorica so bili opoldne pri obedu, drugi so obedovali doma. Ko sem pa prišla zvečer, sprejel me je strašen grohot. Vsi so bili rdeči in so se tolkli po trebuhu in po kolenih

‚Ha, ha, ha! Saj se zadušimo, joj! Gospodična Tereza, kaj ste znoreli?! Ha, ha! Bojo vse take kar letele k vam! Sodrge se vedno dobi!‘

Vsa sem bila preplašena in zmešana od tega hrupa, kričanja in grohotanja.

In zopet so začeli:

‚Prosimo vas, kaj vendar mislite, kaj bojo ljudje rekli! Saj si škodite očitno. Tako žensko! Saj to je sramota.‘

‚Ona se je hotela utopiti!‘ sem zavpila.

‚Ne bi jo je bilo škoda!‘

‚Vi imate otroke doma in ženo pa tako govorite.‘

‚Naše žene so poštene!‘ so rekli.

V meni je zavrelo in nisem se mogla nič več zdržati zadržati . ‚Zakaj se vaša žena ni utopila?‘ sem vprašala enega. ‚Ker je bila bogata, ste jo vzeli, čeprav je imela otroka!‘

Dvignil je pest proti meni in jaz vsa zbegana, presenečena, da so taki, da so se tako grohotali, šalili se tako surovo, se nisem mogla več premagovati, naslonila sem se na mizo in sem se razjokala na ves glas.

Osupnilo jih je to in nekako pomirilo. Prigovarjali so mi in ko sem zopet dvignila oči so se mi zdeli njihovi obrazi lepši in vsa surovost jim je zginila raz usten.

‚Kdo pa je mislil tako hudo! Iz dobrega namena smo vas hoteli svariti, ker ste tako pretirana,‘ so rekli.

In sama ne vem, kako je bilo, kje so se jemale besede. Še nikoli nisem bila tako zgovorna, kakor takrat.

‚Se spominjate, pred dvema meseci mesecema ,‘ sem rekla urarju, ‚se spominjate takrat, ko se vam je rodil sin, kako ste zganjali po celi vasi voz, da bi šli po doktorja. Se spominjate, ko sem jaz prišla obiskat vašo ženo, kako ste stali pri oknu in ste govorili: če mi žena umrje, jaz znorim, znorim … In po licih so vam tekle solze in vi niste vedeli. Veste, kako ste si ji stregli, kako bi bili naredili vse, vse … O, nikar se ne sramujte. Tudi za moškega ni sramota, da ima srce in dušo ... Kajne, saj se spominjate vsega? In zdaj si mislite, da je bilo temu dekletu ravno tako hudo kakor vaši ženi. In ni imela nikogar, ki bi jo bil rad imel in jo tolažil. In ni smela vzdihovati in ni smela jokati, ker bi bila slišala samo psovke. In oče jo je klel in gonil od hiše in mati njena ni imela dobrih besed zanjo, ker so jo ščuvale brezsrčne sosede in so se ji posmehovale, da je postala trda in hudobna proti hčeri.‘

Pa so mi rekli: ‚Kriva je bila, mora se delati pokora za greh.‘

In jaz sem jim odgovorila: ‚Če bi jo bil fant vzel, bi ne bilo nič greha in nič pokore. Ona je morala trpeti vse to, ker je bil on hudoben, ker jo je pustil v nesreči. Ona ni kriva, da jo je pustil v nesreči. Saj ona ni kriva, da jo je pustil. Nič jo je ne bi bili kleli doma, nič jo ne bi bili ljudje preganjali, da jo je on vzel. In namesto da bi bili ljudje dobri z njo, ker je sama, nesrečna in uničena že zato, da jo je on varal, da se ji je on lagal, da ne bo nikoli nič res, kar je ona sanjala o bodoči sreči ― namesto dobrote jo ljudje obsujejo z bučnim posmehom! Kaj je to pravično? In če je to greh, da je verjela, kdo ve, če bi vaše žene, vaše hčere, vaše sestre, ne ravnale na njenem mestu ravno tako kakor ona, kdo ve, če bi se ne bile pregrešile ravno tako kakor ona. Vaše žene so bile stare šestnajst, osemnajst let ko ste jih poročili, ona je stara petindvajset let. Vaše sestre, Vase hčere morda niso tako zdrave, tako žive, tako lepe kakor ona ― niso imele skušnjav, lahko jim je biti čednostnim … Jablana cvete spomladi, kadar pride njen čas ― kdo ji zabrani, da ne cvete. Nimamo pravico prezirati Angelo Angele niti jaz niti kdo drugi drug od nas. Ona je nesrečna, privoščite ji vsaj, da jo imam jaz rada, da jo jaz ščitim s svojimi majhnimi malimi močmi. Saj ni res, saj ni mogoče, da vam je tisti grohot prej prišel iz srca ― saj ste ljudje.‘ Tako nekako sem govorila, ali mnogo lepše, ne znam več tako povedati. In vsi so mi stiskali roko. Tisti gospod, ki sem ga bila prav za prav pravzaprav prej razžalila, ko sem mu očitala ženo, mi je dejal celo: ‚Če potrebuje ta Vaša Angela kaj otroških oblek in takih rečij reči , pošljite k nam. Moja žena ima od naših otrok mnogo take šare in to vam povem, take žene s takim srcem, kakor ga ima moja žena, take ne najdete v celi naši deželi ― in sram me je, da sem bil takrat tak in sem jo vzel res le zaradi denarja. To pa se je davno poravnalo in pojasnilo med nama.‘

Od takrat sem mirno in lepo živela z Angelo in od takrat verujem, da so ljudje dobri, da imajo dobre duše in dobra srca. Vse tisto zlo, vsa tista hudobnost, tista grda peklenska škodoželjnost ― vse to so le madeži na nas, na drugih. Vrzi zlat dukat na cesto in prijelo se ga bo blato ― in vendar ostane zlat dukat; obriši ga, očisti in zopet se bo svetil. In taki smo ljudje, sami ničesar ne premoremo. Svojo srečo nosiš v sebi kakor zakopan talent. Ali daj najprej drugim srečo dobroto, ljubezen in vrnilo se bo k tebi vse stotero. Kakor odmev, kar mu zakričiš, to ti odpove, lepo ali najgorše najgrše . Ne molčite, Helenka! Nikar ne molčite! Mnogo dobrega in krasnega kličite na vse strani in odmevalo bo neštevilnokrat neštevilno krat nazaj. “

Vrata so se odprla in vstopil je gospod Vodnik. „Kaj stesta se pogovarjale pogovarjali ?“

„Našo povest sem pripovedovala gospodični,“ je odgovorila.

„ Konec Konca mi niste povedali, gospa,“ je prosila Helena.

„Konec? Nu, enkrat je prišel neki gospod na lov v našo občino. Zaljubil se je vame in potem smo se preselili z Angelo in našim dečkom sem na Zeleni vrh.

Na začetku je pisateljica uporabila ime Črni vrh.

Samo to je žalostno in ne

morem pozabiti: Angela je umrla tretje leto mojega zakona.“

„In to je sicer tajna, vendar, ko ste čuli vse – še to: Angelin sin je naš najstarejši sin Ivan. Prepisal sem ga na svoje ime in zdaj je popolnoma naš,“ je prekinil gospod Vodnik soprogo

„Siromak, Ivan,“ je vzdihnila gospa Tereza, „mislila sem, imel bo dve materi ... In ima zdaj le eno mater!“

Molčali so dolgo vsi.

Hkrati je Helena vstala in se visoko vzravnala. Rekla je zganjena:

„Jaz vem, tudi v mojih hribih so krasni odmevi.“

„Gotovo. Bogati odmevi so,“ je pritrdila Tereza z radostnim in slavnostnim glasom.

REZIKINO PISMO

Domači prijatelj, 1905, 5 (1. maj). 121–126. Rokopis ni ohranjen.

Listonoš je pozvonil in ker je bila gospa ravno na hodniku, je sama vzela pisma in šla ž z njimi v svojo sobo. Par razglednic je bilo od znanih, pismo od brata in pismo od nekdanje sošolke, tudi nekaj cenikov in časopisov za moža. Ali med drugimi pismi je bilo tudi rožasto pismo z velikim, neokornim okornim naslovom. Za deklo, Reziko, je bilo to pismo. Gospa ga je pogledala in odložila proč. „Od doma ji pišejo,“ si je mislila in že je hotela pritisniti na električni zvonec, da bi prišla Rezika in si vzela list. Ali v drugem trenotku se je spomnila gospa, da Rezikino pismo le ne bo od doma, ko je rožasto. „Od doma bi ji pisali na belem papirju,“ je mislila gospa in nejevoljno odložila pismo na mizico.

„Kaj je treba tem puncam takih norosti,“ je rekla v sebi in lice se ji je namrgodilo.

Otroka sta bila v šoli in mlada gospa je bila sama doma. Dolgčas ji je bilo tako popoldne sami brez pravega dela. In na mizi je ležalo Rezikino pismo.

Gospa je vzela pismo v roke in ga je odprla. Nehote ji je stopila rdečica v lice in to jo je jezilo. Sicer še ni nikoli odpirala tujih pisem, ali končno, kaj ne živi Rezika pod njeno streho? Dolžnost vsakega gospodarja je, da pazi na svojo služinčad. In Rezika, kaj ji treba takih reči?! Dela naj! Danes je vstala ob šestih, namesto ob tričetrt tri četrt na šest, naredila je res vse, kar je morala ali druge dekle vstajajo ob petih. In koliko dela imajo služkinje pri drugih gospeh. Gospa Klinarjeva ima na primer pet sob in vsak dan služkinja vse pospremi in še celo kuha sama; a popoldne, ne da bi pohajkovala, lepo vzame nogavice in jih vse pošije in tudi na stroju sešije gospej gospe kakšen predpasnik ali bluzo za doma. Šivati se je učila, ko je bila mlajša, a zdaj služi. Tako če bi človek dobil! – je vzdihnila gospa. – In gospa Klinarjeva daje svoji služkinji samo en goldinar več kakor ona Reziki. In kaj ji naredi Rezika? – Nič!

Gospa je razgrnila pismo in je brala: „Predraga moja Rezika! Zlati nagelj mojega srca! Pozdravljam te stotisočkrat sto tisočkrat čez doline in gore. In zelo je žalostno moje srce, zelo se mi toži po tebi, ko si tako daleč proč. Rožica Rezika, ko bi Ti vedela, kako Te imam jaz rad bi samo na me name mislila. Tako se pa bojim, da tudi na druge misliš. Pisal mi je ta teden moj svak, da si govorila v nedeljo z nekim mladim fantom. Hlapec je v eni trgovini ali kaj. In zato se Ti dopade, ker je gosposk gosposki , ko mu dajo komiji

komi – star. trgovski pomočnik, prodajalec

kakšno kravato in kakšne gumbe za manšete. Ali kaj bo on, revež. Če ga jaz v roke dobim, ga ne bo dosti ostalo. Samo se pogovarjaj s takimi gnjidami gnidami , pa boš videla, kaj bo. Kaj pa boš ž z njim? Ko jaz od vojakov pridem, bom malo drugačen. Rokodelec je gospod danes, draga moja. Kaj bo hlapec? Nič ni. Lahko si obesi deset kravat okrog vratu, pa je le hlapec. Mene pa bo moje čevljarstvo le držalo. Zmerom se lahko zasluži dosti denarja, če človek ni lenuh in lump. In jaz nisem len in noben pijanec nisem in kartač. Kakšno druga druga drugo dekle bi me bila drugače vesela. Ti pa tako z menoj delaš, da te drugi tožijo pri meni. To ti povem, za norca pa ne bom! Pri moj veri za norca sem predober! To ti svetujem in to ti povem. Dobro si premisli, pa piši tako ali tako. Meni je vseeno. Čez deset mescev bomo rekli, adijo, ti vojaški stan, in potlej bo deset deklet na vsaki prst, če bom hotel.

Ali jaz nisem tak, to veš. In glej, Rezika, jaz nobenega drugega dekleta ne pogledam. V resnici se ti zakolnem, da imam samo Tebe rad do hladnega groba. Ljuba Rezika, moje srce samo na Te misli. In lepo se Ti zahvaljujem za Tvoje zadnje pismo. In takoj zopet piši, da vem, ali je res ali ne, ko mi piše svak, da z drugimi hodiš. In če nič ne pišeš, bom tudi vedel, kaj in kako. Iz mojega gorečega srca pošiljam belo golobičko čez sedem voda in sedem zelenih travnikov, da Te pozdravi in da Ti pove da Te imam zvesto rad do smrti.

Tvoj

Jože Frajtar.“

Gospa se je nasmehnila. Kakšne reči si pišejo takile ljudje. Prav za prav Pravzaprav so vsi ljudje enaki. Tudi ona je dobivala enaka pisma od svojega moža, prej ko je bila še dekle. Sicer je res, finejše je bilo vse, mnogo finejše. Ali končno, zakaj je človek izobražen? – Zato da bi bil fin.

Še malo se je nasmehnila gospa, ali pismo jo je zdaj že jezilo. Končno, kaj je treba Reziki takih rečij reči v glavi? Ona je vendar le dekla. Dela naj in ne da je vsa zmešana od takih norosti. Ni čuda, če je potem v hiši vse narobe.

Zakaj pa ima človek deklo? Zato da mu dela, in ne zato, da bi ji pisali vojaki zaljubljena pisma. Ob desetih bi šla lahko spat Rezika vsak dan, ako bi hotela. In potem bi lahko prej vstala! Lahko pa zvečer bere in piše take zaljubljene čenče, namesto, da bi si počila za drugi dan. In petrolej troši po nepotrebnem. Kdo plača petrolej? – Ona, gospa. Kdo ima škodo od vsega tega? – Samo ona, gospa. Naj si kaj šiva zvečer, če ji je dolgčas, ali pa naj plete nogavice za Radkota, ki jih toliko raztrga. Res, neumna bi bila, če bi dovolila dekli take norije. Rezika je stara zdaj edenindvajset enaindvajset let in ima še dosti časa, če se hoče možiti. In potem če bi bilo že kaj pametnega, saj bi človek dovolil. Ali vojak?! Kaj pa je vojak? Samo na to gleda, kako bi zmešal kakšnemu dekletu glavo, potem jo pa pusti. In za kaj takega bi bilo Rezike vendar-le vendarle škoda.

Gospa je zgenila zganila pismo in ga je spravila na dno miznice pod vse druge papirje. Najprej je hotela pismo raztrgati, potem si je pa mislila, da je bolje, da ga ne raztrga. Človek ne ve, kàj vse prav pride. Če bo Rezika taka ali taka pa ji gospa lahko pokaže, kakšna je prav za prav pravzaprav ...

Že skoro 14 štirinajst dni je ležalo pismo v miznici in gospa Zlatarjeva je pozabila nanj. Rezika je vstajala točno ob tričetrt tri četrt na šest, včasih še prej in gospej gospe se je zdelo, da je pridnejša kakor prej. Zadovoljna je bila ž z njo in v duhu si je bila namenila, da ji bo kupila za Binkošti binkošti belo svileno ruto. – Saj človek ni tak, da ne bi kaj dal, če so posli, kakor je treba. Seveda mnogo hvale in spoznanja, ni da bi človek od njih čakal. Dobrota se lahko pozabi. In če se prav vzame, bi bila Rezika po zimi pozimi lahko malo bolj pridna, kakor je bila; o božiču je dobila zadosti daril. Gospa Klinarjeva se je pobahala zadnjič, ko je bila večja družba na kavi pri gospej gospe Zimovi, koliko je dala dekli za božič, ali ona, gospa Zlatarjeva je dala Reziki cela dva para volnenih, – volnenih, prosim! – nogavic več. In če se pomisli, da dela Rezika skoro polovico manj, kakor dekla pri gospej gospe Klinarjevi, je to tudi dosti, niti kakšna baronica ji ne bi dala več …

Gospa Zlatarjeva je bila prav zadovoljna, ko je mislila vse to. Zakaj ni je lepše in prijetnejše zabave, kakor misliti o tem, kako je človek prav za prav pravzaprav dober in plemenit.

Po obedu je mislila to, namesto da bi kaj čitala ali vezla. Spala ni, gospa Zlatarjeva, po obedu nikoli. Ni to dobro niti za zdravje in še manj za lepoto.

Potem pa se je spomnila, da bi šla lahko obiskat svojo taščo. Že dolgo je ni bilo tam in staro gospo je veselilo, kadar je prišla.

Oblekla se je in naročila Reziki, naj pošlje otroka k stari gospej gospe po njo, ko prideta iz šole.

Tašča gospe Zlatarjeve je stanovala dosti daleč zunaj v predmestju. Ko je gospa Zlatarjeva pozvonila, prišla je odpirat stara dekla, Mari: '

„Gospe ni doma, šli so nekaj kupovat v mesto. Ali čez kakšne pol ure bodo že prišli. Prosim, naj malo počakajo.“

Gospa Zlatarjeva je bila trudna od hitre hoje in je šla v „salonček,“ – malo sobico s starinskim divanom in štirimi že ogoljenimi oguljenimi naslonjači.

„Malo vode mi prinesite, Mari, in potem ostanite tu in mi kaj pripovedujte, da mi ne bo dolgčas.“

Ko se je Mari spoštljivo posadila na rob enega od naslonjačev, jo je vprašala gospa Zlatarjeva: „In zdaj mi recite, Mari, koliko ste stari. Teh dvanajst let, kar vas poznam, ste vedno enaki.“

„Ko je človek enkrat star, se ne spreminja več,“ je rekla Mari. „Stara sem pa že petinšestdeset let.“

„To je že precejšna starost, Mari. Kako dolgo pa ste že pri naši gospej gospe mama?“

„O, dolgo že. Ne vem več, da sem bila kje drugje prej. Že šestinštirideset let služim pri gospej gospe za deklo.“

„To bo že kmalu petdeset let! In ste zadovoljni?“

„Zadovoljna? Hm, vsak človek je zadovoljen, s tem kar je. To je najbolj komodno in najboljše zanj, da misli, da je zadovoljen,“ je rekla Mari s svojim starim, vedno enakim glasom.

„Pa ste modrejši, kakor sem mislila,“ se je skušala šaliti gospa Zlatarjeva in se je nasmehnila, ali Mari je imela isto čemerno lice in se ni nasmehnila.

„Gospa vas ima jako rada,“ je rekla zato gospa Zlatarjeva, kakor da bi hotela popraviti svojo šalo.

„O, da, prav radi me imajo, gospa,“ je rekla Mari.

Gospej Gospe Zlatarjevi pa je bilo, kakor, da sliši druge, trpke besede, ki so šepetale: O, da, za deklo me ima gospa dosti rada.

Nekoliko minut sta molčale molčale molčali obe. Ali gospej gospe Zlatarjevi je bil ta molk čudno mučen. „Pripovedujte mi kaj, Mari, iz vašega življenja!“ je rekla.

,„Kaj naj pripovedujem?“

„Kar ste doživeli.“

„Jaz nisem ničesar doživela, gospa. Šestinštirideset let služim za deklo in na tista leta, ki so bila prej, sem pozabila. Človek lahko pozabi na to, ko služi šestinštirideset let.“

„Kaj vam je žal, Mari?“

„Jaz ne vem, gospa. Žal?! … Vsak si misli, da je tako najboljše, kakor je. Saj menda vsi pravijo, da je za človeka mir najboljši. Jaz sem imela zadosti mira.“

„Pa vendar! Pripovedujte kaj, Mari. Saj nisem radovedna. Ali danes bi rada, da mi kaj poveste, kako ste živeli. Meni lahko pripovedujete. Ne bom vas razžalila.“

„Če bi mislila, da bi me razžalili gospa, ne bi bila rekla niti tega, kar sem rekla. Veste, če druzega drugega ne, molčanja se vendar nauči človek, če služi.“

„Kako ste živeli, Mari? Recite, včasih je dobro, če človek ne molči. Laglje Lažje je govoriti. Jaz ne vem, ali zdi se mi, da je molčanje težko in da boli.“

„Boli, hm … Kako sem živela?! Služila sem šestinštirideset let; zjutraj od pol šestih do zvečer do desetih sem bila dekla vsak dan, po noči ponoči sem spala. Tako sem živela.“

„Ali vi, vi sami! Nekaj ste vendar živeli, nekaj ste vendar čutih?!“

„Ni bilo časa zato, draga gospa. Človek je truden od dela; vesel je, da se naje, da se obleče, da si spravi včasih kakšen goldinar za stare dni. Kaj pa še druzega drugeg a, gospa?“

„In ste mislili takrat, Mari, ko ste bili stari dvajset let, da bodete vedno služili?“

„Ne vem. Morda nisem mislila.“

„In vam je žal, da ste služili, Mari, šestinštirideset let in da bodete še služili?“

“Žal?! … Rekla sem vam že, da pametnemu človeku, človeku, ki kaj nase drži, ni nikdar ničesar žal. Tako je, kakor je. In zato, je tako najbolje, kakor je.“

Stara Mari je obmolknila. Gospej Gospe Zlatarjevi je bilo tesno v ti mali sobici, s starinskimi, ogoljenimi in začrnelimi mebli

mebli – germanizem iz besede das Möbel – kos pohištva. V nemščini ima beseda množino in tako jo uporablja tudi Zofka Kveder.

. In tam je sedela Mari, stara, suha s koščenim, sivim in čemernim licem. Izpod belega robca je gledalo malo sivih las, roke prekrižane na kolenih so bile žilave, izkrivljene in pohabljene od dela.

„Šestinštirideset let!“ je rekla gospa Zlatarjeva in se je obrnila proč. ,

In tisti čas se spomnila svoje dekle, Rezike ...

„Slišite, Mari,“ je rekla in se obrnila k njej, „recite mi, ali ste bili kdaj zaljubljeni?“

Blede, ugasle oči so pogledale na njo. Staro lice se je nasmehnilo ali trd je bil ta nasmeh in boleč.

„Vsak človek je bil enkrat zaljubljen, gospa. Davno, davno...“

„In zakaj se niste omožili ?“

„Ne mislim na to, gospa. Včasih, takrat, davno, sem mislila na to. Jaz sem bila stara triindvajset let in moj fant je bil pri vojakih. Sem mislila, ko pride od vojakov, se vzameva. Nekako bi bila pač živela, čeprav ni imel on nič in jaz nič. Tudi nekterim nekaterim siromašnim ljudem se posreči, da žive brez stradanja in to je prav za prav pravzaprav vseeno, če si sit črnega kruha ali belega kruha: zadosti je, da si sit. Pa mi je pisal od vojakov, kakor se piše v takih prilikah. Vsaka dva meseca mi je pisal in to je bilo mnogo za tiste čase. Zdaj se več piše. Tako ste sta pretekli dve leti, ko naenkrat ni bilo več pisem. Čakala sem tri mesece, štiri, pol leta. Ni bilo pisma. Jokala sem in zelo mi je bilo težko. Sama nisem hotela pisati in vprašati. Nobenemu se ne bom vsiljevala, sem mislila in sem molčala. Tako je minil čas. In enkrat čez kakšnih pet let so šli gospa obiskat eno staro sestrično v trg N. Obolela je nekaj, pa so jo šli obiskat. Mene so vzeli seboj, da bi kaj stregla, če bi bilo treba. Ni bilo tako hudo, kakor so mislili gospa; sestrični je hitro odleglo. Že tretji dan smo šle nazaj z gospo. Zjutraj sem šla kupovat še nekaj sadja za na pot. In koga srečam na cesti? … Moj fant je bil to, v zidarski obleki, na rokah je imel majhnega otroka. Zraven njega je šla mlada ženska in je nesla orodje. In na drugi strani je šel fantek in se je držal matere za krilo. Še v kikljici kiklici je bil. Vsi štirje so šli počasi po cesti in lepo jih je bilo videti. In mene je zabolelo srce, ko sem jih videla. Tako mi je bilo hudo tisti hip in taka britka bridka zavist me je zbola zbodla v srce, da sem skoro omahnila. Tudi on je povzdignil oči in me je pogledal. In videla sem, kako je prebledel in kako mu je noga zastala za hip. ‚Micka!‘ je zaklical polglasno ali takoj se je obrnil proč. Šel je mimo mene in se ni ozrl. Še malo sem gledala, kako so šli mirni in zadovoljni po cesti vsi štirje, potem sem šla svojo pot. In zato mi je bilo laglje lažje , ker je bilo sovraštvo v mojem srcu, jeza in zavist. Molčala sem potem še bolj. Ali tako čez kakšna dva meseca je bil moj god. Gospa so prišli v kuhinjo voščit in so mi dali uhane za darilo. Prav lepi murčki

murček – uhan z okrasom v obliki zamorčkove glave.

so bili in jaz sem jih bila vesela. Gospa so seli na stol in so me spraševali, kako in kaj. In če rada služim pri njih, če sem zadovoljna. In jaz sem rekla, da sem zadovoljna. In nekako čudno mi je prišlo, da sem rekla gospej gospe , kako sem imela fanta in sem mislila na možitev. Pa ni bilo nič, fant ni bil dober fant, pozabil je na me name , z drugo se je oženil in zdaj ima že dva otroka. In sem povedala gospej gospe , kako sem ga videla v trgu, kako je šel z družino. ‚No, vidiš,‘ so rekli gospa. ‚Vedela sem, da te bo pustil in pozabil. Samo takim verjemi, kam bi človek prišel! Jaz sem to vedela in sem sežgala takrat, kar ti je pisal. Še dvakrat je pisal, pa sem vse raztrgala, da ti ne vidiš. To se ne spodobi, da bi si pisalo pošteno dekle take reči z vojakom. Kakšna ljubezen! Samo na to misli vsak, kako bi te vjel ujel in pustil potem. Jaz sem vedela takrat, še hvaležna mi bo, punca!‘ Tako mi je bilo tisti hip, da bi bila najraje skočila in ubila gospo. Pa nič nisem rekla, samo glavo sem povesila, da ne bi videli gospa mojih oči. Tak je človek, ko služi. Če psa suneš, zacvili, človek pa se ne upa zacviliti, ko mu stopi kdo na srce. Gospa so odšli v sobo in jaz sem pala na kolena in sem jokala grenko. In tiste murčke sem vrgla v ogenj. Zato se nisem možila. Pa morda je prav. Saj sem rekla, da pametnemu človeku ni ničesar žal.“

„Ali niste nikoli rekli gospej gospe , da ni ravnala prav?“ je vprašala gospa Zlatarjeva.

„Kaj bi rekla? Saj ne bi nič pomagalo. Človek molči, to je najboljše. In morda bi bila nesrečna ž z njim. Zdaj sem stara, imam svoj mir in za drugo mi ni mar, kar je bilo ali kaj je moglo biti. Samo dolgčas je človeku včasih, ko nimaš nobenega svojega in ne veš, kam bi mislil in na koga. Ali stari ljudje so vsi taki sitni in čemerni.“

Mari se je popravila ruto in je zazdehala. Gospej Zlatarjevi se je zdela še bolj koščena, stara in pusta. Sedela je nekaj časa, ali vprašati ni mogla ničesar več. Vstala je kmalu in odšla, češ, da

pride zopet drugi dan.

Takoj, ko je prišla gospa Zlatarjeva domov, je poiskala Rezikino pismo in je šla ž z njim v kuhinjo.

„Rezika, to-le pismo je vaše. Hotela sem ga vreči proč, pa sem se premislila. Vsak človek ima svoje življenje kaj ne kajne ? In najboljše je, da ga živi po svoje. Dobro ali slabo. Tukaj imate pismo. Delajte, kar hočete. Vsak človek ima pravico, da si svoje življenje, svojo osodo usodo in svojo bodočnost sam dela in zida. Če se kaj spridi, si je sam spridil. In še vedno je boljše, da si sam kaj pokvari, kakor da bi mu pokvarili drugi. Jaz vas imam prav rada Rezika, ali svojo pamet imate tudi že vi sami lahko. Karkoli naredite, naredite tako, da vam ne bo žal. In name se nikar ne jezite, da sem skrila vaše pismo …“

V SPOMIN

Domači prijatelj, 1905, 6 (1. junij). 135–141. Rokopis ni ohranjen.

S prijateljico sedive sediva v vrtu. Pomlad je, toplo je. Vse klije naokoli in cvete. Snežnobelo so posipana drevesa. Kakor ogromni beli šopi stoje črešnjeva češnjeva drevesa, breskve so rožaste, nežne in krasne. Čudovito lepa je vsaka vejica, čudovito rožasta, posuta z nežnim, bujnim cvetjem. Stale Stali sva s prijateljico dolgo pod drevesi. Molče sve sva stali. In najine oči so bile mlade in vesele. In tako čiste so postale najine oči, nedotaknjene od življenja, neskaljene od solz. Kakor da sva stari petnajst let in stojivi stojiva radovedni in veseli ter čakavi čakava , kaj nam bo lepega prineslo življenje, ki prihaja. Nasmehnili sva se in se prijeli za roke. Moja prijateljica mi je rekla:

„Tako se mi zdi, da sva stari danes petnajst let. Dobili sva za Veliko veliko noč novi, svetli obleki in naši znanci so nama rekli danes prvikrat ‚gospodični‘.“

„In prvikrat so naji naju pogledale zaljubljene oči. Lahno lahno so se dotaknile zaljubljene oči najinih lic in zardele sva toplo od veselja,“ sem rekla jaz.

Zasmejali sva se in objeli.

„Kako dolgo je že, draga moja, od tistega časa! Dvanajst let, pomisli!“ sem dejala. Ali ni je bilo žalosti v mojem glasu niti v mojem srcu.

Zopet sva si pogledali v obraz in v oči prav od blizu.

„Dvanajst let!“ je ponovila moja prijateljica. „Kako lepo je to! Dvanajst let že in mladost je v moji duši, tako bogata in sveža mladost kakor nenačet zaklad. Kako lepa je ta misel: dvanajst let že in tvoje oči so še vedno mlade. Vse cvete naokrog, belo in rožasto, topla pomlad je in jaz sem mlada mlada! Ali sem res že kdaj videla cvetoče vrtove?! Še nikoli jih nisem videla, prvikrat vidim danes, ta dan, pomlad. Prvikrat so zacvetele danes črešnje češnje tako snežnobelo, prvikrat cveto danes zame breskve tako rožasto, tako čudovito.“

Zaiskrile so se nama oči, pozabile so, da so kdaj jokale da so bile kdaj žalostne.

Stale sva pod belim in rožastim cvetjem. Lahen vetrič je zavel in vsulo se je cvetje po najinih glavah, zavesilo se je v lase obležalo na ramah.

Srce mi je zatrepetalo v razkošju, roke so zadrhtele.

„Še nikoli nisem bila tako mlada,“ sem rekla. „S petnajstimi leti je vse mlado. Mlado je brez zasluge in brez zavesti. Ali zdaj čez dvanajst let,

Tudi pisateljica je bila stara sedemindvajset let, ko je napisala to (avtobiografsko) črtico.

zdaj je to drugače, ne zdi se ti … Koliko solz so prelile najine oči in nič jim niso škodile vse solze; koliko trpkosti, koliko bolečin je prešlo preko najinih src, glej, in brez sledu je prešlo vse. Kakor, da se niso še nikoli jokale, take so najine oči, in kakor da ni bilo žalosti in trpkosti za naji naju na svetu tako veseli in breskrbni brezskrbni in mladi sta najini duši. Tako se mi zdi to kakor da imam zdaj zagotovilo večne mladosti. Ko bom stara šestdeset let in bodo moji lasje srebrno beli, lice staro in nagubano, oči slabe, pa bom stala pomladi v vrtu in ravno tako bom vesela cvetja in klitja, kakor sem ga vesela danes. Jaz vem to in zato sem tako vesela in srečna.“

„Tudi jaz to vem,“ je rekla moja prijateljica, „zakaj bi ne bili tudi ljudje, kakor to drevje. Vsako leto cvete, vsako pomlad. Staro je že, ali vendar cvete in njegovo cvetje je vedno enako lepo in čudovito; enako belo, enako rožasto. Dokler neke pomladi nič več ne zacvete, nič več ne zazeleni. Umrlo je tiho, neopaženo in do zadnje pomladi je cvetelo …“

Odšle Odšli sva z vrta ven po travnikih v park in iz parka dalje, višje na hrib. Tam gori na klopici sva seli sedli . Lahno se je zelenel park pod nama, vsi vrtovi v dolini in po bregovih so bili beli in rožasti in kdove kje še nad mestom daleč na drugi strani se je svetlikalo med prvim zelenjem belo drevo.

„Čudovit dan je danes,“ sem rekla, „pripoveduj mi kaj lepega. Lepo je molčati in misliti lepe misli. Ali besede ostanejo dlje. Čez leta še, pomladi podobnega dne, se ti vrnejo besede v spomin, pozabljen glas ti zadoni v ušesih in vstane ti davno prošla lepota v duši za en kratek hip. Misli, sanje so prerahle, prenežne, preveč jih pride novih vsak hip a škoda je, da se pozabi tak dan, kakor vsi drugi dnevi. Pripoveduj kaj lepega ...“

Zamislila se je prijateljica in njene oči so se zagledale čez park in čez mesto. In tam v dolini, ki se je ravna raztezala v dalnje daljne megle, tam se je dvigal bel železnični železniški dim. Počasi, počasi se je pomikal po ravnici. Oči so ga spremljevale spremljale zamišljene in v dušo je legal sladek in sanjajoč mir.

„Pred dvanajstimi leti, ko sem bila še doma,“ je pripovedovala moja prijateljica, „je zahajal k nam mlad študent.

Zgodba spominja na dogodke iz pisateljičine mladosti, o katerih je pisala v pismu Ivanu Kovaču, 20.2.1898.

Podučeval Poučeval je moje brate in meni je recitiral Levstikove in Gregorčičeve pesmi. Zvečer, v mraku, smo radi sedeli v vrtu in gledali, kako je umiral dan in kako je postajal mesec vedno večji in svetlejši. In kadar smo bili jako sentimentalni, sem prosila mladega študenta: ‚Gospod Leo, deklamirajte nam kaj.‘

In on je deklamiral s polglasnim glasom kakšno pesem, ki je bila ustvarjena za ta čas med mrakom in nočjo. Tudi Puškina je znal, Lermontova, celega Heineja, nekaj Goethejevih pesmij pesmi in italijanskih romanc. Nihče od nas ni znal italijanski ali radi smo poslušali strastni in sladki jezik Petrarke.

Tudi popoldne, ko smo po leti poleti sedeli na vrtu v senci, so bili posebni, poetični časi. Miren je bil zrak, topel i in drhteč in mi smo sedeli v travi, trudni in kakor zaspani od letnega dne. Leo se je naslonil nazaj na deblo jablane ali hruške in pripovedoval nam je cele odstavke iz romanov svojih najbolj čislanih pisateljev. Prijeten glas je imel in vsaka beseda je bila izrazovita, izrečena prav tako, kakor se je mora izreči. Čitala sem že prej sama Turgenjeve poezije v prozi, ali še le šele potem, ko nam jih je recitiral Leo, sem spoznala vso njihovo lepoto in globino. Včasih smo bili veseli in Leo nas je zabaval z Jurčičevim Desetim bratom in Levstikovim Krpanom.

O počitnicah je prihajal vselej za kak teden k nam na deželo. Popoldne smo odšli v gozd, iskali smo jeko;

jeka – odmev.

neizmerno smo bili veseli in mladi. Moji trije bratje so ga ljubili nad sve nadvse na svatu in ni je bilo stvari, ki bi mu je ne napravili, ako je želel. Ob dveh ali treh, ko je solnce sonce pripekalo, smo hodili na parobku gozda in lomili smrečje in brinjevje. Skoro vsak dan smo pekli krompir na paši. Lep dan je bil, doli v dolinah so ležale bele vasi, na nasprotnem griču je stala cerkev in se je ostro črtala na modrem ozadju čistega letnega neba. Zadaj za njo so se širili črni hribje hribi , pokriti z gostimi šumami. In med njimi se je daleč vila bela cesta. Tako vesele oči so bile, ko so pogledale čez vse to, tako vesele, zadovoljne in mlade.

Pa smo vžgali gromado gromado grmado na paši. Zadišalo je prelepo in modrikast dim je zatrepetal v zraku in se izgubil. Legli smo okoli gromade grmade , popravljali veje in gledali v zlati in tihi plamen, ki je gorel mirno in skoro brez dima. Bog sam vedi, zakaj je vse tako lepo dišalo ob takih popoldnevih V dolini, okrog vasi, so ležala pisana polja. Dolgi prelepi zeleni, rjavi in zlati trakovi so se raztezali od ceste do ceste. In zorelo je vse polje v zlatem, jasnem solncu soncu in dehtelo je čudovito. Iz gozda zadaj za nami je zašuštil včasih lahen vetrič, tako lahen, da se ni zazibal plamen na naši gromadi grmadi . Vlažen je bil ta vetrič, hladen in dišal je po mahovju, po ciklamah, po malinah, po skritih studencih. In verjemi, tudi solnce sonce je duhtelo, kakor čudovite rože, ko je sijalo tako na naše mlade obraze, na naše mlade, še pol otroške roke. Kakor himna življenja in lepote se je glasilo, dehtelo in dihalo okrog nas. In mi smo bili še napol otroci, dobri, veseli, brezskrbni. In objel nas je ta krasni, silni mir prirode okrog nas. Kakor da vse živi in se giblje in vse miruje, kakor da vse poje in vse molči, tako je bilo. Včasih je kdo vzdihnil od nas, vzdihnil otroško. Lepo nam je bilo v tem miru. Lepo in pobožno. Skozi polzaprte trepalnice smo gledali v nebo in zrak se nam je zdel napolnjen z zlatim, trepetajočim prahom.

Leo je znal reči v takih hipih: ‚Otroci, molil bi, tako je lepo.‘ Zamislil se je malo in potem nam je govoril polglasno kako prelepo pesem, ki jo je vstvaril ustvaril poet za tako uro. In včasih nam je pripovedoval Leo iz življenja teh ljudij ljudi , ki so znali reči v besedah vse to lepo in čudovito, kar je bilo okrog nas in kar je napolnjevalo nejasno še, ali vendar silno in prekrasno, naša mlada srca.

Ko je utihnil, smo dolgo molčali vsi. Lepo nam je bilo misliti na tistega poeta. Otroško, spoštljivo in ponižno usmiljenje je napolnjevalo naša srca zanj. Zakaj, vsi poetje žive žalostno in bridkosti polno življenje. Samo iz bridkosti izvira izvirata velika lepota in velika sreča. Žal nam je bilo njegovega trpljenja, ali naše usmiljenje je bilo plaho in polno spoštovanja. Zvest in privržen suženj ne bo pokazal žalosti nad nesrečo in trpljenjem svojega kralja, da ga ne užali. Usmiljenje sužnja je kralju ponižanje, tako smo čutili. Molčali smo in velika ljubezen je napolnjevala naše mlade duše. Kdove, kje si, ti pesnik, poet, kdove kdaj si že umrl in glej mi

štirje otroci te ljubimo tako zelo ... Leo nam je pripovedoval o tebi, dal nam je biser iz tvoje krone in mi smo hvaležni in te ljubimo silno in ponižno ...

Brinjevje je prasketalo na gromadi grmadi , dehtelo je vse naokrog, solnce sonce je sijalo na polja, na vasi in šume, na nas. Naše oči so gledale v daljo in v srcu so se rodile plahe, nepriznane želje. Nalahno nam je stopala rdečica v lica, doteknile dotaknile so se misli visokih želja in zbežale so nazaj preplašene in osramočene. Kam hitite misli?! Previsoki so ti cilji, presvetli, preveliki …

Naše glave so se sklonile ponižno.

Enkrat je rekel moj najmlajši brat, ki je bil še le šele dvanajst let star, zelo otročji in zadosti drzen, da to reče: ‚Jaz bi bil najrajše pesnik,‘ je rekel.

Pogledali smo ga karajoče.

Zakaj se je dotaknil svetinje s tako drzno roko?!

Ali moj najmlajši brat je gledal preko nas v šume in je rekel še enkrat: „Pesnik bi bil najrajše najrajši . Pesnik umrje, zakopljejo ga kakor vse druge ljudi. Ali čez dolgo let sedè kdo ve kje mladi ljudje skupaj, kakor mi zdaj. Lep dan je, solnce sonce je. In nekdo se spomni na lepo pesem, ki jo je čital enkrat v kakšni knjigi, in pove jo drugim. In vsi obmolknejo in velika ljubezen in velika hvaležnost jim vstane vstaneta v srcih do tega pesnika, ki je enkrat živel in spel pesem kakor zanalašč za njih. Jaz imam vse te poete tako jako rad, o kterih katerih nam pripoveduje Leo. In zdi se mi, da bi ne moglo biti zame nič lepšega na svetu, kakor da bi bil poet in bi pisal lepe lepe stvari. In bi vedel: še davno ko bom umrl, se bo kdo spomnil mojih pesmi in me bo rad imel, kakor najboljši prijatelj, tako zelo … Kaj bi ne bilo lepo, če bi bili mi vsi poetje? Recite!‘

Oči so se mu zasvetile in vzravnal se je kvišku. Ali Leo se je dotaknil z roko njegovega čela in je rekel resno: ‚Ti si še otrok. Predrzne so take želje in ne izgovore se na glas ...‘

Molčal je potem. In vsi smo vedeli: kakor naše misli, tako se tudi njegove misli vzdigajo k blestečim ciljim ciljem . Ali on je rekel za se zase : ‚predrzne so take želje ...‘

In če pravi on, ki je tako dober in tako pameten, če pravi on, da so njegove želje predrzne, koliko predrznejše so naše ...

Obrnili smo se proč ponižani in osramočeni ...

Spominjam se, kako smo ljubili takrat veter. Bežali smo okrog po stezah in vriskali smo od veselja. V mraku pa smo stali pred hišo in gledali oblake, kako drve preko naših hribov. Leo je povzdignil glas in je zapel Prešernovo:

„Ko brez miru okrog divjam,

prijatli vprašajo me kam?

Vprašajte raj oblak neba,

vprašajte raje val morja.“

In peli smo ž z njim s polnimi glasovi. Veter je vzel našo pesem in jo je odnesel seboj preko vasi, kdo ve kam.

Kadarkoli gledam v mraku bežeče oblake vselej mi čudna tesnoba prevzame srce, zadoni mi pesem: ‚Ko brez miru okrog divjam ...‘ In zdi se mi v takih trenotkih : Kakor veter sem, ki pride in gre in ne postoji nikjer in ne odpočije nikdar. In kakšne mesečne noči smo preživeli! Koliko mesečnih nočij noči ! Na parobku gozda smo sedeli okoli po skalah, visoko nad vasjo. In nebo je bilo ogromno v takih nočeh. Široko so se odprle oči, ko so gledale vanj. Diven mir je bil povsod po vsi zemlji naokrog. Tihi smo bili vsi, kadar je bilo mesečno. Polna mesečina o polnoči opolnoči v mirnem lepem kraju, s širokimi dolinami, visokimi hribi, s potokom in zelenimi šumami, ― to je, kakor bi bil človek na drugem skrivnostnem svetu. Koliko mesečnih nočij noči je bilo takrat! Koliko mehkih potov v mračnem, borovem gozdu, koliko ozkih stez po zelenih travnikih kakor žamet tako lepo zelenih. Koliko ciklam je bilo po gozdu!

Dvanajst let! Vredno je življenje, da se živi. Polna in bogata so bila ta leta. Težke skrbi, mnogo britkih bridkih solz, mnogo žalostnih ur – in vendar, kako lahko se pozabi na vse to, ko pogledaš pomladi v solnčno sončno , cvetočo prirodo. In kako smo se smejali takrat! Ker glej, ničesar nam ne vzame življenje, samo smeh. Smejaš Smeješ se ali to ni tisti prisrčni brezkrbni brezskrbni smeh naših zlatih petnajstih let. Še enkrat bi se rada tako smejala, kakor smo se smejali takrat. Eden je bil vesel in se je zasmejal in tudi drugi so bili veseli tisti hip in so se smejali prisrčno. To je tisti smeh, ko se ti z ustami usti in očmi smeje smejeta celo srce in vsa duša. Kako smo se smejali! Spala sem z materjo v eni sobi, Leo je spal z najstarejšim bratom na drugem koncu hodnika, mlajša brata pa sta spala v podstrešni sobici. Tam gori se je vselej začelo. Zaslišalo se je hihitanje, bose noge so stekle po stopnicah, in že se je odzval pridušen smeh pri najstarejšem bratu. Jaz nisem vedela, zakaj se smejejo, ali naenkrat mi je postalo strašno veselo, srce mi je razposajeno zatrepetalo, pritisnila sem odejo na obraz, da bi se ne slišalo, kako se smejem.

‚Mir!‘ je rekla mama zlovoljno.

Pritajila sem se, vroče mi je postalo od pridušenega smeha v prsih je nekaj objestno skakalo in žgačkalo žgečkalo .

‚Pst, pst!‘ se je čulo iz hodnika in še hujše hihitanje se je odzvalo.

‚‚Kaj pa je že spet?!‘ se je jezila mama. ‚Mir, mir, pravim!‘‘ je zaklicala jezno na glas.

In tedaj je že cela hiša odmevala od svežega, mladega smeha. Bose noge so tekle po stopnicah nazaj gori, v sobi, na hodniku, so zaškripala vrata, ključ se je obrnil. Mama je v sami nočni srajci bežala ven. Trkala je na vrata, ali odprli ji niso. Vrnila se je v resnici razjarjena. Pod menoj je škripala postelja od smeha. In kolikrat je mama pristopila in me je nabunkala. Imela je rahel spanec in ko se je razbudila, ni mogla več zaspati. Ali mene ni nič bolelo, samo še bolj mi je bilo na smeh, ker sem morala molčati, je bilo še huje in kolikrat so me polile vesele, objestne solze.

‚Zakaj ste se smejali sinoči?‘ sem vprašala drugi dan.

‚Tako, kar smejali smo se. Za nič. Srečku se je gumb odtrgal pri srajci, pa se je smejal in potem sem se še jaz,‘ je pripovedoval srednji brat.

Taki smo bili takrat. Dolgočasili se nismo nikdar. Vsaka minuta, ki smo jo živeli, nam je prinesla kaj novega.

Ali nastala je zopet jesen in šola in vsak je odšel na svojo stran. Leo se je preselil k stricu v Trst in ni ga bilo več k nam na počitnice. Po maturi je odšel k vojakom na za eno leto. Od tam

jo pisal bratom lepa in zelo podučna poučna pisma. Meni so se zdela ta pisma celo premodra in prestara. Ali on je takrat mnogo preživel in življenje je bilo položilo nanj svojo trdo in strogo roko. Oče in mati sta mu umrla v enem letu in izgubil je ž z njima tihi in skromni kotiček, kamor je lahko prišel odpočiti si, doma domov na toplem toplo , za par dnij dni . In težko je človeku prvi mah, ko vidi, da nima doma, da ni več gnezda zanj, da se je razsulo in razpalo razpadlo …

Pozneje ni pisal nobenemu več, samo meni. In tudi meni le vsako leto kratko voščilo za moj god. Inžinir Inženir je in od vseh štirih vetrov že mi je prispelo to voščilo od njega. Ne zahvalim se mu nikdar, ker ne vem, kje je, a on nikdar ne napiše naslova. Ne napiše naslova. Ne napiše, kako mu gre, ali je zdrav, zadovoljen, srečen. Ali to voščilo mi je kakor lepa roža, utrgana v spomin na one naše brezkrbne brezskrbne , solnca sonca in lepote polne mladostne dni.

‚Čestitam ti! Želim ti vsega dobrega in vsega lepega!‘ – to piše. Jaz se zamislim nad to kratko čestitko, ki mi je najmilejša od vseh. Zato mi čestita, ker smo skupaj hodili takrat po zelenih travnikih, ker smo skupaj sedeli v solncu soncu na parobku gozda in kurili gromade grmade , ker smo skupaj gledali v mesečne noči v tistih naših mladih dneh. In moje oči so ga gledale najbolj udano vdano in hvaležno, kadar nam je govoril pesmi svojih najmilejših pesnikov. Kdove, če je še kedaj kdaj potem našel tako verne poslušalce, kakor smo bili mi takrat, poslušalce, ki bi imeli še tako čiste otroške duše, da bi se zapisala vsaka lepa beseda v srca, kakor se je v naša?!

Taki smo, mi ljudje: radi dajemo najlepše, kar imamo, in hvaležni smo vsem, ki hočejo sprejeti naš dar. Ki ga sprejmejo in ne vržejo v blato. Zato mi čestita, ker so mi dragi oni časi, ker so mi svete one lepe ure, ki nam jih je dal takrat. Včasih mislim: Kjerkoli si, hvala, za tvojo čestitko! Hvala, da ne pozabiš!“

Moja prijateljica je obmolknila. Vrnili sve sva se nazaj. In ko sva šli med vrtovi, se je vsipalo

belo in rožasto cvetje raz cvetočih dreves na naji naju . Obviselo je v zagibih najinih svetlih oblek, na glavi in na ramah je obležalo. Polahko sva šli, da ne zdrsnejo cvetovi raz naji raz naju doli na pot, da jih pohodijo ljudje.

In med zadnjimi vrtovi sva srečali listonošo. Oddal je moji prijateljici par pisem. Pomolila mi je jedno eno : „Odpri in čitaj!“ Raztrgala sam zavoj in brala: „Čestitam Ti za god kakor vsako leto! Želim Ti vsega dobrega in vsega lepega, kakor si sanjarila takrat doma, ko sem še hodil k Vam na počitnice. Srečna bodi! – Leo.“

Njen god je bil ta dan …

Zofka Kveder je imela god 15. maja, ko goduje Zofija.

VLADOŠA

Domači prijatelj 1905, 7 (1. julij). 167–171. Rokopis ni ohranjen. Pod naslovom Vladošina pisma objavljeno v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka, Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 18–23, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 23–29, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Miric. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 22–29 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 22–29. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 10–18.

Naša mala dobiva pisma. V Zagrebu ima par majhnih prijateljic in prijateljev in ti ji pišejo. Jaz ji moram vse dopise vsaj po trikrat prečitati, potem jih spravi v škatuljo. Odgovore pišem jaz. Mala pride k meni in pravi: „Ti, mama, danes bova pisali malemu Vladimiru.“ Ta „mali“ Vladimir je sicer že prvošolec in šest let starejši od nje, ali ona mu vedno pravi „mali“ za razloček od „velikega“ Vladimira – tateka.

„No, dobro,“ pravim jaz, „kaj naj pišemo?“

„Vzemi sivi papir,“ me uči mala, „ta je elegant. V Zagrebu se ne dobi taki. Piši, da imam novo žogo. Novo, veliko žogo. Modra je in notri je plin. Piši, da je to nekaj posebnega, če je plin notri.“

„Dobro, napišem.“

„Moraš napisati ,nekaj posebnega‘. Take žoge, ki so modro pobarvane in je plin notri, se dobe samo v Pragi.“

„Dobro.“

„Piši, da poznam majhnega dečkeca. Hodi še v kikljicah kiklicah in lase ima dolge kakor punčka. Imenuje se Stanouš. To je čudno. V Zagrebu se imenujejo dečkeci drugače. In Stanouš zna samo češki. Majhen je, piši, pa še nič ne zna.“

„Piši, da sem se vozila včeraj na ringlšpilu.

ringlšpil – das Ringelspiel – nem. vrtiljak.

Samo krajcar se da. V Zagrebu je dražje. Piši, naj pride mali Vladimir sem na ringlšpil. In Mediko naj vzame s seboj. Tudi Jelvo bi lahko vzel, piši. Ali Olga, Olga je prevelika, kaj? Škoda, ko je prevelika. Piši, naj pridejo, ko je ringlšpil tako ceno.“

„Piši, da smo bili v restaurantu. Tam je velik vrt in vojaška godba. In jaz sem plesala ves večer. In v roki sem držala rožo. Piši, da je to lepo, če se pleše z rožo.“

„In po parniku smo se vozili v nedeljo. Po Savi se nič parniki ne vozijo.“

„Piši, naj drugič vse popiše. In ves papir naj popiše. Mnogo. Piši, da imam nove čeveljčke. To se imenuje lak. Piši, da ga lepo pozdravim. In vse. In naj pišejo. Vsi. Olga tudi. Ali zna Medika pisati?“

„Zna.“

„Naj tudi Medika piše, piši. In zbogom!“

„Joj, in še to napiši. Polno rož smo natrgali v nedeljo. Marjetic, mačeh, kresnic in še drugih polno. Pa so ovenele po poti. Ali dali smo jih doma v vodo in zdaj so lepe. Piši, naj da rože vedno v vodo. Napijejo se vode. Kadar so kresnice žejne, miže, ali ko se napijejo, pogledajo takoj. To napiši. In z Bogom zbogom !“

Taka pisma piše mala.

Olga ji je poslala nekoč razglednico, pa je bilo še prostora na robu.

„Piši, naj drugič vse popiše,“ mi je naročala mala. „Zakaj ne popiše vsega?! To se mora ,ganz einfach‘

ganz einfach – nem., čisto enostavno.

.“ Ta „ganz einfach“ ima od stare mame.

Zadnjič ji je Olgica poslala pismo. In tam je bilo napisano: „Moja draga Vladoša!“

To se je mali jako dopadlo.

„Ti, mama! Zofka!“

„Kaj, draga moja?“

„Veš, jaz bom Vladoša. Vladinka ne bom več. Vsem povej, da sem Vladoša.“

„Bom.“

„Piši vsem, da sem Vladoša.“

„Bom.“

„Takoj piši: Vladinka je Vladoša. To je lepše.“

„Jutri bom pisala, dušica.“

„Ali za gotovo. Napiši v notes!“

Jaz napišem v notes.

Naša Vladoša je že samostojna gospodična. Sama se je vozila s tramvajem tri četrt tri četrt tričetrt ure. Ne more pozabiti tega in jaz ji bom rada naredila zopet tako veselje. Bilo je pozimi in Vladoša ni bila še štiri leta stara.

Enkrat sve bile sva bili v mestu.

„Čuješ ti,,“ pravi mi neki znanec. „Posodi ti meni svojo punčko za danes popoldne.“

„Prav rada. Samo mi jo moraš sam pripeljati domov. Jaz imam še mnogo opravkov po mestu. A ob petih moram biti doma, ker me obiščejo obiščeta dve gospodični.“

„Ej, škoda, jaz imam tudi samo do petih čas. A če grem z malo v tvoje oddaljeno predmestje,

Pisateljica je takrat živela v ulici Kamenicka, ki leži med dvema parkoma (Letná in Stromovka).

izgubim dve uri. Škoda, če bi znala iti sama po tramvaju...“

„Saj znam,“ se oglasi Vladoša. „Čisto za gotovo znam, mama.“

No, si mislim jaz, dobro. Samostojnosti se človek ne more nikdar učiti prezgodaj. Naj poskusi. „Če se ti kaj zgodi, boš sama kriva, veš,“ pravim mali. Ta stavek je skoraj vsa moja pedagoška modrost in po mojih dosedanjih izkušnjah je naravnost neprecenljiva.

„Srečko te bo spremil na tramvaj, a ti se lepo vozi. Saj veš, kje se izstopi, in od tam že najdeš domov. Pridna bodi in ne kriči preveč.“

S tem sem se poslovila od nje. Odšla je s Srečkom, starejšim bratom malega Vladimira, Medike, Jelve in Olgice.

Ob šestih zvečer sedim doma in kuham čaj. Skoro me je že skrbelo, da bi se naši punčki vendarle kaj ne zgodilo na poti. Moji znanki sta me plašili s svojim strahom. Da je to jako lahkomišljeno puščati otroke kar tako...

Izgovarjala sem se samo s tem, da „svojo Vladošo dobro poznam“.

In nisem se motila.

Odločno se je zaletelo zunaj nekaj v vrata. Bila je ona.

Še nikoli nisem videla tako veselega in ponosnega otroškega obrazka. Njena rdeča kapica je bila vsa pobeljena od snega, tudi plašček je bil ves posut s snegom. A oči so se bliskale in svetile, rdeča usteca smejala...

Sama si je slekla rokavice, odvezala kapico in vse je letelo v kot na divan.

„Oh, mama, ali je bilo fino!“ si je oddihnila.

In jaz sem jo gledala s čudno trepetajočim veseljem. Glej, tako bo hodila čez deset let iz šole, sem si mislila. Ravno tako se ji bodo smejale oči in z isto gesto bo vrgla rokavice in kapico v kot.

„Nu, kako si se vozila?“

„O, sijajno. Samo Srečkec ni dober. Reci mu, da ni dober. Pomisli, draga moja, on me je dvignil v tramvaj! Zakaj me je dvignil, prosim te?! Ko ti veš, da znam sama. In on je plačal kondukterja! Baš je zločest!

zločest – hrv. hudoben.

Zakaj ni meni dal denar, kajne? Ko znam. Oh, in ena gospa me je vprašala, kako mi je ime. In jaz sem rekla: Vladoša Jelovškova.“

Zaplesala je po sobi.

„Ali imaš čaj, mama? Oh, daj mi danes čaj s citrono, ne z mlekom. Pa mi ga lahko daš, prosim!“

Dala sem ji.

„Baš je bilo zgodno,“

Baš je bilo zgodno – hrv. Prav lepo je bilo.

je trdila. In jaz sem videla, koliko, koliko sem ji dala, ko sem ji dala malo svobode, malo prostosti, ko sem ji dovolila, da pokaže, da ni neumna, da ne potrebuje vedno paznika nad seboj.

„Zofko, mami, slišiš, ali je bilo fino!“ Zasmejala se je hudomušno. „Pomisli, jaz znam od tramvaja. Kajne, da veš, da znam od tramvaja.“

„Vem, da znaš.“

„A sem vendarle vprašala nekega gospoda,“ se je zahihitala. „Vprašala sem ga: Prosim, pane, kde je tady Kamenická ulice? (prosim, gospod, kje je tukaj Kamenicka ulica?) On je rekel: Tady hned za rohem, holčičko. (Tukaj takoj za vogalom, punčka.) Mislil je, da ne znam!“

Smejala se je in vrtela. Neprestano je govorila in vendar ni vedela, kaj naj prej pripoveduje.

„A kako je bilo pri Srečku?“

„O, fino. Skuhal mi je kakao. In dal mi je orehov in jabolk. In pomisli, Zofko, ima dve goski.“

„Dve goski?!“ se čudim jaz. „Naslikani, iz porcelana?“

„Oh, iz kakšnega porcelana! Dve goski ima, dve pravi goski. Eno pečeno in eno živo.“

„No, v pečeno že verjamem.“

„Dal mi je je jesti,“ se je hvalila Vladoša.

„No, verjamem. Samo da to najbrž ni bila goska, ampak raca.“

„Goska. Mama mu je poslala obe.“

„Ali Vladoša, kaj bo Srečko z živo gosko?“

„Ne vem. Ima jo, no.“

„Si jo videla?“

„Nisem.“

„No, vidiš!“

„Če je pa šla na sprehod. Saj sva jo čakala! ...“

Zasmejale smo se. Ali Vladoša je še danes prepričana, da hodi Srečkova gos na sprehod, zato je nikoli ne vidi.

Vladoša tudi filozofira.

Zadnjič sve šle sva šli mimo pokopališča.

„Zakaj je tukaj toliko ljudi?“

„Nekdo je umrl in zdaj ga zapokopljujejo.“

„V zemljo?“

„V zemljo.“

„Globoko?“

„Globoko.“

„Pa zakaj?“

„Zato, ker je umrl.“

„Pa zakaj je umrl?“

„Ker je bil bolan.“

„In zakaj je bil bolan?“

„Zato, ker mora biti enkrat vsak bolan in potem umrje.“

„Vsak?“

„Vsak.“

„Ti tudi?“

„Tudi jaz.“

„In tata?“

„Tudi.“

„In stara mama?“

„Tudi.“

„In mali Vladimir!“

„Tudi.“

„In jaz?“

„Tudi!“ se zaderem že osorno. Zakaj če začne Vladoša spraševati, potem sploh ni konca.

Vladoša vendar obmolkne in molče stopava dalje. Daleč sva že in jaz mislim že na stoto stvar.

Vladoša me pocuka za krilo.

„Ti, Zofko, slišiš?“

„Kaj je?“ vprašam in pogledam dol v njen resni, globoko zamišljeni obraz.

„Ti, slišiš, mama,“ pravi, „a če vsi umrjejo, ne bo naenkrat nobenega več na svetu!“

Pogledam jo. Vidiš, že tacegale človeka mučijo taka vprašanja. In proti njeni logiki ni ugovora.

„Ej,“ pravim, „ko pa prihajajo vedno drugi ljudje na svet. Koliko zaklanih kokoši si videla zadnjič na trgu, in vendar je vedno dosti novih. Iz jajčk se izležejo piške in ko malo zrastejo, pa je zopet dosti kokoši in petelinov.“

„Oh, mama, jaz res ne vem, kako je to. Pravih pišk še nisem videla.“

„No, čakaj,“ pravim, „ko boš večja, jih boš že videla. In potem ti že vse povem, zdaj si še preveč neumna.“

Vladoša molči. Greve Greva po ulici, v drugo, v tretjo. Ali Vladoša molči in ne vprašuje. Pogledam jo včasih. Njen obraz je resen, moder. Obrvi so se namrščile nad malim noskom, oči razmišljajo.

Čez dolgo časa mi pravi: „O, zdaj pa že vem, od kod prihajajo drugi ljudje. Iz Zagreba.“

In deloma ima prav. Srečko je iz Zagreba, tata, gospodična Slavka, Janko... Vsi ljudje, ki jih pozna, vsi so iz Zagreba …

EPIZODICE

Domači prijatelj 1905, 9 (1. september). 210–215. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 24–33, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 31–39, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 30–39 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 30–38. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 18–27. V nemščini (Kindergeschichten, s podnaslovoma Ein Spiel in Der Lampion) objavljeno v Agramer Tagblatt 13. 7. 1907. Objavljeno besedilo nima tretjega dela, ki se začne s stavkom Bog ve, to je več kakor epizodica …

Naša Vladoška ima tudi mnogo velikih prijateljev.

V tiskarni na primer je kakor doma. Pride v pisarno in tam poiščejo takoj kakšne ilustracije, v dvorani pri stavcih jo kdo vzdigne, da vtakne svoj radovedni nosek v predalčke s črkami, in v ekspediciji, kjer tudi knjige broširajo in obrezujejo, tam ji nalože vse polno raznobarvnih odrezkov. Včasih se tudi kdo z njo poigra.

V prednji sobi ga ustavi in povabi: „Gospod, igrajva se kaj.“ In gospod, katerikoli, se zastavi in igra, kar si zmisli Vladoška.

„Tukaj je park, prosim,“ pravi. „Tukaj je vodoskok, tam so rože in tamle so klopi. Če si truden, smeš sesti.“

„Kam naj sedem, ko ni nobene klopi,“ pravi gospod in se razgleduje po prazni prednji sobi.

„Sedi se, če pravim. O, joj, vidiš, zdaj si stopil na gredico. Kaj ne veš, da ne smeš po travi, te bo policaj!“

Gospod prestopi na drugo nogo.

„Ah, to sež nešikovnej! (Ah, to si neroden!) Če ti pravim, da sedi na klop! Kako se bodo pa ljudje sprehajali, če se tako postaviš!“

Gospod ne ve, kam bi se del, a mala ga prime za roko in prisloni v kot. „Tukaj je klop, to bi si lahko bil sam zmislil.“

Potem si privzdigne z eno roko itak kratko kikljico kiklico in se „sprehaja“ po parku.

„Zakaj držiš, Vladoška, kikljico kiklico , kolena se ti vidijo,“ pravi gospod.

„Oh, ti si pravi,“ pravi Vladoška. „Kaj ne veš, na tabli je napisano, da se po parku ne sme iti z vlečko.“

„A tako.“

„Da. Jak se račte mit, milostíva pani? (Kako se izvolite imeti, milostljiva gospa?)“ vpraša Vladoška obešalo in se globoko pokloni. „Kajne, tako čudno vreme je, sam dež. Oh, jaz ne vem, kaj bo. In mama mi ne dovoli vzeti belega sončnika, kadar gre dež, a pravega dežnika nimam, pomislite.“

Važno potegne Vladoška obrvi kvišku in se poslovi: „Má úcta! Na shledanou! (Moje spoštovanje! Na svidenje!)“

Gospod je nepotrpežljiv v kotu na „klopi“.

„Kaj naj počnem, Vladoška?“

„Ah, vidiš, ženska gre s prestami. Kupi mi eno.“

Vladoška ukrivi roko, kakor bi nosila košaro: „Pravkar so pečene. Dve za tri krajcarje.“

Gospod da tri krajcarje, ki jih Vladoška spravi v žep, potem ugrizne v košček papirja.

„Oh, izvrstne preste, hvala lepa. Saj pravim, ta ženska ima najboljše preste na svetu.“

Zafrkne se na peti in postoji pred „vodoskokom“.

„Čudno je to narejeno, da voda skače, kajne? A ponoči samo nekaj zavrtijo in nič več ne skače. Ali to veš?“

„Vem, Vladoška, samo...“

Vtem pa pridejo trije tuji gospodje in jo marširajo čez Vladoškin park, čez gredice in rože v pisarno. Tudi njen prijatelj gre za njimi. Vladoška stoji v prazni prednji sobi, sredi svojega pohojenega parka, strmi v pisarniška vrata in zavrt z glavo: „(Tihle mužští jsou doopravdy hloupí! (Tile moški so res neumni!)“ Slišala je pač to od naše branjevke...

Bili sva z Vladoško pri neki moji prijateljici konservatoristki. Igrala je na klavir in Vlada je bila na „balu“. Na prsih je imela pripeto rožo iz rdečega papirja in na rokah moje rokavice, ki so ji šle do komolcev. Slišala je, da človek sploh ne more brez rokavic na ples ... Klanjala se je na vse strani in plesala je odkritosrčno, da je bila vsa rdeča in vroča.

Prišel je brat moje prijateljice. Tudi on je glasbenik. Zasviral je na gosli neko novejšo Ševčikovo

Otokar Ševčik (1852–1934) je bil češki violinist in učitelj.

skladbo.

Vladoška ga je jako skrbno promatrala opazovala . Ko je končal, pravi važno: „To je umetnik, mama.“

Vidiš jo, žabo, si mislim, pa ne, da bi imelo to pišče že umetniški okus.

„Zakaj je umetnik?“ vprašam.

„O, glej, dolge lase ima in črno pentljo okrog vratu – a vubec vypadá interesantne (– in sploh izgleda interesantno).“

Zasmejali smo se. Ali gospod Jiři (Jurij) ni bil užaljen, četudi je pravi umetnik – ne samo zaradi las. Šel je k Vladoški in razgovarjala sta se dolgo. Medve s prijateljico sve šle sva šli na vrt in sve se sva se že vrnili, a gospod Jiři in Vladoška pa sta še vedno sedela skupaj in se živahno zabavala.

„Čudim se,“ pravim, „da imate toliko smisla za otroke.“

„O, jaz jih ljubim,“ mi odgovori. „Ni lepšega, kakor napraviti veselje otroku. In nič ni hvaležnejše. Jaz delam to že iz egoizma. Kadar zatrepeta cela taka dušica v radosti, ki ste jo vdahnili vi, – kakor kralj, tako bogat se zdi človek sam sebi. In jaz imam, pomislite, to čudno častiželjo dati otroku kaj takega, da me ne pozabi. Ne dajem bonbonov, konjičkov, punčk – vse te reči dajejo otrokom vsi ljudje in kako naj si ono zapomni darovalca. Jaz vselej dolgo razmišljam, kaj bi dal. Nekaj posebnega mora biti.“

„In kaj je to posebno?“

„O, to se menja po okusu mojih malih prijateljev. Pred nekaj tedni sem se vozil z malim dečkom našega portirja dve uri s fijakarjem po mestu. Voziti se v fijakerju in baš dve uri, to je bila njegova želja in poveril mi jo je kakor nekaj nedosežnega, kakor tiste sanjarske želje, ki jih imamo tudi mi odrasli tolikokrat. Nu, vi veste oceniti, kaj je uresničitev sanjarskih želja ... Jaz sem mu izpolnil tako željo in kadarkoli ga srečam, me pogleda s prekrasnim, bliskajočim se očesom. Pogled kakor biser ... Pred nekaj časa na primer sem priredil koncert sedemletni Fanuški in vsem njenim prijateljicam. Vprašal sem jo, kaj bi si želela, pa mi je rekla, naj ji naredim koncert. Prišel sem k njej v fraku in s cilindrom, v lakastih čevljih, kakor hodim na svoje prave koncerte. Očeta in mater je poslala proč in igral sem v sprejemni sobi med samimi otroki ravno tako resno, samo z mnogo večjim užitkom, kakor v prvih salonih našega mesta. In Fanuška je rekla, da me ne bo nikdar in nikoli pozabila. In morda me res ne bo...“

Naša Vladoška je poslušala zvesto, z očmi, ki so bile modre in zamišljene.

„Ali naj tudi tebi kaj dam?“

„Da, nekaj posebnega,“ je rekla in oči so se ji zasvetile.

„Ali, gospa, vi morate najprej domov, za tako reč se morava posvetovati, kajne, Vladoška?“

„Dobro,“ sem rekla, „samo da pride do noči domov. Večeri se že.“

Odšla sem sama. Čez dobre pol ure zaslišimo nestrpno zvonjenje. Vsi tečemo odpirat. Seveda je bila Vladoška. Kakor živa žogica je skočila med nas.

„Kaj si sama?“ vpraša moj mož.

„Gospod Jurij me je spremil samo do veže.“

Hotel je, da bi užila veselje do kraja, da bi nam sama povedala vse – sem mislila na tihem in dopalo dopadlo se mi je to.

„Kaj pa imaš?“ jo vprašam.

„Oh, ti ne znaš, mama, nešto, nešto... nešto krasnoga, nešto divnoga...“

nešto divnoga (hrv.): nekaj čudovitega …

Zobki so se ji svetili, oči smejale, rokice so nestrpno mahale naokoli.

Na mizi je ležal rožast zavitek. In kaj je bilo?

Lampijon Lampion , velik, rdeč, kinežki

kinežki: kitajski.

lampijon lampion .

„Mama, ali vidiš, tata, glej, lampijon... lampijon! ...“

Vrgla se mi je okrog vratu in me poljubovala. „Lampijon, pomisli!“

Tekla je v kuhinjo: „Ali si videla, Mařka, lampijon?! Jaz ga imam, jaz sem ga dobila, pojdi pogledat!“

„Gospod Jiři je dejal, vse luči ugasite, vse, samo moj lampijon naj gori!“

Ugasili smo vse luči in obesili lampijon v moji sobi, kjer spi tudi Vladoška.

„Gledaj, tata, kako je crven!

Glej, tata, kako je rdeč. Nikjer ni tako velikih lampionov. Kajne, niti v Zagrebu? Bog, strašno imam rada ta moj lampion. Ampak ne bodi žalosten, tata, da ne gori v tvoji sobi. Jutri ga dobiš ti, danes pa naj bo tukaj, meni je tako všeč.

In kako je velik. Nigdje nema ovakvih velikih lampijona. Zarne, niti u Zagrebu? Bože, užasno volim ja moj lampijon. A nemoj biti žalostan tata, da ne gori u tvojoj sobi. Sutra ćeš ga dobiti ti, al danas neka bude ovdje, meni se tako svidja. “

Povečerjali smo in ko sem dala Vladošo spat, me je prosila: „Nikar ga ne ugasni. Naj gori, ko je tako rdeč in lep.“

Obljubila sem, da bo gorel do polnoči.

In do polnoči sem tiho sedela v skrivnostnem, molčečem mraku in moje oči so zrle v veliki, rdeči lampijon, ki je kakor tuj, čaroben cvet visel pod stropom.

Bog ve, čudne misli so mi rojile po glavi. Glej, saj tudi mi, ki nismo več otroci, pozabimo hitro na lepe darove, plemenita čustva, velike žrtve – ali rdečega lampijona lampiona ne pozabimo...

Da, to je vsa modrost in vsa skrivnost, Vladoška.

Nekaj posebnega si želi človeško srce, samo nekaj posebnega. Ima bisere vsak dan, in vendar je polno hrepenenja po tujem, neznanem, skrivnostnem. Hotelo bi velik, rdeč lampijon lampion , da bi gorel v duši kakor čaroben cvet, kakor cvet, ki cvete samo enkrat ...

Bog ve, to je več kakor epizodica ... Vselej se mi stisne srce, kadarkoli se spomnim na to.

Pozimi je bilo in Vladoška takrat še ni bila štiri leta stara.

Jaz ne vem, ali zdi se mi, da prevzame naša ljudska srca včasih nekaj grdega in hudobnega. Ljudje z živim temperamentom, ki se težko premagajo, so posebno podvrženi takim strašnim trenutkom.

Včasih se zakrkne moje srce in mojo dušo napolni odurna hudobija. Zaradi kakšne malenkosti mi zavre kri in moje oči postanejo grde in trde.

Tako je bilo tisti večer.

Moj mož je odhajal v gledališče. Ko je že odšel, opazim, da je pozabil vzeti s seboj operno kukalo. Vzamem ga in hitim po stopnicah za njim. Bil je že pred hišo.

Ko se vrnem, je bilo na hodniku pred našim stanovanjem polno ljudi, vrata so bila odprta in v kuhinji je stalo nekaj žensk. Mala je kričala na vse grlo.

Strašno mi je bilo neprijetno zaradi ljudi. Zakaj so se zgrnili iz cele hiše, da prodajajo zijala? Na mojem obrazu se je vžgala jeza in radovedne sosede so se hitro razgubile.

„Zakaj si kričala?“ vprašam malo.

Ona je molčala in me gledala.

„Zakaj si kričala? Kaj se ti je zgodilo?“

„Nič.“

„Te je bilo strah?“

„Ne.“

„In zakaj potem kričiš, da vsi ljudje lete skupaj,“ se jezim vedno bolj razburjena. Trdo jo primem za rame. „Kdo ti je rekel, da se deri, smrklja!“ kričim in jo sunem od sebe.

Zamahnila je in padla proti postelji. Slišala sem, kako ji je butnila njena glava ob rob postelje. Ni jokala, samo prosila je v strahu: „Ne jezi se, mama, prosim te, ne jezi se! Nikar se ne jezi!“

Ali prijela sem jo odurno in trgala obleko z nje: „Takoj spat! Takoj! Jaz te že naučim!“

In v tistem hipu me je spreletela hudobna, maščevalna misel. Vsak večer sem jo celo obrisala z mokro gobo, preden sem jej oblekla nočno srajčico in jo položila spat. A ta večer zgrabim lavor in hitim k vodovodu. Voda je bila mrzla kakor led. Sram me je, ali moram reči, da mi je spačil obraz grd, škodoželjen smeh.

Postavila sem lavor na tla in postavila malo v vodo.

„Da boš drugič zopet kričala!“

Namočila sem gobo in jo izžela nad njenimi ramami. Res je bila utrjena proti hladni vodi, ali ta je bila kakor led mrzla. Njeno telesce je zatrepetalo, a zajokala ni. Povzdignila je rokice in me hotela pogladiti po obrazu: „Mamica, nikar se ne jezi več! Nikoli več ne bom kričala!“

Zopet sem namočila gobo in jo izžela nad njo. Zatrepetala je, zobje so ji malo zašklepetali, vendar se je nasmehnila: „Vidiš, mama, nič se ne jokam, samo ne jezi se nikar!“

In njene rokice so se stezale proti meni, da bi me pobožala. Umikala sem se jim, vendar so se njeni drobni prstki dotaknili mojih lic. In kakor da bi se bili dotaknili razgaljenega srca, tako me je pretreslo in streznila sem se tisti hip.

Nekaj čudovitega so otroške roke. Kadar se te dotaknejo, te pobožajo, izgine izgineta jeza in hudobnost, kakor izgine tema pred soncem. In ljubezen privre iz duše, vroča in trepetajoča.

Vzdignila sem malo iz vode, jo obrisala in položila v posteljico. Tiho sem jo odela. A srce me je zabolelo od sramu in kesa.

Rada bi jo bila pobožala, objela, rada bi jo bila prosila, naj mi oprosti, da sem taka, a nisem se upala pogledati jej v lice. Čutila sem se nevredno, da jo poljubim.

Zagrnila sem posteljico, da bi je ne motila luč, postavila svetilko na nočno mizico in tudi sama legla. Vzela sem knjigo v roko, ali zaprla sem jo zopet. Neizrečeno sem bila žalostna in potrta. Tako sem ležala in gledala v strop. Premišljevala sem, kako je človek čuden, grd in hudoben, kako se spremeni v hipu v bestijo. Kako je mogoče, da sem taka, sem mislila. Zdi se mi včasih, da je moje srce zmožno najvišjih čustev, in glej, kako je mogoče, da je taka gnusna hudobija v istem srcu. Tiščalo me je v grlu in moja duša je bila polna ponižanja in kesanja.

Vzdihnila sem, a tu, glej, se je oglasilo iz posteljice, ki je stala na nasprotni strani sobe: „A zakaj ne čitaš, mama?“

Mislila sem, da že davno spi. „Ne morem čitati,“ sem rekla.

„In zakaj ne, vsak večer čitaš. Glej, jaz te tukaj gledam,“ je rekla in vtaknila rokico skozi mrežo ter odgrnila zagrinjalo še bolj.

„Zakaj ne spiš?“ sem rekla in šla k njej, da bi ji poravnala odejo.

In zopet se je nisem upala dotakniti ter sem šla nazaj spat.

Mala ni zaspala.

„Še vedno te gledam. Zakaj ne čitaš?“

„Spi, spi! Potem bom brala. Ali te zebe, da ne moreš spati?“ sem se spomnila.

„Ne, ni mi zima. Ali kaj misliš, malo bi se šla k tebi gret, ne? Bo še bolj toplo.“

Vstala sem in jo odnesla k sebi v posteljo.

Tako je ležala zdaj poleg mene.

Še huje mi je bilo. Srce me je bolelo v bridki, rezki bolečini. In nisem mogla objeti svoje male.

In tedaj se je stisnila k meni, me je pogladila in rekla:

„Zakaj si tako žalostna, mama? Saj me nič več ne boli, res, čisto nič. Kaj boš žalostna, kajne?“ Objela me je z obema rokama in me poljubila.

Razjokala sem se in potem sem ji pripovedovala, kako je včasih človek hudoben, čeprav nerad, in potem mu je žal.

Razumela me je: „O, vem to. Kar kričala sem, pa nič nisem hotela kričati.“

Ko sem bila še vedno žalostna, me je zopet objela: „Oh, mama, kajne, jutri bova obe pridni?“

Pritrdila sem ji in potem sve sva obe zaspali objeti in srečni.

In tako je z nama od tedaj: vse mogoče se pripeti in večkrat sve sva nezadovoljne druga z drugo. Ali kmalu se poravna in razjasni vse. Ona ve, kako je z menoj, jaz, kako je z njo, in zopet sve sva pridni obe, ona in jaz...

OTROCI

Domači prijatelj 1905, 10 (1. oktober). 240–244. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 14–17, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 41– 45, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 40–44 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 43–48. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 27–31, objavljen je samo prvi del, brez zgodbe o sosedovem Poldiju.

„Jej!“

Vladoša ne sliši. Žlico drži v roki čudno pokonci, oči so se zamaknile v okno. Videti je: Vladoša razmišlja.

„Jej!“ pravim še enkrat in jo dregnem.

Začudeno me pogleda, češ kaj jo motim, potem me vpraša resno in z velikim zanimanjem: „Ti, mama, zakaj pa so oblaki?“

„Zato, da dežuje,“ odgovarjam v naglici in silim:

„Jej!“

Vladoša zapiči žlico v svojo mlečno kašo in jo pusti tam, zakaj zdaj jo zanima nekaj čisto drugo zanimanje drugega .

„In slišiš, mama, če bi ne bilo oblakov, bi ne deževalo?“

„Ne bi.“

„In bi se vse posušilo na svetu?“

„Jej!“ opetujem

opetovati – ponavljati.

odločno.

„Ali povej, mama, ali bi se posušilo ali se ne bi?“

„Da, posušilo bi se,“ pravim že živčno in ukazujem: „Jej!“

„O, saj vidiš, da jem,“ odvrne Vlada in vzdigne žlico do ust, ali še v pravi čas se spomni: „Reci, mama, zakaj se pravi kaša je otročja paša?“ Polna žlica omahne zopet na krožnik.

„Zato, ker je to najboljša jed za otroke, zato, ker so zdravi in rdečelični, če jedo kašo.“

„In če je mlečna?“

„So še bolj rdeči.“

„Slišiš, mama...“

„Molči in jej, če ne te bom, bogme!“ ji povem na kratko in to pomaga. Vladoša je.

Pa že pred drugo žlico se zmisli: „Slišiš, mama, meni se zdi, da se je kaša prismodila. Saj vem, Mařka nič ne gleda. Kar pusti in potem se prismodi. Naj sama je, ko je prismojeno, kajne?“

„Nič ni prismojeno,“ pravim, „jej!“

„Če pa je. Na, pokusi!“

Res pokusim. „Meni je zdaj tega dosti,“ pravim odločno. „Nič ni prismojeno,“

Vladoša poje drugo in tretjo žlico.

„Slišiš, mama, jaz res več ne morem, mene želodec boli.“

„Jej!“

„Slabo mi je, mama!“

Zdaj mi je res že preveč. Vzamem žlico in ukazujem: „Odpri usta!“

Vladoša odpre usta, ali ves obraz se ji nakremži: „Če mi je res slabo, strašno slabo.“

Iz oči ji kanejo dve, tri solze in Vladoša se že pripravlja na katastrofo...

Ve: to je do zdaj pri meni vedno pomagalo. Kadarkoli je bila kakšna reč, ki ji ni bila posebno všeč, je prišlo Vladoši slabo. In da odkritosrčno povem: kadar je rekla, da ji je slabo, potem samo ne več prigovarjati! Le še enkrat je bilo treba reči: „Jej!“ in že je bilo celo kosilo zunaj.

Tudi danes se pripravlja...

Ali jaz sem pametnejša. Moji sosedi se je danes dopoldne nekaj zgodilo in iz tega sem se tudi jaz nekaj naučila...

„O, slabo ti je, dušica?“ pravim hinavsko. „Vladoška, siromaček, si bolan? Kar hitro v posteljo! Mařka! Mařka! Tecite hitro v spalnico in pripravite Vladoški posteljico, ona je bolna.“

„Oh, ne, mama, nisem bolna!“ se prestraši Vlada, ko ji začnem odpenjati oblekico. „V resnici nisem bolna! In Karliček pride popoldne pome. Danes je veter, danes bomo spuščali zmaja.“

„Če ti je pa slabo.“

„Nič več mi ni slabo, mama. Čisto dobro mi je.“

„Boš jedla kašo?“

„Oh, mama, želodec me pa res še malo boli.“

„Ja, draga moja, če človeka želodec boli, mora v posteljo. Mařka, pojdite h gospej gospe profesorjevi in recite, naj Karlik ne hodi po Vladošo; da je bolna, recite.“

„Oh, mama, naj Mařka ne hodi! Ko ima Karlik novega zmaja! Tako velikega kakor sem jaz, je rekel včeraj. Stric mu ga je naredil in strašno visoko pojde ...“

„Boš jedla kašo?“

„Bom, mama.“

In Vlada je kašo. Junaško jo je in pri vsaki žlici me zmagonosno pogleda.

„Vidiš, mama, nič več mi ni slabo. In tudi Jaroslav pojde z nama. On si je kupil amerikanskega zmaja. Ali veš, kakšen je amerikanski zmaj?“

„Ne vem.“

„Pravijo, da gre grozno visoko. Da se niti ne vidi. In kakor škatla je, na ta način. Ali moram pojesti cel krožnik?“

„Cel krožnik.“

„Slišiš, mama, kdaj pojdem v gimnazijo?“

„Čez dobrih pet let, če boš pametna. Pri punčkah je tako; samo tiste smejo v gimnazijo, ki so jako pridne in jako pametne.“

„O, boš videla, mama, jaz bom sigurno jako pametna, sigurno!“

Nasmehnem se: Aha! Včeraj popoldne je bil gospod Stanecki pri nas in njegova vsaka druga beseda je: sigurno, sigurno...

„Kaj bi šla tako rada v gimnazijo?“ jo vprašam in sem skoro malo ponosna nanjo. V resnici, to je precej prijetna misel imeti slavno in učeno hčer...

„Seveda bi šla rada v gimnazijo, mama! In ti mi boš kupila amerikanskega zmaja, kajne? Pravega amerikanskega. Jaroslav je rekel, da mora iti človek vsaj v gimnazijo, če hoče imeti amerikanskega zmaja. To je sigurno jako imeniten zmaj?!“

„Jej!“ pravim suhoparno. Eh, kaj vedo otroci, kakšne imenitne načrte imamo matere z njimi!...

Mlečna kaša je izginila s krožnika. Zunaj je pozvonilo. Karlik in Jaroslav sta prišla po Vladošo.

Kakor elektrizirana je skočila kvišku. „Oblecita me, mama, Mařka! Tata, daj mi dva krajcarja za žemljo. Mama, daj mi predpasnik. Rdečega! Rdeči ima žep.“

Oblekli smo jo. Karlik in Jaroslav sta čakala važno kakor dva viteza. Jaroslavov amerikanski zmaj je bil ogromen. Samo po dolgem je šel skozi vrata.

Privzdignil ga je in mignil Vladoši: „Ali si videla?“ Kakor bi bil rekel: Pravi čudež celega sveta, draga moja!

Mala me je poljubila in potem so šli.

Po vsej hiši je odmevalo, tako zmagonosno je pripovedovala Vladoša Jaroslavu: „Jaz pojdem tudi v gimnazijo. Za sigurno. Mi je že mama rekla. In moj zmaj bo še večji, kakor je tvoj, in še bolj amerikanski bo!“

Pa res, da ne pozabim.

Danes zjutraj pride k nam naša sosedinja, mlada, lepa in bogata vdova. Lase je imela razkuštrane, obraz ves rdeč in objokan.

„Kaj vam je za božjo voljo?“ jo vprašam prestrašena.

„Je vaš soprog doma?“

„Ne, ni ga doma. Rekel je da pride opoldne. Kaj pa je?“

Zgrudila se je na stol in zaihtela je na ves glas. „Poldi umira!“ je vzdihovala.

Skočila sem kvišku. Poldi je bil imeniten, fletkan

fletkan – čeden, ljubek.

in živahen fantek, kakšne tri, štiri leta star. Dobršno navihan ali ljubeznjiv ljubezniv dečko.

„Ni mogoče, gospa. Saj je bil včeraj popoldne pri nas in popolnoma zdrav.“

„Umira, morda je že mrtev. Jaz ne morem več gledati. In moj edinec je. Samo njega imam na svatu. Oh, ljuba moja, ko bi vedeli!“

In zajokala je bridko, da so tudi meni prišle solze v oči. Šla sem ž z njo v njeno stanovanje. Pestrna je klečala pred posteljico in močila fantku sence z žganjem. Tulila je na glas. Ko smo vstopile v sobo je planila k svoji gospej gospe : „Oh, gospa, jaz sem kriva, jaz sem ga ubila! Oh, gospa, usmilite se me! Oh, in tako sem ga imela rada. Če bi imela svoje lastne otroke, jih ne bi tako ljubila ! … Oh, Poldi, srčkano!“

Pristopila sem bližje. Poldi je ležal gol v posteljici pesti stisnjene, okrog ust pene. Prijela sem ga ali bil je trd, kakor brez duše. Zdelo se mi je, da ima čisto modre nohte ...

„Kaj se je pa zgodilo?“ vprašam.

„O, nič posebnega,“ pripoveduje stara pestrna. „Včeraj je imel nove prve hlačice, a jaz sem ga hotela obleči danes še v kikljico kiklico . Branil se je in kričal, ali komaj sem ga oblekla, ko je prebledel in omahnil. Kar pal je, stisnil pesti, zaškrtnil z zobmi in se ni več ganil. Nisem hotela plašiti gospe, sama sem ga slekla in položila v posteljico. Sem si mislila, bo že prišel k sebi, hude jeze je, pa je že večkrat tako naredil. Malo sem ga potresla, pa je pogledal. Danes ga pa ne morem priklicati k sebi. Že dve uri je tako. In tudi gospa ga ne morejo prebuditi!“ Starka je stisnila obraz v predpasnik in je še huje jokala. Vdova je vzela Poldija v naročaj, poljubovala ga je, pritiskala k sebi in jokala. Jaz sem ga ji vzela iz rok, hodila sem ž z njim gori in doli, da me je pot oblival – fant je pošteno težak! – ali nič, kakor kos lesa, tak je bil.

„Po zdravnika bežite,“ sem ukazala pestrni.

„Da, da,“ je pritrjevala vdova. „Fijakarja vzemite. Vse dam do zadnjega krajcarja, samo naj ne umrje. Poldi! Poldi!“ zopet se je vrgla nanj in ga je oblivala s svojimi solzami.

Jaz sem mu trla zapesti, mečkala prsa prsi , vzdigovala roke, noge, prekladala ga sem in tja – ali fant je bil kakor klada.

Vdova je šla v shrambo, prinesla olje in mu ga vlila po želodcu in trebuščku, da se je ves svetil. Na kredenci je stal rum. Nalila sem ga na robec in mu ga držala pod nos.

Tudi naša Mařka je prišla gledat, kaj je. Slišala je, da je v takih slučajih dobro namazati podplate z zenfom

senf –der Senf – nem. gorčica.

. Sama je poiskala v shrambi vrč in je napravila Poldiju dva poštena obkladka na podplate.

Tudi portirka je slišala, kaj se godi. Pomočila je obrisačo v jesih in je zavila Poldiju glavo v njo, potem je letela k branjevki. Ta je kuhala svojemu Tondi kamiljce kamilice , ker se je bil preveč najedel nezrelih češpelj. Nekaj teh kameljic kamilic je še ostalo in portirka je poskušala vliti jih našemu bolniku par žlic v usta – pa ni šlo.

Fant je bil že čisto bel kakor prt.

Gospodična Anda, ki je stanovala v drugem nadstropju in poučevala francoščino, je prinesla migrenin,

Migrenin – zdravilo proti glavobolu.

kafro

kafra – zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov.

in marijaceljske

Marijaceljske kapljice – Mariazeller Tropfen nem.: zeliščne kapljice poimenovane po romarskem središču Maria Zell.

kapljice, njena sosedka gospa Malčova pa melisengeist

Melissengeist – nem., zdravilo, narejeno iz različnih zelišč, mdr. tudi melise.

in škrnicelj homeopatičnih krogljic kroglic . Mene so ženske že odrinile. Drgnile so in mazale Poldija z vsemi mogočimi sredstvi po hrbtu, prsih, po temenu in podplatih, po rokah in po nogah, a dečko kakor mrtev.

Končno, čez dobre pol ure pride zdravnik. Pestrna mu je že po poti povedala, kaj in kako.

„Rešite mi Poldija,“ je prosila vdova. „Tudi jaz bom umrla, če mi umrje on.“

„Ne bo treba umirati, milostiva,“ pravi zdravnik in pristopi k postelji.

Jaz hočem oditi domov, ali vdova me zadrži: „Ostanite pri meni, tako sem potrebna pomoči in tolažbe!“

Naslonila se je na me name in obe sva s strahom pričakovali, kaj bo rekel zdravnik.

Pogledal je Poldija in ga obrnil na trebuh. Pod brado mu je naravnal blazino, da je bila glava kvišku in je mogel fant slobodno svobodno dihati.

Potem je šel k portirki in ji je nekaj rekel. Druge nismo razumele, čeprav ji je moral dvakrat reči, predno je odšla. Z zelo začudenim obrazom.

Kmalu se je vrnila s tanko, elegantno šibo v roki. Zdravnik jo je vzel v roke in švrk! po zadnjem delu Poldijevega telesa.

Vdova je zakričala kakor ranjena zver: „Gospod doktor, to je surovost, zločin! Na pol mrtvega otroka ... o!“

Zdravnik je molčal, zopet je vzdignil šibo in še dvakrat je zažvižgala po zraku.

Ah, in takrat je skočil Poldi po konci. In tako je bil živ, kakor še nikdar ne. Kar tak, kakor je bil, z oljem, zenfom, rumom, jesihom, s kafro, kamilicami in migreninom namazan in polit, je skočil doli iz postelje v naročje preblažene svoje matere.

Drl se je, da se je hiša tresla, ali srečna vdova je vendar smehljajoč podajala zdravniku roko: „Hvala lepa, od srca hvala, gospod doktor!“

Ta je fino skomizgnil z ramami: „Oprostite, milostiva, ali kadar bo zopet Poldi pal iz jeze v omedlevico – to je najboljši lek. Kakor ste videli ... “

UČENJE

Domači prijatelj 1905, 11 (1. november). 270–273. Rokopis ni ohranjen. Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 33–37, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 47–52, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 45–50 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 43–48. V češčini (Učeni) je bilo objavljeno v časopisih in revijah Eva (Prostějov) 5/1908, št. 1, str. 1–4, v Vydrovy Besedy 11/1911, št. 3, str. 68–70 in v: V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja, Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 32–36.

Vladoša se uči. Mnogo se uči. Vsak dan kaj novega.

Ona ima tudi že svoje nazore o svetu, o ljudeh in o raznih drugih stvareh. Samo to je šment, da so njeni nazori vedno jako originalni, mnogo originalnejši kakor od drugih ljudi.

Včeraj je naša Mařka prala. Vladoša je jako vesela, kadar Mařka pere. Popoldne sme tudi ona na za pol ure v pralnico prat krilca in predpasničke svojih punčk. Samo za pol ure, dlje ne, ker je v pralnici nezdrav zrak, poln pare. Vselej moram sama ponjo in ona mi ne veruje, da je njene pol urice že minilo.

„Jaz ne verujem, mama. Tvoja ura ne kaže prav. Koliko praviš, da je?“

„Štiri.“

„Ni mogoče, jaz pojdem vprašat gospo Dostalovo.“

Kadar se pri nas ure kaj pomešajo, pošljemo vprašat Vladošo k sosedi. Vladoška se prav nič ne spozna v urah, ali vselej govori tako, kakor da bi prav dobro vedela, koliko je ura.

„Le pojdi h gospej gosp e Dostalovi vprašat,“ pravim. In vsak drugi ponedeljek hodi Vladoška k njej vpraševat, če je že štiri.

Ona vselej pritrdi. A to Vladki ni všeč. Zadnjič ji je rekla: „Gospa Dostalova, zakaj me nimate nič radi? Kaj sem vam naredila?“

„Dušica,“ pravi gospa, „nič mi nisi naredila in rada te imam resnično. Verjemi!“

„Pa zakaj pravite, da je štiri?“

„In kaj naj rečem?“

„Recite kaj drugega! Da je sedem ali dvanajst. Če je štiri, ne smem več v pralnico, a tam je tako kratkočasno. Mama pravi, da je štiri, a pri vas je lahko sedem, ne?“

Vladoša se je blamirala in gospa Dostalova ji je razložila, da morajo biti vse ure jednake enake . Če je štiri, je štiri na vseh urah po celem mestu in po celi deželi.

Dolgo je mislila o tem, pozabila je celo na pralnico in doma me je vprašala z očmi, velikimi kakor dva oreha: „Slišiš, mama, ali je zdaj tudi v Zagrebu štiri?“

„Tudi,“ pravim.

Vladoša nagolbanči obrve obrvi in se začudi: „Veš, to je posebno, kako le te ure vse hkrati zvedo, da je štiri. To se telefonira?“

Nu, torej da povem, kako je bilo včeraj.

Vladoša je slekla vse svoje punčke do golega in je odšla v pralnico, ali že čez deset minut je prišla nazaj jezna in objokana.

„Kaj je?“ vprašam in ji otarem solze.

„Pravijo, da lažem. Pomisli!“

„Zakaj pravijo?“

„Mařka pravi. Reci ji, da ne sme reči, da lažem, ko je res!“

„Nu, to ni tako mislila.“

Vladoška se potegne, vzdigne nosek in pravi prepričevalno: „Žaliti se ne pustim!...“

O, Vladoška, ti opičica, kje si vzela to imenitno frazo?!

Pripognem se k nji in jo vprašam s sočutjem: „Kako je bilo, povej!“

In zdaj skoči Vladoška kvišku in se mi obesi na vrat: „Kajne, mama, da sem imela sestro?“

V prvem hipu je bil moj obraz gotovo jako neumno presenečen. „Jaz nič ne vem, dragica,“ zatrjujem slovesno.

Ali hkrati se zavem vse komičnosti njenega vprašanja in prasnem v odkritosrčen smeh.

Mala je razžaljena. Zardi do ušes: „Mařka je tudi rekla, da ni res. Pa je res. Ko vem.“

Jaz se le smejem, smejem.

„Starejša je bila in umrla je, ko vem,“ trdi Vladoša.

„To se ti je sanjalo,“ pravim jaz.

Vlada v jok. Naenkrat sem bila vsa mokra od njenih solz.

„In če je res? Ti sama si rekla. Saj imam naušnice

naušnica – uhan.

od nje!“ In prime se za rdeča ušesca, kjer se svetijo okrogli zlati obročki z majhnim modrim tirkisom turkizom na sredi. Modra pikica se blešči med njenimi jeznimi prstki kakor radovedno očesce.

Oh! Zdaj šele se mi je posvetilo. Zavrtim se z Vlado in zaplešem. „To je bila tatekova sestra, ona je nosila tvoje rinčice, ko je bila čisto majčkena. Ali bila je starejša kakor jaz, ko je umrla. Tvoja teta je bila in ne sestra,“ jo poučujem.

Vladoša me gleda, ali ji ni jasno.

„In včeraj si rekla, da je vse moje, kar ima tata!“ vzdihne in razmaže zadnjo solzo po okrogli bradici.

Učila sem Vladošo, naj bo odkritosrčna in naj vedno govori, kar misli. Ali ta pouk se ni predobro obnesel in zdaj ji moram razlagati, da ni ravno neogibno potrebno, da bi človek obešal prav vse svoje misli ljudem na nos.

Bilo je v nedeljo.

„Mařka, ali imamo zadosti špirita doma?“ vprašam našo kuhinjsko vilo. „Popoldne pridejo znanci in bomo kuhali čaj.“

„Nič ga ni več,“ se prestraši Mařka. „In prodajalnice so že vse zaprte!“

„O, mama, pojdem pa jaz ponj k branjevki. Jaz grem od zadaj skozi stanovanje, pa mi vse da, kar hočem,“ se ponudi Vladoša.

Poslali smo torej Vladošo po špiritus. In tam se je ponašala, kakor smo zvedeli, takole:

Vladoša: „Dajte mi pol litra špirita.“

Branjevka ji ga naliva v kantico.

Vladoša: „No, veste, vaš špiritus ni poseben. Naša Mařka pravi, da ga mešate z vodo.“

Branjevki se povesi nos in misli si: „Vse te punce so kanalje in vaša Mařka je največja.“

Vladoša: „Kadar me pošljejo doma kupovat špiritus, grem vedno k trgovcu, k vam nikoli.“

Branjevka: „Zakaj si pa danes prišla k meni?“

Vladoša nedolžno: „Zato, ker je nedelja, pa je povsod zaprto.“

Branjevka: „Veš kaj, dekelce, lahko bi ti rekla, da pojdi še danes k trgovcu po svoj špiritus, ali naj bo, odkritosrčnost je tako redka čednost, da se človek ne sme jeziti ...“

Sploh, s to branjevko ima Vladoša vsak dan kaj. Mi vsi smo se že čudili nad potrpežljivostjo te ženske.

Vladoša ni vneta za bonbone. Mnogo rajši ima orehe, lešnike, mandeljne in rožiče.

Nedavno ji je dal neki znanec dva krajcarja. Vladoša se napoti naravnost k branjevki.

„Imam dva krajcarja,“ pravi. „Dajte mi za en krajcar mandeljnov. Veste, za drugi krajcar pa pojdem kupit k trgovcu, bom videla, kje so boljši.“

Ali pa pride z enim krajcarjem: „Dajte mi orehov, prosim.“

In ko jih ji branjevka našteje pet ali šest, pravi, kakor bi se to razumelo samo po sebi: „Še stolčite mi jih, prosim.“

Danes na primer je šla dol in rekla: „Dajte mi, prosim, en oreh naprej na račun. Mama mi je obljubila, da bom dobila jutri krajcar, če bom danes popoldne pridna. Mi bodete pa jutri dali samo štiri.“

Vprašala sem branjevko, če se res nič ne jezi na Vladošo. Pa je rekla, da ne. In sicer zato ne, ker zna lepo peti.

Vladoška pride po sol, se postavi pred prodajno mizo in zapoje, medtem ko jo branjevka poslužuje:

Andulko šafářová, (šafář = gospodar na grajski pristavi)

Husičky nemáš doma, (husy = gosi)

Husy jsou u ječmeně

Andulko vyžeň je (vyžeň = spodi)

Dřiv než bide bílý den. (predno bode beli dan.)

Zdaj moramo biti že prav oprezni, kadar jo kaj poučujemo.

Tukaj na Češkem je navada, da pozdravljajo vsi otroci vsevprek, ženske in moške, z „ruku libám“ (poljubljam roko).

Jaz sem tolmačila naši mali, da to ni lepo, da je to suženjsko, da kdor je ponosen, ne pozdravlja tako.

„Reci ,klanjam se‘ ali pa ,moj poklon‘, to je tudi lepo in spoštljivo,“ sem ji rekla.

Drugi dan srečam znano gospo na ulici.

„Vaša mala je bila včeraj pri naši Miluški.“

„Vem. Prosila me je, če jo sme obiskati.“

„Oh, ali vaša Vladoša je včasih res imenitno dekle,“ se smeje gospa. „Včeraj pride k nam, pozdravi in obstoji v prednji sobi. ,Zakaj pa ne greš dalje?‘ jo vprašam.

,Ali niste nič zapazili, gospa?‘ pravi Vlada.

,Nič nisem zapazila.‘

,Rekla sem vam, klanjam se, to je jako lepo. Ruku lib‘m, to je suženjsko, je rekla mama. Jaz sem tudi ponosna,‘ je izjavila in odšla k Miluški gledat njeno novo kuhinjo.“

Smejali sva se tej otroški modrosti.

TETA

Domači prijatelj 1905, 12 (1. december). 295–298. Rokopis ni ohranjen. Češki prevod (Teta) je izšel v České slovo 3/1909, št. 230, str. 9–10) ter v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 3. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 91–100.

Saj ni bila naša prava teta.

O teti z Gorenjskega piše Zofka Kveder tudi v povesti Moja prijateljica, svojo botro opisuje tudi v nemškem tekstu Mein Firmungstag, Agramer Tagblatt (Frauenzeitung), 10.6.1916, št. 159, str. 1.

Nekako čudno dalnje daljno sorodstvo po nekakih svakinjah – po krvi nismo bili nič v rodu, žalibog. Ali mi, štirje smo bili, smo jo imeli rajše od pravih, pristnih naših tet. Še ko smo bili majhni, smo se seznanili ž z njo. Potem, ko smo odrasli za birmo, je bila teta Tončka botra nama, dekletima dekletoma , stric pa boter bratima bratoma . Vedno so nas učili doma in tudi teta sama nam je zabičevala, da jej ji moramo reči „botrca“ a stricu „botrček.“ Ni se nas prijelo to ime in še zdaj, ko smo že davno veliki, ji pravimo le „teta Tončka.“

Prejšnje čase smo hodili k nji na počitnice. V tistem kraju, kjer smo doma, ni nič sadja, a pri teti Tončki je bilo češpelj, jabolk, hrušk, kolikor si jih je zaželelo srce. Tam je bila Sava

in velika tovarna ob nji. Stric je bil paznik. Šumelo je noč in dan od vode in od tovarne. Veliki stroji so se vrteli neprestano in zrak se je tresel od šuma. Hodili smo otroci na grič nad vasjo,

pobirat želod in divje kostanje. Legli smo v travo, podprli se na komolce in gledali smo doli na tovarno. Tam je stal ogromen dimnik. Pod oblake je segal in kadilo se je črno iz njega. Po

cele ure smo gledali dim, ki se je valil iz dimnika po modrem nebu. Včasih so jadrali visoko na nebu beli letni oblaki, dim se je vzdvigal kvišku, hotel je doseči bele oblake, ali izginil je in se raztepel v visočinah. Kadar je bil veter, se je igral ž z njim in dim je visel, kakor frfotajoč črn plašč nad tovarno. Tam na nasprotni strani zelo daleč so se vzdigale gorenjske gore. Čisto do nas se je bliščal večni sneg na njih. Pripovedovali smo si povesti o divjih kozah, o lovcih, o gorskih duhovih, o vragu, ki ima tam v pečinah sredi snega prekrasen vrt rdečih rož. Pred nami je ležal želod, divji kostanji, korčki,

korčki – ciklame.

pisani kamenčki, ki smo jih prinesli od reke; prsti so se igrali s temi rečmi ali oči so bile uprte na dalnje daljne čudovite gore. – Tam, nekje za ovinkom, je zažvižgal vlak, zaropotal je čez most in se razložil ob nasprotnem griču kakor ozek pas. Včasih sta bila dva stroja, izpuščala sta lahen, megličast dim in nepregledna vrsta vagonov se je vlekla za njimi. Šteli smo jih na glas in bilo jih je po osemdeset in še več. – Potem smo šli domov. Ali nismo šli čez most kakor drugi ljudje. Sezuli smo čevlje, slekli nogavice in šli smo čez jez. V tenkih progah je drla voda čez in padala doli v globoke tolmune med skalami. Na eni strani je bila reka vsa mirna, široko razlita, na drugi se je penilo, kuhalo med skalovjem, bel prah je skakal kvišku in se bliskal v solnčnih sončnih žarkih. Srebrne ribe so švigale pod temnozeleno vodo, v malih svetlo zelenih svetlozelenih jezercih med skalovjem se je igralo na stotine ribic.

Na drugi strani je ležal droben pesek ob reki. Ves vroč je bil od solnca sonca in prijetno je ščegetal bose noge.

– Prijetno trudni, smo prišli domov, omamljeni od solnca sonca in od svežega, krepkega zraka nad reko. Kosilo je stalo na mizi, teta Tončka nam je skuhala, kar smo jeli najrajše, zelen fižol ali kaj tacega takega .

Lepi časi so bili!

Teta Tončka je imela žive, vedno vesele črne oči. Nikoli jo je nisem videla žalostne. Vedno je bila sveža, zdrava in živahna. Kar zasukala se je in vsem se je smejalo, ki so jo videli. Srce njeno je bilo veselo in dobro. Ni imela svojih otrok, ali kdorkoli je prišel k njej, je bilo, kakor da je prišel domov. S polnimi rokami je dajala od vsega, kar je imela, od svoje veselosti, od svoje dobrote, od medenih potic, ki jih je pekla tako imenitne, in tudi od denarja, če je bilo treba. Saj ni bila bogata – o, nikakor ne. Če človek pomisli, koliko dobrega je izkazovala na

vse strani, se kar čudi, kako ji je bilo to vse mogoče v njenih razmerah. Kdosigavedi kolikim otrokom je šla za botro. Če je kdo potreboval kakšen svet, je šel k teti Tončki in bilo je prav,

kar je rekla. Če je bil kdo bolan, so poslali po njo ponjo in postregla mu je. Če je bilo kakšno dekle brez službe, je šlo k njej, vzela jo je k sebi, hranila jo, dokler je bilo treba. Svojih otrok ni imela, ali vzgojila je otroke drugim. Od kakšne sosede, kjer je bilo otrok na pretek, je prišel fantek k njej ali punčka. Prihajalo je dete tako dolgo, da je nekega lepega dne popolnoma ostalo pri njej. Spalo je pri njej, ona ga je hranila, oblačila, skrbela zanj, kakor da je njeno po krvi. Enkrat je imela nekega dečka zelo rada. Kolikrat se je pogovarjala teta Tončka zvečer s stricem, kaj vse bi se dalo narediti iz fanta. „Učiti ga dam,“ je rekla teta. „Če se bo učil, naj študira.“

In žal ji je bilo zelo, da je bil bolj slabe glave. Dala ga je v Ljubljano k nekemu rokodelcu in obiskovala ga je kolikrat, da vidi, kako se mu godi.

Strica je držala prav na kratko, ali on se ni jezil čez to, njen jarem je bil prijeten. V nedeljo mu je dala denar za smodke in za pivo, bilo je v modi takrat izpiti eden ali dva vrčka pred obedom v restavraciji. Enkrat si je kupil viržinko mesto kratkih dveh in izpil je eden vrček čez normal. Na mostu si je osmolil rokav. Teta Tončka je takoj videla njegove podjetne oči „O, ti spaka, zdaj me boš začel jeziti na stara leta! In obleko si umazal ! Kar to-le tole ti vržem na glavo!“ in vzdignila je veliko skledo, ki jo je držala v roki. ― Ali stric se je zasmejal, pomežikal je hudomušno in jo je požgačkal pod brado:

„Tončka, Tončka, saj ne znaš biti huda, kaj se boš šopirila!“

Morala se je smejati, čeprav ji je bilo žal: „Potem si misli, da res vse sme,“ je rekla sosedi. Ali stric ni bil tak človek. Miren je bil in reden po naravi, ni ga mikala gostilna in pijača. Zdi se mi, da jih ni zakonskih, ki bi se tako rada imela se v starih letih, kakor sta se imela teta in stric. V prvem letu njihovega njunega zakona dogodila se je stricu velika nesreča. Neki stroj v tovarni ga je zgrabil, vzdignilo ga je kvišku, zavihtelo ga parkrat okrog ogromnega kolesa. Našli so ga vsega krvavega, v nezavesti. Odtrgalo mu je levo roko. Kadar je bil stric malo bolj trmast, postavila se je teta Tončka pred njega, podprla roke v boke in mu je rekla: „Zakaj me jeziš, človek! Če se zmislim, kako so te prinesli vsega krvavega k meni brez roke! In ti si zdaj tak, nimaš srca!“

Podoben motiv je pisateljica upodobila v tretji izmed črtic objavljenih pod naslovom Drobiž (ZD, 2, 254 – 254).

Ah smešno – stric in brez srca! Tako dober obraz je imel mož in velike modre oči so gledale odkrito in prisrčno kakor oči otroka. Sedel je pri mizi na tistem stolu s srčkom zadaj, pregledoval je pratiko in že se je zmislil : „Slišiš drugi teden bo sosedove Johance god.“

„Saj sem že kupila zadnjič v trgu tak črn predpasnik za njo zanjo , saj veš,“ je rekla teta Tončka in šla je v drugo sobo, da pogleda, če je predpasnik res dobro zavit in se ni pomečkal. Ali pa je rekel stric, gledaje v pratiko: „Kdaj pojdeš spet v Ljubljano? Že dolgo nisi šla. Boš spekla kakšno potico za otroke, kaj?“ Otroci smo bili mi štirje, ki smo hodili v Ljubljani v šole. „Seveda bom,“ je rekla teta, „nekaj jabolk je še, te jim tudi vzamem seboj.“

„Orehovo speci,“ je svetoval stric, „otroci jo imajo rajše kakor rožičevo.

Včasih ob nedeljah smo prišli teto obiskat tudi med šolskim letom. Prišla nas je počakat, če smo ji pisali, da pridemo. Spekla nam je kaj dobrega, smejali smo se in zvečer nas je zopet spremila na kolodvor. V roko nam je stisnila še denar za vožnjo tja in nazaj.

Toplo toplo mi je v duši, kadar se spomnim, kako dobra je bila teta Tončka. Jaz res ne vem, kako je to naredila: ni bila premožna, a vedno je imela odprte roke za vse. Skopa ni bila kar ne in vendar je živela udobno, ona sama in vsi okoli nje. Živahna je bila in rada v veseli druščini. Če je bila kakšna veselica v okolici, je šla tudi ona pogledat. In potovala je posebno rada. V Celju je bila, v Gradcu, v Celovcu, celo v Zagrebuna izložbi in tudi na tržaški izložbi svoj čas. Na Dunaju je bila enkrat cele tri tedne pri znancih in vse muzeje si je ogledala.

„Veš, jaz rada vidim svet,“ mi je pripovedovala, „in če si na Dunaju, je sramota, če ne vidiš vsega, kar se da videti.“

Oblačila se je vedno priprosto preprosto „po gorenjsko.“ Po leti je nosila bele rokavce in pisano ruto s franžami

franža – okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka.

čez prsa. Podalo se ji je to zelo. Visoko raščena je bila, gibka in v resnici, čeprav že starejša, potisnila je marsiktero marsikatero mlado dekle v senco. Znance je imela v vseh krogih. Učitelji in uradniki so jo obiskovali, gospe v klobukih in zgrbljene ženice v starih, izpranih rutah. Z vsemi je znala govoriti, smejati se z njimi, razveseliti jih, dati jim pravi svet v skrbeh.

Ni znala niti pisati niti čitati. „Kaj hočeš, moj čas ni bilo šol,“ je rekla in žal ji je bilo vselej, da ne zna. Ali imela je sijajen razum in oni pravi takt srca, ki se ne da naučiti, ki je le prirojen. Nikoli jo je nisem slišala opravljati koga ali žaliti kakšno osebo. Nič grdega nisem opazila pri njej nikdar in verjemite, to je veliko – otroci so strogi sodniki. Vedno je bila čista, oprana in nalikana, kakor da jo je vzel človek iz škatljice. V najpriprostejši stari, koteninasti obleki je izgledala lepo in ugodno za oko. Nikdar ni bila pomečkana ali umazana. In njeno malo gospodinjstvo se je svatilo od čistosti. Posodje se je moralo vselej še oplahniti v čisti topli vodi in pod v kuhinji je bil vedno čist, bolj kakor pri nekaterih miza. Bila je ženska na svojem mestu. Če bi vsaka storila v svojih razmerah toliko, kakor je ona v svojih, ne, potem se nam res ni bati, da propademo.

Zdaj je teta Tončka stara vdova z belimi lasmi. Dobra je, kakor je bila dobra celo svoje življenje. Gotovo se jo je spominja vsak z veseljem in s toplim srcem, kakor se jo je spominjam jaz.

Vsak je vesel, da so še taki ljudje na svetu. Prisrčni, dobrodušni, veseli, ki store vse, kar delajo z odkritosrčnim nasmehom v živahnih očeh, ki nikogar ne mučijo s pridigami in dobrimi nauki, ki svetujejo, samo če jih človek za to prosi, in vselej brez godrnjanja in nepotrebnih očitanj. Življenje takih ljudij ljudi je samo na sebi najlepši nauk, več vredno v svoji lepi priprostosti preprostosti od najkrasnejših besed.

ŠOLA

Slovenski narod 1906, št. 151 (5.7.), str. 1–2, št. 152 (6. julij), str. 1–2. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID , 564–73. V hrvaščini je bilo delo objavljeno v reviji Sijelo (1905–06, str. 173), v nemščini (Das Schulhaus) pa v Agramer Tagblattu 24. 12. 1906, št. 294, v češčini (Škola) v Zlatá Praha 26/1909, št. 19, str. 219, št. 20, str. 229–231.

Visoko na hribu, blizu cerkve in župnišča, stoji šola. Čisto osamljena je, vasi so raztepene okrog po dolini in po sosednih sosednjih hribih. Lepo se živi poletu poleti tukaj gori. Daleč se gubi pogled v daljavi čez pisana polja, zelene travnike, čez bele vasi in črne gozdove po bližnjih in daljnih hribih naokrog. Bujno in razkošno se razprostira priroda pred teboj, krepka in sočna, prepolna divje sile, čarobna v svojih sitih barvah. Beli oblaki se podijo po temnomodrem nebu, sveži veter pihlja, ves poln sladkih dišav kakor napoj majniških rož. Ali pozimi je vse belo. Vsi hribje, vse doline – ostra burja žvižga čez hribe. Čez sto otrok sopiha zjutraj in popoldne v breg; vsi zmrzli so, premrti, debelo zaviti v rute. Slabotno in siromašno izgledajo in žal jih je človeku, ko jih gleda. Ali ko se vračajo, so veseli, ves hrib odzvanja od objestnega otroškega krika. Potem utihne hrib, vse je spet pusto in prazno, živa duša ne stopa po strmi, vijugasti poti navzgor mimo visokih zametov, ki jih je nanosila burja.

V šoli živi nadučitelj s svojo ženo in hčerko; nad njim v podstrešni sobi stanuje učiteljica. Kakih petdeset let je star, molčeč in grčav. Popoldne, ko otroci odidejo, odhaja v svojo sobo in spi do šestih. Točno ob šestih pride v kuhinjo, kjer že stoji večerja na mizi. Molče sedi med tremi ženskami, samogibno nalaga vase jed in komaj je krožnik prazen, vstane, vzame suknjo in kapo in se spusti v dolino, kjer se v vaški krčmi zbira domača gospoda. O, priroda je v tem kraju zdrava in čarobna, ali ljudje nekako vsi zastanejo, ko pridejo sem, zalenijo se in otrpnejo. Morda so prinesli premajhen zaklad duševnega fonda, energije in volje od zunaj iz sveta – kdo ve?! Čez deset, petnajst let je vsak izcrpljen. Pa naj je prišel kakor mlad šumar, učitelj, duhovnik, poštar, še tako poln lepih idealov in ognjevitega srca – čez deset, petnajst let je vsega konec, pogasnilo, izginilo je, niti sam ne ve, kako in kam. Vsak večer se zbirajo v vaški krčmi, tarokirajo, pušijo, pijejo. Čudno, nikjer ne postane iz izobraženih ljudi toliko pijancev kakor v teh brdih. Kakor se stoječa voda, ki nima niti pritoka niti odtoka, spridi in gnije – tako je tudi s temi dušami tu. Daleč za njimi leži svet, redkokdaj doseže kak val njegovega močnega, velikega življenja sem do te samote.

Ko je prišel nadučitelj semkaj, je bil mlad in sveža žena njegova je bila lepa in nežna. Imenovala se je Magda.V prvih letih sta bila jako srečna. Ali kakor je to vedno in povsod, tako je tudi njega mirno in enolično življenje, kjer je dan dnevu do dolgočasja podoben, končno utrudilo in ogorčilo. Vse sta si povedala, poznala sta drug drugega do zadnje misli. In ker ni prišlo od nikoder nič velikega in novega, da jima osveži dušo in pomladi srce, postala sta drug drugemu pusta. Žena bi bila pač še dlje zdržala, ker je bila nežna in popolnoma vdana v to, kar ji je namenila usoda. Ali on ni bil nežne, sentimentalne narave in ko ni bil zadovoljen v svojem srcu, je postal mrk in osoren. Grizlo ga je nekaj v duši in sam ni vedel, kaj. Nekega večera je odšel v dolino in se vrnil pozno ponoči pijan, ves rdeč in surov od vina. In ker se je zjokala pod njegovimi poljubi, ki so smrdeli po pijači, jo je celo udaril. Takrat se je prelomilo nekaj med njima. In od tistikrat je bilo vedno tako – le Magda se je po letih odučila jokanju – kakor njen mož besedam. Molčala sta oba. Tiho je postalo v šoli, ko so odšli otroci od pouka, ker je bila tudi Dora, učiteljeva edinica, molčljiva in mirna. Učiteljice, ki je stanovala in živela ž z njimi, ni bilo skoraj opaziti, tako je bila tiha, bleda in kakor povenela. Vedno se je oblačila v sive obleke in njene kretnje so bile trudne.

Ženske so sedele v veliki sobi. Slabo je brlela luč na mizi, prikrita z zelenim senčnikom. Skozi nezagrnjena okna se je videlo ven v svetlo mesečno noč. V blikajoči se belini so se razprostirali doline in hribje, zrak je bil čist in bister. Burja se je zaganjala v okna in ječala okrog oglov.

Magda se je pripognila nad ročno delo, hči je čitala. Mnogokrat že je prečitala to knjigo kakor vse druge iz očetove skromne knjižnice. Ni je zanimalo berilo, ali zdelo se ji je, da bo mirnejša, če bo čitala. Že kakšnih pet, šest let je tako nemirna. Neprestano drhti nekaj v srcu in ne da pokoja. – Oh, kako lepi so se ji zdeli hribje, ko je bila še majhna! Vedno je slonela na oknu in gledala čez doline in bregove vse tja do belih planin, ki so se daleč tam v daljavi svetile v soncu. Mislila je, da ni nikjer tako lepo kakor tukaj, v njenem kraju. Ali zdaj ji je postal kraj ravnodušen in pust.

Pustila je knjigo na mizi in stopila k oknu. Daleč se je raztezal kraj pred njo. Sto hribov je gledalo v okna. Sovražno jo je motrila okolica. Kakor da so ti hribje naokrog pazniki, ki jo stražijo, da ne bi odšla proč, v svet, v življenje.

„Včasih se mi zdi, da sem v ječi,“ vzklikne glasno. „ Tri in dvajset Triindvajset let mi je že in dan na dan sem tu, večno v isti sobi, večno na enem mestu.“

„Da, čudna ječa je včasih ta naša usoda,“ pripomni gospodična Maša, učiteljica. „Vse obgrajeno je naše življenje, ozko obzidano kakor temna, osorna jetnišnica. Tudi jaz sem že osemnajst let tukaj. Z dvajsetimi leti sem prišla sem in nisem mislila, da bom ostala za vedno. Iz početka sem hotela vedno proč, ali končno – vseeno je, kje živimo. Zdaj mi je vseeno. Vse, in če bi morala jutri umreti ali pa če še sto let živim, vseeno mi je, popolnoma vseeno!“

„Daleč proč bi hotela!“ nadaljuje Dora. „Ko sem naredila lani maturo kakor privatistinja

privatistinja – zasebna učenka.

na preparandiju,

preparandij – učiteljišče.

sem mislila, bog ve kaj je to. Mislila sem, da je to potnica v svet – a oni so me dali sem na novo razpisano mesto in gotovo so mislili, kdo ve kaj dobrega mi narede s tem.“

„Vesela bodi,“ se oglasi mati. „Kakšna sreča je vendar zate, da se je vse tako dobro izteklo, da si naredila maturo, čeprav nisi bila na nobenem zavodu.“

„Tam sem, kjer sem bila prej,“ ugovarja Dora. „Morda bom še štirideset let živela in vedno v tem kraju.“

„Nikamor ne moreš uteči svojemu življenju,“ pripomni mati. „Vseeno je, kje si, kamor koli greš: svojo usodo nosi vsak s seboj v svojem srcu.“

Obmolknile so vse tri. Dora je dalje čitala, učiteljica je popravljala naloge v šolskih zvezkih, a Magda je opazovala svojo hčer. Čudna tesnoba ji je stiskala prsi. Zdelo se ji je, kakor bi ji neprestano tekla kri iz srca in se gubila brez sledu v prahu in pesku. Oh, koliko let je že zevala ta rana, in vendar je imela njena duša vedno dovolj moči, da trpi. Ni ji bilo do lastnega življenja. Malo sonca, malo sreče je posijalo tudi v njeno preteklost. Ali hči ni imela niti tega. Dora je bila tako lepa, nadarjena in blaga! Zakaj cvete takšen cvet v samoti, da ga ne ugleda prijazno oko, ki bi se veselilo njegove krasote?! Ko bi mogla iti Dora v kako večje mesto, bi bilo morda vendar bolje zanjo. Množica ljudi, bučno življenje – laglje lažje se pozablja v takem miljeju. Ali tukaj, v ti hribovski samoti, ni mogoče pozabiti ničesar. Človek se niti ne ogleda, ker je bilo vse daleč naokrog pred sto leti prav tako in ostalo bo tako tudi za daljnja daljna stoletja. Tukaj gleda človek samo vase, v svoje lastno srce, in goji srečo in goji žalost, da potrajajajo za mnoga mnoga leta ... Kar donese zunaj v svetu en sam dan smeha in joka – tukaj rode desetletja. Bogato vrvi življenje v svetu, prinaša srečo in nesrečo v razkošnem obilju, ali tukaj trpi duša na enem samem dogodku vse življenje. Malo ljudi se vidi tu in pozna in, če nam oni ne morejo ali nečejo nočejo dati sreče – zaigrana je za vedno. Kakor pesek se gube leta in prej ko človek zapazi, je prešel pravi čas za vedno.

Pred šestimi leti je Magda prvič zapazila, kaj se godi s hčerjo. V sosedstvu, tri ure od tod proti dolini, je tudi učiteljska družina. Imeli so sina Sašo. Lep, črnikast mladenič je bil, ki je prihajal poleti vsaj po enkrat na teden k njim na obisk. Peti je znal vesele, nagajive pesmice. Dora je igrala kitaro. Kadar koli je prišel, je bila Dora živahna in vesela. Bila je brez prijateljice, pa je bilo pojmljivo, da je pozdravljala Sašo z dvojno radostjo, kadar se je pojavil v njeni osamelosti.

„Otroci,“ je mislila Magda, kadar ju je opazovala, kako se naganjata po vrtu, kako sedita v malih linah cerkvenega stolpa in gledata po hribih.

Takrat je bilo Dori sedemnajst let, ko je Saša poleti po nekoliko mesecih zopet prišel k njim.

„Poslušajte, maturo sem napravil in na univerzo pojdem,“ je klical že v veži, da je vse poslopje odmevalo od njegovega mladega, krepkega glasu. „Visokošolec bom,“ je ponavljal, ko mu je hitela Dora z materjo po stopnicah naproti.

Tedaj je Dora obstala, objela mater in se razjokala. „Oh, moj bog, vedno sem se bala, da bo moral postati duhovnik,“ je rekla vsa v radostnih, srečnih solzah.

„Nič ne bo iz tega,“ se je smejal Saša. „Moj stari mi je vedno prigovarjal, da se godi župnikom najlepše na svetu, še advokatom ne tako. In naša mati so mi vedno govorili: ,Preskrbljen boš, Saša, duševno in telesno.‘ Ali, gospa učiteljeva, recite mi po pravici, kaj sem jaz res ustvarjen za duhovnika?! Če ima človek z devetnajstimi leti take brke kakor jaz?!“

Potem je hitel po stopnicah gor v sobo, se vrgel na zofo in jadikoval: „Za božjo voljo, dajte mi kaj jesti, umrl bom od lakote!“

Tekli sta v shrambo.

Dva dni je ostal takrat pri njih, mnogo pripovedoval, slikal krasne načrte. Dori so se svetile oči kakor dve sončni luči, njen glas je bil sladak, nek poln, opojen zvok je drhtel v njem.

Začudeno je gledala Magda svojega otroka. Kar čez noč se je razcvetlo dekle v svežo lepoto. Materi se je zdelo, da diši po mladosti in sreči, kjer koli je hodila Dora.

Ko je Saša odšel, je prišla Dora k materi, ki je stala na vrtu in gledala v dolino. Naslonila je obraz na njeno ramo in rekla začudeno:

„Mama, Saša me ni poljubil, ko je odhajal. Kaj ni to čudno, da me ni poljubil?“

„Zakaj bi te poljubljal, neumnica?“ vpraša mati presenečena.

„Zdaj gre vendar na visoke šole. Ne bo duhovnik, saj si slišala. Ko bo končal študije, se bova vzela.“

„Kaj ti je to rekel ?“

„Ni rekel, ali jaz vem. Kako naj bo drugače, prosim te! Ko bo izštudiral, se bo oženil.“

„Ali on lahko vzame drugo. Ne mora ravno tebe.“

„On, Saša?! Nobene druge!“ je izjavljala Dora v smehu.

Mati se prestraši.

„Dekleta ne mislijo na možitev, dokler so tako mlada kakor ti.“

Moj Bog, še nesrečna zna biti zaradi tega, ji je šinilo v glavo. Nekaj si je zmislila in, če ne bo tako, kakor želi, se ji zna pokvariti celo življenje. In mater je zabolelo v srcu od strahu.

„Ne misli na take stvari, Dora!“ je rekla nežno in poljubila hčer na oči. „Pozabi to!“ je pristavila.

„Oh, mama, nikar tako ne govori! Nikoli ga ne bom pozabila. Zakaj tudi?! Ljubim ga, da, ljubim ga iz vsega srca in, ko bo končal visoke šole, se bova vzela,“ je odgovorila Dora in zbežala pod streho, da bi videla od tam Sašo, kako se spušča v dolino.

Bilo je prvič in zadnjič, da sta govorili o tem.

In od takrat je Dora čakala. Vedno je čakala na Sašo, da pride in ji pove, kar ji mora povedati. Vsak božič, vsako veliko noč in v velikih počitnicah je prihajal vsak teden po enkrat kakor nekdaj, ko je bil še deček. Prinašal je knjige in brošure in poučeval Doro v vsem, kar je vedel sam. Le enega, na kar je čakala najbolj, ni rekel nikdar. Dora je postala tako čudna. Kakor da bi prižgal kdo svetilko, tako je bilo, kadar je prihajal – in kakor da ugasne sveča, ko je odhajal. Kakor roža iz Jerihe. Čisto suha je, ali če jo postaviš v vodo, razcvete se ti v dveh urah.

Kar koli je delala, vse je delala zavoljo njega. Če se je učila, se je učila, da bo njemu v veselje pametna in duhovita; če si je kaj šivala, se je trudila, da bi bila kar najlepša in mamljivejša – zanj! Včasih je bila nestrpna, ko si je zjutraj česala lase, in brezobzirno jih je trgala – ali takoj se je spomnila: moram imeti lepe lase, lepe, bujne, valovite lase, da mu bo prijetno, kadar me bo gladil po njih.

In čakala je. O božiču ji ni rekel nič, ali rekel ji bo o veliki noči, ko bo prišel. Takrat bo pomlad in najlepši čas za ljubezen. Pa on je prišel in odšel in ni rekel nič ... Poleti ji bo povedal, kar ji mora povedati, takrat je ves vrt poln rož in vsi gozdovi šume in dišijo, po dolinah zori žito in kosci pojo po logih. „Ljubim te,“ bo rekel, „ljubim te, Dora.“ In poljubil jo bo. Ali ko je prišla jesen, je odšel in je ni poljubil.

„Oh, moj Bog, Saša, težko čakam na tvojo ljubezen!“ bi bila rada zaklicala. „Pripoveduj mi, pripoveduj mi mnogo o ljubezni in sreči!“

Ničesar mu ni rekla, razume se, ali lepo bi bilo, če bi mu mogla reči: „Saša, jaz te ljubim! Tvoje oči ljubim, tvoja usta, tvoje lase, tvoj glas! Tvoje srce ljubim, tvojo dušo!“

Zakaj se ni smelo reči to?! Zakaj se ni moglo reči?!

In leta so odhajala.

Mati je videla, da hči trpi, ali ni je smela potolažiti. Človek se ne sme dotikati svežih ran, še bolj bole. Delala se je, kakor da nič ne ve, kakor da je že davno pozabila, kar ji je rekla Dora takrat, ko ji je bilo sedemnajst let. Včasih, kadar je prišel Saša, se ji je zdelo, da mora stopiti k njemu in mu reči: „Dragi Saša, bodi usmiljen, dragi, edini Saša, usmili se! Glej, koliko trpi, bodi usmiljen!“

Kolikokrat bi bila rada padla na kolena predenj: „Dragi Saša, bodi dober, ljubi jo! Kaj ne vidiš, kako ljubi ona tebe?!“

Oh, ali vse je bilo zastonj, ker se ono, za kar ga je hotela prositi, ne more izprositi z nobenimi prošnjami, ne more se izprositi niti na kolenih! Samo od sebe mora priti, samo od sebe se mora dati, ne iz usmiljenja, pač pa iz sreče, da se sme dati.

Saša ni videl ničesar. Leta so prehajala in Saša ni ničesar videl. Pred poldrugim letom je bil promoviran za doktorja, ves srečen je prišel k njim, da jim pove, kako je zdaj svoboden, neodvisen, samostojen človek. Dober in ljubezniv je bil z Doro kakor še nikoli, ali poljubil je ni.

„Rajši te imam kakor sestro,“ je rekel nekoč.

Kakor sestro – jo je ugriznilo v srce kot strupena kača.

Pol leta pozneje je maturirala na učiteljski pripravnici kot privatistinja. Prav za prav Pravzaprav ni šla zaradi izpita v mesto – šla je, da vidi Sašo.

Pisal ji je, da bo on njen vodnik. In res jima je z materjo razkazoval vse znamenitosti in ju zabavno kratkočasil. „Ti si moja mladost, Dora,“ je rekel, ali v teh besedah ni zvenel oni pravi zvok. Samo malo upanja so dale, malo moči za dalnje daljno čakanje.

Oh, težko je bilo to zadnje leto.

Nastopil je suplenturo na neki gimnaziji. Kakor prej nekdaj je prihajal tudi zdaj o praznikih in počitnicah domov. Tudi Doro je obiskoval, prinašal pesmi, note, pripovedoval ji je o svojem življenju, o svojih kolegih in dijakih.

Dora je vedno mislila: „Zdaj, sledeča beseda bo .. . zdaj, ta trenutek se zgodi... Saj mora reči. Mora, mora!“

In potem, ko ji pove, da jo ljubi, mu bo položila glavo na prsi in zajokala bo: „Dragi Saša, zakaj si bil tako neusmiljen?! Tako težko sem čakala na tvojo ljubezen vsa ta dolga leta! Kako dolgo sem čakala, da mi poveš, da me ljubiš! Reci, Saša, reci neštevilnokrat: Ljubim te, Dora! Reci neštetokrat, da me ljubiš, ker moje srce je lačno, moja duša je žejna teh besed. Reci: Ljubim te, Dora! Reci stokrat, tisočkrat!“

Take misli so ji rojile po glavi, ko je on sedel pred njo, se smejal in ji kaj pripovedoval.

In spet je odšel in ni rekel ničesar.

Zdaj o božiču ga ni bilo. Da je zadržan, je pisal na dopisnici. Dora je hodila po šoli in, če je bila le trenutek sama, je jokala. Težko, neizrečno težko je zadrževala solze.

Pred tednom je pisal Dori, da se je zaročil.

„Tebi, Dora, svoji mladosti, pišem prvi o svoji sreči,“ je pisal lepo in neusmiljeno. Pokazala je pismo tudi materi. Ta se je zdrznila, kakor da bi hotela priviti hčer na srce, ali Dorin pogled jo je zaklinjal: „Molči, mati! Nikar se ne dotikaj ubogega, bolečega srca!“ In mati je molčala. Samo da je zdaj prej odhajala v svojo spalnico in zvala gospodično Mašo s seboj, da bi bila Dora sama, da se lahko poda svojim mislim in da se razjoče. Zakaj Dora ni mogla jokati pred nikomer, tudi pred svojo materjo ne.

Ura je odbila devet.

Dora je že tretjič prečitala eno in isto stran. Mati je to opazila. Kako so njene oči polne solz, je pomislila in pogledala v stran. Tudi njej je šlo na jok; mnogo solz je prelila skrivaj v svoji postelji. Ni hotela, da padejo tudi njene solze na hčerino dušo.

„Ali ne pojdemo spat, gospodična Maša?“ je vprašala učiteljico. Zdaj je bila še mnogo obzirnejša in ljubeznivejša s tem bledim bitjem. Taka bo kdaj moja hči, je pomislila in zakričala bi od žalosti.

„Pojdem, da,“ je rekla gospodična Maša in zložila zvezke. „Ti boš še brala, Dora, ne?“

Dora ji ni nikdar ničesar omenila o svojih skrbeh, ali Maša je vedela vse. Če se tako dolgo živi pod isto streho, vidi človek človeku v srce tudi brez besed. Še dolgo bo jokala, mlada je še, si je mislila Maša, ali se ni kar nič razburjala – otprnila je že preveč proti vsemu, kar prinaša življenje hudega.

„Lahko noč, Dora!“

„Lahko noč, mama! Lahko noč, Maša!“

Komaj so se vrata za njima zaprla in Dori so se usule solze. Glasno so kapale na knjigo.

Vstala je in sedla na pod pred peč. Rdeče je žarela žerjavica skozi špranje okrog vratc in obsevala Doro s krvavim žarom. Zagrebla je obraz v dlani in jokala.

„Zastonj, Saša, zastonj sem čakala! Nisi videl rože, ki je cvetela samo zate. Oh, jaz nesrečnica! In tudi sanje si mi vzel, Saša! Niti misliti ne smem več nate, tudi to pravico si mi vzel, Saša! Kako naj živim?!“

Do polnoči je tako jokala na podu. Luč v svetilki je polagoma pojemala in skozi okna je stopila hladna, svetla, srebrna zimska noč. Burja je tulila, veličastno so stali naokrog beli ledeni hribje.

In ko je odbila polnoč, ugasnila je zadnja luč v dolini.

Dora je vstala in odšla gori v spalnico, kajti oče se je imel vrniti zdaj vsak hip iz krčme.

DVA PORTRETA

Ljubljanski zvon, 1906, 236–245. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5,74–85. V češčini (Dva portraity) objavljeno v Mladé proudy 9/1910, št. 9, str. 5 in v České slovo 1/1907, št. 249, str. 10–11 in v isti reviji leto kasneje v št. 4, na str. 9. Drugi portret (Ana) je izšel v češkem prevodu (Anna) tudi samostojno v reviji Vydrovy Besedy 6/1906, št. 7, str. 138–141.

POTOVALCI

Ljubljanski zvon 1906, 592–594. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5, 117–120, G. Kocijan in S. Šimenc: V nove zarje. Ljubljana: DZS, 21998, str. 91-95; M. Blažić et al.: Svet iz besed 9. Ljubljana: Rokus Klett, 2007, 66–68.V češkem prevodu (Cestijící) izšlo v České slovo 2/1908, št. 27, 9–11.

V Hamburgu je danes deževno, megleno. Čemerno stoje bahate palače ob umazanem jezeru, ki se je zalilo v osrčje mesta. Kakor božje oko tako modro in krasno je to jezero ob lepih dnevih in bogate palače naokrog kakor blesteči biseri, nanizani okrog belega vratu bujne lepotice. Umazana megla se obeša danes okrog marmornih fasad, okrog muzejskih kupol in razkošnih streh ponosnih cerkva. Sto ulic in kanalov vodi v umazano staro mesto, ki se stiska med aristokratskim jezerom s prebogatimi palačami naokrog in med prostorno luko, polno dima, šuma in krika. Črni čolni se zibljejo po umazani vodi kanalov, med starinskimi, visokimi in ozkimi hišami. Slikovite, rtaste strehe se vzdigajo visoko v žolto meglo. Iz umazanih oken zija razcapana velikomestna beda. Po črnih ulicah se stiskajo prodajalne druga ob drugi, ozke in natlačene, polne svetovne šare. Tesne beznice se tlačijo vmes, ob politih mizah sedi ubožen svet in se krepča molče s pijačo in jedjo. In nad parterjem se vzdigajo nadstropja, polna komptoarjev,

komptoar – trgovska pisarna.

pisaren pisarn , magazinov in delavnic. Ljudje hite, ne veš kam, ne veš zakaj. Kakor ogromno mravljišče je ta ogromni kup bizarnih, črnih, umazanih hiš.

V ogromni luki se ziblje stotine velikih ladij, vmes hite parniki semintja, ljudje se gnetejo na njih, na drugih se kopičijo ogromne vreče in zaboji. Neprestano tulijo sirene, parne piščali žvižgajo, verige rožljajo. Mastna, rjava voda, polna nesnage, kipi in vre, neprestano razburkavana od čolnov in parnikov. Ogromni magazini se vlečejo od kraja do kraja, kamor pogledaš. Umazano blato se cedi povsod. Mrtvo zijajo nepregledne vrste slepih oken nate kakor oči site zverine. Nažrli so se blaga vseh delov zemlje, od tal do vrha so polni in natrpani.

Tisoč dimnikov bruha iz sebe črn dim. Zrak je gost in težak. Mostovi, ladje, ljudje, vse je črno, umazano; vlažna nesnaga se cedi po kandelabrih in ograjah. Blazen nemir je povsod okrog. Mostovi se vzdigajo in zopet spuščajo, tam se naklada, tu razklada; rjavi pomorščaki preklinjajo, parna sopara puhti od povsd, stroji rožljajo.

Okrog voglov se potikajo sumnjivi ljudje, tatovi, goljufi, vlačuge. Vse preži na plen, lačno in nenasitno.

V veliki izseljeniški koloniji pred mestom vrvi tisoč ljudi. Zjutranji vlaki so jih pripeljali iz vseh krajev Evrope kakor črede ovac. Umazani in raztrgani se mečkajo židje, Poljaki, Rusi – vse narodnosti – v ogromni sprejemni dvorani. Otroci jočejo trudni in zaspani. Umazana prtljaga se valja po tleh; kovčegi, blazine, cule. Ženske molijo, jokajo, jadikujejo, moški kolnejo. Uradniki delijo moške od ženskih, potiskajo te na desno, druge na levo stran h kopalnicam. V predsobi jih slečejo do golega in spuščajo potem v kopel. Neprestano teče topla voda iz prh in nesnaga vseh krajev Evrope se odteka v kanale. Slaba, suha telesa vidiš, izžeta od bede, pohabljena že od rojstva, le malo lepih, močnih ljudi.

V drugem poslopju pospravljajo, perejo podlage, preslačijo ozke slamnice za novodošle. Tisoči in tisoči so se že izpočili spočili na teh ležiščih, stokrat desinficiranih, očiščenih od zarodkov bolezni in mrčesa.

Kakor klade popadajo novodošleci na ležišča, da si odpočijejo od mučne vožnje v zaduhlih, natlačenih vagonih. Dva, tri dni so tu, včasi osem dni, potem dalje k dvoranam potovalcev!

Po dva in dva spuščajo v zdravniško sobo in odtod dalje na manjši parnik, ki jih vozi po petsto in več k ogromnemu oceanskemu parniku, pripravljenemu za odhod.

Stotine in stotine ljudi prihaja. Nepregledna človeška čreda. In ko stoji noga zadnji hip na evropskih tleh, prevzame uboga srca temen in grozeč strah. Kam gredo? Po kaj? Po srečo ali po smrt? Učakajo uspeha ali še večje bede, nego jih je izgnala od doma?!

In zajokajo ženske, ki so pobrale svoje otroke in gredo zdaj črez čez morje iskat nezvestih mož, ki so jih zapustili doma v pomanjkanju. Zajokajo dekleta, ki gredo k svojim ženinom v tuji daljni svet. In kdorkoli gre prostovoljno ali izgnan od bede ali krivde, vsakemu zatrepeta srce.

Vsak se zboji in zatoži se mu prvikrat po domači zemlji, bridko, grenko se mu zatoži. Tam iz Rusije so, iz Galicije, z Ogrskega, s Krasa in iz Alp, od juga in severa. Kakor da so zbežali od zidanja babilonskega stolpa, tako govore vse jezike in narečja, in med tisoči so sami, da se jim stiska srce od neizrekljive zapuščenosti in žalosti. Kdo ve, če se izpolnijo upi, kdo ve?! Kaj niso že zaznamovani? S strašnim znakom na čelu tisti izmed njih, ki poginejo po amerikanskih rudnikih in tovarnah, tisti, ki popadajo od gladu ali bolezni po strašnih, neusmiljenih ulicah amerikanskih mest, tisti, ki se izgube v tuji zemlji, da ne bo nikdar več glasu o njih? In gledajo si v obraz: ali bom jaz, ali boš ti – oba morda?

Oh, oči so težke od solz in kakor obsojenci stopajo na ladjo.

Iz krajev so prišli, kjer je zrak žlahten in lahek kakor peresce rožnega cvetja, a zdaj ga duši smrad teh ljudi, ki so se zgnetli v gosto gnečo kakor plahe ovce! Mirna in veličastna se razteza priroda doma v nedogled, tiha in molčeča, a tukaj brez prestanka peklensko ropotanje, žvižg in pisk, grmenje, pokanje, blazen šum, Medli so, trudni, topo vdani v usodo. Ne moreš se hraniti. Zašel si v žrelo ogromne, nenasitne zveri, ne veš in ne slutiš, kaj se godi s teboj. Ne moreš ne nazaj niti na desno ali na levo, samo naprej v žolto meglo. Zapuščen si, in vendar te pričujočnost tisoč drugih moti in muči. Nekam se skriti, nasloniti glavo kam in jokati sladko. Ali pred vsemi temi tujimi očmi jokaš in tvoj jok je grenek kot pelin.

In zdi se ti, kakor da gre od tvojega srca sto niti nazaj v kraj, ki ti je drag, tam v ruski stepi, pod Tatro, kdo ve kje. Sto niti gre od tvojega srca k domači vasi, k domači dolini, k domačemu hribu. Ladja se maje, napne se vezi, ki te vežejo z domom in z ljubimi, ki si jih pustil daleč proč odtod. Ladja se maje in niti se trgajo, da krvavi srce iz tisoč ran.

Ladja se maje in tisoč src krvavi in trepeta. Sam si, odtrgan od vsega, kar je bilo, sam si in strah te je novega sveta in novega življenja.

Ladja se maje, piščali zarjovejo in jeka gre po vsej umazani hamburški luki, v globino zemlje gre, v daljne zapuščene vasi, tisoč milj odtod.

Z Bogom Zbogom ! Ladja se maje! Z Bogom Zbogom , oče in mati! Z Bogom Zbogom sestra, z Bogom zbogom , brat! Žena, otroci, ali se vidimo še kdaj ?! Ljubica, kdaj se bodo srečale zopet oči z očmi?!

Oh, ladja se maje in iz tisoč src je brizgnila bridka, rdeča srčna kri.

Z Bogom Zbogom , Evropa!

ČRNA NOČ

Ljubljanski zvon 1906, 592–594. Rokopis ni ohranjen. V hvaškem prevodu (Crna noć) je izšlo v Savremeniku 1906, str. 48–53 in v knjigi Zofka Kveder: Jednaest novela. Zagreb: Društvo hrvatskih književnika, 1913, str. 5–13.V češkem prevodu (Černá noc) objavljeno v knjigi Žofka Kvedrová–Jelovšková: Vesnické povídky. Praga: J. Otto, 1907, str. 175–187 in v Československa republika, 1926, št. 325.

Cela hiša se trese od viharja, okna žvenkečejo, vrata rožljajo. Zunaj je črna tema. Že so se zvrstili dolgi zimski večeri pred božičem. Dolgi večeri, polni molka in samote. On, Zemljakovič, jih ne ljubi. Spanec ne pride pred polnočjo, a zdaj je osem ura. Osem še le šele ! ... Ravno sliši, kako gre dekla po stopnicah gori v prvo nadstropje spat. Mlada je še, pa lahko spi vso dolgo zimsko noč. Tudi žena je že odšla gori.

Ob šestih je večerja. Dekla mu jo prinese iz kuhinje; pozneje pride zopet po krožnik. Sam večerja in obeduje vedno, že dolgo let, odkar so odšli sinovi ... Žena je v kuhinji. Potem, po večerji, priteče morda še kak otrok iz vasi kupit kruha, petroleja ali žganja. Zemljakovič prižge svečo in gre v prodajalnico. Nekdaj, pred mnogo leti, so bile police prepolne fine robe,

v škatljah so bile zložene fine, svilnate rute; prodajalnica je bila polna, nakinčana, vsa se je bliskala od robe in čistote. Zdaj je prazna, stara in zaprašena, po policah leži cikorija,

cikorija – kavni nadomestek iz korenin cikorije.

milo in kolomaz;

kolomaz – mazivo za os pri kolesu.

prosta je postala in siromašna kakor gospodar sam.

Počasi se zopet vrne Zemljakovič v gostilniško sobo. Velika je, miza pri mizi. A prazna je, nobenega ni. Prej je bilo vse polno in živo, ravno ob takih večerih. Prišli so kmetje, razgovorili so se in razsmejali. Iz sosednjih vasi prišli so učitelj, gozdar in še kdo od inteligence, pa so seli v ekstra sobi k okrogli mizi in so igrali tarok. Zemljakovič je bil izvrsten tarokist in imeniten družabnik. Vse ga je imelo rado.

No, temu je že davno. Zdaj je vas skoro prazna. Osiromašila je. Možki Moški so se razšli po svetu za delom, v Ameriko, v bosenske gozdove, kdo bi vedel kam, povsod.

Velika, zelena peč stoji v kotu in tam presedi Zemljakovič svoje dolge večere. Pod stropom visi svetilka, slabo se trosi svetloba po veliki sobi. Tam v drugem kotu med okni je skoro tema. Zemljakovič iztegne noge po klopi in prižge pipo tobaka. Na levi strani je peč, desno roko je podprl ob mizo.

Črno zija noč skozi okna. Dekla je pozabila spustiti rolete in zdaj kakor da je tema pritisnila svoj obraz na steklo in da gleda v sobo. Pet oken, pet črnih oči se je zazijalo v Zemljakoviča.

Zunaj obmolkne vihar, počaka trenutek ter zopet zazvižga, zatuli. Ostro vdarja udarja dež ob steklo. Zgoraj se začujejo koraki, pa zopet mir. Najbrž je žena legla spat. Ni rekla niti lahko noč, ko je odšla gori. Včasih pravi, včasih ne. Kakor tudi on sam. Odide od doma in ne reče niti z Bogom zbogom . Včasih se pogovarjata. Samo par mirnih besed gre sem in tja in že otrde oči. Celo to strašno življenje se vzdigne v duši, vse zlo teh dolgih let in oba zatrepečeta, podivjata. „Ti si kriv!“ kriči ona. – „Ti si kriva!“ odvrača on. – – Bolečina, jeza in sram se izlije iz srca in še bolj se grdita, ranita, ponižujeta ...

Bolje molčati. Dvajset, petindvajset – ali morda že trideset let? Ona živi v kuhinji in v prvem nadstropju, a on tukaj v gostilni in v prodajalni. Kadarkoli govorita, se prepirata. Samo krik in jeza sta mogoča med njima. A zdaj je že mirnejše. Leta bežijo, laglje lažje se molči.

Zemljakovič vzdihne. Podprl si je staro, sivo glavo, V sobi je tiho. A srce v prsih raste, tišči. Vedno je večje, polnejše, vedno bolj tišči in boli. Cele prsa prsa prsi je napolnilo. Počasi in težko se diha Zemljakoviču.

Kdo je kriv? ... Ti sam? ... Nekdo drug? ...

Človek gre, a toliko potov in stez je v življenju. Kje je oni tisti krivi korak, kje je ono mesto, kjer je noga obrnila na levo, a morala bi bila iti na desno?!

In Zemljakovič vprašuje samega sebe, kakor se je vprašal že tisočkrat – ali ni ga odgovora v duši. Stokrat bi bil lahko stopil drugače, kakor je stopil – ali kam bi peljalo onih tistih sto drugih cesta – tega tudi ne ve. Življenje je gluho, molči, ne odgovarja, samo beži, beži.

Pod klopjo je nekaj zacvililo.

Hektor je to, pes.

Bolan je, pa že par dni leži in ne je. Zemljakovič mu nosi kave, mleka a on samo malo polizne, kakor iz udanosti vdanosti , potem pusti.

Kaj ti je, Hektor, starec? Kaj ti je? E, leta, kajne? Osivel si že, prijatelj, slab si, ne boš dolgo …

Nekaj trpkega je stisnilo Zemljakoviča v grlu. Ej, koliko večerov, koliko noči je presedel tako; zunaj zima in tema, a on sam, sam, – samo pes poleg njega. Ure se vlečejo dolge, neizmerno dolge, prazne in težke. Cela hiša molči, noč zunaj molči, vse je brez glasu, nič se ne gane – potem slišiš to tišino, slišiš, kako noč molči in vse ... To je strašno – slišati molk ... Čisto blizu k tebi pride samota, vso sobo napolni, od povsod te gleda in molči ... Tudi kadar je zunaj vihar, burja, obmolkne samota v sobi. Neizmerno je tiha in gluha, a minute počasi, počasi potekajo. Dah zastane, srce ne udarja, v ušesih zašumi lastna kri ...

Hektor!

Počasi vzdigne pes glavo.

„Oh, Hektor, pes – ali te ni strah?“ vpraša Zemljakovič in ga pogladi.

Pes mu oblizne roko in zopet položi glavo.

„Hektor, ali se spominjaš?“ pravi Zemljakovič tiho, a oči zagledajo mu se daleč v pretekle čase.

Res, mnogo ve Hektor, mogoče se tudi spominja. Ali vendar, Zemljakovič misli dalje. Takrat še ni bilo Hektora Hektorja , takrat je bil še Poluks. Imeniten pes je bil to. – oče Hektorjev. Čisto majhen je bil, ko ga je prinesel Zemljakovič otrokom.

Oh, takrat! God je bil najstarejšega Zemljakovičevega sina. Pet let je bil takrat star Zlatan, ravno pet let. Ivica je bil štiri, a Mijo eno leto.

Kje si, moj prvi sin, moj ljubljenec? Kje si?

Že pol leta je preteklo, odkar je dobil Zemljakovič zadnji list od Zlatana iz Amerike. Tudi Ivica in Mijo pišeta malo.

„Hektor! Zlatan bo prišel, tudi Ivica bo prišel in Mijo. Jutri pridejo, slišiš,“ šepeče Zemljakovič psu. Ali Hektor ne sliši. Ne spominja se na Zlatana, niti na Ivota in Mijota. Pozabil je že. Zemljakoviča je zazeblo v srce. Oni prvi pes, oni Poluks je vedel vse. Čisto tiho mu je zašepetal v uho „Zlatan“ in že je skočil, zalajal. On je vse doživel ž z njimi. Kako so se sinovi igrali, odraščali, odhajali. Kako so hodili sinovi v mesto v šolo in kako so se vračali.

Moj Bog, kako je bilo krasno takrat, ko so bili še doma, ko so bili majhni! Kako so bili lepi večeri takrat po zimi pozimi ! Zunaj tema in veter, a oni sedijo pri peči. On, Zemljakovič, sedi, kakor evo zdaj, ravno tu. Zlatan sedi na mizi, pa ga včasih nehote sune z nogami, Mijo je na kolenih, a Ivo se seli zdaj sem, zdaj tam, nikjer mu ni zadosti všeč. Tudi pes Poluks je na klopi, čisto na kraju pri nogah ... Kako je bilo toplo, toplo takrat, ko so se otroci prtili po njemu in okrog njega! Zakaj so odšli, moj Bog!

Takrat je bila soba tako majhna, a zdaj je ogromna, pusta in polna samote. Še bolj bi se stisnil Zemljakovič v kot k peči, ako bi se mogel ... Zemljakovič pogleda na okrog naokrog in pet oken, pet črnih oči se vbode vanj. Vstal bi in spustil rolete, ali ne upa se si . Kakor da nekaj leži v temi pod mizami in čaka, da mu kaj naredi.

A ni še niti devet!

Kje ste otroci, sinovi!? Kje si Zlatan!? šepeče hrepenenje v duši.

In vidi jih majhne, ljubke, kako sedijo poleg njega, a on jim pripoveduje o svetu, o lastnem življenju, o vsem mogočem. Vse jih še vidi pred seboj. Njihove oči, zobke, prstke. Vidi Zlatana pred seboj, kako sedi pred njim, kako mu nozdrve nozdrvi podrhtavajo, kako se mu bliskajo oči. „Povsod pojdem, tata, po celem svetu,“ pravi, „povsod pojdem in vse bom znal.“ – „Rekel je, da bo junak,“ se roga Ivica. In že sta si bila v laseh. Ali tudi takrat je ljubil Zemljakovič svoje sinove, ko so bili zli, ko so jim obrazi drhtali drhteli jezno in divje.

Spominja se, kako je odšel Zlatan zadnjikrat od doma. Pred osmimi leti je bilo, takrat je hotel v svet, v najdalnejši najdaljnejši svet. Ali oče ni pustil. Sprla sta se in Zlatan je odšel.

Tudi Ivica in Mijo sta odšla, ko je prišel njihov čas.

Odšli so za svojimi željami.

Zakaj, zakaj?! se je vpraševal Zemljakovič, a vedel je zakaj. Človeka boli, pa vpraša, zakaj, tudi če ve. Saj je tudi on odšel nekdaj od doma, kakor so mu sinovi odšli. Odšel je za svojimi

željami, ki jih je sam dal svojim otrokom dalje. Zunaj raste vihar, noč je črnejša. Zemljakovič čuti, kako struji mraz od oken in se bliža. Hektor je zadrhtal zadrhtel . Zemljakovič ga pogladi: „Ti si še vedno bolan?“

Pes zacvili, a Zemljakoviča spreleti čuden strah. Vzame psa v naročje in ga gladi in milkuje. Pes trepeta, gleda ga žalostno in včasih zacvili.

Zemljakoviču se stiska srce. Spomni se Poluksa. Takrat je bilo še krasno, ko je bil Poluks. Res, že takrat je začelo. Že prej davno.

Zemljakovič se je oženil tako s tridesetimi leti. Žena je bila lepa in ugodna in imela je tudi nekaj denarja. Ni jo je imel jako rad, – ali rad jo je imel pač. Moj Bog, tako s tridesetimi leti

človek ni več tako za ljubezen! Hoče se mu domačije, družine, a to vse stoji denarja. Zato moraš gledati, da ima žena par petic. Res, Zemljakovič ni vzel žene ravno zaradi denarja, ali če ne bi bila imela ničesar, jo je najbrž ne bi bil vzel.

Niti ona ni bila več otrok. Bila je vdova, prvi mož umrl je leto dni po poroki. Ko se je spoznala poznejše pozneje z Zemljakovičem, mislila si je: Pa zakaj ga ne bi vzela; zdrav je, čeden, pijanec ni, pameten, dalo bi se živeti ž z njim.

Tako sta se vzela. No, ali kakor pač to pride, nista se ravno ljubila, – zakaj bi potem popuščala eden drugemu. Začeli so se prepiri med njima. Zemljakovič se je včasih tudi napil od jeze, a ona je postajala vedno bolj pusta, jezljiva in nepravična. Ko se je narodil najmlajši sin Mijo, ločila sta se popolnoma, vsak je živel zase, jezen eden na drugega, ker je vprežen v skupni jarem, ki je gulil oba enako težko in neusmiljeno.

Zemljakovič se je zamislil v ona dolga, dolga, pusta leta. Dokler so bili otroci še doma, je bilo še nekako. Bilo je včasih malo smeha, veselja, sreče, živel je s sinovi, pripovedoval jim o svoji mladosti, o tem, kako je zunaj v svetu življenje lepo, polno in svobodno. Pripovedoval jim je o vsem; vse je še enkrat preživel v svojem pripovedanju. Tudi svoje trpljenje zunaj v življenju, zunaj v svobodi, slikal jim je mamljivo, zapeljivo, odeval jih je v pisani plašč nepozabljivih in ljubljenih spominov, ki so pozlatili sence, pokrili trnje in blato.

A sinovi, sokoli so odleteli. Ničesar mu ni ostalo od njih, kakor da jih ni imel nikdar poleg sebe, kakor da je bilo vse sen – njihov smeh, glasovi, oči, toplina in ljubezen, ki je strujila iz

njihovih duš v njegovo srce.

Kaj ostane od pesmi, ko je izpeta? Umrje, ko se zapro usta pevca in vzduh obmolkne, kakor da ni trepetal nikdar v njeni melodiji.

Kam gre vse, kam se vse gubi?

Ogledal se je Zemljakovič po sobi, kakor da ne more pojmiti, da je prazna, da je sam in zapuščen.

Kam so odšla vsa leta, kam so izginili sinovi, kam so odšla čuvstva čustva , lepe sanje, smeh in plač? ... Kaj je vse minilo in se ne vrne nikdar več?!

Naslonil je svojo sivo glavo v dlan in razmišljal.

In vendar, nekaj vsaj je moralo ostati od življenja! Zakaj sedi v sobi tako sam? Zakaj ne more priklicati niti ene minute nazaj? ... Da bi se srečal njegov pogled samo enkrat še, samo enkrat še z ljubljenimi očmi, samo enkrat še, da bi zazvenel ljubljeni glas v ušesih! ... Da bi se zasmejal smeh, ki ga je čul tisočkrat, da bi se zasmejal še enkrat! ...

Bog!

Vzdignil je glavo, a srce se mu je stisnilo – samo pet oken, samo pet ogromnih, črnih in pretečih očij oči nočnih se je uprlo vanj.

Poslušal je. Zunaj je divji vihar, a v sobi molk; globoki, grobni, mrtvaški molk, da znoriš od njega.

Zemljakovič je stisnil psa na svoje srce. Toliko pustih večerov je preživel ž z njim. In potem: sin je psa Poluksa, ki se je igral z njegovimi sinovi, ki je lajal med njihovi veseli hrup.

Hektor!

Pes je zacvilil slabotno, pogledal je gospodarja s človeškimi očmi. Kakor da je duša v njih, usmiljenje, ljubezen, lastna tožba …

In tedaj je Zemljakovič videl, da pes umira.

Pretreslo ga je, zlomilo ga je, kakor nekaj groznega in strašnega. Zdel se mu je ta pes, kakor zadnji ostanek njegovega življenja, kakor zadnji, najzadnji spomin na mladost, na sinove, na smeh in srečo.

Bog!

Skočil je kvišku. Kakor da mora nekam bežati, priklicati pomoč nekako, rešitev ...

Zdel se mu je ta pes kakor najzadnji njegov tovariš.

Izgubil je prijatelje, ljubice mladosti svoje, izgubil je ženo, sinove in zdaj je samo še ta pes drugoval ž z njim, živel večere ž z njim, noči dolge in puste ...

Koliko sto, koliko tisoč noči je preživel pes ž z njim. Noč je molčala, ali vendar – pes je ležal pri njegovih nogah, dihal, njegovo srce je udarjalo v sobi s srcem njegovim. Ali zdaj ne bo niti tega. Še bolj bo molčala noč; še strašnejša bo samota.

Hektor!

Pes na njegovih prsih se ni ganil.

Bog!

Bežal je starec ven iz sobe v vežo pred stopnice.

Bežati je hotel gori k ženi, ali nekaj ga je potisnilo nazaj.

Dvignil je nogo, ali ni mogel stopiti na stopnico.

Kako naj gre gori, ko ni šel nikdar ... Kako dolgo že niso stopile njegove noge na te stopnice? Deset, dvajset let, še dlje ne? …

In bežal je nazaj v gostilniško sobo. Ni se niti spomnil, da bi šel v svojo sobico, kjer je spal. Saj on je živel le v tej veliki gostilniški sobi, ki je bila prazna vse večere že toliko let, v tej sobi, ki je izgledala s svojimi praznimi mizami in stoli tako neopisljivo zapuščena, še večja, kakor je bila v resnici.

Hektor!

Mrtev je ležal pes na njegovih rokah in starec ga je začel greti s svojim dahom, nosil ga je po sobi, obupen, blazen od strašne neke bolečine, od čudnega, groznega straha.

Konec! Konec! Prešlo je življenje, umrlo je življenje kakor kratka pesem. Mladost je umrla, otroci so umrli, ves smeh je umrl na veke! Vsi ljubljeni obrazi izginili so in se ne vrnejo nikdar nikdar – vse lepe besede, vsi poljubi, pogledi topli, vsi trenotki srečni – vse je odšlo na veke, izginilo, umrlo vse na veke! ...

Hektor!

Bog! samo enkrat naj še zalaja, samo enkrat naj še odpre oči!

In s pekočimi ustnicami je poljubil starec mrtvega psa. Če bi pes zalajal, vrnil bi se morda še en trenotek mladosti, oči ljubljene nasmehnile bi se še enkrat od nekje, glas ljubljeni ozval odzval bi se še enkrat iz teme pretekle.

Solze so se usule iz starčevih oči, srce je naraslo, napolnilo se je neizmernega hrepenenja.

Samo še enkrat, samo še en trenotek nazaj! En smehljaj nazaj! En pogled nazaj! En trenotek nazaj od milijonov trenotkov!

Zasmejalo se je pet črnih oken, pet črnih, strašnih očij oči , zasmejalo se je zlobno, peklensko!

Nikdar, nikdar več!

Zunaj je zavriskal vihar. Divje, besno se je uprl v okna.

Zažvenketalo je steklo, razletelo se je okno, črna, mrzla noč je planila v sobo.

Zazibala se je svetilka pod stropom, zatrepetala, ugasnila.

A starec je stal sredi temne sobe z mrtvim psom na rokah in tulil je od neizmerne groze.

Vse je umrlo!

Bog! Bog!

VLADOŠA DELA KOMEDIJE

Domači prijatelj 1906, 3 (1. marec). 61–66. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 38–52, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 53–61, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 51–60 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 49–58. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 36–47.

Že vidim, Vladoša raste vsak dan. Že prihaja v tista leta, ko otroci vsak hipec „kaj narede“. Jezila bi se včasih, pa se spomnim na raztrgana krila, obtolčena kolena in slabo vest svoje lastne otročje dobe. In potolažena sem, zdi se mi vsekakor, da človeštvo napreduje. Da, včasih je dober spomin imenitna stvar!

Torej! Pri nas uporabljamo gazolinovo svetilko. Ta svetilka daje imenitno, svetlo luč, prav kakor plin, oči se ne utrudijo, četudi bereš ali pišeš zvečer cele ure. Kadar se zamaši kakšna cev, pošlješ samo v trgovino, kjer je svetilka kupljena, in tam to popravijo zastonj.

V ponedeljek pravim torej naši Mařki: „Slabo je svetilo včeraj zvečer, boste morali odnesti mašinerijo v trgovino, da očistijo cev.“

„Oprostite, gospa, ali danes perem. Ne morem od doma. V pralnici imam namočeno perilo in lug je pripravljen.“

„Na, ta je lepa,“ pravim. „Jaz imam tudi nujno delo in ne morem proč. A če to ne pošljem dopoldne tja, mi do večera ne popravijo.“

Vladoša je stala zraven, oblečena že in čakala, kdaj ji dam krajcar za žemljo ob desetih. Hodi namreč v otroški vrtec, ki je tu blizu v naši ulici.

„Ti, mama,“ pravi, „daj, pošlji mene.“

„Kako naj te pošljem?! Vaclavske namesti so daleč, saj ne znaš tja.“

„O,“ pravi, „znam. Vselej pokažem Mařki pot. In tudi trgovino ji pokažem, ona si ničesar ne zapomni.“

„Samo jo pošljite gospa, bo že našla,“ pravi Mařka. „Res je, ona pozna ulice bolj kakor jaz.“

Dobro, poslali smo jo. Na glavo smo ji deli belo čepico, za v šolo nosi rdečo. Naročala sem ji še, naj ne postaja povsod pred izložbenimi okni in naj ne prodaja zijal in potem je šla.

Čez pet četrt ure je prišla domov. Pohvalila sem jo, da je pridna, ker je prišla tako točno. Ali ona se je jezila. „Drugič, kadar me kam pošljete, mi dajte zimsko obutev in gamaše. Kar tako me pošiljate brez gamaš in v starih čeveljčkih. Mene je tako zeblo, da sem se jokala.“

„Nu, vidiš,“ pravim, „na take stvari lahko sama misliš, saj si že dosti velika za to. Če bi te v šolo poslali z gamašami, bi ti bilo vroče.“

„Mařka,“ je rekla dekli, ki je prišla v sobo, „drugič se mi dajo gamaše, kadar grem v mesto.“ Njen glas je bil zapovedovalen, da sem jo opomnila: „Draga Vladoša, tako se ne govori. Kaj pa si? Koliko te pa je, da tako ukazuješ?! Še jaz prosim, pa bi ti ne, petpediš!“

Odšla je v kuhinjo.

Neobično pridna je bila tisti dan. Zvečer jo je Mařka umivala, ali Vladoša je bila spodobna in tiha kakor lipov bog. Drugače se vedno usaja: „Mařka, vse lase mi bodete izpulili! Mařka, tako me drgnete, da mi bo še kri tekla! Oh, zakaj mi mažete oči z milom, da me bolijo celo noč!“ – Tako prigovarja. Zdaj ji je voda pretopla, zdaj premrzla. In večkrat se dogodi, da moram sama poseči vmes. Grem v kopalnico, pa jo odrgnem do mile volje in meni potem že molči.

Ali kakor rečeno, takrat nič, niti glaska ni bilo slišati.

Ko je zaspala, sem šla v kuhinjo: „Kaj pa je naredila danes Vladoša, da je tako pridna?“ vprašam. Zakaj to že vem davno: kadar je Vladoša nad normal pridna, takrat je vselej sumljivo.

„Jaz bi vam že povedala, gospa,“ pravi Mařka. „Ali ne smete ji povedati, da sem jaz rekla, ker mi drugače nič več ne pove.“

„Samo recite,“ pravim. „Bomo že tako naredili, da ne bo vedela nič.“

„Nu,“ začne pripovedovati Mařka, „po obedu pride k meni v kuhinjo. Sede v svoj kot pa pravi: ,Mařka, ali veste, da sem se jaz danes dopoldne pripeljala s tramvajem domov?‘

,Kako to, s tramvajem? Kdo ti je dal denar?‘

,E,‘ pravi, ,stala sem na oglu pa sem se jokala, ker me je zeblo. Pa pride en gospod mimo in me vpraša: Holčičko, proč pláčeš? (Punčka, zakaj se jočeš?) – Zato, ker me zebe, mu odgovorim. – Čakaj, ti bom pa jaz dal denar za tramvaj, pravi gospod, da mi denar in me vzdigne v tramvajski voz, ki je šel mimo. Tako sem se vozila.“

„Pa je to res, Vladoša?“ vpraša Mařka. Pozna našo Vladošo in že na glasu ve, če se Vladoša laže ali ne. „Ali ti je res gospod dal za tramvaj? Zdi se mi, da imaš bel nos, sigurno malo lažeš.“

„No, veš, Mařka,“ se izpoveduje Vladoša. „To ni bil gospod, ampak gospa. Tista iz trgovine me je spremila, pa nisem hotela.“

To mi je povedala Mařka. Čakaj no, si mislim, te bomo že vjeli ujeli !

„Nič ne recite Vladoši,“ pravim. „Jutri dopoldne pojdem v mesto, pa se zastavim zaustavim v trgovini in poizvem, kako je vsa stvar.“

Res sem šla tja. Trgovec ima soprogo in mater pri sebi. Če je mnogo opravila, sta tudi onidve v prodajalni. Tistikrat je bila navzoča poleg trgovskih pomočnikov tudi mati trgovčeva, stara, priletna gospa.

„Saj poznam vašo Vladošo. Sama je prišla zadnjič in naročila je vse, da moramo izčistiti cevi, ker svetilka nič več ne gori. Potem se je začela jokati, da jo zebe v noge, naj jo dam malo k peči, da se ogreje. Posadila sem jo na mizo blizu peči. In ker sem hotela obiskati znanko, ki stanuje tudi na Vinogradih

Vinogradi (Vinohrady) – predel v Pragi. Pisateljica je živela na naslovu Slezská třída 32.

kakor vi, sem si mislila, da vzamem Vladošo seboj v tramvaj. – Se hočeš voziti Vladoša z menoj s tramvajom tramvajem ? jo vprašam. – O, rada, je rekla ona in tako smo šle. – Ali pri prvi stanici začne Vladoša: Zdaj pa pojdite, gospa, zdaj znam že sama. Hvala lepa! – Zbogom! – Seveda, jaz nisem hotela izstopiti. Pa ona me je silila na vsaki stanici vedno bolj, naj se vrnem domov. – Nazadnje pridemo k Narodnemu domu. – Tukaj pa jaz izstopim, gospa. Zbogom! Hvala lepa! –To se razume, da sem šla z njo ven. – Zakaj pa ste šli z menoj, zakaj se ne vozili še naprej? se je začela jeziti. Saj znam sama domov. V vinogradsko bolnišnico grem vsak dan po tatka. To je pol ure daleč! – Kje pa stanuješ? vprašam. – O, jaz že vem, kje stanujemo. Zbogom! –In zopet se mi je priklanjala. –Jaz pa sem se bala in sem šla z njo. – Nekaj časa je šla, potem je bežala naprej. Zelo je bežala in potem sem videla, kako se je skrila v eno vežo. – Še vedno sem šla za njo. Ali ko sem bila že blizu, izleti iz veže in se ustavi pred menoj: Zakaj pa hodite za menoj, gospa? Če znam pa sama domov! Da se bo mama jezila, ne, če pridem z vami?! Ko vedno pravi, da se ne smem razgovarjati z ljudmi na ulici! Kar domov pojdite! Če ne pojdete vi, pa še jaz ne pojdem. Pa bom stala na ulici. – Zelo se je jezila in zato sem se vendar obrnila nazaj proti mestu. – Na zdar! je zavpila za menoj. To jste hodný! (To ste dobri!) in zbežala je po ulici gor.“

To mi je pripovedovala stara gospa. Videla sem, da Vladoša končno ni toliko kriva in da se ne smem jeziti nanjo. Ali tembolj sem bila ogorčena, ker mi je celo stvar zatajila. Tako nedolžno se dela, čakaj!

Molčala sem cel dan, zvečer pa pokličem Vladošo k sebi.

„Ti, Vladoša, ali mi nisi ti pozabila včeraj nekaj povedati?“

„O, nič, mama!“

„Dobro pomisli!“

„Res nič, čisto gotovo nič!“

„Ti veš, da se zelo jezim, če mi vse ne poveš.“

Njene oči so postale še bolj nedolžne. Naravnost impertinentno nedolžno me je gledala. V meni je začelo kuhati.

„Ne, veš, to je pa že preveč! Takoj povej!“

„O, mama!“ pravi Vladoša. „Veš, Mařka mi je dala včeraj čisto spalno srajco. In vsi gumbi so bili odtrgani, pomisli!“

To je bilo tudi že za me zame dosti. Poslala sem jo v kot klečat in potem se je začela generalna spoved od kraja. Rekla mi je, da se ne bo več vozila po tramvaju, da ji „ne dopade“.

Zdaj je Vladoša že teden dni doma. Nikamor ne sme sama, niti k peku po žemlje. In celo v otroški vrtec ne sme, čeravno hodi tako rada tja. To je velika kazen zanjo. „Hausarest“

hausarest – der Hausarrest – nem., hišni pripor.

ima tako rekoč. Kadar kaj posebno velikega naredi, pa ne sme par dni nikamor sama, v vrtec ne sme, v trgovino hodi Mařka – sploh vsi ravnamo z njo kakor z enoletnim otrokom. Hudo ji je.

„Zakaj me pa nikamor ne pošlješ, mama?“ vprašuje.

„Oh, vidim, kako se fino izplača, kadar te kam pustim, vselej kaj narediš! “ Tako ji rečem in ona odide poparjena k svojim igračam.

„Vladoša mora biti deset dni doma za kazen,“ tako je rekel zadnjič moj mož. „Mařka naj gre vsak dan eno uro z njo na sprehod, sama pa se ne sme makniti nikamor!“

Velika sramota je to za Vladošo, zakaj ona si mnogo si domišlja, kako je že samostalna samostojna in kako vse ve.

Ali pošteno je zaslužila to, zelo pošteno!

To je bilo tako: Moj mož je prišel popoldne nenavadno hitro iz bolnišnice. „V mesto hočem, imam nekaj opravka. Vladoša gre lahko z menoj,“ je dejal.

„Vladoša, oblačit!“ zakličem v kuhinjo. Mlela je Mařki kavo. Vse namelje, kar je potrebno, kavo, poper in sladkor stolče v možnarju in riž prebere, grah ali fižol. Zelo ponosna je, da zna vse to. „Oblačit!“ pravim. „Pojdeš s tatkom v mesto.“

Mařka je šla v sobo v sobo po njeno obleko in čevlje. Vse ji je lepo pripravila, oblačit pa se mora sama.

Čez nekaj časa pridem v kuhinjo in vidim: še zdaj ni obuta! In mi se toliko jezimo, ker se vedno tako počasi oblači!

„Draga moja, kdo te bo čakal?“ sem rekla. „Tatek je že oblečen, ravno je odšel po stopnicah!“

Prestrašila se je jako in jaz sem se na tihem škodoželjno smejala. Odšla sem v sobo in naročila možu, naj mi ne pozabi prinesti črnila in peres, da je že vsa zaloga preč.

Potem pogledam v kuhinjo. „Kje je pa frac?“ vprašam.

„Je že šla,“ pravi Mařka. „Ravnokar je odbežala.“

„Pojdite za njo,“ naročam, „in recite ji, naj počaka v parku. Moj mož še ni oblečen.“

Mařka je tekla, kar se je dalo, ali Vladoše ni dobila.

„Nikjer jo je ni bilo videti,“ je pripovedovala. „Jaz le ne vem, kako je izginila. Saj ni bilo niti pol minute, kar je odšla! Kakor bi se bila prekopicnila doli.“ Mi stanujemo n amreč v četrtem nadstropju. V vsakem nadstropju je balkon in Vladoša se redno ustavi na vsakem, kadarkoli gre gor ali dol. Kolikokrat je bilo že kreganja zaradi te njene navadice! Nu, ali danes, ko bi se človek nič ne jezil, danes baš ni delala nobenih postaj!

„No,“ pravim, „izgubila se ne bo. Bo že prišla nazaj. Saj zna iti do Vaclavskega naměsti in do Ferdinandovke. To je tri četrt ure daleč. Dlje ne pojde, se bo prej vrnila.“

Moj mož je odšel v mesto, Mařka je v kuhinji štopala raztrgane nogavice, jaz pa sedim v sobi in nekaj pišem.

Čez eno dobro uro nekdo pozvoni. „Aha, frac je prišel!“ si mislim.

Ali Mařka prileti vsa bleda pome v sobo. „Gospa, en policaj je zunaj!“

„Kaj pa hoče?“

„Jaz nič ne vem.“

Korajžno grem ven. Visok policaj stoji v prednji sobi. „Kaj pa želite, prosim?“ vprašam.

„Ali nimate, gospa, eno punčko, Vladoše? Blond z modrimi očmi? Rujavo Rjavo jopico ima in belo čepico?“

„Bo že naša,“ pravim. „Kaj pa je z njo?“

„Na policiji je.“

„Jemine!“ se ustrašim. „Kje pa?“ Mislila sem, zdaj bo rekel, da je kje v Holešovicih, na Smichovu ali na Hradčaneh.

„Na gornjem novem mestu na komisariatu,“ pravi.

„Tako?! Čemu pa so jo pobrali na ulici?! Ta komisariat je zraven trgovca, kamor hodi naša mala redno po surovo maslo. Vsaj petdesetkrat je že bila tam in se še nikoli ni izgubila.“

„Ne vem, kako je to. Nam so sem na Vinograde telefonirali, da je tam. Da je tam ena punčka, ki se je izgubila. Od doktor Jelovškovic (praški dialekt).“

„Nu,“ pravim, „prosim vas, telefonirajte, naj jo pošljejo domov.“

„Oh, gospa, če dovolite, pojdem jaz ponjo. Meni se smili. Sirotica, gotovo joka in se boji,“ je rekla Mařka.

„Pojdite,“ pravim.

Tudi policaj se je bil že poslovil.

Mařka se lepo obleče. Svoj nedeljski klobuk vzame in svoje nedeljske rokavice. Prav fletno dekle je naša Mařka, tudi inteligentna in pridna. To je morda njena edina slaba lastnost, da se rada kinča. In ker vem, da popolnih ljudi na svetu ni, ji to njeno slabost prav rada privoščim in nikoli ne godrnjam, kadar si zopet omisli kakšno regimentno

regimentna bluza – zelo lepa bluza.

bluzo, eleganten pas ali kaj podobnega.

Tako je šla naša Mařka v nedeljski paradi na novomestno policijo.

Pride gori – velikanska dvorana, vse polno vrat okoli.

„Prišla sem po ono punčko od doktor Jelovškovih,“ pravi.

„O, vi ste gospodična Mařka?“ jo vpraša uradnik in se namuzne. „Mařka je tady“! (Mařka je tukaj!),“ zakriči skozi neka vrata.

In zdaj se usuje regiment policajev od vseh strani.

„Kakšnih štirideset jih je bilo,“ je pripovedovala Mařka.

„Mi vas že vsi poznamo, gospodična,“ pravijo in jo ogledujejo. „Vaša Vladoša nam je vse povedala. Rekla je, da jej ji dajete vedno toliko jesti in veliko žlico ji dajete namesto male. Peti znate in tri pravljice.“

„In zelo se jezite, če se vam frizura ne posreči,“ se smeja smeje uradnik.

„In lepša ste kakor vaša sestra. Celo lepša kakor Anička iz prvega nadstropja v vaši hiši,“ pravi neki policaj.

„In najrajša jeste buhte!“ vzklikne drugi.

„In knedlike tudi s svinjetino in kislim zeljem!“

Vsi ponavljajo: „Da, knedlike

knedliki – cmočki.

tudi tudi s kislim zeljem in svinjetino.“

Mařki je že strašno vroče. A tu se zopet oglasi oni uradnik, ki se tako smeja smeje , da ima vse solzne oči: „In raztrgane nogavice nosite, je rekla Vladoša!“

Strašanski smeh, Mařka bi se najraje udrla v zemljo.

Tu pride Vladoša skozi ena vrata. Že oblečena je in vsa rdeča. Neki uradnik jo vodi.

Nedolžno pogleda Vladoša Mařko, sladko se nasmehne: „Oh, ne veš, kako je bilo lepo! Ta gospod mi je kazal, kako se telegrafira. Pritiska se na kljukico in telegraf dela neprestano: tik, tak, tik, tak.“

„Čakaj, boš že videla doma. Mama se jako jezi,“ odgovarja Marka jezno.

„O,“ pravi Vladoša, „vsi gospodje policaji so mi obljubili, da te bodo kar zaprli, če boš mami kaj povedala.“

„Da, gospodična, kar zaprli vas bomo,“ pravijo policaji in se smejejo.

Vsa srečna odmašira Mařka z Vladošo skozi vrata. „Mama že vse ve,“ pravi na stopnicah maščevalno. „Privoščim ti, klepetulja! Jaz sem mislila, kdosigavedi, kako se jokaš na policiji, a ti me raznašaš, da nosim raztrgane nogavice!“

Zato ne sme Vladoša deset dni nikamor. Mařka ji zelo privošči.

Vprašali smo Vladošo, kako je prišla na policijski komisariat.

„Po ulici sem šla, pa jokala sem, ko ni bilo tatka. Pa pride en policaj in pravi: ‚Zakaj se pa jokaš?‘ ‚Zato, ker ne morem najti tateka,‘ pravim. Kar z menoj pojdi, pri nas je tatek, je rekel policaj, pa sem šla z njim,“ tako nam je pripovedovala.

NAJIN DAN

Domači prijatelj 1906, 6 (1. junij). 151–154. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 47–51, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 63–68, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 61–66 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 59–64. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 47–53.

„Danes popoldne bova sami doma,“ zašepetala sem Vladoši, ko si je zjutraj oblačila čeveljčke.

„To bo najin dan,“ je rekla. „Kaj si bova skuhali za južino, čaj ali čokolado?“

„To se razume, da čokolado.“

Pomežiknili sva si, ko je prišel moj mož v sobo, zakaj „najin dan“ je nekaj samo za naju dve.

„Kdaj boš prišel, tata, danes iz bolnišnice domov?“ ga je vprašala Vladoša.

„Pred sedmo ne, draga moja,“ je rekel in Vlada se je zahihitala.

„Kam bova poslali Mařko?“ mi je šepnila v uho.

„K njeni teti.“

Vladoša ni šla ves dan v vrtec, pomagala je v kuhinji in strašno je bila pridna. Jaz sem šla v mesto in kupila kolače in velik šop cvetočega bezga. Posrečilo se mi je vtihotapiti vse to v sobo, da ni videla Mařka iz kuhinje prav nič.

Po obedu sva poslali Mařko k teti. Ko je odšla, plesali sva z Vladošo po kuhinji od veselja in poljubovali sva se jako. Potem sva pogrnili v „najini“ sobi mizo z najlepšim prtom, kar je velika čast in slava. Postavili sva na sredo vazo s cvetočim bezgom, okoli sva dali na steklene krožnike kolače in sladkarije. Posvetovali sva se, kaj bi oblekli. Vladoša je svetovala, naj oblečeva rožasti obleki. Čisto iz enega blaga sta moja in njena obleka in Vlada trdi, da „smo baš lepe“ v njih. V lase sem ji zavezala rožast trak, sebi pa pripela na prsi krasno rdečo rožo, ki sem jo kupila dopoldne v ta namen. Na noge sva obuli lakaste čeveljčke.

„Namirišimo se,“ je predlagala Vladoša. (Miris hrvatsko = duh, vonj.) Menda še za božič sem dobila stekleničico parfuma, vzela sem jo iz omare in „namirisili“ sva si žepno rutico in obleko.

Potem sva se zasmejali in se poljubili. Jako všeč sva bili ena drugi.

„Meni je zelo prav, da si ti moja mama,“ je rekla Vladoša.

„A meni, da si ti moja punčka,“ sem rekla jaz.

Iz kredence sva vzeli „garnituro,“ fine porcelanaste skodelice, iz katerih se pije samo ob posebnih prilikah.

Vladoši so se zasvetile oči. „Veš, mama, nikar se ne boj, danes bom že pazila, da se ne bo nič potrlo. Ali nama boš dala srebrne žličice?“

„Srebrne, da, srebrne.“

Šla sem v kuhinjo in skuhala na samovaru imenitno čokolado. Po dve skodelici za vsako bo in še polizek povrh za Vladošo.

Vzela sem iz omare Vladošino najlepšo punčko, ki je strašno gosposka, ki ima klobuk s peresi in obleko iz žameta. Tudi nogavice ima in čeveljčke s petami. Tega nima vsaka punčka.

Ko sva pojedli čokolado, me je Vlada vprašala, če naj mi kaj deklamira. Sem rekla, da naj le. In deklamirala mi je vse pesmice, kar jih zna. Potem je hotela, naj ji pripovedujem kakšno povest. Pripovedovala sem ji dolgo povest o njeni punčki, ki ji je bila zelo všeč. Pripovedovala sem ji, kako se punčke delajo, kdo jim dela lase, kdo oči, kdo obleko in čeveljčke.

Potem sem ji pokazala bonbone, ki sem jih tudi kupila dopoldne. Sedli sva na divan in pojedli sva jih vsaka pol. Malo sva se še pogovarjali, potem sva pospravili skodelici, ki sta ostali od čokolade. Vladoša je bila žejna in prinesla sem dve visoki, ozki čašici malinovca na mizo. Nazdravili sva si in trčili.

Vladoša je bila jako zadovoljna. „Kajne, mama, najina veselica je vselej imenitna?“

„Seveda,“ pravim jaz.

„Škoda, da nisva povabili gospoda Nikota, da bi nama igral na gosli, kakor je zadnjič na ,vaši veselici‘.“ (Vladoša pravi vsakemu čajnemu večeru „veselica,“ gospod Niko je kolega mojega moža in igra res lepo na gosli. „Vaša veselica“ je tisti čaj, kranjske klobase, kislo zelje, koruzni žganci, fižol, sploh vse, na kar se koga „povabi“. Če pride kdo popoldne, ni to veselica, četudi dobi „čaj s citrono“.

„Eh, draga,“ pravim, „tako je lepše, ko sva sami. Morda pride kakšen harmonikar dol na dvorišče.“

Res je prišel harmonikar na dvorišče in Vladoša je dobila od mene celih pet krajcarjev zanj. To zato, ker je bila najina veselica. Najina veselica je vsak mesec enkrat ali pa še ne.

Pokukala je skozi okno, spustila krajcar doli in zakričala: „Igrajte, gospod!“ Potem je hitro skočila nazaj v kuhinjo in plesala. Ko je harmonikar utihnil, je zopet skočila in zopet spustila krajcar. „Le še, le še!“ je zavpila in harmonikar je igral. Tako je spustila dol vseh pet krajcarjev in še dva iz svojega privatnega premoženja. Vsi znanci ji nosijo „cekine“; ko postanejo črni, jih Vladoša nima več rada in si kupi zanje slikice, zlat papir, svinčnik ali celo – radirko. Radirka se ji zdi posebno imenitna, pomembna in dostojanstvena reč. „Jaz imam radirko,“ pravi tako važno, kakor da bi rekla: „Jaz mam hišo, dragi moji.“

Ko je harmonikar odšel, je pozvonilo. Tiho tiho sva se splazili k vratom in pogledali skozi kukalnik. Kadar je najin dan, ne pustiva nikogar noter. Nočeva, da bi naju kdo motil. Ali to je bil le listionoša. Prinesel je časopise in dve pismi za – Vladošo.

O, Vladoša dobiva mnogo razglednic in pisem. Prvo pismo je bilo iz Zagreba. Pisala ga ji je Olgica. Olgica je že velika in hodi v licej. Pisala je Vladoši tole:

„Draga moja mala Vladoša! Ne veš, kako mi je bilo žal, ko sem zvedela, da si bolna.“

„Saj nisem več,“ pravi Vlada.

„Nisi, ali Olgica to še ne ve,“ pravim jaz. „Saj vidiš, da piše: ,Ali to bo hitro minilo. Take punčke, kakor si ti, niso dolgo bolne. Pri meni je to hujše. Kašljam hudo in glava me boli.

Včeraj se mi je zgodilo nekaj jako smešnega na ulici. Obiskala sem tvojo babico. In ko sem šla domov, sem mislila nate, kako si bila pred dvema letoma še jako majčkena in kako si zalivala cvetlice na vrtu s kantico. Kar naenkrat je pritekla predme neka majhna punčka z razkuštranimi lasmi in z velikimi modrimi očmi. Meni se je v resnici zdelo, da si ti. Pa sem prijela punčko za roko in jo vprašala: ‚Kaj si ti, Vladoša?! Kdaj si pa prišla iz Prage?‘ Nato je rekla punčka: ‚Pa si res neumna, jaz sem Nada!‘ Razjezila se je punčka name zelo, jaz sem se pa smejala. Potem sem ji kupila bonbone, da se ne bi več jezila. Pripovedovala mi je, kje stanuje, kakšne igračke ima, koliko je stara in kako se piše. Bila je jako vesela. Kadar boš prišla ti, Vladoša, v Zagreb, ti jo bom pokazala. Se bosta lahko skupaj igrali.

Poljub in pozdrav od Olgice.“

Drugo pismo je bilo od neke šole. Vladoša ima imenitne prijatelje. Cela šola, pomislite, ji piše. Učiteljica mi je že prej enkrat pisala, kako piše njen razred Vladoši. Cela šola se dogovori, kaj in kako se naj pišejo. In vse se lepo sproti napiše na tablo. Potem celi razred prepisuje, a Štefka Glivkovič, ki najlepše piše, piše na papir:

„Draga mala Vladoša! Dobili smo tvojo lepo razglednico in hvala za lepo razglednico. V šoli so dobri in poredni otroci. Pri Gregoričevem Andrejcu so zaklali ta teden dva prašiča; klobas je bilo dosti. V nedeljo je sonce sijalo, ali zdaj je zopet slabo vreme. Ljudje pravijo, da je zdaj težko za mleko. Kraljičevemu Vikcu je pes zadavil jagnje. Jako je jokal. Streharjevemu Ivici je umrla sestrica, Strnetovemu Mihi pa stari oče. Gospodična nam je rekla, da boš prišla z mamo k nam. Pozdravili te bomo lepo in veselo. Živio! – Zbogom, na svidenje!

Cela šola te lepo pozdravlja!

II. in III. razred v...“

Prebrali sva dvakrat obe pismi. Vladoša jih je spravila v svojo škatuljo.

Ura je bila pol šestih. Hiteli sva pospravljati in se preobleči, mala je odvezala pentljo iz las, a jaz sem hitro devala najini obleki v omaro.

Ko je prišla Mařka domov, ni bilo nikjer več nič videti. Bezeg je stal v vazi pred zrcalom kakor vselej, paradni prt z mize je bil spravljen, najini lakasti čeveljčki so stali v predsobi, samo v kuhinji sta bili na štedilniku dve skodelici, umazani od čokolade. Mařka je vprašala Vladošo: „Katera gospa je pa obiskala mamo, da je kuhala čokolado?“

Vladoša je rekla zelo važno: „O, neka jako imenitna gospa,“ in odšla v sobo. Položila je prst na usta in mi namežiknila: „Ničesar ji ne povej! To je tako fino, da nihče nič ne ve!... Tatu bova že rekli, ali šele jutri.“

„Da, šele jutri,“ sem rekla tudi jaz in potem sva se poljubili.

VLADOŠA NA DEŽELI

Domači prijatelj 1906, 7 (1. julij). 172–180. Rokopis ni ohranjen. Pod naslovom Vladoša na kmetih objavljeno tudi v : Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 55–65, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 69–81, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 67–82 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 65–79. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 53–66.

Vladoša je že mnogo potovala. Že trikrat je bila iz Prage v Zagrebu in nazaj. Na potovanju se obnaša jako razumno. Pri oknu sedi in gleda ven. Nikoli ji ni nič, samo zadnjikrat ji je bilo slabo. A tega sem bila kriva jaz. Že zjutraj ob sedmih smo bili na vlaku, a to se ve, kako se jè zjutraj, ko se človek boji, da ne bi zamudil. Ob enajstih sem vzela iz kovčka našo malico: šunko, sir in pomaranče. Vladoša ni imela posebnega teka, jaz pa ji prigovarjam: „Samo jej, draga moja, na vlaku ni dobro, če je človek lačen.“

„Nikar je toliko ne šopaj!“ mi prigovarja mož, ali jaz ji vseeno ponujam še. Sama sem bila jako lačna pa sem mislila, da mora biti tudi Vladoša.

Tako smo se vozili dalje med zelenimi polji, ki so se pisano in krasno raztezala med nizkimi hribi na obeh straneh železnice. Velike modre lise so bile med polji.

„Kaj je to?“ je vprašala Vladoša.

„Lan cvete,“ sem rekla. „Iz lana delajo platno.“

Izpraševala Spraševala me je na dolgo in široko. Pripovedovala sem, kako predejo predice pozimi predivo. Kako pojo in si pripovedujejo povesti, prsti pa sučejo nit gibko in hitro. In kako tke tkalec na statvah iz sto in sto niti platno, ki se položi na travo v sonce in poškropi, da bi bilo lepo belo.

„Težko je to, kajne?“ je rekla. „Kajne, tkalci so jako pametni ljudje?“

„Nekateri so pametni, nekateri niso,“ sem ji povedala. „Sploh se pa tudi v tovarnah prede in tke platno. Tam delajo to stroji. Stroji delajo jako fino in tenko in bolj poceni kakor ljudje. Ali tudi v tovarnah morajo biti ljudje, da pazijo na stroje, da bi prav delali.“

„Stroji delajo šum, ne?“ me je vprašala.

„Da, stroji delajo šum,“ pravim. „Če se hočeš razgovarjati, moraš kričati na ves glas in še se težko čuje, tak šum in ropot je v tovarni.“

„Peti in povesti pripovedovati se ne more v tovarni?“ vpraša Vladoša.

„Oh, ne, to ne!“

„V tovarnah ni posebno prijetno, kaj?“ misli Vladoša in jaz ji pritrdim.

Nizek holmič se je prikazal in pod njim so bile dolge rumene njive. Vse žolte in rumene kakor suho zlato.

„To je rips,

rips – der Rips – nem., oljna repica.

Vlada,“ pravim.

„Kaj je to?“

„Iz ripsa se dela ripsovo olje. Potrebujejo ga v tovarnah, da mažejo stroje, da bi laglje in hitreje tekli.“

„Čudno je to,“ je rekla Vladoša in se globoko zamislila.

Tiho je bilo in vroče. Uho se hitro privadi na železniški ropot in ga niti ne sliši. Zadremala sem.

Čez dlje časa se prebudim. Tudi moj mož je spal na klopi. A Vladica je mirno sedela v svojem kotu na veliki ruti, ki sem jo bila razložila po klopi, da bi legla nanjo.

„Kaj ti je, Vladoša, da si tako žalostna?“ jo vprašam.

„Na Dunaju ti bom rekla, mamica,“ mi odgovori tiho in mehko.

Kadar govori s takim glasom, bi ji človek naredil vse, karkoli bi si zmislila. Čisto k srcu gre tak glas; globoko v tebi se zgane nekaj mehkega in zadrhti.

Vzela sem jo v naročje in jo poljubila: „Saj lahko kar takoj poveš, dušica, zakaj si žalostna!“

„Ali se ne boš jezila?“ me je vprašala in me lepo lepo pogledala.

„Ne bom se jezila, čisto za gotovozagotovo ne,“ sem zatrjevala.

Potegnila je mojo glavo k sebi in mi pošepetala v uho: „Mene tako zelo glava boli, ti niti ne veš.“

Držala sem jo v naročju kakor takrat, ko je bila še jako majčkena, ko ni znala niti hoditi niti govoriti.

„Veš, vprašajmo doktorja,“ je rekla čez nekaj časa.

Nisem takoj razumela, kaj hoče.

Zdrsnila mi je s kolen in stopila k mojemu možu: „Doktor, tata! Jaz sem bolna, doktor,“ je rekla in se razjokala.

Vlado se je prebudil: „Kaj ti je, hčerkec?“

„Ozdravi me, ko si doktor,“ je rekla in se stisnila k njemu.

Važno važno jo je spraševal kakor pravega bolnika: „Pokažite jezik! Dajte roko, da potipljem žilo! Ulezite se lepo na klop in čakajte! Najedli ste se preveč, saj sem dejal. Želodec se bo malo prekopicnil, pa bo dobro.“

Položil jo je na klop.

„Še termometer mi deni pod pazduho,“ je rekla.

Dal ji je termometer pod pazduho, potem ji je bilo malo slabo, da smo šli ven, in potem ji je kmalu odleglo.

Pozneje me je vprašala: „Kakšen doktor je naš tata? Ali si zadovoljna z njim?“

Sem rekla, da sem dosti zadovoljna. Potem sta se pregovarjala, ali male ljudi bolj boli ali velike bolj.

Ona pravi „mali ljudje,“ „otroci“ pravi samo takim, „ki so še jako neumni in vedno padajo“.

Ona je trdila, da „su mali ljudi više bolestni nego veliki,“ on pa je rekel, da veliki. „Ti imaš manjši želodec, pa te zato manj boli, kakor bi pa mene, ki imam večjega.“

Važen je postal njen obrazek in priznala je, da ima prav.

Ko smo prišli na Dunaj, se je najbolj čudila temu, da je dunajski električni tramvaj drugačen od praškega in da vozi po nekaterih ulicah brez žic.

„Poglej, poglej, nič žic nimajo tukaj in vseeno gre!“ je vpila. Celo popoldne ji je mož razlagal, kako je žica napeljana pod zemljo. O Dunaju ne ve nič drugega in še danes, če jo kdo vpraša, kaj se ji je na Dunaju najbolj dopadlo, reče: „Tramvaj. Tam vozijo brez žic, kar naravnost brez žic, pomislite!“

Tudi se ji je čudno zdelo, da govore otroci na Dunaju samo nemško.

„Malo bi pa le lahko razumeli hrvatsko, ne?“ je menila.

Bili smo pri moji prijateljici,

Martha Tausk (1881–1957) novinarka, političarka, aktivistka v ženskem gibanju. Z Zofko Kveder se je seznanila v Mostarju, kjer je služboval njen mož Viktor Tausk, kasneje Freudov učenec. Prvo srečanje s slovensko pisateljico je opisala v članku Zofka Kveder (Spomini na najino prijateljstvo), Delavska politika 1931, št. 95–97, 99–101, objavljeno tudi v nemščini (Die Geschichte einer Freundschaft) v: Martha Tausk (1930): Fernambuk und anderes. Zürich: Genossenschaftbuchhandlung, str. 3-11). Martha Tausk je imela dva sinova (Mariusa in Viktorja Huga), ki se tudi pojavljata v črticah Zofke Kveder o otrocih. Gl. tudi: Brigitte Dorfer (2008): Die Lebensreise der Martha Tausk. Sozialdemokratie und Frauenrechte im Brennpunkt. Innsbruck: Studienverlag.

ki ima dva prav pametna in lepa dečka. Vladoša se je sprijaznila z njima na debelo. Imenitno so se zabavali vsi trije, čeravno se niso razumeli prav nič. Vsi trije so se jokali, ko so se ločili čez nekaj ur. Starejšemu, Mariju, ki je menda v enaki starosti z Vladošo, sem se jaz jako zamerila. Pisala mi je prijateljica tole:

„Marij pride in vpraša: ,Ti, zakaj pa teta Zofka nič fino ne govori?‘

,Kako to, nefino?‘

,Nu, veš, ko si ti vprašala, kaj bodo jedli, je rekla teta Zofka: Frac bo pila mleko. Zakaj je pa rekla Vladoši frac?‘

,Veš, teta Zofka ni mislila tako hudo. Ona ima Vladošo jako rada.‘

,Da, in potem si ti rekla, da je Vladoša lepo izgleda, a teta Zofka je rekla: Ah, kaj! Danes izgleda mizerno. Zakaj je rekla teta Zofka Vladoši, da je mizerna, ko je bila tako dobra pri nas? Samo kadar sem posebno hudoben, mi praviš, da sem mizeren, a Vladoša je bila pridna.“

„Ne veš, draga moja,“ mi je pisala prijateljica, „koliko sem si morala prizadevati, dokler sem razjasnila svojemu sinu, da nikakor nisi mislila žaliti te sijajne Vladoše, ki mu jo vedno stavljam za zgled.“

Ko smo prišli v Zagreb, se je babica – moja tašča – jako čudila, kako je Vladoša zrasla. „Saj bi lahko šla že v šolo. Kar pošlji jo jeseni v šolo, čeprav ne bo še šest let. Velika in močna je in pametna tudi zadosti. Boš imela vsaj eno leto prej doktorico ali profesorico v hiši,“ mi je namežiknila tašča.

„O,“ sem rekla jaz, „gotovo jo dam v šolo. Šteti zna in take reči; če jo pustim doma, bo postala neumna in še tisto bo pozabila, kar se je naučila od otrok.“

Nekaj dni nismo o tem nič govorili. Nekoč sedimo pri obedu, kar pravi Vladoša: „Veš kaj, mama, jaz že ves dan mislim, da v Zagrebu ne bom mogla iti v šolo.“

Prav žalostno in v skrbeh je to rekla.

„Zakaj bi ne mogla?“ vprašamo vsi.

„Oh, ti si pozabila mama, da imam češko abecedo. A ta tukaj ne velja.“

Smejali smo se in babica ji je obljubila, da ji sama kupi hrvatsko abecedo, da bo mogla v šolo, če nima drugih, hujših skrbi.

Iskali smo stanovanje. In tudi Vladoša je hodila z nama. Samo take hiše se so ji dopadle, ki so bile polne balkončkov in verand. Rekla je tudi, da je zdaj že prevelika, da bi imela v kuhinji svoj kot. In ker ima prav, sem menila, naj si le izbere svoj „kot“ že vnaprej.

Prvi dan nismo našli nič primernega. „Ništa poštenoga nismo našli za mamo i za tatu. Samo jedan kut je bio zgodan, baš bi mogla ja tamo lijepo namjestiti svoje igračke,“ je pripovedovala babici.

Drugi dan smo pa le našli stanovanje. In ker ima verando, je bilo všeč tudi Vladoši. Zmenili smo se, da se mora na novo urediti in poslikati, preden se priselimo. Medtem pa pojdeva medve z Vladošo na deželo k prijateljici,

Elvira Dolinar (1870–1961) učiteljica, publicistka, avtorica prvega slovenskega feminističnega članka. Na Dolenjskem na Veliki Dolini, kjer je službovala, je spoznala trgovca Dolinarja, se poročila in opustila poučevanje. Imela sta štiri otroke (Milana, Ratka, Danico in Zdenka). Zofka Kveder se je seznanila z njo kot sodelavka Slovenke, revije, v kateri je Elvira Dolinar objavila številne članke. Elviro Dolinar večkrat omenja tudi v pismih Marthi Tauskovi, saj je bila njuna skupna prijateljica.

ki naju je že davno povabila k sebi.

Z majhno malo železnico

mala železnica – ozkotirna proga med Zagrebom in Samoborom, imenovana tudi Samoborček, po kateri je vlak vozil med leti 1901–1979.

sva se vozili do Samobora. Jaz sem bila v skrbeh, če je prijateljica dobila o pravem času moje pismo, da bi naju prišla čakat.

„Pojdeva pa s tramvajem k njej,“ me je tolažila Vladoša.

„E, draga moja, to ni samo tako. To je poldrugo uro daleč in na kranjski strani. Tam se govori slovensko,“ pravim jaz.

„Tvoji znanci govore slovensko, tatkovi pa hrvatsko, ne?“ vpraša Vlada.

„Večina,“ sem rekla.

„Če ne bo nikogar, pojdeva pa z drožko ali s fijakerjem, če imaš dosti denarja,“ je rekla Vlada.

Pripovedovala sem ji, da so po deželi drugačni izvoščki in drugačne drožke. Da se jim pravi voz, koleselj ali kočija.

Dospeli smo na postajo. Na peronu naju je čakala družina moje prijateljice. Pozdravili smo se in zunaj so naju naložili na voz. Vlado so posadili poleg kočijaža, da bi gledala konje. Dež je šel in tisti dan je morala biti Vladoša v sobi.

Drug dan je sijalo sonce in domača dečka sta ji pokazala dvorišče, pujske, kokoši, golobe, račice in tudi v konjski hlev sta jo peljala.

Zelo ji je bilo všeč vse. Tudi soba, ki nama jo je odkazala prijateljica, je ugajala Vladoši zelo.

„Pa se mi res vse zelo dopade,“ je rekla. „Ali si videla, da so mi dali na otomano ravno tako veliko blazino kakor tebi? In zdi se mi, da imam jaz še lepše čipke. In brisalki so nama dali eno modro in drugo rožasto. Modra bo moja, rožasta pa tvoja. Doma imamo vsi bele in vedno se mešajo. Kupi tudi doma meni modro, sebi rdečo in tatku rumeno.“

Obljubila sem ji, da bom uvaževala

uvaževáti – upoštevati kaj, ozirati se na kaj.

njen nasvet.

Na dvorišču so kokodakale kokoši, Ratko, osemletni gospod je prijel Vladošo za roko in šla sta pobirat jajca po gnezdih. Povedal ji je, katera kokoš nese največja jajca, katera je pridna, katera lena. Že popoldne je vedela Vladoša vse. Samo to se ji je zdelo čudno, da ni v celi hiši niti enega vodovoda.

„Kako pa voda pride, če ni vodovoda?“ je spraševala.

„K Savi hodimo ponjo,“ je rekel Ratko in pokazal na srebrni trak, ki se je svetil daleč doli v dolini.

„To je strašno daleč,“ je rekla Vladoša in začudeno pogledala.

„Dve uri tja, dve uri nazaj,“ se je smejal Radko in dostavil: „Ali si neumna! Saj bi se voda posušila v škafu, če bi jo nosili tako daleč. Ponjo hodi naša dekla na studenec in še tja je daleč! Četrt ure, to je zadosti, ne?“

Zvečer ji je pripovedovala moja prijateljica, da bo videla drugi dan čisto majčkene piške. Pokazala ji je kokljo, ki je jezna in huda sedela na svojem gnezdu.

„Čakaj, Vladoša,“ je rekla. „Jutri bo koklja vstala in po celem dvorišču bo polno piščet. Kakor majčkene rumene kepice se bodo trkljala za njo.“

Ta večer je šla Vlada jako razburjena spat. Strogo mi je naročala, naj jo zgodaj zbudim.

Ali prebudila se je drugo jutro prej kakor jaz. „Mama, prebudi se!“ je kričala z balkona. „Koklja je piške znesla!“

Začudeno sem se dvignila na postelji. Vidim, vrata na balkon so odprta in tam skače Vladoša vsa razkuštrana, rdeča in v sami srajci ter maha z rokami na vso moč. „Sem pojdi, mama, hitro, hitro! Ali slišiš, kako kokodaka koklja?! Poglej, kako hodi po dvorišču! Zdaj bodo prišle piške.“

Zlezla sem s postelje; spodaj na dvorišču se je pokazal Ratko. Vladoša je kričala: „Ratko, Ratko, ali že veš? Koklja je piščeta znesla!“

Zakrohotal se je naglas: „Ni jih znesla, ne!“ je vpil gor. „Ti si neumnica, Vladoša!“

„Pa jih je,“ se je prepirala Vlada. „Znesla jih je, saj slišim, kako čivkajo za vrati!“

Ratko se je še bolj smejal, celo hišo je sklical, naj pridejo gledat, kako je Vladoša neumna.

Zbežala je v sobo in morala sem ji pomagati oblačit, da bi bila hitreje gotova in da bi šla sama gledat v kurnik, kaj je.

Tam sta stala Ratko in Zdenko pri mami, ki je držala jajce v roki. Primaknila ga je dveletnemu Zdenku k ušesu in ta je poskočil in vpil:

„Kriči, notri! Mama, kriči!“

Tudi Vladoša je pristopila in poslušala. Oči so se ji zasvetile, zasmejala se je tiho in veselo veselo. „Predstavi si, mama, čivka! Čivka in kljuje!“

„Ven hoče, veš, Vlada,“ je rekla moja prijateljica. „Pustiti ga moramo zdaj pri miru. Kadar bo prekljuvalo lupino, pa sme ven, prej ne. Če bi mu mi olupili lupino, bi umrlo. Lepo, polahko sme ven, drugače se prehladi.“

Komaj da so šli otroci zajtrkovat. Celo dopoldne so stali okrog kurnika. Ali šele popoldne, tako ob štirih, je koklja vstala z gnezda in osemnajst srčkanih, mehkih in rumenih, zlatih kepic se je zatrkljalo po dvorišču.

Ulovili smo jih nekaj in jih položili otrokom v roke. Pobožali so jih oprezno in primaknili svoja rožnata, razžarjena ličeca k rumenim čivkajočim kljunčkom.

Niso se mogli pomiriti od veselja. Zvečer mi je rekla Vlada, ko sem jo devala spat: „Prosim te, mama, prosi ti gospo, da mi da eno pišče s seboj v Zagreb. Saj je majhno, lahko bi ga imeli v sobi kakor kanarčka.“

Povedala sem ji, da bi umrlo od dolgega časa, če bi bilo tako samo. In tudi, da piščeta hitro rastejo in jih ni mogoče imeti v sobi.

Naslednji dan je šel Ratko v šolo. Vladoša ni vedela, kaj naj počne brez družbe. Nekaj časa sta z Zdenkom hodila po dvorišču. Ali ko je Zdenko pal, je zbežala za drvarnico in se skrila. Zdenko je ležal sam pred nekim jerbasom in kričal: „Zdenko je pal! Pridi, mama, vzdigni Zdenka!“

Moja prijateljica je imela opraviti v kuhinji, zato sem jaz stekla ven in ga pobrala. A z menoj ni bil zadovoljen. „Mamo sem klical,“ je dejal in se zavrtel proti kuhinji, da mu je kikljica odskakovala od debelih nogic. Slišala sem ga, kako se je ponujal v kuhinji: „Na, mama, Zdenkota! Na, mama, vzemi Zdenkota! Na roke vzemi Zdenkota!“

Šla sem po Vladošo. „Zakaj nisi pobrala Zdenka, ko je pal?“ sem jo vprašala.

„Nisem hotela,“ je rekla. „Če bi ga bila pobrala, pa bi mislili, da sem ga jaz vrgla.“

Potem je šla dol na vrt. Velik vrt je to in poln marjetic, zlatic, kresnic in bog si ga vedi kakšnih rož še. Poln goste, visoke, sočno zelene trave. In vsaka travica je drugačna. Dolgo je ostala Vladoša na vrtu. Gledala je, kako mravljinci lezejo med travo in hrošči, zlati, zeleni, rdečkasti, z rjavimi in s črnimi suknjami, kako kobilice skačejo – frk! človeku skoro v obraz, da se kar zdrzneš; metulje je lovila, ki so tako urni, da jim ne moreš do živega, in potem je natrgala velikanski šop rož in trave, vsega, kar ji je bilo všeč. Našla je meliso in pelin, dolgo je oboje duhala, vesela, da diše tako močno. Potem jih je dala v žep, da se je ji ne bi izgubili. Prišla je domov, razdelila šop med celo družino in bila ogorčena, ker smo dali vse skupaj v eno samo veliko vazo. „Zakaj ste mi vse zmešali. Potem se nič ne ve, kaj je katerega.“

Prišel je Zdenko od nekod in zlezla sta z Vladošo pod streho, kjer sta našla vreči z ovsom in koruzo. Napolnila sta si vse žepe, iztihotapila se ven in tam na vaškem trgu sta bogato pogostila vso domačo in tujo perjad. Velikanski šum je bil, kokoši so frfotale, petelini so se tepli in neka stara kura je bila tako predrzna, da je prišla čisto blizu in ju začela kljuvati po predpasnikih, češ še dajta, še! Ustrašila sta se je in zagnala krik. Tekli smo ven in ju rešili iz kurje armade.

Čez nekaj časa je postalo Vladi dolgčas. Vedela je, da je Ratko v šoli. Izgubila se je lepo tiho iz veže pa čez cesto tja k šoli. Vrata so bila odprta in ona smuk noter. Vse sobe so bile prazne, ali zadaj na vrtu je bil velik vrišč in smeh. Vladoša je šla tja. Otroci so imeli odmor in so se igrali. Smejali so se Vladoši, ko je prišla tako naenkrat mednje. Pokazala jim je pelin, ki ga je imela največji žep zatlačen.

Mislila je, da je to nekaj posebnega, ker diši. Kazala jim ga je, kakor bi ga ne bili še nikoli videli. „Miriši,“ je govorila, „miriši.“ (Diši.) Smejali so se ji, ker je govorila hrvatsko. Poiskali so ji Ratkota Ratka . Malo se je pogovarjal z njo in ji razkazal šolski vrt, kjer je bil tudi drog za telovadbo in mehka, nizka trava, po kakršni se imenitno skače. Ko je zvonilo, so postavili Vladošo pred vrata. Zadovoljno je prišla domov.

Popoldne ji je dala moja prijateljica štiri „špekule“ – mi smo rekli tem malim kroglicam svoj čas, zdi se mi, „frnikole“. Vesela jih je bila in igrala se je z njimi vneto.

Ko je prišel Ratko ob štirih iz šole, sta se metala po senu, ki ga je pripravil hlapec pred hlevom za konje. Vsa rdeča sta bila. Ali kmalu je prišel hlapec in seno vzel. Vlada se je hotela zopet igrati s kroglicami, a v nobenem žepu ni bilo ničesar. Glasno je zajokala. Sklonila se je in brskala z rokami po pesku. Ratko je hotel oditi, Vlada pa je jokala še bolj: „Molim te, Ratko, traži! Traži, Ratko, molim, molim!“ (Prosim Te Ratko, išči!) Radko je malo postal, dregnil nekajkrat z nogo v pesek in se zopet obrnil proč. Ali Vlada je neprestano kričala: „Traži, traži!“

Stali sva s prijateljico pri oknu in se muzali. Nisva vedeli, ali je Radko res ne razume ali pa se samo tako dela, češ kaj se bom valjal po pesku!

Tako neutolažljiva je bila Vladoša, da smo šli vsi ven in smo ji pomagali iskati. Ali šele čez dolgo so se našle nesrečne špekule.

Drugi dan je bila nedelja. Zdenko je ušel ven in se sprehajal po cesti gor in dol. Prišla je učiteljica in ga povabila, naj gre z njo gledat mlade mačke. Vladoša ju je videla z dvorišča in je bežala za njima. Gledala sta mlade mačke z velikanskim navdušenjem. Kričala sta in se smejala na vso moč. Mačice so se igrale in skakale po sobi tako fletno kakor nič na svetu. Gospodična učiteljica je vrgla kroglico na pod in vse mačice so skočile in se podile za njo po celi sobi. Fletne, bele, mehke tačice so imele in ljubeznive gobčke z mustačicami.

mustačice – brčice.

In gledale so bistro z iskrečimi se očkami Zdenkota in Vladošo in prav nič se niso bale. Celo pobožala sta jih lahko. Samo mirovale nikakor niso. Skloniš se, jo primeš, misliš, zdaj jo že držim, na, pa odskoči in te gleda izpod stola porogljivo.

Popoldne smo se peljali na izlet. Čez Savo smo šli. Ali tam ni nič mostu. Konji so zapeljali voz z nami na velik splav, prišel je brodnik in nas prepeljal čez vodo, ki je bila široka, vsa leskeča se in krasno zelena. Bregovi so se zrcalili v nji, nebo in oblaki. Pripeljali smo se čez in se peljali dalje po ozki cesti med poljem. Divje rože so cvetele po obeh straneh. Grmovje je bilo vse posejano od belih in rdečkastih cvetov. Vmes so dišale bele akacije, sive vrbe so kimale s svojimi dolgimi vejami, tam čez travnik je tekel zajec in na njivi je sedelo pet črnih vran. Star kmet v hrvaški noši je stopal počasi čez polje in gledal, kako bo z letino.

Prišli smo do Sotle. Plitka je bila in zavozili smo v vodo. Valovi so zašumeli okrog voza. Smejali smo se in se bali, da bi ne zašli v globočino in se zmočili. Sredi reke so konji malo obstali in pili.

Vladoša je sedela spredaj pri hlapcu. Strašno rada bi se bila razgovarjala z njim, vrtela se je in spraševala ga je, ali on ji ni dosti odgovarjal. Ne razume se na otroke.

Majhna vasica je ležala na desni strani. Vsaka hišica je bila ograjena okrog in okrog. Vse so bile skrite v zelenju. Tudi na dvorišču so stala drevesa. Kokoši so brskale po pesku, na klopci je sedel mlad moški in pestoval otroka. Mati je na pragu rezala večjim kruh za malico.

Zadaj za vasjo so taborili cigani. Slikovito so ležali po travi okrog dveh voz. Pet konj se je paslo malo dalje. Ko smo se pripeljali mimo, so se vzdignili mali cigančki in kričali: „Krajcar! Krajcar!“ Tekli so za našim vozom, da se je prašilo. Vrgli smo jim tri krajcarje. Padli so po njih. Eden je našel enega, ali drugi mu ga je vzel. Tako so se prepirali, a mi smo se hitro vozili dalje.

Cvrčki so peli v polju, na paši so objestno skakali konji, pastirji so ležali okrog in žvižgali. Daleč se je raztezala rodovitna ravnica, vsa bogata, sočna in pisana. Tam, od koder smo prišli, so se dvigali zeleni holmi v vis, bele vasice so se bliskale po njih, a za njimi so stali višji hribi, obsijani od sonca v dolgem, prelepem vencu. Na tej strani so bili manjši holmci, polni vinogradov, vasic, belih cerkvic in gradičev. Prelepo nedeljsko nebo se je dvigalo nad zemljo in prazničen, blagoslovljen mir je ležal nad vso pokrajino. Včasih smo srečevali ljudi. Hrvatice so šle mimo nas žurno v svojih belih narodnih nošah, lepo izvezenih na prsih in rokavih. Majhna punčka je nesla v rokah purana, ki je bil večji od nje. Ušel je menda od doma in se potepal po poljih. Tri dečke srečali smo v dolgih, širokih hlačah, v pisanih, rdeče vezenih telovnikih, z majhnimi, okroglimi klobučki na glavah. Eden se je korajžil in slišali smo ga, kako je vzdihoval: „Jaz bi se pa tepel danes! Ali bi se rad tepel!“ Smejali smo se mu. Najmanjši je bil med njimi, široki beli rokavi so mu frfotali v vetru in izgledal je kakor bojevit petelinček.

Ustavili smo se pred gostilno, par vozov je stalo že tam, konji so žvekali deteljo in z repom odganjali muhe. V hiši so peli dolgo zategnjeno ljudsko pesem, na pragu v soncu je sedela kuštrava punčka; okrog nje so hodile mlade račice.

Najužinali smo se in se vrnili.

Vladoša je držala bič in vajeti. Podila je rjavega Tarasa in mu prigovarjala, naj beži. Pa se ni zmenil zanjo.

Mrak je padal na polja. Zadehtelo je sto dišav. Vsa pokrajina je dišala opojno kakor ena sama prelestna kita cvetja. Fantje so peli po vaseh, prijeten, večeren veter je zapihljal od hribov sem.

„Jutri morava nazaj v Zagreb,“ sem rekla Vladoši, ko sem ji popravljala odejo, ko je šla po večerji spat.

Pretegnila se je leno po blazini. Trudna je bila in zaspana.

„Nikar še,“ je rekla in oči so se ji zapirale. „Lepo je na deželi. Še ostaniva!“

„Zakaj?“ sem vprašala.

„Lepo je,“ je rekla tiho, skoro že v snu. „In toliko pišk imajo tu,“ je zašepetala ter zaspala.

Drugi dan sva odšli.

Deževalo je celo dopoldne, ali ko smo sedali na voz, se je malo razvedrilo.

Za nami je sijalo sonce, pred nami pa so se daleč doli v ravnici kopičili velikanski sivi oblaki.

In naenkrat se je užgala vžgala prekrasna mavrica na visokem nebu.

Prelepo se je bliščala nad zelenimi holmi, nad pisanim poljem in belimi vasicami.

„Lepo je na deželi,“ je rekla Vlada.

VLADOŠKA SE MOŽI

Domači prijatelj 1906, 9 (1. september). 224–227. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 66–70, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 83–87, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 82–86 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 80–84. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 66–71.

Sporčičeva gospa, s katero živi rodbina mojega soproga v dolgoletnem prijateljstvu, mi pravi nekoč: „Čudno se mi zdi, da nismo v sorodstvu. Radi se imamo res bolj kakor sorodniki. Sploh pa imam jaz tri sine in prav imenitno bi bilo, če bi kteri kateri od njih vzel vašo Vladoško za ženo, ko bo velika.“

„Pa bi bilo res imenitno,“ sem jaz pritrdila s smehom.

Sporčičevi imajo tri sinove: dvajsetletnega, osemnajstletnega in dvanajstletnega. Najmlajši se imenuje tudi Vladimir in zanj je snubila Sporčičeva gospa našo Vladošo. S tem Vladimirom je sploh velika historija. Takrat ko je prišel na svet, so stanovali Sporčičevi v ravno isti hiši kakor stariši starši mojega moža. Moj mož je bil takrat petnajst let star in je znal telovaditi, delati velike balone iz papirja, fabricirati sam rakete in druge take skrivnostne in lepe reči. Bil je edinec, a doli pri Sporčičevih je bilo otrok zadosti. In radi so ga imeli, ker se je igral ž z njimi, ker jih je zabaval, nosil in metal po zraku in tudi nabil – vse iz ljubezni. Ko je prišel Vladimir na svet, je imel biti krščen po nekem imenitnem stricu in botru za Matijo. Otrokom pa to ni bilo všeč in sklenili so že zdavnaj prej, da se bo imenoval – če pride pri njih fant na svet – Vladimir po imenu mojega soproga in nikakor drugače. Mati in oče so ugovarjali, da bi se stric ne užalil, ali otroci so bili v večini in zmagali so. Vladimir je postal imenjak mojega moža.

Ta Vladimir je zdaj ženin naše Vladoše.

Gospa Sporčičeva je sama vprašala Vladošo o tej stvari.

Sporčičevi otroci, ki so zdaj že vsi večji kakor Vladoša, so jo povabili na obed. Kadar je povabljena Vladoša k Sporčičevim na obed, je zelo dobre volje. Sama se odpelje tja s tramvajem že takoj v jutro. Tam dobi vse punčke, ki so ostale od deklet za spomin in so shranjene v velikem vozičku. Nebroj blazin in pokrival je tam, vsaka punčka ima nekaj oblekic in kadar se stvari zamažejo, jih gospa Sporčičeva sama opere in zlika. Vladoša ima pravico igrati se z vsemi punčkami in z vsemi igračami, ki so pri hiši. Fante sme izpraševati, kolikor hoče. Pripovedujejo ji povesti in včasih se ji grozovito nalažejo, ker vse verjame. Pri obedu je vedno kaj posebnega in gospod sam prinese jagod, hrušk in drugega sadja Vladoši na čast. Zelo gosposko postopajo ž z njo, Vladoši se zdi to lepo in obnaša se posebno spodobno. Tudi gospa jo vzame večkrat v salon, posadi si jo na divan in se pogovarja z njo. Zadnjič jo pa vpraša kar naravnost: „Ti misliš, Vladoša, kaj ne bi vzela našega Vladimira za moža, ko boš velika?“

Vladoša pogleda na tla, zardeči se bogme kakor osemnajstletna gospodična in zašepeta sramežljivo: „O, zakaj pa ne?“ Sukala je predpasnik med prsti in čez nekaj časa pripomnila: „Ko bo Vladimir doktor in ko bom jaz tako velika kakor mama, potem se pa že lahko vzameva.“

Sporčičeva gospa je v čudu obsedela na divanu. Ni se nadejala, da se Vladoša razume tudi na take stvari. „No, dobro,“ je rekla in ji dala roko, „da veš, Vladoša, pri tem ostane. Samo pridna moraš biti. Če ne boš pridna, te Vladimir ne bo hotel.“

Vladoša se je šla igrat, kakor se ne bi bilo zgodilo nič posebnega. Ali na stvar nikakor ni pozabila. S staro mamo sta šli nekaj dni potem na pokopališče obiskat grob starega očeta. Babica se je jokala kakor vselej, tudi Vladoša je bila žalostna. Zelo rada je imela starega očeta. Ko je bil še živ, sta se igrala skupaj in on jo je učil pesmice. Prav dobro se spominja nanj in ve vse, kaj je delal in govoril. Da bi potolažila babico, pravi: „Nikar se ne jokaj, zdaj je naš Vlado tata za vse, za te zate tudi.“

Babica se je nasmehnila: „On je sam vaš tata. Meni je on sin, veš.“

„Oh,“ pravi Vladoša, „sinovi so majhni. Vsi sinovi hodijo v šolo, saj vidim drugje. Naš Vlado je že doktor in če je lahko naš tata, naj bo pa še tvoj.“

Babica je skušala razjasniti Vladoški pojme o sorodstvu, ali razumela vendar ni.

„Ali meni se zdi, da vendar ni tako, kakor praviš,“ je rekla. „ Govorive Govoriva raje kaj druzega drugega . Ali veš, koga bom jaz vzela, ko bom velika?“

„Koga?“ je vprašala babica in od začudenosti pozabila na svojo žalost.

„Sporčičevega Vladimira.“

„Tega?“ pravi babica in si misli, na, lepa je ta! Spomnila se je, kako jo je prišla pred dvema letoma Sporčičeva gospa z Vladimirom obiskati obiskat . Tudi Vladoška je bila pri njej. „Pozdravi, pozdravi Vladimira,“ ji je rekla takrat. „In poljubi ga lepo, dolgo se nista videla!“ Vlada se je ali nakremžila in rekla odločno, da „nima navade poljubljati“. Potem so se pogovarjali s Sporčičevo gospo, ko zapazita, da kliče Vladoška Vladimira v drugo sobo. Šli sta za njima. Vladoša se je postavila pred Vladimira in je našpičila šobico. „Na, če hočeš, me lahko poljubiš,“ je rekla. „Kaj naji naju bi vsi gledali, kajne?“

Počasi sta se vračale vračali babica z Vladošo v mesto. Babica je še vedno kimala z glavo. Pogledala je Vladoško in začudila se je, kako je že velika; še par let, še kakšnih deset, dvanajst in Vladoška bo odrasla gospodična. Spomnila se je, kako je bila majčkena, ko jo je videla prvikrat. Toliko, da je stalo na tleh! Spomnila se je tudi sina. Odrasel mož je danes, družino ima in vendar je bil tako majčken enkrat. Tako živo se še spominja, kako ga je nosila na rokah, kako se je prvikrat zasmejal. Življenje hiti, hiti. Naenkrat bo minilo deset, dvanajst let in Vladoša pojde z dolgimi krili po ulicah, mladi gospodje se ji bodo odkrivali in nekega dne bo nevesta ... Sporčičev Vladimir je star dvanajst let, v tretjo šolo pojde... Vladoški je pet, pravzaprav zakaj ne?! Vse se lahko zgodi, Vladimir je priden in prikupljiv dečko, enkrat postane gotovo pošten in ugleden mož ... Tako misli babica.

„Kaj tako molčiš?“ vpraša Vladoša. „Cel čas si tiho. Kaj razmišljuješ?“

„Življenje je jako naglo,“ pravi babica, „tega zdaj še ne veš. Ali ko boš večja, boš videla, kako vse prihaja in odhaja. Veš, Vladoša, Vlado, vaš tata, je bil tudi enkrat majhen, v vozičku je ležal, tako je bil majhen.“

Vladoša se zasmeja. „Takrat še ni imel brk in brade, kajne? Ravno tak je bil kakor drugi majhni otroci?“

„Ravno tak.“

„Čudno,“ pravi Vladoša in si ne more prav predstaviti, kako je bilo vse to takrat.

Babica razmišlja dalje. Kdaj je vpisala Vladota v šolo? Kakor včeraj je to in glej, danes njegova hčerka ob njeni strani, razgovarja se ž z njo, kakor se je razgovarjal on. Ravno todi se je kolikokrat sprehajala z njim, ko je bil majhen. Sava se blešči v ravnici za mestom. Vse je, kakor je bilo, in vendar vse drugače. Babica pogleda Vladoški v oči; ravno tiste oči so, kakor jih je imel sin v teh letih.

„Zakaj si si pa izvolila ravno Sporčičevega Vladimira?“ vpraša Vladošo.

„Tako. Dopade se mi. In Sporčičeva gospa me je sama vprašala, če ga hočem.“

„In on, kaj je rekel on?“

„Nič. Nič ga nisva nič vprašali.“

„In če te ne bo hotel?“

„Oh, zakaj me ne bi hotel?! Še vesel bo,“ pravi Vladoška in vrže žogo v zrak. Daleč tam na sred travnika je pala žoga. Vladoška je tekla za njo po travi, babica pa je postala na stezi in življenje se ji je zdelo čudno. Nič ne moreš reči. Vse se lahko zgodi na svetu. Včeraj je bila še mlada deklica, ki se je žogala na trati, danes pa je vdova, lasje ji sive in vnukinja se igra pred njo.

Sonce je zahajalo, zardečilo se je mesto v dolini, od gora sem je zapihal veter.

„Domu, Vladoša!“ je rekla babica, jo prijela za roko in počasi sta odšle odšle odšli v mesto.

DOGODBICE

Domači prijatelj 1906, 10 (1. oktober). 241–245. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 70–77, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 89–95, pod naslovom Dogodoviščine objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 87–94 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 85–92. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 71–75.

Zadnjič, ko je bil v Zagrebu vsesokolski slet, nas je obiskal star znanec in dober prijatelj. Pokazali smo mu seveda tudi našo Vladošo. Rekel je, da je zelo zrasla zadnjega pol leta, kar je ni videl. Meni je ona takoj pošepetala na uho: „Povej mu, da sem šla na zadnjem izletu štiri ure peš, povej mu, da imam prstan (kupila sem ji ga na sejmu za 8 kr.), in povej mu, da sem imela tramvajkarto, ki je stala tri goldinarje kakor za velike ljudi.“ Ta tramvajkarta me je takoj spravila v slabo voljo. Ko sem jo šla namreč kupit, sem mislila, da stoji tri krone, ali kar je napisano, je napisano, vzeti sem jo morala in plačati šest kron. Ta opazka o tramvaj karti me je namreč ujezila, tudi sem si mislila, kaj bi se punče bahalo po nepotrebnem, zato sem rekla naglas: „Rajše povej, draga moja, da si prišla zadnjič vsa zamazana domov, ker si sela v novi beli obleki pri babici na vrtu v pehar z borovnicami; povej rajše, kako ti je bilo slabo, ko si se najedla zelenih češpelj, ki sta jih s sosedovim Pepetom nakradla na ne vem kterem vrtu; povej rajši, da te je tisti Pepe hvala bogu imenitno premikastil, ker si ga iz same objestnosti klofutnila! O, draga moja, to so litanije, to, s tem se bahaj! In potem, vse si pozabila, češki ne znaš več, računati ne znaš, nič ne veš!“

Zardela je Vlada in odbežala na verando.

„Zakaj jo tako ponižuješ?“ me je vprašal znanec.

„O, jaz že vem,“ sem rekla. „Kaj naj pustim, da mi čez glavo zraste?! Tam, kjer ni treba, tam ima že pamet, drugje pa ne!“

„Eh, kaj bo otrok!“ jo je branil.

„Da, da, otrok, kakšen otrok!“ sem vzkliknila jaz. „Kaj mi je naredila danes teden. Šli smo v park na sprehod in ko smo bili trudni, smo šli na pristavo, naročili smo črnega kruha in kislega mleka ter sedeli pod smrekami zadovoljni in dobre volje. Vlada je bila tisti dan prav pridna, zato sem jo tudi hvalila pred vsemi. Pojedla je dve porciji mleka in jaz sem ravno rekla, da je lepo, da je, kakor se spodobi, in da je gotovo le zato tako dobro zgleda, ker je, kakor ljudje jedo. Dogodi se namreč, da iz same raztresenosti in igravosti pozabi na jed; vedno moram paziti, da poje zjutraj zajutrk zajtrk in žemljo. Vlada se je zasmejala in moram reči, da se mi je od same materinske ošabnosti zgenilo zganilo srce. Oči se ji svetijo kakor dva dijamanta diamanta , lica žare, fin nosek stoji prav gosposko sredi obrazka, čelo je visoko in pametno, bradica je ljubka in okrogla, bogme, lep otrok! Nasmehnem se nečimrno – in ktera mati se ne bi? Vse, vse se rade malo pobahamo z našimi otroci otroki . Ali moja nečimrnost je bila takoj kaznovana. Malo pogledam proč v razgovoru in ko se zopet obrnem k Vladi – kaj ugledam?! Z obema rokama se frac nesrečni ščiplje v lica!

,Za božjo voljo, kaj pa počneš?‘ pravim ogorčeno.

,Ščipljem se,‘ pravi nedolžno.

,Zakaj vendar?‘ vprašam.

,Zato, da bom rdeča!‘

,Zato, da boš … ‘ Ne, ne, to je pa že preveč! Če bi bila stara recimo sedemnajst let, saj bi človek take finte še razumel, ali ta – oprostite! –smrkovka ima 5 pet let in pol! Meni ja kar sapo vzelo.

Vlada pa je porabila priliko, skoro užaljeno skomizne z ramo in pravi: ,Zakaj se pa jeziš, mama? Prosim te, kaj naj pa naredim? Ti se vedno kregaš, da slabo izgledam, no, pa sem si mislila, malo se bom vščipnila uščipnila pa bom rdeča...‘

,Nikoli več! Takoj obljubi da nikoli več!‘

Obljubila mi je končno, čudeč se, zakaj sem tako razburjena.“

Moj znanec se je smejal, jaz pa sem ga strašila: „Na, čakaj, ko se oženiš in boš imel otroke, se ne boš smejal!“

„Zakaj se ne bi?“ je rekel. „Kaj pa reci, ali boš kaj napisala za to številko ,Domačega prijatelja‘ o njej?“

„Bi že,“ pravim. „Ali premalo gradiva imam. To je, gradiva bi že bilo, samo težko se piše o tem.“

„Zakaj?“

„No, oprosti, ali uši na primer ne spadajo v literaturo.“

„Kakšne...?!“

„Vladine.“

„No veš, če so Vladine, potem se tudi o njih lahko piše,“ se zasmeja zasmeje znanec. „Veruj, moji materi bi bilo dolgčas, če ne bi bilo nič o Vladoši v ,Prijatelju‘. Samo piši. Kakšna pa je pravzaprav ta zgodbica?“

Jaz sem pripovedovala, kako sem poslala Vladošo za deset dni k prijateljici na kranjsko stran. Rekla sem ji, da je naše dekle samostojnega mišljenja, da se samo obuva, umiva in češe in da ne bo imela dosti dela ž z njo. Skakati naj jo pusti, kolikor ji drago, in tudi na vasi naj se igra z drugimi otroki, da se bo naučila slovensko govoriti in da postane demokratična. Ne bi namreč rada, da bi postala naša Vlada ena izmed tistih mestnih cvetlic, ki mislijo, da se mora biti od kmečkih ljudij ljudi vedno po dva metra daleč.

Prijateljica mi je pisala takoj prve dni, da so se vse moje želje glede Vladoše spolnile, da pozna vse otroke v vasi in da si je izvolila dva posebna prijatelja: enega črnega in enega belega Franceljna, eden ima namreč črne, drugi rmene rumene lase. Pisala mi je, da hodi z mežnarjevim fantom zvonit in da se vselej na vrv obesi, tako da jo vzdigne visoko od tal, da zna čez plot plezati, raz lestve skakati, žvižgati in druge take umetnosti. Tudi to mi je bilo všeč. Prosim vas, kakšni so to otroci, ki ne znajo takih stvari, kakšni so to otroci, ki nimajo nikoli razbitih kolen, opraskanega nosu, kakšnega trna za nohtom?! Eh, strahopetci so, polizanci brez kosti in krvi. Otroci morajo imeti korajžo in včasih morajo biti malo pobiti, opečeni in tako dalje.

Čez deset dni smo prišli po Vladošo. Najprej se mi je pohvalila, da ji je dala gospa en čisto nov kos mila za umivanje, povedala mi je, da je vsako jutro naredila strašno pen, da ima čist vrat – naj le pogledam, da je napravila gospa zvečer omlete, ki so bile namazane s kompotom ped debelo, da so na vasi otroci jako kratkočasni, da jedo prešiči prašiči samo kuhano jed, konji pa deteljo in oves, in še mnogo drugih zanimivih stvari. Ko smo se poslovili, obljubovala je vsem, da jim bo poslala razglednice.

Po poti je bila vedno z rokami v laseh, tako dolgo, da se jaz enkrat spomnim in pravim: „Ti, slišiš, kaj ko bi ...“

„Oh, ne,“ pravi, „to bi se poznalo.“

No, kljub temu sem še tisti večer pogrnila na stol bel papir, posadila malo na prukico in revizija je opravičila mojo sumnjo – sijajno. Vlada jih je štela, zdelo se ji je imenitno, da jih ima toliko, in vselej je spustila halo, kadar se je število povečalo... Ni se jim poznalo, če so od „ta belega“ ali od „ta črnega“ Franceljna nalezene …

Odslej sva imele imeli vsak dan zabavo. Vlada se je namreč pri tem poslu vedno sijajno kratkočasila in zelo ji je bilo žal, da je ta lov od dneva do dneva vedno bolj pojemal... Včasih je bila naravnost duhovita. Kupili smo ji med tem časom nov klobuk. Ko ga je imela prvikrat na glavi in se je vrtela ž z njim pred ogledalom, mi je rekla: „Ti, mama, danes bodo pa moje uši zelo elegantno pokrite ...“ Ko so čez kakih deset dni popolnoma izumrle, je rekla ironično: „No, da, zdaj je vse na izložbi,

izložba – hrv. razstava.

pa so tudi moje uši odšle na izložbo.“ Tiste dni so tukaj namreč odprli lepo in zanimivo gospodarsko izložbo, ktero katero si jo je tudi Vlada ogledala. Doma smo se ji smejali in šele potem, ko mi je enkrat naredila strašno blamažo, sem ji rekla, da bo morala klečati pet ur skupaj, če še enkrat izpregovori to besedo.

Šla sem namreč enkrat obiskat svojo prijateljico. Tam je bila tudi neka precej opravljiva dama, ki trdi, da taka ženska, ki piše, ni za nič. Jaz sem jo rada dražila, da znam kuhati, da celo šivam, klobuke popravljam in druge take zaslužne stvari delam. Ali to je to damo, ki sama ne dela pod milim bogom nič, ki ima kuharico in sobarico, še bolj ujezilo in rekla je, da ženska, osobito posebno če je omožena in ima otroke, ne sme za nič na svetu voditi pero, pisati novele, črtice in celo članke. Skoro skregali sva se takrat, ali pozneje nisva nikoli več govorili o tem in kadar me je srečala, je je bila sama vljudnost. Prijela je Vladico za roko, jo pobožala, vprašala, če ji je oblekico „mamica“ naredila, pohvalila jo je, da je pridkana, da je zrasla itd. „O ti, sladko dete!“ je vzdihovala. „Povej no, kaj je novega, mucika!“

Vlada se je zasmejala, zatleskala z rokami in zavpila radostno: „Oh, gospa, ne veste, kako je bilo to imenitno, imela sem strašansko uši – stra-šan-sko!“ In napravila je veliko oči, nagnila glavo vznak in še enkrat ponovila: „Na vsakem lasu je bila po ena, je rekla mama.“

Predstavite si to, ljudje! Oči omenjene dame so se zmagoslavno zasvetile, ustnice so se ji škodoželjno in porogljivo nasmehnile. „Oh, ali je mogoče?!“ je prišlo tenko in zbadljivo iz njenih ust.

Prepričana sem, da je še tisti dan hitela raznašat to novico okrog, da je vsakomur povedala, kakšna ženska sem, kakšna mati: „Da, njeno hčerko je mrčes skoraj ugonobil, predstavite se, ubogo dete ...!“

Najrajši bi bila Vladošo nabila, pogledala sem jo neizrečeno hudo, ali frac ni ničesar razumel in je spridil položaj še bolj. Prišla je k meni, pobožala me je in je rekla: „Ali, mama, nikar me tako hudo ne glej, jaz te imam res rada.“

To me je streznilo in zasmejala sem se. „Verjemite mi, gospa,“ sem rekla oni dami, ki ne ljubi žensk, ki pišejo, „verjemite mi, dobro je in koristno, da imajo otroci vsaj enkrat uši v svojem življenju. Saj veste, jaz sem za enakost, in bogme, tudi ušivci so ljudje, po božji podobi vstvarjeni ustvarjeni .“

Pripovedovala sem celo to dolgo povest našemu znancu. Odšli smo na verando, kjer smo gledali, kako vzhaja jesenski mesec velik in krvav izza gozdiča na obzorju. Sanjava luč se je razlila po nebu in po zemlji, v drevju je zašepetal večerni veter.

„Samo napiši to v ,Prijatelja‘,“ mi je rekel znanec, zato se, dragi čitalci, ne jezite name, ampak nanj, če vas dolgočasim.

Mogoče se mi godi z vami, cenjeni bralci in drage bralke moje, ravno tako, kakor se mi je z Vladošo včeraj zvečer, ko sem jo vzela v gledališče.

„Na dramo jo vzemi,“ je rekel moj mož, „na kakšno burko, to ji bo všeč.“

„Jaz jo bom peljala na opereto, petje ji bo gotovo ugajalo.“

In res sva šli. Najprej je hotela vedeti, če je tisti gozd na pozornici pravi gozd, če raste. Rekla sem, da je vse naslikano, in to ji ni bilo všeč. Potem sem ji povedala, da oni mladi gospod z brkicami ni gospod, ampak gospodična. „Kako pa naredi, da ji brke tako hitro zrastejo?“ me je vprašala. Potem je rekla za prvega ljubimca, ki si domišlja, da je najlepši človek na svetu, da je ženska. „Ne, moški je,“ pravim, „saj vidiš, da je oblečen v moško obleko in glas ima moški.“ – „Pa je vendar ženska,“ je trdila. „Moški ni nikoli tako lep. Tudi to je grdo, če je moški tako lep!“ Potem se je zamislila in čez dolgo časa me je vprašala: „Reci, mama, ali so to pravi ljudje? Kaj ni to vse narejeno? Jaz vem, da so mašine jako pametne.“ Pogledala sem potem te igralce, ki so se v neki neumni opereti vrteli na deskah sem in tja, zvijali so se in smejali nenaravno in afektirano, in uvidela sem sama, da Vladoša ni mogla biti navdušena nad temi ponarejenimi ljudi. In še, ko sva odhajali, je rekla: „Ne vem, mama, ves čas mislim, ali je bilo lepo ali ne ... Morebiti je bilo pa vseeno vse narejeno. Saj veš, kako so mašine pametne. Ali veš, kako je tisti zadnjič v kavarni govorila? Celo nemški je znala ...“

POT V AMERIKO

Domači prijatelj 1906, 11 (1. november). 269–276. Rokopis ni ohranjen. V češkem prevodu (Na cestě do Ameriky) je bilo objavljeno v Nové pařižské mody, 1908, št. 20. V hrvaškem prevodu (Naši u Bremenu) objavljeno v Izložbeni riječnik, 11. 9. 1906, str. 1–2, 22.9.1906, str. 1–2.

To je v Bremnu, v starem nemškem trgovskem mestu ob severnem Severnem morju. V kolodvorski ulici pred potovalnimi agenturami, pred hoteli in krčmami z napisi v vseh sveta jezikih, se drenjajo ljudje. Sami tujci, ljudje, ki so prišli od kdovekje in ki pojdejo zopet dalje kdovekam. Vse je nekako enako oblečeno, na pol mestno. Vidi se, da svet še ni vajen na to tujo novo kupljeno obleko. Doma so se nosili po kmetiški, večina jih je hodila v narodnji narodni nošnji. Med ženskami lahko spoznaš slovaške žene, Poljakinje in par visokih stasitih Jugoslovank. Po pet šest kikelj kikel so opasale Slovakinje nase in na glavo so si zavezala živo pisane ropce robce . Galicijanke so oblečene temno in priprosto preprosto . Vse polno otrok se drenja okoli njih. Njihovi možje so slabotni, bledi in propadli od pota in skrbi. Iz krčem slišiš žalostne poljske pesmi, jok otrok ... Vsi Poljaki se selijo z ženami in otroci otroki . Nekteri imajo po pet, šest otrok. In vse je majhno, siromašno, zastalo v rasti, boležljivo. Vedno so polni brezštevilni hoteli sveta, vedno se drenjajo ljudje pred agenturami in menjalnicami. Človek bi mislil, da so vedno eni – ali ne, vedno drugi so. Vsaki dan odhajajo preko morja in iz Evrope se pode nove trume sem. Nekteri gredo takoj dalje, drugi čakajo po tri, po pet dni in dlje na svoj parobrod.

parobrod – parnik.

Težko čakajo. Po štirje v manjih manjših družbah se sprehajajo po mestu. In stare bremske bremenske patricijske palače gledajo začudeno doli na te ljudi. Tukaj, v tem mestu, je stanoviten rod. Po stoletja sedijo stare in slavne bremske družine na enem mestu v istih lepih, čestitljivih častitiljivih starinskih hišah. Za velikanskimi mizami sede bogati trgovci v svojih pisarnah in trgujejo z vesoljnim svetom. Oni sede za svojo mizo ali njihove ladije ladje plovejo daleč v tuje kraje; ne ganejo se raz svojega stola, ali s pismi in brzojavi kupujejo sladkor in bombaž v Kaliforniji, petrolej v Kavkazu, kavo, tabak tobak , čaj, svilo, slonovino – vse blago zemlje, po vseh krajih sveta. Včasih pogleda tak trgovec s sivimi hladnimi očmi na tuj svet, ki se drenja po ulicah in trgih. Vedno drugi obrazi, vedno novi in novi ljude, dan na dan, leto za letom. Tiho in plašno hodijo po mestu in vidiš jim na obrazu, da jih je strah sveta. Stopili so na prag novega življenja, še en korak im znajdejo se v novi, ogromni in tuji zemlji.

Oh, moj Bog, kako polni so ti veliki potovalni hoteli straha in upanja. Zrak je težek, kakor poln nemira, ki igra v srcih vseh teh ljudij ljudi . Večina ležijo po dva in dva v posteljah. Že so odtrgani od hiše doma, kakor bi viseli v zraku med zemljom in nebom. Po noči Ponoči slišiš vzdihanje vzdihe hrepenenja, upanja in strahu. Kaj bo?! Močno je srce, korajžno, in vendar gledajo oči velike in preplašene v nemirne plinske plamene, ki trepečejo v svetilkah ob steni. Težke sanje padajo na trudno dušo. Ta kriči v snu, drugi se smeja, tretji vzdihuje, četrti kliče otroke, ki jih je pustil doma, peti sanja o sreči, ki ga čaka ... Tam iz stranske sobe, kjer spijo žene in dekleta, ki same potujejo, slišiš pridušen jok. Moj Bog, kako strašna je tujina, kako ogromna! Dva, tri dni in še dlje so potovale sem, deset dni pojde ladja ž z njimi čez morje in še tam na drugem delu sveta se bo treba voziti dan ali dva po kopnem, dokler pridejo do svojoga moža ali ljubega ali sorodnika. Daleč za njimi izginjava izginja domovina, majhna kakor slaba zvezda na ogromnem nebu.

Ko se zori, bude se ljudje po dvoranah. Dalje morajo, v luko in potem na ladjo. Komaj se zapirajo vrata za njimi, že prihajajo dekle, preslačijo postelje in hlapci čedijo pod – kmalu bojo prišle nove trume iz kolodvora.

Vsi jeziki odjekujejo v velikanskem kolodvorskem vestibilu vestibulu .

vestibul – večji prehodni prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev; preddverje.

Črni in umazani se krcajo ljudje iz dolgih vlakov. Celo iz Macedonije gredo Bolgari, Grki, Turki in Rumunci čez morje v boljšo, svobodnejšo deželo. Iz Rusije se selijo cele karavane Židov, Poljakov, Rusov in Rusinov. Svet je truden od pota. Otroci niti ne jokajo več. Zmanjkalo jim je že glasu in solz. Samo še tiho, slabotno ječijo, da jih komaj slišiš. Kakor mrtvi spijo na krilu matere, v rokah očeta. Nektere Nekatere žene nosijo po tri otroke in še prtljago, koče in blazine. Misliš, pale bodo pod tem bremenom – ali one se molče vlečejo za vodiči, ki vodijo vsak narod v poseben hotel. Potnikom šumi glava od železnice, velikanskega ropota velikih mest, skozi ktere katere so se vozili v tesnih, vročih vagonih. Ubogi Galicijanci! Ali je tega siromašnega ljudstva po hotelih. Oblečeni so slabo, nekako zamazani, kakor da se niso umili že dolgo let, oči imajo udrte in obrazi so bledi. In ženske žensk , deklet, otrok je med njimi! Vse so prodali doma, vse so vzeli s seboj, ženo, in otroke in zdaj gredo čez morje. Ves ta narod izgleda nekako izmučen, truden in bolehav. Hudo se ti stori v srcu, ko jih gledaš, in misliš si: Zakaj niste ostali doma, reveži?! Slabotni ste, propali bodete v široki, svobodni amerikanski zemlji, kakor bi bili propali doma. Samo za močne ljudi je sreča, samo za močne, brezobzirne, železne roke je zlato. Vaše pa je siromaštvo in stradanje, kakor doma. Druga zemlja ali ravno tista muka, isto strašno, neusmiljeno življenje. Ej, koliko od vas slabotnih bo pomandral in uničil!

Moj Bog: od kod se je vzel ves ta svet iz širne Evrope?! Od vseh vetrov so se zbrali in zdaj bežijo za srečo in uspehom. Tam, na oni strani morja, je mogočnost sreče, doma vedo vsi, kako bi jim potekalo življenje do črnega groba. Skoro vsem pusto pusto ...

Tudi naših ljudi iz iz z juga: Hrvatov, Srbov in Slovencev je dosti v starem, lepem Bremnu. Hrvatom ni take sile iti v svet kakor Galicijancu, Rusu, Macedoncu. Tam, v ravni Slavoniji, je še mnogo črne zemlje, ki čaka na pridne roke, dosti še je kruha za delavne ljudi. Ali ljudstvo misli: če se doma mučim, zaslužil bom stotače, če se v Ameriki, zaslužil bom tisočake. Pa če jih le vsaki deseti prisluži, zakaj ne bi bil jaz oni deseti? ...

Na dvorišču velikega hotela so se zbrali Hrvatje pa svirajo in pojejo. Tamburice imajo s seboj, pa brenkajo. Polno mladih fantov je, pa tudi starejših mož. In trudijo se vsi, da jim ne bi prešla korajža. Tudi kakšno žensko vidiš med njimi. Ali malo. Hrvatje in Slovenci še ne potujejo kakor Galicijanci, Rusi, Židje z ženo in otroci otroki – s z vsem in za vedno. Vsak misli, da se bo vrnil. Tamburice zvenijo, glasno se dviga južna pesem k hladnemu severnemu nebu. In srce boli. Lepo je doma! Lepo pripoveduje pesem o domačih gorah, o domačih travnikih, o gozdovih in prijaznih, belih domačih vaseh. Lep je domač kraj in če tudi četudi ne da kruha, težko je oditi. V starem, tujem Bremnu zajokajo strune, stoži se srcu po domovini in grla postanejo hripava.

„Eh, kdo bo pel!“ pravi nekdo. „Dosti smo se naukali doma in še se bomo, kadar pridemo nazaj polne pesti zlatih dukatov!“

„Daj karte ven!“ pravi drugi in začnejo se kartati.

Neko mlado dekle sedi v kotu in se joka.

„Zakaj se jokaš?“

„Eh, mlado je še, neumno, kaj se ne bi jokalo! Strah jo je,“ pripoveduje neki starejši človek.

„Pobegnila je od doma. Njen ljubi ji je poslal denar in karto za pot, a zdaj se boji. Ali si neumna, norica, kaj se cediš! V svili se boš vrnila in s klobukom na glavi!“

Dekle ničesar ne čuje, samo joka joka. Če jo je pa strah daljne dalnje dalnje daljne amerikanske zemlje, vseh teh neizmernih množic ljudi, ki jih je videla in ki jih bo še videla. Nikdar ni mislila, da je toliko ljudij ljudi na svetu, tako strašno mnogo ljudij ljudi . Kakor majhna kapljica vode v morju se zdi sama sebi in strah jo je. Kakor plaha ptica drhti srce v prsih, preplašeno, bojazljivo in iz črnih dekliških oči tečejo solze neprenehoma.

Na stopnicah sedi mlad fante, komaj da mu je petnajst let.

„Kam pa ti, dečko?“

„E, k očetu“.

„Pa se ne bojiš?“

„Kaj bi se bal!“

„In kaj doma, koga si pustil? Mater?“

„Mater in dve sestre in brata.“

„So mlajši kakor ti?“

„Da, mlajši. Brat je še le šele tri leta star. Tonček je in fleten je. Mene je imel najrajše.“

In naenkrat stisne fant glavo v pesti in se zajoka na ves glas.

„Joj, kako je meni hudo! Tako je bil fleten in božal me je. Skupaj sva hodila napajat blago. Joj, moj Bog, nikoli več ga ne bom videl. Niti sestre ne in tudi matere ne. Umrl bom v Ameriki! Pokončalo me bo! Ojoj, ojoj!“

Ves se trese od joka, globoko iz prsij mu prihaja vzdihovanje, klobuk mu je padel z glave in se je skotrljal po stopnicah.

„Kaj se boš jokal! Vse bo še dobro!“

In fant naenkrat skoči kvišku, skoči doli po klobuk in zakolne: „Sam vrag vas nosi, da me sprašujete! Celo pot nisem jokal, niti ko smo šli iz vasi in se je vse jokalo. In ne bi bil zajokal niti do Amerike, če me ne bi tako neumno spraševali. Kaj vas brigajo moje stvari!“

Ves je zapaljen, jezen, sram ga je, da je on, možki moški , zajokal pred ljudmi. Oči se mu svetijo predrzno ali obraz je še moker od solz.

,Jaz se ničesar ne bojim. Močan sem!“ pravi in kaže svoje v resnici mišičave roke. „Vrnil se bom domov, bogat kakor grof!“ se baha in zasmeje trmoglavo. Še ga nekaj tišči v grlu, v srcu nekaj peče, ali beli zobje se mu zakrešejo v kljubovalnem, korajžnem smehu.

Eh, on ni več otrok! ...

Oh, fantiček, naj ti bo sreča mila, naj tujina ne zaduši zastonj tvojih mladih, junaških sil!

Spavalnice gori so zaklenjene. Ali mestna inšpekcija gre in sluga odpira vsa vrata. Kakor v vojašnici stoje postelje ena poleg druge,samo manje so in ožje. Priučiti se je treba, na ladiji bo še tesneje. Ej, in kako tesno! Tukaj je svetlo in zračno, ali v mejpalubi boš lovil zrak kakor riba pod ledom. Lastni svoj smrad boš dihal in še smrad drugih sto, dvesto ljudij ljudi , ki so natlačeni s teboj v en nizki nizek , tesni tesen , oski ozek prostor. Par tisočev vas bo stisnjenih tako v ozke, tesne zaboje na ladji. Po šestintrideset strašno ozkih postel postelj stoji v blokih. Devet in devet, tako da so noge skupaj, nad teboj še drugih osemnajst. Glave gledajo na ozki hodnik, stezo, kjer se komaj predrenja en človek. Z roko dosežeš preko, kjer jih je drugih šestintrideset obsojenih osem ali deset dnij dni ali še dlje na isto življenje s teboj. Okna so tako majhna in če ležiš sredi kje, pride s težavo zrak do tebe. Kadar je morje razburjeno, pa se zapro še te luknje, da samo še slaba ventilacija prinaša malo zraka odzgor, oh, takrat so strašne ure. Vse zdihuje, joka, kolne, moli, vse se zvija, bljuje in strašen smrad te duši. Oh, tak je pot k tisti lažnjivi lažnivi , zapeljivi, zlati amerikanski sreči!

Ali tukaj v hotelu je še svetlo in zračno. Postelje so čiste in pospravljene. Vse je prazno, okna so odprta, samo tam v kotu leže trije.

„Zakaj ležite? Ali ne veste, da ni dovoljeno ležati po dnevi podnevi po posteljah?“ vpraša inšpektor in sluga, ki razume hrvaško, prevaja.

Vsi trije skočijo hitro raz postelj kakor blisk, tako urno. Pokorni so, bojazljivi. Eh, tukaj na tujem, tukaj v svetu ti je lahko vsak gospodar. Pokori se, to je najboljše; kje boš iskal pravico, ko ne znaš jezika?

„Gospod, oči nas bolijo. Že teden dni čakamo, a doktor nam pravi, da bo treba potrpeti še tri tedne, potem še le šele gremo lahko na ladjo. Solnce Sonce nas peče v oči, pa smo legli.“

„Če je tako, pa ležite. Morate paziti, da kmalu ozdravite. Če vam ne bi bilo bolje, pa bi vas morali poslati nazaj.“

„Vemo,“ pravijo. „Povedali so nam, da Amerika neče bolehnih in takih, ki slabo vidijo, da bi nas vrnili celo iz Amerike. Ej, hudo je siromaku. Človek je nedolžen, ali trpeti moraš dvojno. Bolan si, že to je križ, a še te preganjajo za to. Če si revež, samo molči, požiraj in trpi,“ vzdihujejo in legajo spet nazaj na postelje.

Tam čez cesto je hrvaška pisarna. Toliko gre hrvaškega sveta v Ameriko, da so odprli v Bremnu posebno hrvaško pisarno. Tudi dva slovenska uradnika sta tu in celo neka gospodična, Hrvatica. Cel dan prihajajo ljudje z juga, Hrvatje, Srbi, Slovenci, pritožujejo se, psujejo, menjavajo denar, telegrafirajo domov. Hrvatje in Srbi pripovedujejo, kako so jih premotili v Mažarski Madžarski , kako so jim vzeli denar, dali jim nekako karto v roke, a zdaj jim povedo tu, da karta ne velja. A oni so izdali denar v nič. Pripovedujejo, kako so jih neki madžarski žandari žandari žandarji silili, naj gredo preko Reke, ali oni nečejo iti čez Reko. Dolga pot je tam čez morje, parobrodi tesnejši, hrana slabja slabša . In potovali so čez Nemčijo nekako na slepo srečo. Vsi so zbegani, obupani. Ne vedo, kje so jim vzeli denar in zakaj. Pripovedujejo, da so vzeli toliko in toliko seboj z doma, a zdaj jim manjka. Ne znajo tujega jezika, ne znajo ne pisati, ne čitati in tudi računati skoro nič. Zdaj sede v veliki pisarni in čakajo spet denarja z doma. Telegrafirali so ponj, zakaj težko je vračati se zopet nazaj domu, ko si takorekoč že na ladji.

Gledaš in poslušaš te ljudi, te močne, visoke fante, te možke moške – vsak je junak – in nekaj ti stisne srce, žalostno ti je v duši in jeza te lomi obenem, da bi psoval in klel vse tiste brezvestne človeške pijavice, ki so že izrabljevale izrabljale in bodo še izrabljevale izrabljale te velike otroke, ki si ne vedo pomoči. Zaupljivi so, vsi zmešani od dolzega dolgega potovanja, od sveta, od tujine. Kakor otroke bi jih moral kdo paziti, da se jim ne bi ničesar nič zgodilo. In tudi trmasti so včasih kakor otroci. Misli, da je sam na svetu, da samo on potuje, misli, da je vse samo za njega narejeno, ne pade mu na um, da so že stotisoči šli tako pred njim in da pojdejo še stotisoči. Še ima korajžo, pa kriči, postavlja se, kolne vse poprek po pravici in krivici. Svet jim bo že pristrigel peroti, obmolknili bodo, pohlevni bodo postali kakor jagnjeta. In vendar se jim še manj zgodi, kakor bi se jim lahko zgodilo pri njihovi strašni neizkušenosti. Ljudje kakor gora, visoki kakor jelke, močni kakor levi, a nespretni in lahkomišljeni kakor deca.

Prišlo je enkrat dvajset Ličanov v pisarno, dvajset hajdukov, dvajset hrastov kraljevskih. Visoki, plečati, žilavi. V zagorelem obrazu imajo črne oči kakor strele, silovite brke, zobe bele in bleščeče. Vse se jim je čudilo, vse je gledalo za njimi, ko so šli po mestu.

„Ne morete iti s tem parobrodom, kakor smo vam pisali,“ pravijo v pisarni. „Popoldne že gre, a napolnjen je do zadnjega kota.“

„To nas nič ne briga. Danes pojdemo, kakor je zapisano,“ pravi najstarejši, ki zna brati. „Ne damo se mi voditi za nos!“

„Ali če je nemogoče, ljudje! Potrpeti bodete morali.“

„Dajte nam posebno ladjo.“

Zasmejali so se po pisarni na glas. „Naše ladje so velike, kakor pet vaših cerkva, predraga bi bila taka vožnja za vas.“

„Mi hočemo danes na morje, bemti!“ so izjavili in zagnali velikanski krik. „Če nečete, dobro. Samo dražite nas kakor bi mignil bo vse razbito in vas vse, celo gospodo, pomečemo skozi okna na cesto,“ še prete. „Mi se ne bojimo nikogar. Samega vraga se ne bojimo, ko smo se podali v Ameriko. A taki nismo, da bi trpeli krivico in molčali.“

Vsa pisarna odmeva od silovitega krika. Uradniki se posvetujejo. Ali kaj boš solil takim ljudem pamet. Kar se zmisli, tega se drži. In če jim pade v glavo, razbijejo vse. Lahko jih potem pobesiš, pomagalo ne bo.

„Pojdite z menoj,“ pravi uradnik in vodi jih po ulicah v ogromno palačo severnega Lloyda. Pelja jih pred samega direktorja društva. Pripoveduje mu nemški, kaj je na stvari, da je tak človek, kakor je teh le tehle dvajset, pohleven kakor ovčica, ali če mu sede mušica v glavo, potem je zastonj razjasnjevati in miriti. On goni svoje in bučo ima trjo tršo od železa.

Še drugi gospodje so prišli, čudili se tem dvajsetim jugoslovanskim velikanom, smejali se, zakaj končno jim je ta otročja odločnost ugajala in nazadnje so odredili, naj se izkrca iz s parobroda dvajset galicijskih Rusinov. Ličani naj gredo z vragom, naj jih Amerika kroti. In ko so odhajali je nek uradnik fotografiral teh dvajset orjaških puntarjev. Slavna povest živi o njih med Bremčani.

Tudi naši Slovenci potujejo z večina zvečine preko te luke. V slavi in v časti jih imajo zelo. Da so gospodje, pametni, čisti in okretni. Radi se umivajo, skrbe za čiste ovratnike, pisati in brati znajo, vsak ve, kaj hoče. Najbogatejši so od vseh izseljencev, izvzemši Nemce in Čehe. Vsi skoro potujejo z brzoparniki, premeteni so, trezni, ne dajo se goljufati. Lahko je postopati z njimi, ker so pristopni pametni besedi. Po hotelih nikoli ne delajo škandalov, snažni so in mirni. Taka hvala se sliši o naših rojakih od tujcev.

Sploh imajo parobrodna društva rada Jugoslovane. Le najmočnejši, zdravi in krepki ljudje se selijo v Ameriko. Skoro nikdar ne vrnejo amerikanske oblasti kakšnega Jugoslovana nazaj. Žide, Poljake in Ruse pa vračajo v velikem številu, ker so slabotni.

Parobrodna društva morajo te reveže zastonj prevažati nazaj čez morje in jim dati še podporo za železnico do domačega kraja. Naši ljudje z juga so krepki, mladi in zdravi in Amerikanci so veseli tacih takih pesti! Doma pa propada zemlja in osobito po Hrvaškem se naseljujo tujci, Švabe in Mažarji.

Nek prismojen človek se že šest tednov potika okoli po Bremnu, po gostilnah, hotelih, agenturah in pisarnah. Hrvat je. Nekaj denarja ima, pa čaka na ladjo. Že šest tednov čaka na ladjo, potrpežljivo in udano vdano . In vedno pride opraševat vpraševat: „Kdaj pojde moja ladja, jutri?“

„Ne še ne,“ odgovarjajo uradniki.

„Bom že počakal,“ pravi in odide.

Neštetokrat že so ga pošiljali domov, zmašili so ga že v vagon, da bi ga poslali nazaj v Slavonijo, od koder je prišel. Ali on neče. Joka, prosi, kolne se: „Tako mi duše, tako mi Boga, jaz moram v Ameriko. Če me ne pustite tja, pa se ubijem!“ In že ima nož v roki, da bi se zaklal.

Ne vedo, kaj bi ž z njim.

Nobenega svojega nima, so poizvedeli. Vse eno Vseeno je zanj, pod katerim solncem solncem soncem živi.

„V Argentinijo ga bomo poslali, tam ne pazijo tako strogo. Iz New-Yorka New Yorka bi nam ga poslali nazaj. Naj gre, ko neče drugače.“

In ta človek pripoveduje svojim na novo prihajajočim rojakom, kako hrepeni za srečo in svobodo.

„Jaz vem, ljudje, tam daleč, tam onkraj morja, sreča na me name čaka. Tako si želim tja, da bom umrl, če me ne bodo pustili. Sreča je tam in svoboda!“

Ljudje ga poslušajo in smejajo smejejo se mu.

In vendar končno, vsi smo taki prismojenci. Vsi tisti, ki se mu posmehujejo, mislijo isto prešerno, mamljivo in lažnjivo misel. Vsi, vsi smo taki blazni. V vsakem srcu zori ista smešna, neumna, oh, in tako božanstvena, tako razkošne lepote polna želja za srečo in svobodo.

Oh, človek bi zakričal iz prazne, lačne duše: ,Jaz pojdem, pojdem! Pojdem za srečo, pojdem za svobodo!“

Ali brez cilja je ta blazna večna želja. Glej, ta blazen blazni ve, da mora čez morje za svojo srečo, za svojo svobodo. Jaz pa gledam naokrog in ves ogromni, širni svet mi je ena sama velika, gluha tema.

Kje je moja sreča, moja svoboda?!

Nikjer ni cilja. Kam naj gredo želje?!

VEČERNI SPREHODI

Domači prijatelj 1906, 12 (1. december). 297–300. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 77–82 (Večerni izprehodi), pod naslovom Večerni sprehodi objavljeno v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 97–102, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 95–101 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 93–98, v: Zofka Kveder: Zofka Kveder. Črtice in novele, Njeno življenje. Ljubljana: DZS, 2004, str. 66–71. V češkem prevodu (Večerni procházka) objavljeno v Vydrovy Besedy, 9/1909, št. 11, str. 266–269) in kot XIX. poglavje v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 75–80.

Lepo je zdaj tu gori pri nas. Po bregovih se spreminjajo barve, vedno večji razgled se širi naokrog, listje odpadava odpada in skozi gole, suhe veje vidiš daleč doli čez mesto po veliki savski dolini. Na nasprotnem hribcu se pokazujejo hišice vedno bolj iz grmovja in drevja, ki jih je poleti skrivalo skoro popolnoma. Po vrtovih stoji le še par dreves pokritih z listjem. Popoldne, kadar sije jesensko sonce, sveti se Sava kakor srebrna nit v modri dalji, v dolinici pod nami zelene se travniki, a njive med njimi so puste in rjave. Vrtovi so goli, samo tam na sosedovem vrtu stoji višnjevo drevo, pokrito z rdečim listjem, tam na nasprotni strani sta dva kostanja žolta kakor zlato. Kadar pada sonce daleč za modrimi gorami v zaton, zatrepeta vse naokrog v čudoviti luči, lica ljudi so svetla in rožasta, žareči odsevi padajo od gorečih oblakov v zapadu doli na zemljo po hišah in cestah. Vedno bolj mehke postanejo barve, nežnejše, bledejše in ko se odmaknejo oblaki od gor, ostane na nebu le še široka rumena svetloba, a daljni modri vrhovi hribov so obrobljeni z ozkim rdečim trakom še dolgo.

Takrat gremo z Vladošo na sprehod. Zdaj so kratki popoldnevi in dokler je dan, je opravila vedno dovolj, v mraku pa je lepo zunaj. Samo par hiš in zunaj smo, pred mestom. Na naši strani je bregovito in kolikor više se gre po samotni beli cesti med brezštevilnimi vinogradi proti gozdu, tem lepši razgled je naokrog. Samotne doline na desno in levo se odpirajo in zdi se ti, da si kje daleč na deželi v lepem, mirnem in samotnem kraju. Vladoša beži pred nama, midva z možem se pogovarjava, na nebu se vžigajo prve zvezde. Oblaki črnijo, hitro ugaša svetloba, nebo se temni, vedno več zvezd se prižiga v neizmernih višavah, vedno svetlejše so, zlatejše. Mi gremo še vedno dalje po beli cesti v mrak. Vselej, kadar greva z možem tako za Vladošo po cesti, vselej se nama zgane nekaj v srcih in vselej začne eden ali drugi isti razgovor.

„Ali se ti ne zdi, da Vlada jako raste?“

„Gotovo, glej, kako ji je ta oblekica kratka.“

„Naenkrat bo velika kakor ti ali jaz,“ pripomni eden ali drugi in zamisliva se v bodočnost.

Potem se spomni eden ali drugi na Vlado, kako je bila smešna in dražestna, ko se je učila hoditi od stola do stola.

„Kakšne debele rokice je imela in nosek, smešen in srčkan.“

Dolgo molčiva. Potem pokličeva eden ali drugi Vladošo.

Ona trga rože ob cesti. V temi in v pusti jeseni, ko navaden človek niti podnevi ne najde rož, dobi jih Vladoša ob cesti, v kaki grapi, na kakšni pusti, posušeni tratini. Vselej prinese lep šop domov z vsakega sprehoda. Kakšno suho vejico odtrga, par zelenih trav, kakšno skromno zapoznelo obcestno cvetlico in vendar je šop lep in ubran.

Vsa udihana pride, roke so ji mokre in mrzle od večerne rose, ali v pesti stiska svoje vejice.

„Kaj je?“ vpraša.

In jaz odgovorim ali pa moj mož: „Nič ni, Vladoša, en poljub mi daj.“

Vladoša stopi na prste in da vsakemu poljub.

„Z nama pojdi,“ pravim in potem gremo vsi trije dalje v hladni, temni in tihi večer.

Visoko na nebu se zaziblje zlata zvezda in zdrkne doli v temo nad gorami. Zlat sled se zablešči en trenutek na črnem nebu in ugasne.

„Zvezda se je utrgala,“ pravi Vladoša.

„Utrnila se je,“ pravim jaz. „Zvezde niso pribite niti privezane. Velike so kakor zemlja in še večje.“

In začela sem ji pripovedovati o veličini in neizmernosti tega čarobnega zvezdnatega sveta nad nami. Mislila sem, da temno sluti veličino tega tajnega, zagonetnega, neizmernega svetovja. Če sem obmolknila, je rekla šepetajoč: „Še pripoveduj!“ in pripovedovala sem ji neumorno dalje. Šele čez dolgo časa me je prekinila z vprašanjem: „In so zvezde še večje kakor jaz?!“

Zasmejala sva se z možem.

„Oh, ali si ti neumna!“ sem rekla, a moj soprog je zagodrnjal: „In ti tudi, draga moja.“

Skoro sem bila razžaljena, potem pa sem se obrnila in stekla nazaj po poti: „Vlada, lovi me, pozno je že, domu!“

Doli pod nami, malo v stran, je ležalo mesto. Tema je bila povsod, le luči so se svetile kakor bele pikice na črni tkanini. Nad glavnimi ulicami je stal v zraku bled, svetel odsev, daleč pred mestom sta se umikali dve rdeči očesi v temo, včasih so se vžgale nad lokomotivo iskre kakor vroč, goreč dih čudne, skrivnostne pošasti. Dolgo sva tekli z Vlado po cesti, smejali se in se dražili z glasnimi klici. Ustavili sva se pred samotno vilo in sva čakali na mojega soproga. Skozi okno se je videlo v prijazno sobo. Velika svetilka je gorela nad mizo, na kateri so stali krožniki, pripravljeni za večerjo. Ali nikogar ni bilo v sobi. Dolgo sva čakali, da bi kdo prišel v sobo.

„Lepo stanujejo,“ je rekla Vladoša.

„Gotovo so mirni in srečni ljudje, glej, kako je soba prijazna.“

Vrata so se odprla in v sobo sta stopila star gospod in belolasa gospa. Gospa je vodila za roko lepo, mlado gospodično. Starca sta posadila gospodično medse. Gospa ji je pogladila lase, gospod ji je potrkal na ramo, oba sta se ji smehljala prijazno in dobrotljivo. Stara služkinja je prinesla večerjo in oba starca sta stregla gospodični, kakor da je majhno dete ali kakor da je bolna. Ali gospodična ni bila videti bolna, njena lici ste sta bili cvetoči, vsa njena prikazen je bila kakor cvet mladosti, lepote in zdravja. Morala sem pomagati Vladoši na plot, da bi bolje videla to prelepo gospodično.

„Jaz bi ji dala vse moje rože,“ je rekla Vladoša.

„Jezili bi se, ko bi vedeli, da jih tako opazujeva,“ sem se spomnila in hotela vzeti Vladošo s plota.

„Nič se ne bi jezili, saj jih ne gledava grdo,“ je odgovorila Vladoša in se še bolj trdno držala za plot. Takrat je prišel moj mož za nama. „Nikar ne gledajta noter,“ je dejal. „Neugodno bi jim bilo, če bi vaju opazili.“

In snel je Vladošo dol s plota.

„Tako so nama všeč vsi trije in ta gospodična je prekrasna. Ali jih poznaš?“ sem vprašala.

„Po pripovedovanju vem, kdo so,“ je rekel moj soprog. „Stari gospod in gospa sta zelo nesrečna. Štiri otroke sta imela, tri sine in to hčer. In vsem se je zmešala pamet, tako okrog osemnajstega, dvajsetega leta. Dobro so se učili vsi, pridni so bili, a kar naenkrat je začel najstarejši pobešati glavo, vse bolj zamišljen je bil, tih, ogibal se je tovarišev in ljudi. Potem so zdravniki prepovedali, naj ne hodi v šolo. Poslali so ga daleč v neko zdravilišče, ali bolezen je napredovala še bolj, namesto da bi se zboljšala. Prišel je domov še bolj plašen in žalosten. In nekega dne so ga našli pod vlakom, vsega strtega in pomendranega. Enako je začelo pri drugem bratu in pri tretjem. Samo da so starši še bolj pazili na oba, da jih ju niso pustili niti koraka samih. Hčerko, ki je bila takrat stara osem let, so poslali k neki bogati daljni sorodnici v Dalmacijo, da bi odrasla tam. Srednji sin je umrl doma v materinem naročju, kaki dve leti pozneje, a tretji je utonil pri kopanju. Pravili so, da po svoji volji. Hčerka je bila zdrava do šestnajstega leta, vesela je bila in prikupljiva. A potem je prišlo tudi nadnjo. Starši so hodili ž z njo po svetu k slavnim učenjakom, popotovali ž z njo po Italiji, in v Egipt so šli, da bi se razvedrila, a pamet ji je ugašala kakor svetilka, kadar ji primanjkuje olja. Vedno je zamišljena v ene misli, bog ve kakšne; gospod in gospa se bojita zanjo, strežeta ji, varujeta jo. A vendar o gospe pripovedujejo, da prejoka cele noči, boji se za hčer, da ne bi umrla nenadoma, a boji se tudi, da ne bi preživela staršev in ne bi ostala sama na svetu, odvisna od tujih ljudi. V družini je bila bolezen in prišlo je na otroke. Tako živijo zdaj vsi trije v tej vili pred mestom.“

Vse bolj smo se bližali mestu. Prva svetilka je stala na ovinku in doli pod nami so se svetile križem kražem dolge vrste razsvetljenih ulic.

Mislila sem na samotno vilo, na prijazno sobo, na starega gospoda, na sivolaso gospo in na lepo, cvetočo, mlado gospodično in čudno me je zazeblo v srcu.

Poklicala sem Vladošo k sebi in čvrsto sem jo držala za roko. Nikdar se ne bojim, da bi mi zbolela in umrla, ali ta večer me je prevzel čuden, pritajen strah.

Stopila sem v neko prodajalnico, da kupim neko malenkost za večerjo. Ko pridem ven, je stal moj mož sam pred vrati.

„Poslal sem jo naprej domov z naročilom, naj prižge služkinja svetilko v sobi. Moram ti povedati, kaj sva se pogovarjala, medtem ko si ti kupovala. Vladoša mi je pravila nekaj o nekakih igračah, ki jih je videla pri svoji prijateljici, o neki punčki z zlatimi čeveljčki in o takih stvareh. Nisem niti poslušal, kaj je pripovedovala, samo tako iz dolgega časa sem rekel: ,E, saj ni res, kaj boš pripovedovala.‘

Ona pa se je potrkala po prsih: ,Prav po svoji duši ti povem, da res.‘

,Kaj boš tako govorila,‘ sem dejal, ,premajhna si, pa niti ne veš, kaj je to duša.‘

,O vem, kaj bi ne vedela.‘

,No, povej!‘

,To je tako,‘ pravi Vladoša, ,kadar je človek dober in pameten, ima dušo, drugače pa ne.‘

,Kako si to misliš?‘ jo vprašam začudeno.

,Na primer‘ –Vladoša pravi pri vsaki priložnosti na primer – ,če sem poredna, če ne ubogam in če kaj naredim, pa mi pravi mama: Vidiš, kakšna si, niti srca nimaš niti duše.‘“

Nekaj toplega, prisrčnega me je spreletelo. Tiho sem se nasmejala in moje srce je bilo zopet veselo. Na nočnem nebu so stale zvezde in naša okna so se posvetila iz teme.

„Vladoša je že doma,“ sem rekla in pohitela sva proti naši hiši.

DVA BRATA

Slovenski narod 1907, 182 (8. avgust), str. 1. Rokopis ni ohranjen.

Bogat je, ugleden, spoštovan od vseh, ki ga poznajo. Vsi iščejo njegovo družbo in on sam je prepričan, da je cvet svojega naroda. In ponosen je na to.

Ima dvoje otrok. Dva sina.

To se pravi, ve se samo za enega. Za tistega, ki ga ima od svoje žene, lepe in ljubeznive gospe Julije. Onega tistega drugega mu je rodila dekla, ki je služila pri njegovi materi. O tem drugem, Peter mu je ime, ne ve razen njega nihče.

V resnici nihče. Ko je prišla mati tega Petra k njemu, da mu pove, kako je ž z njo, se je zelo preplašil. Bilo mu je zelo neprijetno. Ves njegov ugled bi prišel v nevarnost zaradi take afere.

Zato je rekel deklini, Katri: „Molči, to ti je glavno. Če me poslušaš in molčiš, dal bom tvojemu otroku petsto goldinarjev. Če se omožiš, bo ta denar tvoja dota, a če ne, ostalo bo to za otroka. Tukaj ima zazdaj za zdaj petdeset goldinarjev, a pred porodom se mi ne prikaži več. Potem pridi povedat, da uredim, kakor sem rekel. A samo, če molčiš. Če živa duša ne izve ničesar.“

Dekle je molčalo, sploh je nikdar več ni bilo k njemu, pozneje je izvedel slučajno, da je rodila dečka in umrla.

Ni se smatral za sirovega surovega človeka, a ta novica ga je prijetno presenetila. Ni se mu zdelo potrebno, da se zdaj z darovanjem obljubljenih petsto goldinarjev brez potrebe kompromitira, posebno, ko jih nihče od njega zahteval ni.

Skoraj istočasno osrečila ga je tudi soproga s sinkom. Imenovali so ga Veljko.

Peter je rasel v vaškem blatu, umazan, zapuščen, kolikokrat lačen …

Veljka so vozili v modernem vozičku na sprehod, lepo opranega, skrbno oblečenega, dišečega od svežosti in čistoče. Peter je imel komaj eno in edino raztrgano in črno srajčico, Veljko je bil ves v čipkah in njegove oblekice so bile skrbno izvezene.

Ko je bil Veljko star sedem let, spremljala ga je njegova bona

bona – varuška, pestunja.

vsak dan v šolo in iz šole, noseč mu torbico. Peter je takrat pazil in nosil najmlajšega otroka kmetice, ki ga je vzela od občine za tri mesečne goldinarje. Cepal je drva, nabiral plevel za svinje, čistil hlev, pasel krave in konje, delal vse, kar je običajno delati na kmetiji. In ker je bil „tak“ otrok, ni vprašal nihče, če je premlad ali ne, močan ali slab. S „takimi“ nimajo ljudje ozirov …

Veljka so s štirinajstimi leti klicali za „gospoda“. Znal je francosko, učil se je angleško. Za svoj god je dobil velociped

velociped – vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon.

in prekrasnega psa, bernardinca. Petra so s štirinajstimi prvič ujeli, ko je kradel pišče, da bi ga spekel na paši in se pogostil ž z njim. Bil je lačen, a pišče je boljše od krompirja, repe in koruze, kar je kradel doslej.

V devetnajstem letu je Veljko maturiral. Peter je bil takrat prvič zaprt. Tepel se je, ker so se fantje norčevali, da se ne ve, čigav je, ljudski ali božji, svetovali so mu, naj zato rajši nikar ne hodi za dekleti.

Peter je imel po očetu gosposki želodec in razne druge take nepotrebne elemente. Dekleta so mu bila všeč, oblačil bi se rad lepo, jedel in pil. Odšel je v mesto, delal po tovarnah in pri stavbah, pil in norel za ženskami. Potreboval je denarja za tako življenje, a zaslužilo se ni mnogo; za suh kruh in nič več. Pa je obiskal nekega lepega dne zlatarja in pokradel nekaj drobiža. Ujeli so ga.

Veljko je bil vzoren mladenič. Vsi so se ga veselili. Končal je jus, napravil doktorat in se z osemindvajsetimi leti oženil s hčerko edinko bogatega in imenitnega meščana.

Oče je bil zelo ponosen nanj.

Kakor sodnijskemu zagovorniku se je se mu je pripetilo, da je zagovarjal nekdaj nekega Petra Novakoviča, ki so ga obdolžili ropa in umora. Pripovedoval je o tem slučajno pri obedu. Tisti dan je tudi oče njegov obedoval pri njih. Pobledil Pobledel je malo.

„Kako si rekel?“

„Peter Novakovič, nezakonski sin, potepuh in tat, popolnoma izprijen človek. Gotovo ga ne poznaš. Pritepel se je sem s Štajerskega.“

Tedaj je oče vedel zagotovo, da je ta Peter njegov prvi sin …

Srce mu je zatrepetalo za hip. Moj Bog, da ni on kriv, da je ta človek propadel. Če bi se bil brigal zanj, morda …

„Tata, pij!“ prekinil je drugi, dobri in priznani sin te neprijetne in strašne misli. „Ta teran je izvrsten.“ In trknil je ob očetovo kupico.

Oče se je zdrznil, vzdignil čašo in pil.

„ Gnjila Gnila kri,“ je rekel sam pri sebi. „Kakršna mati, tak sin … Jaz tiste ženske pravzaprav še poznal nisem …“

In pozabil je na to epizodo.

Tako je propadla njegova zavržena kri …

Ali ona mlada deklica, ki je plaha in nevedna prišla v mesto, ki se je dala obmamiti omamiti od temnih oči in belih rok spoštovanega gospoda, ta ni bila kriva prokletstva prekletstva , ki se je rodilo iz nje.

On je bil kriv. Zavrgel je kri krvi svoje in pustil je, da je propadla v siromaštvu in neznanju. Dal jo je v pogubo vsemu zlemu, da se je izrodil iz nje hudoben in sirov surov človek.

A on ni mislil na to. Pil je s svojim priznatim priznanim in vzornim sinom izvrstno teransko vino in njegovo plitvo srce ni poznalo strahu pred osodo usodo , ki je mrka in maščevanja žejna beležila korake in dejanja njegovega življenja …

POGOVOR

Slovenski narod 1907, št. 251 (29.10), str. 1–2. Rokopis ni ohranjen.

Mlada gospa Jelka sprehajala se je s svojo prijateljico, gospo Ano, nekega poletnega popoldneva po parku. Vroč dan je bil in še celo tu pod košatimi drevesi je bilo soparno in vroče. Dišalo je po smrečju, po orehih, nekje ob potu je odcvetala lipa.„Življenje je vendarle pusta in dolgočasna stvar“, je rekla gospa Ana. „Kadar smo odkritosrčni, moramo priznati, da je vse skupaj sama goljufija. In mi sami smo goljufi. Kaj vse si človek ne domišlja! Da je srečen, vesel, zadovoljen! Sebi laže in drugim. A če prav pogledaš, je le varka in komedija.“

„Oho, ti si danes pesimistična“, je pripomnila gospa Jelka. „Zakaj to? Jaz sem nasprotno, vidiš, tega prepričanja, da je na svetu prav prijetno, da je življenje imenitna igra in da je moja vloga na primer, ena od najboljših.“

„Da ti, zakaj ne bi bila zadovoljna, ti? Otroke imaš, finega moža, tvoja slika je vzbudila na zadnji izložbi vseobče priznanje ... “

„Larifari, to ni nič“, pretrgala je besedo svoje prijateljice temnooka gospa Jelka. „Kaj ti nimaš vsega tega? Lepe zdrave, pametne otroke, poštenega, inteligentnega moža, ha?“

„Imam. Ali ti imaš še umetnost. Ko umrješ, te svet ne bo pozabil v enem dnevu,“ odgovarja gospa Ana.

„Da, da, pomnil me bo deset dni. Naši časopisi bodo prilikom moje smrti objavili notice, da je umrla ta in ta priznana, talentirana ―” no, in tako dalje! Morda napiše kdo celo feljton kakšna vsega zavidanja vredna čast! Da, še več, čez petdeset let morda napiše ena bodočih naših doktoric filozofije, ali profesorica slikarstva na naši bodoči umetniški akademiji, ―” pardon, to bo morda ne čez petdeset, ampak čez dvesto petdeset let, ―” da je takrat in takrat živela neka gospa Jelka, ki je tudi slikala, slabo slikala sicer …

„O, o, izvrstno, izvrstno...“

„... slabo ―” ti o slikarstvu ničesar ne razumeš . . . slabo slikala torej, ampak, da to dejstvo v tedanjih časih vsekakor ni bilo brez vse zanimivosti . . . Tako se bo morda pisalo, če se bo sploh. In to mi zavidaš, ti mi to res zavidaš?!“

„Zavidam, hm, nevoščljiva nisem, to je nizko, ampak fakt je, da si na boljšem, kakor jaz.“

„Kakor ti?! Kaj ti manjka? Lepa si, bogata, brez skrbi. A jaz se borim s tem življenjem iz leta v leto, skrbi imam čez glavo in bodočnost je negotova. Pa vendar ne tožim.“

Gospa Ana se je zamislila.

„To je res, v materijalnem materialnem pogledu se ne smem pritoževati, ali drugače imaš ti lepše, idealne, duševne zahteve, mislim. S tvojim možem živita v redkem duševnem skladu, pogovarjata se o knjigah, o tvojem in njegovem delu, moj Ivan nima smisla za to. Samo hribolazec je v privatnem življenju, a jaz pridem komaj na Šmarno goro.“

„Ha, ha in zaradi tega si nesrečna?“

„Ah, ne, ne doslovno zaradi tega. Tu je še mnogo drugih malenkosti. Včasih sem jako žalostna, če pogledam druge ljudi, ― njim je mnogo lepše, srečnejši so . . .“

Gospa Jelka se je zopet zasmejala. Prijela je prijateljico pod roko in jo peljala h klopi pod košatim kostanjem. Tam blizu je žuborel studenec in lahen vetrič je prinašal od njega zdaj pa zdaj vlažen, in prijetno svež, duhteč zrak.

„Sediva!“ je rekla gospa Jelka. „In zdaj, Ana, ti bom nekaj povedala. Tudi jaz sem včasih takole žalostna in še malo bolj, kakor si ti zdaj. Brez posebnega vzroka polasti se me vsakih par tednov neka globoka otožnost in neopisljiva potisnjenost. Nekaj čudnega me duši v prsih, v oči mi silijo solze in zastonj odganjam čemerne in grenke misli od sebe. Naenkrat se mi zdi vse črno okoli mene, bridko čuvstvo čustvo nesreče in nezadovoljnosti me muči. Vsa ta življenska življenjska borba se mi zdi odveč, pretežka, nesmiselna, brez cilja. Drugi pa se mi zde srečni, od usode razvajeni. Zde se mi sveži, agilni, vztrajni; njihovo življenje se mi zdi zavidanja vredno; neprenehoma mi vstajajo vprašanja, zakaj nimam tega in ne onega, zakaj ne te sposobnosti, zakaj ne povoljnejših razmer za svoj razvitek. Moj mož mi je premalo nežen in obziren, otroci premalo nadarjeni, zlovoljna sem in mojo dušo prevzame temna bojazen pred bodočnostjo in neki tihi pekoči in brezmočni gnjev na svojo usodo, ki jo smatram v takih momentih mračno, težko in nezasluženo. Par dni hodim okrog vsa izpremenjena spremenjena , jokam na skrivem, grizem se v sebi, sploh nahajam se v neznosnem duševnem stanju. Ali kakor smo pač vsi ljudje tako tudi jaz iščem krivca ne v sebi, ampak v drugih. In ker mi je moj mož najbližji, začnem dolžiti na tihem moža. Če bi bil mož tak in tak, bi bila tudi jaz drugačna, si domišljam, če nisem zadovoljna sama s seboj. On ima velik vpliv na me, zakaj ga ne uporabi, da bi bila vztrajnejša, da bi to delala, ono čitala, da bi se odučila svojega prenaglega temperamenta, da bi postala konsekventnejša v svojih načrtih. Ali on se premalo briga za me, zato je vse to. Sploh, če bi nas imel zadosti rad, mene in otroke, bi že ukrenil tako, da bi bilo vse prav, da bi bili brez skrbi za bodočnost in da bi v vsakem oziru teklo življenje vedro, veselo in koristno, kakor blagoslovljena, bogata in mogočna reka teče po rodoviti in lepi dolini. Opazujem ga in naenkrat odkrijem na njem vse polno pogrešk, ki jih drugi ljudje po mojih mislih nimajo.“

Gospa Jelka je prenehala za trenotek in opazovala pisanega metulja, ki se je pri zibal gizdav in krasen iz gozdnega somraka, onkraj bele stezice.

„Čudno, ravno tako ali na las tako čutim včasih jaz,“ je pripomnila gospa Ana.

„Da, da, to je občečloveška bolezen,“ je povzela gospa Jelka zapet besedo.

„In ali mu kaj rečeš?“ vpraša prijateljica.

„Rečem, hm ... On je pameten. Ko vidi, kako vse bolj vre v meni, kako postajajo moje oči trde, pogledi mrki, kako je moj glas vsako uro trpkejši, kako sem zlovoljna, pride k meni in me vpraša, kaj mi je pravzaprav k vragu. Meni je to vprašanje seveda dobrodošlo, pa začnem, da tako življenje ni življenje, da sem si zakon drugače predstavljala, da ni to nobena ljubezen, otroci tudi niso nič takega, da bi bilo najboljše, če bi človek čini prej umrl in da ne razumem, zakaj je drugim ljudem tako lepo na svetu, samo meni ne. On me pusti, da se izgovorim, reče, da sem neumna, zaloputne vrata in gre.“

„In ti?“

„Meni takoj odleže. Glavno je, da se odpre ventil. Sicer pa tudi njega prime včasih podobna bolezen in jaz je lečim na sličen način.“

„Jaz molčim, nič ne povem, ampak stvar me muči dolgo.“

„Vidiš, to ni dobro. Ven z vsem. Mož, ali prijateljica, oče ali teta, ti pove kakšno ceneno modrost in tolažba je imenitna. Ravno včeraj sem poslednjikrat prebolela tako bolezen. Zdaj upam, imam mir vsaj do Vseh svetih. O, ti niti ne slutiš, kakšno moč ima včasih kakšna banalna filozofija, če jo slišiš o pravem času.“

„Kaj ti je dejal tvoj mož?“

„Da bi hotela same polizke, da vidim pri vsakem samo cvet, bonbon. Da življenje ni sama sladkarija, da ga ni človeka brez hibe, da ni luči brez sence in da je prav tako, ker bi se človek drugače od same medice zadušil. Poljubil me je na usta krepko, brez vse sentimentalnosti, nataknil je klobuk in odšel po svojih opravkih. In naenkrat sem videla, da je neumnost zavidati druge ljudi, videla sem zopet tudi vse sence in vse pregreške, ki jih ima ta ali oni, skrbi, nesreče in moja lastna luč je takoj svetlejše vzplapolala. Moj mož je najboljši od vseh, nikogar drugega ne bi hotela; otroci so najljubši, osoda usoda moja mi je še najpripravnejša in našo skromno ali veselo in toplo srečo ne bi zamenjala za nobeno drugo na svetu. Kaj se torej šopirim. Vsekakor lepo mi je na svetu in zadovoljna sem jako.“

Metulj je odfrfotal in obe prijateljici ste se vrnili v mesto. Na visokem nebu je sijalo vroče in zlato letno solnce sonce .

TALENT

Slovenski narod 1907, 229 (3. oktober), str. 1–2. Rokopis ni ohranjen.

Napisal je triintrideset pesmi – petnajst od njih jih je bilo tiskanih – štiri podlistke, eno novelo v pismih, dve mladinski črtici in humoresko. Bil je talent, nedvomno.

Imel je službo, srednje dobro plačano – dandanes je vse drago, samo delo je pod ceno. No, ali živelo se je. Celo za dva izleta na mesec, za partijo biljarda po obedu, za kakšno posebno izbrano kravato, za družbo in za dve knjigi vsakega četrt leta je bilo njegove plače dovolj. Seveda, moral je sedeti po sedem ur v komptoaru. Sedem ur je dolga doba, ali kaj, drugi delajo po osem, po deset in še več ur, pa imajo še manj, kakor je imel on.

Odkar je bil talent, se mu je pisarniško delo nekam pristudilo. Človeku, ki so ga poljubile muze, pa tudi ne pristoji tako prozaično opravilo, kakor je pisanje računov, trgovskih pisem, opominov in ponudb. Moj Bog, zdelo se mu je, da dostojneje služi idealom, če se sprehaja pod Tivolijem in išče v iskrečih očeh mladih gospodičen novih izvirnih lirskih stihov. Prihajal je prepozno v pisarno. Šef ga je gledal po strani ali Jasnemu – to je bil njegov pesniški psevdonim – so bili nezadovoljni pogledi starega veletržca

veletržec – veletrgovec.

ravno toliko kakor siten komar, ki ga odpodiš čimprej. Njegovi tovariši so mu namigavali, naj se ne šali preveč, da je talent sicer lepa stvar, da ga pa spraviš težko v denar.

„O,“ je rekel Jasno, „moj talent ni kar koli. Moj talent je poseben talent, ne tak kakor jih gre dvanajst na ducat.“

Ali žalibog, motil se je in njegov talent je bil res od tistih talentov, ki jih gre dvanajst na ducat, če ne še več.

Odkar je bil talent, je zahajal v nočne kavarne, pil absint in hodil ob treh zjutraj spat. To vse zaradi sižejev. Zaljubil se je v natakarico, pri kateri je bila dokazana stvar, da ima poleg Jasnega še dva ljubimca: starega hišnega posestnika in mladega, zelo mišičastega korporala. Prvi je bil za denarne potrebe, drugi za navadno ljubezen, Jasno pa bolj za duševno stran njenega prostornega srca. Vedel je vse to, ali ona, Riki, ga je navdušila za dva soneta in imenitno črtico iz „polsveta,“

pólsvét – zlasti v zahodnih deželah lahkoživi, moralno ne neoporečni višji družbeni sloji.

za katero je dobil pet kron in sedemdeset vinarjev honorarja.

Razen tega je bil Jasno vdan v platoničnem oboževanju neki mladi plavolasi gospodični, o kateri je zvedel, da je kontesa, prava in pristna kontesa. Pravzaprav, ako hočemo biti odkritosrčni, zaljubil se je vanjo šele, ko je izvedel, da je kontesa. Videl jo je vsak dan na ulici, ko je šla s svojo angleško guvernanto proti Lattermannovemu drevoredu

Lattermanov drevored – drevored v ljubljanskem parku Tivoli.

na predpisani popoldanski izprehod. Tri tedne se je trudil Jasno in zložil je pesem, štiri kitice, ki so opevale zlato muzo, belo vilo, gospodično modrooko, ki stopa po zemlji kakor angel nebeški in vselej, kadar stopi, stopi na srce krvavo, ki gori zanjo, sladkega občudovanja polno. „Kontesi L.“ je napisal pod naslovom.

Ko je bila pesem natisnjena, je začutil v sebi toliko aristokratskih nagnjenj, da je še kasneje prihajal v komptoar. Riki je imenoval odslej „moja metresa,“ nič več „moja punca“ ali podobno.

Takrat je tudi bilo, ko mu je rekel šef: „Vi, gospod, menda ste pozabili, da so naše pisarniške ure od osmih do dvanajstih in od treh do šestih.“

„O,“ je rekel Jasno. „Morda ne veste, da je moja pesem ,Usoda mojega srca‘, ki je posvečena kontesi L., natisnjena v zadnjem Zvonu – v Zvonu, gospod!“ (Bila je notabene njegova edina pesem, natisnjena v Zvonu.)

„Meni nič mar,“ je odgovoril šef. „Ampak če nečetenočete prihajati o pravem času v komptoar, potem pripišite posledice samemu sebi.“

„O, kakšne posledice, gospod?! Pozabili ste, da sem pesnik!“

„Nisem pozabil in zato mislim, bo najbolje, ako se od prvega dalje popolnoma posvetite dresiranju Pegaza.“

„Z velikim veseljem,“ je rekel Jasno.

In čudil se je, da se že prej ni spomnil na to, da bi otresel jarem s svojih pleč. Talent je, zakaj bi robotal po pisarnah?!

Prvega se je odpeljal na Bled. Zdelo se mu je najbolje, da gre tja. Potreboval je opis jezera za svojo črtico „Na letovišču,“ ki jo je imel v delu in od katere je imel napisanih štirideset vrst. Ostal je štirinajst dni na Bledu in dovršil črtico. Tiskali so jo, slava, slava, in imela je sto in sedemdeset tiskanih vrst.

Ker ni imel več denarja, se je vrnil v Ljubljano. Izposodil si je pri prijateljih „filistrih“ nekaj denarja in odpotoval v Opatijo. Šel je tja, ker ga je mučil načrt za balado o ribiču, ki se utopi v viharnem morju, a ljubica ga čaka zaman. Pet dni je ostal v Opatiji, potem se je vrnil in sam odnesel balado uredniku. Urednik pa je dejal, da balade ne bo tiskal, ker je ideja že plesniva od starosti, a stihi da so grčavi kakor kolovozna pot na občinskem pašniku po nevihti.

Razžaljen je bil jako. Denarja ni imel nič več, a filistri niso hoteli posoditi niti pare. Zastavil je zimsko suknjo in uro.

Prihodnje dni je napisal podlistek, ali niso mu ga natisnili, čeravno se mu ni zdel tako napačen. Res, tako ženijalen ni bil ko njegove prejšnje stvari, ali vsekakor vreden pažnje.

Gospodinja ga je terjala za najemnino, neki tovariš, katerega je prosil, naj mu posodi dve kroni – dve kroni, njemu, pesniku! – mu je dejal, naj dela in da nima navade podpirati lenuhov.

Tako ga je razžalil! On, pesnik, ki je bil zaljubljen v konteso, on, lenuh!!!

Šel je v kavarno, našel tam znanca, komija brez službe, in mu tožil, da nimamo smisla za kulturo, da se ne brigamo niti za umetnost niti za književnost in da popolnoma hladnokrvno gledamo, kako stradajo naši najboljši talenti.

„Najboljši, prijatelj! Jaz na primer, vidiš, sem napisal pesem, pesem, posvečeno kontesi L. In tiskana je bila v samem Ljubljanskem Zvonu. Ali vendar, misliš, prijatelj, da me kdo podpira, da me ti naši filistri razumejo?! Pravijo, da sem lenuh, prosim te! In če hočem dve kroni na posodo, misliš, da jih dobim?! ... Službo sem pustil, da bi se laglje lažje posvetil svojemu talentu, ali priznanja ne najdeš. Človek se žrtvuje za domovino, ali naši ljudje so nemarni. Hoteli bi pesnike in pisatelje, ali zastonj, prijatelj! Mi nimamo mecenov, to je, to. O, talent, vidiš, talent je usodepoln dar. Usodepoln ... jaz vem.“

„Kaj boš,“ je ugovarjal komi brez službe, „slava je pa vendar. In kadar pesnik umrje, zakopljejo ga z veliko častjo.“

„Da, da, to je še moje upanje. Vsaj po smrti me bodo razumeli! Pijva, prijatelj! Slivovke naroči, jaz, vidiš, sem pesnik in nimam groša ... Pijva! Tudi Prešeren je pil.“

In gospod Jasno, ki je imel talent, priznan talent, gospod Jasno, ki je spel kontesi L. pesem, imenitno pesem, ta gospod je postal pijanec. Navaden pijanec, bogme. Spisal je še tri pesmi in šest feljtonov – šest feljtonov, ljudje moji! In v treh letih ga je vzelo. Umrl je od bede, od stradanja, zakaj naši talenti propadajo navadno tako.

Zato pa pravim, ljubši naj ti bo počen groš kakor talent; počen groš je originalnejši od tistega talenta, ki jih gre dvanajst na tucat ali pa še več. Če misliš, da imaš talent, oglej si ga dobro; človek misli, da je cekin, pa ni drugega ko hlačni gumb – pardon!

Kakor gospod Jasno, ki je umrl pred štirinajstimi dnevi.

KONKURS KONKURZ

Slovenski narod 1907, 268 (21. november), str. 1, št. 269 (22. november), str. 2. Rokopis ni ohranjen.

Pred letom, takoj po svoji poroki, sta odprla v eni glavnih ulic mesta špecerijsko trgovino. Ona je imela tri tisoč dote in lepo pohištvo za tri sobe. On je bil prej trgovski pomočnik in jo imel tudi prihranjenih nekoliko stotakov. Imela sta najlepše upe za bodočnost. Prodajalna je bila popolnoma novo urejena s svetlo-zelenimi svetlozelenimi policami, z zrcalom in uro nad blagajno pri vratih. Majhna je bila ali lična, čista in svetla kakor škatljica. Nad vrati se je svetila v zlatih črkah firma, a dvoje izložnih oken je bilo originalno in okusno opremljenih z raznimi stvarmi, ki so se prodajale v prodajalni.

Mlada gospa je srhi v blagajno, naučil jo je že prej, kaj bo delala, a on je z dvema učencema čakal za prodajalniškimi mizami prvih kupcev.

Prve tedne se jima je zdelo, da bo trgovina lepo uspevala. Iz sosedstva so prihajale služkinje po riž, moko, kavo; otroci so pribežali po bonbone, po sol, žveplenke in druge podobne drobnarije in tudi gospe so prišle in naročale tega in onega za cel mesec. Obrtniške in uradniške soproge so povpraševale, če bodo dajali tudi na knjižice, kakor drugod, in razume se, da je on pritrdil. Običaj je tak in že zaradi konkurence se ne more drugače.

Vesela sta bila oba. Kadar je moral on oditi za kratek čas po opravkih iz trgovine na železnico, na pošto ali drugam, vselej ji je prinesel kakšno malenkost s seboj, kakšen nagelj, rožo, lepo jabolko ali pečenih kostanjev. Začela sta namreč v jeseni pred zimo. Nasmejala se mu je sladko, pogledala ga vroče in če ni bilo nikogar v prodajalnici in sta oba učenca pospravljala police, sta se poljubila mladi trgovec in njegova mlada žena naglo in tiho, kakor dva otroka. Včasih je skočila ona gori v stanovanje pogledat, kaj dela služkinja, naročevala ji je, kaj naj kuha in kako naj pospravlja, da se ne bi njeno novo, svetlo pohištvo kaj pokvarilo. Če je mogla, je naredila sama večkrat kakšno sladčico slaščico , kako redko in fino jed, ki se jo je naučila kuhati v kuharski šoli. Žal ji je bilo, da nista mogla biti skupaj pri obedu, eden od njiju je moral paziti v prodajalni. Ona je šla najprej gori, pojedla je hitro svoj del in pripravila zanj naj boljše najboljše koščke lično na krožnikih. Večkrat mu je tudi ona kupila kak skromen darček, kravato, manšete, gumbe, nov patentni svinčnik ali kako slično drobnarijo. Skrila mu je to pod servijeto servieto in se veselila, kako bo iznenaden. Ob nedeljah sta hodila na izlete v okolico, parkrat sta se peljala s fijakarjem v park. Ona je držala pod pelerino njegovo roko; življenje se je zdelo obema jasno, polno sreče in veselja.

Ko je sedela v prodajalnici in so prihajali otroci kupovat razne malenkosti, veseli, rdečelični in zgovorni, je rada sanjarila, da bodeta tudi onadva imela take lepe otroke, temnolase z iskrečimi rjavimi očmi, kakršne je imel on ali pa z mirnimi modrimi, kakršne je imela ona.

Za božično sezono sta naročila mnogo raznega blaga, sladčic slaščic in delikates, raznovrstne kave, mnogo moke, sladkorja, čaja in vsega, kar potrebujejo ljudje za praznike. Prihajali so kupci res, mnogo sta delala oba, od jutra pa kasno v noč. Ali on nekako ni bil zadovoljen. Denarja se je stržilo razmeroma malo, skoro vse je šlo na knjižice. No, dandanes ni drugače. Brez kredita bi trgovina sploh ne bila mogoča. Nadejal se je, da bo dobil o ob Novem letu večje vsote v roke, zakaj prve menice so se morale v januarju plačati. Oni skromni kapitalček, ki sta ga imela oba, štiri ali pet tisoč goldinarjev, to je šlo naza investicije, za najemščino,

najemščina – najemnina.

na za novo urejenje trgovine, na za anonse in na za sto drugih stvari, ki so pri trgovini neobhodno potrebne. Začelo ga je skrbeti, ali njej je kazal vedro lice, ni je hotel vznemirjati po nepotrebnem. Ona je bila tako brezskrbna! Vsote, ki sta jih stržila čez dan, so se ji zdele velike; ni bila učena v trgovini, pa se ji je zdelo, kakor da bi bil ves denar, kar ga je dobivala pri blagajni, sam dobiček. In čeprav je on včasih tožil, s kako majhnimi profiti se morajo zadovoljiti detaljisti,

detajlist – trgovec ali trgovsko podjetje, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah.

vendar je zvečer z nekim čudnim veseljem štela in urejevala denar: zlato skupaj, papir skupaj in tako dalje. A koliko je bilo na knjižicah! Pa kakšna odlična imena so bila med njimi: svetniki, profesorji, bančni uradniki, celo oficirji! A med njimi polno malih obrtnikov, boljših delavcev in drugih uslužbencev. Res, nekateri prejšnji mesce niso plačali – ravno oni ne, ki so bili njihovi najboljši kupci, ki so največ potrebovali, ali pred Božičem je povsod, v vseh družinah denar pičel. Izdatki so veliki, treba misliti na darove, na praznične gostbe

gosba – gostija.

, na obleko, na, to so sama zanesljiva imena, o ob Novem letu bodo plačali vsi.

Tudi on je mislil to. Vedel je, da je osobito za mlado trgovino nevarno odpovedati kredit temu ali onemu, ki izgleda kakor pošten človek. Izgubiš kupca za vedno in on še druge odgovori; pri znancih ogovarja tvojo robo, postrežbo in spretnost, ti prideš na slab glas in kupci se te ogibajo.

Prišlo je novo leto. Ta in ona gospa z zvočnim imenom je prišumela v prodajalnico, nasmehnila se vljudno in namesto denarja ponudila par gladkih izgovorov.

„Pardon, saj me poznate ... Neugodno mi je, naravnost sitno ... Ali novoletna darila, ves ta nesrečni Božič, iscrpili

iscrpiti se – hrv. izčrpati se.

smo se ... Ali drugi mesec, razume se ... Mislim, da ne bodete ugovarjali ... Trgovec M., pri katerem sem bila prej, je bil zelo uslužen, kar se tega tiče. Trgovec se je prisiljeno nasmehnil, hotel je nekaj reči, ugovarjati, ali gospa je že govorila: „Torej, stvar je urejena. Pošljite mi tri kilograme kave, dve škatulji

škatulja – hrv. škatla.

sladkorja, riža, makaronov, čokolade in rozin, kakor vsak mesec. Pošljite dečka, moja služkinja danes nima časa.“

In že je bila gospa zunaj.

Koncem meseca je bilo treba plačati menice, a manjkalo je denarja. Pri bankah ni smel poskušati, tudi pri znancih ne, razneslo bi se, da je v stiski in kredit bi bil izpodkopan. Manjkalo mu je končno le tristo kron. Imel je nekaj zlatnine in ti dve srečki. To je zastavil za par dni, da se reši iz zagate.

Začelo ga je skrbeti, da ne pojde vse tako, kakor je upal in računal. Živel je še skromnejše. Ob nedeljah sta hodila peš k reki na samoten sprehod, zvečer sta večerjala doma, nič več v restavraciji, kakor sta v začetku ob nedeljah in praznikih običavala. Nič več ni kupoval cvetlic in tudi njuna hrana je postala priprosta in skromna. Ona je najela cenejšo služkinjo in žal ji je bilo, da si je kupila pred Božičem novo zimsko obleko, ko bi bila lahko izdržala brez nje.

Videl je, da tako ne pojde dalje, videl tudi. da so končno one majhne vsotice, ki jih prištedita, skoro brezpomembne in da bo moral vzkratiti

vzkratiti – povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj.

raznim kupcem kredit, ako prvega nečejo nočejo ali ne morejo plačati.

Storil je to, doživel je neugodne scene, kupci so izostali, niso plačali dolga in kupovali so potem pri konkurentu za gotov denar, opravljajoč v zahvalo, solidnost njegove tvrdke.

Nič več ni žvižgal, nič več je ni strašil na stopnicah doli v magacin, kjer so bili sodi petroleja, špirita, olja in octa. Poljubi so postali resni, plahi in polni nekega tihega usmiljenja.

„Revež, kako se trudi in brez uspeha! Nima sreče in vendar bi jo tako zelo zaslužil,“ mislila je ona.

„Drugi so neinteligentni, leni in nevestni, pa se jim vseeno dobro godi. Vse drvi k njim, čeprav so umazani in zanikrni, čeprav je roba stara in pokvarjena. Kadar je zvečer pregledoval račune, ga je gledala tiho. Smilil se ji je. Včasih je iztegnila roko in ga pogladila po licu. Nasmehnila se je nagajivo, ali srce jo je bolelo od neke čudne tesnobe in bojazni.

Tudi on je bil nežen ž z njo, še bolj kakor v prvih tednih.

„Sirotica, tako mlada je, prisrčna in marljiva! Kaj ne bi zaslužila sreče mnogo bolj ko toliko drugih nečimurnih žensk, ki mislijo samo na lišp in zabavo? Bog ve, kako bo z nama?! Ne bom ji mogel dati niti skromnega kotička, da bi bila srečna in zadovoljna.“

Dolgovi so rastli, skrbi so se večale.

On je bežal okrog, izposojeval si, mašil, kjer se je dalo. Tast mu je dal še petsto goldinarjev za zadnji poskus, ali tudi on ni mogel preprečiti propada.

Gospodar, katerega so naščuvali konkurentje, mu je povišal najemnino. Ko je zahteval v začetku pismeni kontrakt, se mu je hišni gospodar smejal, češ, da sta oba poštenjaka in da so take formalnosti odveč, a zdaj se je delal nevednega in ni hotel ničesar slišati od svojih prejšnjih obljub, da ne bo povišal najemnine, vsaj dve leti ne.

Ona ni nič več sanjarila o lepem družinskem življenju, o otrocih in o mirni, prijetni starosti. Čudna vročina jo je pekla v lice, ko je sedela v blagajni in sprejemala plačila kupcev, ki so bili čimdalje bolj redki.

Večje trgovine in tovarne, pri katerih je naročal, so mu ena za drugo odpovedovalo vero, začela so se oglašati razna opominjevalna pisma, pretilo se mu je z advokatom in tožbo. Konkurentje so zniževali cene, lovili zadnje zveste kupce. Že mu je začelo primanjkovati raznega blaga v prodajalni in on je moral pošiljati dečke k drugim trgovcem po robo.

Nista govorila o preteči propasti. Sedela sta pozno v noč na divanu tesno stisnjena skupaj in pila čaj, ki se je kuhal v malem elegantnem samovaru, ki ga je dobila od neke prijateljice za poročni dar. Igrala sta šah in se šalila, kakor da ne bi bilo nobenih skrbi na svetu. Ali to je bilo le na videz, v srcu je glodalo in peklo, v oči so silile solze. Obmolknila sta in molčala dolgo. A ta molk je bil tako zgovoren!

Zdelo se jima je, kakor da sta nekje v gosteh, kjer je prijetno in mirno, a od koder bo treba kmalu oditi. Vse te lepe reči, slike po stenah, preproge po tleh, lepi stoli, moderne omare, vse to ne bo dolgo več njuno. A vendar sta delala cel dan neumorno in še bolj bi bila delala, samo, da bi bilo prilike.

Ko je ona hodila po lepem stanovanju, ji je bilo težko do solz. S kakšnim veseljem je kupovala in izbirala vse te stvari, a perilo, blazine, pokrivala, vse to je nakupovala še rajna mati zanjo. Same so šivale doma fino, platneno perilo, robce, srajce, rjuhe še pred leti, ko je bila ona še premlada za ženitev.

„Dekle nima nikdar prezgodaj pripravljeno vse to,“ je rekla rajna mati, ki je slovela za vzorno gospodinjo. „Zdaj še nimaš ženina, res. Premlada si, ali pripravljaj se. Sramota je za nevesto, če ji tuje šivilje za drag denar šivajo balo.“

A vse te čipke, vezene blazine, prelepi mizni prti, vse je bilo zdaj brez smisla. Tudi ona je podpisala menice in zadolžnice, tudi njena osebna imovina bo propala.

In zgodilo se je ob letu, kar je prihajalo in se bližalo že mesece. Zaprli so trgovino, zapečatili robo, nalepili listke po hišni opravi.

Gledala je skozi okno, kako so obstajali ljudje, ki so hodili po ulici, za trenotek pred zaprtimi vrati trgovine, kako so skomigavali z ramami in odhajali po svojih opravkih. On je bežal naokoli, da bi rešil, kar se da rešiti. Prišel je njen oče. „Če hočeš, se vrni le k meni,“ je dejal. „A on naj gre po svetu. Kaj bo zdaj v našem mestu? Konec je. Če mu bo boljše, naj pride po te. Ti zdaj ne moreš ž z njim. Zahvali Boga, da se lahko stisneš k meni. Jaz sem ti prerokoval, da bo tak konec.“

Oče ni ničesar prerokoval, ali rekel je to, ker ga je jezilo, da je dal hčer mlademu začetniku, ki si ni znal pridobiti uspeha.

Zadnji dan sta nočila v stanovanju, kjer sta užila toliko sreče, v katero sta stopila upa polna in smejoča. Ležala mu je na prsih in jokala neutešljivo, a on jo je molče stiskal nase, oči so mu široko odprte zrle v temo in srce je bilo polno grenkosti. Hotel jo je tolažiti. Znal je par jezikov in že je imel potnico za Rusijo, kjer je hotel najti novo eksistencijo. Ali na svežih ruševinah prvih upov in načrtov klije malo vere v uspeh novih poskusov.

„Molči, draga, molči, ne joči. Vse bo dobro, ne obupaj,“ je zašepetal in občutil je, kako šibka in negotova je ta tolažba, v katero je sam dvomil. Zaželelo se mu je ostati doma pri njej, poiskati skromno službo in živeti ž z njo v mali sobici nekje v predmestju. Zamislil se je v tako tiho in skromno življenje in neizrečena želja ga je obvzela, da bi zaloputnil vrata pred boji in poskusi za boljšo srečo, za mamljivejšo bodočnost in se skril pred njimi v tih in miren kotiček.

Celo noč ni zatisnil očesa, neko temno, tesnobno pričakovanje mu ni dalo pokoja. Toliko poguma bi moral vzeti seboj v svet. srčnosti, predrznosti ali njegovo srce je bilo polno strahu in bojazni. Zdelo se mu je, da je izgubil vse že vnaprej. V jutro je prišel tast po hčer, ki je bila vsa slaba in bolna od jokanja in žalosti. Poslovili so se v stanovanju. Spremil jo je po stopnicah doli in pomagal ji s tastom v voz. Ko je kočija oddrdrala, mu je zašepetalo v glavi: „Kakor da se vdova vozi iz pokopališča, tako se vozi ona od mene. Nikdar več jo je ne bom videl.“

Obstal je na ulici pred zaprto trgovino. Jutri bo razprodaja. Sneli bodo tablo raz z vrat, prodali vse, tudi blagajno, kjer je sedela ona in od koder so ga sledile njene sladke oči. Vse se je porušilo, vsa sreča, vse je propadlo, vsi načrti, vsi sni, vsi upi.

Počasi je odšel na kolodvor. Žalosten in potrt se je odpeljal v dalnji daljnji svet. Morda ga čaka tam uspeh, morda pogin – kdo ve?!

JESENSKA NOČ

Slovenski narod 1907, 272 (23. november), str. 1. Rokopis ni ohranjen.

SIN

Domači prijatelj 1907, 2 (1. februar). 53–40. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5, 121–128. V češčini (Syn) objavljeno v naslednjih revijah in časopisih: Berounsky Obzor (Beroun) 2/1910, št. 39, str. 3–4, št. 42, str. 3–4; Pochodeň (Hořice), 5/1910, št. 37, str. 1–2, št. 38, str. 2–3; Rakovnický obzor 2/1910, št. 42; Svoboda (Kladno), 20/1910, št. 65.

„Oh, Katra, beži, kar hitro beži, najboljše bo!“ je zakričala soseda Polona še na vratih. „Tvoj mož se je vrnil!“

Knavsovka, debelušna, ali še vedno lepa ženska kakšnih dva in tridesetih dvaintrideset let, je prebledela. „Kaj naj storim, za božjo voljo?!“ je zavpila in omahnila na klop pri peči. Toliko let se je strašila te vesti in se pripravljala nanjo, a zdaj vendar ni vedela, kaj početi.

„Umakni se mu, najboljše bo,“ je rekla sosedovka. „Še ubil bi te morda v prvi jezi. Ampak hitro moraš napraviti. S pošto je prišel. Kar vsako minuto bo tu. Moj ga je videl gori, ko je stopal z voza. Dregnil je Jernetovega, da bi ga malo zadržal po poti, sam pa je skočil pome, da ti povem, kaj je, in da se umakneš.“

Neizrečeno hitro je govorila ženska. Katra je ni poslušala. Po vsem telesu se je tresla in po bledih licih so ji polzele solze.

„Gosposki je. Postaral se je, ampak postaven mož je, mi je rekel moj,“ je pripovedovala soseda. Ali naenkrat se je spet spomnila, kako malo časa je, in je začela spet siliti v Katro: „Ne sedi, no, samo hitro! Umakni se mu, se bo že potem videlo, kaj je storiti. K sestri pojdi v Preserje!“

Katra je res skočila kvišku. Bežala je v kamro, potegnila par oblek iz skrinje in ogrnila ruto. „Kako sem jaz nesrečna, noben človek ne ve, kako!“ je vzdihovala medtem.

Zunaj so zaškripala vežna vrata. Ženski sta se prestrašili, ali v hišo je stopil Tone, velik in pameten dvanajstleten fant.

„Kaj pa je?“ je vprašal čudeč se.

„Oče je prišel iz Amerike,“ je rekla soseda. „Mati pojde k teti v Preserje.“

„Kaj naj pa jaz počnem?“ je vprašal fant.

„Lahko greš z menoj, najboljše bo,“ je rekla Katra, njegova mati, in se obrnila v vežo. „Čez vrte pojdem,“ je rekla sosedi, odpirajoč zadnja vrata na dvorišče.

Fant se je malo zamislil. „I, ostal bom, kaj se bom skrival,“ je dejal počasno in tehtno.

„Ubil te bo,“ je zaklicala mati. Ali soseda jo je mirila. „Pusti ga, bo že kako naredil, ti le zase skrbi. Na, veš, to ne bo lahka reč, pazi, pazi!“ je rekla še proti fantu in hitela za Katro čez dvorišče na tisto pot med vrti za vasjo.

Tudi Tone je šel na dvorišče. Pogledal je v hlev. Dve dekli sta sipali steljo po stajah.

„Pravijo, da je prišel gospodar iz Amerike. Kar k sosedovim pojdita, bom že po vaju prišel, če bo treba,“ je rekel fant.

Potem se je vrnil v hišo. Primaknil je stole k mizi, vrgel materino ruto, ki je ležala na klopi, v kot, pobral slamo s poda in sel k mizi. Pogledal je okrog po hiši; snažno je bilo in ugodno očem. Na oknih so visela čista bela zagrinjala in nageljni so cveteli v loncih, čeprav je bila že jesen.

Takrat so se odprla vežna vrata, nekaj težkih korakov se je čulo zunaj in koj nato je stopil v hišo visok, plečat mož. V roki je nosil kovčeg iz rujavega rjavega usnja , videti je bil možat.

„Kje pa so vsi? Kaj ni nikogar pri hiši?“ je vprašal.

„O, bodo že prišli,“ je rekel Tone, prijel kovčeg in ga postavil na klop pod okno.

„Jaz sem gospodar Knavs,“ je dejal možak in sel k mizi.

„Iz Amerike je dolga pot,“ je menil fant. „Ali ne bi kaj prigriznili? Mleko in kruh sta pri hiši; bom pa jaz prinesel, ko ni drugega.“

Odšel je ven in se je takoj spet vrnil. „Amerikansko mleko gotovo ni tako dobro, kot je naše,“ je dejal, postavil skledico na mizo, primaknil kruh, žlico in nož.

Mož se je ogledoval po izbi. „Prijazno je tu,“ je menil.

„Prijazno,“ je pritrdil fant.

„Kje je pa gospodinja?“ je vprašal mož.

„Odšla je nekaj, še ni dolgo.“

„Kdo si pa ti?“

„Tone sem. Če hočete, vam bom pa razkazal, kako je pri hiši. Sem slišal, da vas dolgo ni bilo doma.“

„Dolgo, fant. Štirinajst let. Gospodinja je bila stara takrat osemnajst let. Šele dve leti sem bil oženjen.“

„Zakaj ste pa šli?“

„Tako, fant. Človek se polakomni. Tako so pripovedovali, kakor da bi v Ameriki zlato po cestah ležalo, ni čuda, da človeka premoti.“

„Kaj ni zlata v Ameriki?“

„O, zlata na kupe, ali ne za vsacega vsakega .“

„Ali se vam je slabo godilo?“

„To ravno ne.“

„Zakaj pa vas ni bilo tako dolgo domov?“

„Zakaj?! Vidiš, fant, to se težko pove. Sam ne vem, zakaj. Človek odlaša. In leta tam hitro bežijo.“

„Pa pisali tudi niste, pravijo?“ je vprašal Tone.

„Nisem. Vsakdo ne piše rad. Tudi denarja nisem pošiljal. Saj so pravili tudi to po vasi?“

„Tudi to so pravili,“ je rekel fant. „In mnogim ni bilo prav, da se niste prav nič zglasili toliko let.“

„Saj sem vedel, da jim ne bo prav. Veš, ali to je meni prav malo mar, kaj ljudje pravijo.“

Mož je pojedel mleko.

„Če ste trudni, pa malo ležite v kamri,“ je svetoval Tone.

„Nisem truden. V trgu sem spal in ti dve urici na pošti, to ni meni nič. Karijola res ni prostorna, ali sam sem bil notri. Vidiš, fant, jaz sem se vozil v Ameriki po železnicah kar po pet dni skupaj.“

„Lepo mora biti tako življenje, kakor je v Ameriki. Človek lahko kaj pove.“

„To si mislim, fant. Eh, koliko bi lahko pripovedoval! Kolikrat sem bil bogat in kolikrat berač! Skoraj vsaki dve leti se je menjalo. Zato tudi nisem pisal. Kadar bom imel dosti denarja, potem šele pridem domov, bogat, s polnimi žepi. Že sem nabral precej, pa se mi je vse spet raztrosilo. Zlato sem kopal, trgovec sem bil, kanale sem čistil. Včasih sem delal kakor črna živina, včasih sem bil gospod. Tako je v Ameriki; zdaj si zgoraj in čez pol ure spodaj. Kratkočasno je to nekaj let, potem pa se utrudiš. Zdaj mi je dosti Amerike. Prišel sem domov, nekaj sem prinesel s seboj, posebno dosti ne, ampak živelo se bo.“

Mož je vzel cigareto iz listnice in si jo prižgal.

„Kje pa so vsi tako dolgo ?“

„O, bodo že prišli,“ je rekel fant.

„Ti si pastir tukaj, ne?“ ga je vprašal mož.

„Tudi,“ je pritrdil Tone.

„Pameten fant si. Koliko si star?“

„Dvanajst let.“

„Vidiš, vidiš. Ob mojem času so bili taki fantini še jako neumni.“

„Tudi zdaj niso vsi pametni,“ je dejal Tone. „Ne hvalim se, ampak ljudje pravijo, da moji glavi ni para v celem okraju.“

„Oho! Si jako ponosen, ne?“

„Čemu bi bil ponosen?! Mojo pamet so drugi skovali.“

„Pametno govoriš. Mnogokrat res napravijo ljudje nehote in nevede tepca ali pa modrijana iz človeka. Všeč si mi.“

„In vi meni tudi.“

„Ha, ha!“ se je zasmejal Amerikanec. „Bova pa prijatelja, fant. V Ameriki ne cenijo ljudi po letih, ampak po pameti.“

Skozi okno je posvetilo sonce. Rdeči nageljni so zadišali lepše, podobe na beli steni so postale bolj žive, po hiši je bilo še čistejše in prijaznejše.

„Okna so večja, kakor so bila takrat, ko sem odšel,“ je dejal mož zamišljeno.

„Pred štirimi leti so popravljali hišo. Streha je zdaj iz opeke in hlev je zidan,“ je pravil Tone.

„Lepo je to, hm,“ je pohvalil Amerikanec. Vstal je in hodil po hiši. „Reci mi, fant, kakšna je gospodinja, dolgo je nisem videl.“

„Kakšna je?!“ je ponovil Tone. „Močna je in lepa. Meni se dopade.“

„In kakšna je drugače?“ je vpraševal mož. „Veš, drugih ne bi spraševal. Lahko bi se bil ustavil pri kakšni drugi hiši in poizvedoval, ali grdo je to. Tebe pa lahko vprašam, saj si pameten dečko. Rad bi zvedel, kako in kaj je, preden jo vidim. Reci, ali je poštena?“

„Poštena, gospodar. Kdor je pravičen, se ji bo odkril iz spoštovanja. Delavna je, varčna in pametna. Ni vsak vreden take ženske.“

„Glej ga glej, to je velika hvala. Tudi jaz nisem eden zadnjih. Dober par bova z gospodinjo, če je vse res, kar praviš. E, tudi takrat sva bila dober par, ko sva se vzela, dober in lep par. Škoda morda, da sem odšel v Ameriko takrat. Branila mi je jako. Ali kaj, človek je tak: če ga vleče, pa gre.“

Amerikanec je stopil k oknu, k tistemu, ki je gledalo na dvorišče. Zamislil se je.

„Čedno je pri hiši, jako čedno. Ali kje so vendar vsi? Prej smo imeli dekle in hlapca. Nobenega ni videti in tudi gospodinje ni nikjer.“

„ Prišli bodo kmalu.“

Mož se je obrnil k fantu, potisnil obe roke v žep in ga vprašal tako iz dolgega časa: „Čigav pa si ti, fant? Pozabil sem na ljudi tod okoli, pa se bom morda že spomnil na ime.“

Tone je stal pred Amerikancem, jako pokonci je stal in naravnost v oči mu je gledal in kar nič se ni pomišljal za odgovor.

„Vaš sem,“ je dejal jasno in glasno.

„Kako to, moj?“ je vprašal Amerikanec in roki sta se mu kar sami vzdignili iz žepov.

„Vaš sin sem,“ je rekel fant. „Vaš sin Anton Knavs.“ In brez prestanka je gledal Amerikancu v oči.

Mož se je pogladil po laseh v neki čudni in mučni zadregi.

„Koliko si star?“ je vprašal.

„Dvanajst let, prejšnji mesec sem bil dvanajst let star,“ je ponovil Tone.

Kri je stopila Amerikancu v bleda lica, obrvi pod čelom so se mu namršile. „Vidiš, fant, in pred tremi meseci je minilo štirinajst let, odkar sem odšel v Ameriko.“

Obrnil se je Amerikanec proč k oknu, zabobnal s prsti po šipi in kar naenkrat je zacinkalo

steklo na pod. Mož je stisnil pesti in stopil po sobi s širokimi koraki gor in dol.

„A, tako je to,“ je zasiknil med zobmi. „Zato je hiša popravljena, zato je zdaj streha iz opeke, zato je hlev zidan. Seveda, dober gospodar je pri hiši, vidim.“

Prijel se je za glavo, žile na vratu so se mu napele in oči so preteče zagorele. Ali spametoval se je, kakor črn oblak je prešla grozeča senca preko njegovega obraza in zginila. Pristopil je h kovčegu in vzel svoj klobuk.

„Veš, fant, dobro bo, če pojdem. Če bi srečal tistega, ki zdaj tukaj gospodari, ne vem, kaj bi se zgodilo. Dolgo ne bi premišljeval, to vem.“

Tone je pristopil h kovčegu in položil roko nanj. In kakor da bi bil iz jekla ulit, tako je stal, nobena mišica mu ni zatrepetala v telesu in njegove oči so gledale velike, pametne in odločne visokemu, mrkemu Amerikancu naravnost v obraz.

„Tukaj nihče ne gospodari, moja mati gospodinji sama. Moj oče je bil hlapec tukaj, res. Ali umrl je, še preden sem prišel jaz na svet. Ljudje so mi povedali, da je bil korajžen človek. Takrat je pri Ulakarju gorelo, dva otroka sta bila v izbi. Moj oče je enega prinesel ven, ko pa je šel po drugega, se je streha udrla in podsulo ga je v plamenih.“

Fant je malo počakal, ali ker Amerikanec ni nič rekel, nič vprašal, je pripovedoval dalje.

„Od takrat ni bilo pri tej hiši nobenega hlapca več. Moja mati je gospodinjila na domačiji, da je bila še gospodarjem v zgled. Ne vem, če ima kdo pravico, ji kaj očitati.“

„No, jaz menda ne?! Ha, ha!“ se je zasmejal Knavs rezko.

„Vi ne, vi najmanj! Štirinajst let niste vprašali, če je živa ali mrtva!“ je dejal fant in bilo je, kakor bi bil zrasel.

„Fant, prezelen si še, da bi komu sodil,“ je rekel mož in njegov obraz je postal spet temen in preteč.

„O, zakaj ne,“ je dejal fant. „Mene so drugi sodili, pa sem premišljeval, če sem kriv ali ne. Nič nisem bil kriv, pa so me sodili, ko še prav hoditi nisem znal. Zato sem pameten, zato, ker so me sodili po krivici. Ko sem bil deset let star, sem se zaklel, da moje mater mater matere ne bo nikoli sram, da sem njen sin. To sem se zaklel in tak sem od takrat kakor iz kremena. Pošten in hud. Nikomur nič ne storim, ali tudi drugi meni ne smejo nič storiti. Branim se z jezikom in z rokami. In ko bom velik, me bodo imeli ljudje v časti, to vem.“

Ves rdeč je bil, oči so mu gorele kakor dve luči. V prsih ga je peklo. Kakor da bi mu srce gorelo, se mu je zdelo.

In še nečesa se je spomnil fant.

„Zapisali so me na vaše ime v krstne bukve,“ je dejal in nagnil glavo nazaj v tilnik. „ Povedali so mi ljudje, da po krivici nosim to ime in da nisem noben pošten zakonski sin. Pa če vas je mene sram, pa pojdite in me zbrišite ali pa se bom sam zbrisal, ko bom velik. Pošten bom tudi tako!“

To je rekel in zavrelo v srcu mu je vroče in bridko. Zagorelo je srce v ponosu in bolečini. Premajhne so bile prsi, pretesne, hudo in strašno je zabolelo dvanajstletno, pametno in pogumno srce. Fant je omahnil z gornjim telesom na mizo, pritisnil obraz v roke in zajokal bridko in po otroško. Kar naenkrat je postal majhen in otroški, tolažbe in utehe potreben.

Amerikancu, ki je bil štirinajst let z doma, je seglo v srce in dušo nekaj mehkega in sladkega se mu je raztopilo v širokih, trdih prsih. In vsa jeza in vsa amerikanska nadutost, je postala pohlevna in ponižna. Spomnil se je, po sili se je moral spomniti, na vse svoje pregreške in grehe v teh zadnjih štirinajstih amerikanskih letih. Zašumel mu je nek tajen, tih in skrivnosten glas v ušesih: Saj sta boljša, kot si ti, čistejša in vrednejša!

Neka silna moč mu je upognila tilnik, pripognil se je k fantu in ga dvignil za rame kvišku.

„Zakaj se jokaš?! Kaj sem kaj dejal?! Zakaj bi te brisal iz krstnih bukev, saj vidim, da si imeniten fant. Kar vesel sem lahko takega sina.“

Nekako nerodno je izgovoril njegov jezik zadnjo besedo, v srcu pa mu je zazvenelo sladko in lepo.

Fant je privzdignil glavo, oči so se mu zasmejale, ali solze so se še huje udrle po licih. „Nikoli se ne jokam,“ je jecljal, „nikoli, oče.“

Popoldne je šel Tone v Preserje po mater in vsi trije so živeli odslej na domačiji mirno in zadovoljno.

ZA BOŽIČ

Domači prijatelj 1907, (1. januar). 14– 19. Rokopis ni ohranjen.

Tone in Jože sta bila iz ene vasi: Tone je bil še mlad fant, kakih šestindvajset let star, Jože pa je imel že štirideset.

Tone je bil „občinski“. Našli so ga enkrat ob potu, majhnega in slabega še v povojih. Nekteri so pravili, da so ga pustili ciganje cigani ali ker je imel modre oči in ker je bil pozneje, ko je odrasel, delaven in pošten, so mislili in ugibali drugi, da je kakšne sirote matere sin, ki ji je bilo rojstvo njegovo v pokoro, sramoto in nadlogo. Našli so ga v čistih, ali raztrganih canjkah ali vsega bednega in izstradanega. Odrasel je potem po kmetijah, v hlevu in na pašnikih, suvan, tepen, lačen, ali postal je lep in krepak dečko.

Jože je bil posestnik in bogat. Oče mu je umrl kmalu, pa je prevzel jako mlad posestvo. Lahkomišljen je bil in vesel in sam ni vedel, kako se je zgodilo ali čez kakih deset, petnajst let, so bili gozdovi posekani, posestvo je bilo zadolženo in vedno hujše stiske so prihajale nanj. Imel je pet otrok in strah ga je bilo kaj bo ž z njimi, ko jim je vse zagospodaril. Zapeklo ga je v srcu in pred dvema leti je odšel v Ameriko, da bi zaslužil tam par tisočakov in poplačal dolgove, da bo njegov sin gospodaril na svojem.

Tudi Tone je odšel takrat iz vasi. Ravno je prišel iz vojaščine. In Bog sam vedi, kaj ga je zmotilo, kar čez noč se je zagledal v županovo hčer. Ravno v županovo! Najlepše dekle je bila, kar jih je še kdaj videl pod solncem soncem ali ponosna in domišljava kakor kakšna kraljičina. Res je bil Tone lep. Visok, gibek, gosposki ob enem obenem in vendar močan, kakor ulit iz železa. In če bi bil kakšnega bogatega posestnika sin, bi ga imela Ančka gotovo rada. Ali on je bil „občinski,“ na cesti najden je bil, – ona pa je bila županova!

Na nekem plesu v nedeljo popoldne je šel po njo ponjo , ki je lepa in sveža stala med vaškimi dekleti, kakor ponosna roža med drugimi cvetlicami.

„Pojdi, Ančka, plesat z menoj. Najlepša si od vseh in lepo bi bilo, če bi bil jaz tvoj fant. Zagledal sem se vate, ti niti ne veš, kako.“

Stopil je k nji in ji položil roko okrog pasa, da jo povede med plesalce. „Najlepši par bova,“ ji je zašepetal, da ne bi slišali drugi.

Ona pa je pahnila njegovo roko proč, posmehljivo mu je pogledala v oči in rekla je na glas: „Midva, pa par?! Za tak par se zahvalim. Nekako ošaben si postal pri vojakih. Čegav pa si, če se sme vprašati?“

Tovarišice njene so zahihitale in nekdo je zaklical hudobno: „Božji, Ančka, božji!“

Tone je prebledel kakor smrt. Stopil je k svoji mizi in zakričal hripavo: „Plačat!“ Hotel je potrkati z litro po mizi ali steklenica se mu je razdrobila v roki na sto kosov, tako je vrelo v njemu od silne jeze.

Vsi so se odmaknili od njega in nobene zlobne opazke ni bilo čuti, ko je odhajal.

Takrat se jih je nekaj pripravljalo v Ameriko iz domače fare. Tone je šel h gospodarju, pri kterem je služil pred vojaščino za hlapca. „Posodite mi za pot; v Ameriko bi šel,“ je rekel. , Vi oča, veste, da sem pošten človek.“

„Nobenemu ne bi posodil na roke,“ je rekel očanec, „tebi pa bom. Vidiš, še imena nimaš pravega, ali jaz bi bil vseeno vesel, če bili moji sinovi taki, kot si ti,“ je pristavil stari Pavlovec, ki je bil z besedami in s hvalo ravno tako skop, kakor s svojim denarjem. In pristopil je k omarici, odklenil in naštel je pred Toneta dvesto dvajset goldinarjev. „Tukaj imaš, naj ti bo v srečo! Kadar jih boš tam zaslužil, pa mi jih vrni. Obresti so pa pošteno po šest od sto. Oderuh nisem.“

Tako se je primerilo, da sta odšla Jože in Tone eno in isto uro iz Dolnje vasi na postajo v trg, kjer se je izbralo do trideset drugih „Amerikancev“.

Po poti se je pritrefilo še par drugih Slovencev, ali v Ameriki so se razkropili vsak na svojo stran. Doletov Jože pa in Tone sta ostala skupaj. In čeprav je bilo veliko let med njima, vendar sta postala sčasoma velika prijatelja.

Jože je pošiljal pridno domov svoj zaslužek za dolgove. Izračunal je, da bo posestvo čisto že čez dve leti, samo ako se zaslužek ne poslabša. Tone je pošiljal svoj denar v neko banko.

„Kadar bom imel deset tisoč, pa pustim Ameriko,“ je govoril. „ Ali na Kranjsko, v Dolnjo vas me ne bo več. Na Štajersko pojdem, tam so prijetni kraji. Kupil si bom posestvo, pa oženil se bom. Tam so boljši ljudje, kakor pri nas.“

„Tudi naši ljudje niso slabi,“ je branil Jože. „ Angeljev Angelov pa ni na svetu, tudi midva nisva.“

Delala sta zdaj že skoro dve leti v velikanskih šumah. In ž z njima je bilo še na stotine drugih. Sekali so hoje in tesali trame za železnice. Zaslužek je bil dober, samo med ljudi je bilo daleč. Komaj vsak mesec enkrat sta prišla ven iz gozda v majhno amerikansko mesto, kjer je bila pošta, kjer so bile banke, brezbroj krčem in prodajalnic.

Vsaka dva meseca je dobil Jože pismo od doma, od žene. Pisala mu je, kaj delajo doma, kaj je z otroci otroki , kako je z živino. Pisala mu je vse vaške novice. Celo nedeljo popoldne so sedeli okrog mize, hči Jožetova je pisala, drugi pa so se zmišljevali, kaj naj bi se še napisalo. Včasih je še kak sosed prišel in kaj povedal. „Še to napišite,“ je dejal, tako da je bilo pismo obširno in dolgo.

„Kmalu pišite in mnogo pišite,“ je opetoval Jože v vsakem svojem pismu po kolikrat. „Tako se mi toži po domačih krajih. Pišite mi vse, da bom vedel, kako je doma.“

Tonetu ni pisal nihče, in tudi on nikomur. Nobenega svojega ni imel na svetu in včasih se mu je stožilo, da je tako sam. Napil se je od žalosti kolikrat. Ali potem je zopet varčeval in shranjeval prislužek še bolj skrbno kakor Jože. Nič več ni mislil na županovo Ančko. Sanjaril je o Štajarskih Štajerskih goricah, o prijazni hišici o majhnem ali lepo urejenem posestvu, na kterem bo gospodaril enkrat. Kakšnega pridnega dekleta vzame, imel bo otroke in lepo se bo živelo na stare dni. Ne tako pusto, kakor živi zdaj.

Jože je prebral vsa pisma od doma tudi Tonetu. Zadnjič so mu pisali, da je zbolela stara košarica, vdova Katra. „Skoro sedemdeset let ima že, sirota, in umrla bo za gotovo zagotovo ,“ so pisali. „Mi gremo večkrat k nji pogledat in postrežemo ji, ko nam je soseda. In pravi, da bi rada umrla, samo če bi o sinu kaj izvedela, predno umrje. Da ne ve, ali je živ ali mrtev. Saj prej ni nikdar govorila o njem, zdaj pa vedno le po njem zdihuje. Vsem se smili.“

Danes sta bila Jože in Tone zopet čez dolgo časa v mestu. Jože je pošiljal za Božič božič denar. Dvajset dolarjev je poslal. Prejšnji mesec je poslal nekaj za dolge in davke. Teh dvajset dolarjev pa je poslal samo za Božič božič . „Kupi otrokom, kar potrebujejo. In kakšno veselje jim naredi. Potic speci in vina si kupite za praznike. Reziki kupi ruto, ker mi piše tako lepo in Tinčku kupi rokavice. Majhen je, pa ga zebe, ko gre v šolo tako daleč. Janezu kupi lep nož, pa četudi stoji kaj več. Ta denar naj vam bo vsem v veselje. In Janez naj bo priden. Najstarejši je. Naj ne pozabi, da bo enkrat gospodar pri hiši. In v ponavljalno šolo naj le še hodi. Več ko zna, boljše bo zanj.“ Tako jim je pisal domov in ves vesel je bil.

Tone ga je čakal v neki krčmi. Stožilo se mu je, ko je premišljeval, kako je sam in da nima svojega. Vsi tovariši so danes pošiljali denar domu. Slovaki so bili med njimi, Mažari Madžari , Nemci, Italijani in vsak je imel kakšnega človeka. Ta stariše starše , drugi ženo, tretji brata, četrti ljubico. Vsi so spraševali eden drugega, če bo prišel denar v resnici še pred Božičem božičem v domač kraj in vsi so se veselili, kakor da bi že sami potovali domov na Božič božič . Pripovedovali so o svojih družinah doma, kazali so si fotografije žen in otrok in hvalili so se, kako je pri njih doma lepo, kako so otroci pametni, kako so žene pridne, brat da študira, sestra da se bo omožila – slehrni sleherni je pripovedoval o svojih poln ponosa in prikrite ljubezni.

Tone je mislil na vse to. Kako so se pogovarjali v kupeju. Žalosten je bil in zdaj v krčmi se ga je lotila skoro jeza, da je tako mehak. „To je najlepše, če je človek sam, brez skrbi je in cel svet mu je odprt,“ si je mislil in pil žganje, da bi prišel v boljšo voljo. Prišel je v mesto, da bi si kupil nekaj obleke za zimo ali nič se mu ni dalo iti v prodajalnice. Čedalje bolj slabe volje je bil in jezil se je že na Jožeta, da ga ni tako dolgo iz s pošte.

Zopet si je naročil novo mero žganja. „Če nobenega nimaš, si tudi pijanec lahko,“ si je mislil. „Kaj komu mar.“

Takrat se je spomnil stare kočarice Katre. To je tudi hudo, če človek umira tako sam. Stara je in na stara leta je še hujše, če se nihče ne zmisli na človeka. Spomnil se je, da so pripovedovali, da je odšel njen sin pred tridesetimi leti po svetu. Še le Šele osemnajst let star je bil pa je odšel Skregal se je doma zaradi neke neumnosti in je odšel. Nikdar več niso slišali o njem. Nič ni govorila stara Katra, o njem ali ponoči so pravili, da ne more spati in da joka po cele ure. Tako je izginil njen sin kakor na vse večne čase.

Tone se je spomnil svoje matere. Večkrat je premišljeval o njej in za vse na svetu bi bil rad vedel, kako ji je bilo, ko je pustila njega tako majhnega in slabega ob cesti. Ali ga je pustila iz siromaštva ali zato da se ga reši, da bi sama živela udobnejše. – Težko je umirala, si je mislil, če jo je ni več na svetu.

In zopet se je spomnil stare Katre. Spomnil se je, da mu je dala enkrat kislega mleka in kruha, ko je bil še majhen. In enkrat mu je zavezala prst. Urezal se je bil na paši. Jako se je bil urezal, da je kri kar brizgala in da je kričal od bolečine in od strahu. Takrat je prišla Katra mimo. Že takrat je bila stara. Pogledala je njegov prst, odtrgala kos predpasnika in mu obvezala prst, da se je ustavila kri. Predpasnik je bil že star ali vseeno ga je bilo še škoda pretrgati. On je bil „občinski“. Kaj pa je, če se tak vreze ureže ?!

Tone je zagodrnjal pred se predse : „V naši fari ne bi živel, za nič na svetu ne.“

Spomnil se je, da ima že tri tisoč goldinarjev in da pojde čez dve ali tri leta na Štajersko. Lepo bo živel tam. Mirno in lepo.

In naenkrat mu je zopet šinilo v glavo o Katri. Dobra ženska je bila prav za prav. Čuden sin, da se ni zglasil. Trideset let se ni zglasil in ona bo umrla tako. Ne bo vedela, če je živ ali mrtev, ali se je spomnil kdaj na dom in na njo nanjo , svojo mater, ali ne.

Naenkrat je Tone vstal. Zažvižgal je, plačal in žvižgaje je odšel na pošto. Napisal je nakaznico na staro vdovo Katro, kočarico v Dolenji vasi. Neko amerikansko ime si je zmislil in napisal, da pošilja deset dolarjev, da so od sina in da se mu zdaj dobro godi. Da je zvedel, da je bolna. Naj si kupi mesa in vina. In da bo spet poslal. Človek pozabi v skrbeh na vse, ali zdaj, da mu je lepše in boljše.

To je napisal Tone in poslal deset dolarjev.

„Saj bi jih morda drugače zakartal,“ si je mislil, kakor da se sramuje sam pred seboj svoje dobrote.

Včasih so matere take, da pozabijo na otroke, včasih otroci pozabijo na mater. Čudno je na svetu.

Spomnil se je svoje matere, ktere katere ni poznal, o kteri kateri ni vedel, ali je dobra ali zla, ali je njegove ljubezni, njegovega sočutja vredna.

Škoda, da me je pustila na cesti, si je mislil, če še živi, bi ji zdaj lahko poslal včasih kakšen priboljšek.

Zvečer sta se vračala z Jožetom v šume, ali Tone ni niti zinil, da je tudi on pošiljal poslal domov v Evropo denar za Božič božič .

Tako koncem svečana so pisali Jožetu od doma. Takoj po novem Novem letu so pisali, ali Jože je še le šele čez dober mesec dobil pismo. Dolgo pismo je bilo to. Rezika je pisala o celi družini, kako so praznovali Božič božič , kaj vse so si kupili za očetov denar: zahvaljevali so se za spomin in veselje in poročali, kako ne mine dneva dan , da ne bi govorili o očetu in se ne bi veselili na tisti čas. ko se bo zopet vrnil domov.

In na koncu je pisala Rezika, da je stara kočarica Katra umrla.

„Na Novega novega leta dan je umrla. Sin se je zglasil za Božič božič . Iz Amerike je prišel denar od njega, pozdravil jo je lepo in pisal, da se mu dobro godi. Ravno pred njeno smrtjo se je zglasil. Vsa vas je bila polna te novice in stara Katra je jokala od veselja. Venomer je govorila, da zdaj lahko umrje, ko se je zmislil sin na njo nanjo . Ali pozabil je napisati adreso. Hotela mu je pisati takoj, zdaj mu pa še to ne moremo sporočiti, da je umrla. Na pošti so rekli da je prišel denar iz tistega kraja, kjer ste vi, oče. Poizvedujte kaj, morebiti boste zvedeli zanj. Denarja se ni dotaknila. ,Vem, da bom kmalu umrla, potem mi kupite križ za ta denar in napišite gori, da je križ od sina Frančiška.̒ Morali so ji sosedje obljubiti, da bodo kupili. Roko so ji morali dati, da je verjela. Še pred smrtjo je rekla: ,In križ, na križ ne pozabite!̒ Umrla je zelo lepo. Mati so bili tam, pa so se jokali, ko je tako lepo umirala.

Vsi vas pozdravljamo in Toneta tudi, ko pišete, da je vaš prijatelj.“

Tone je poslušal to dolgo pismo, ki ga mu je prebral Jože, in nekako zadovoljen je bil sam s seboj. Težko zaslužen denar je bil to, ki ga je poslal Katri, ali drugače bi ga bil zapravil, zakartal ali zapil. Nihče ne bi imel nič od njega. Morda mu bo v srečo to, da je naredil stari vdovi veselje pred smrtjo. Delal je tisti dan z vnemo in lahkoto.

TEŽKA IN NEZNANA POT

Domači prijatelj 1907, 3 (1. marec). 56–61. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5, str. 129-136. Češki prevod (Težká a neznàná cesta) je izšel v listu Vydrovy Besedy (7/1907, št. 9 str. 233–238), v Horymir (Příbram) 43/1913, št. 16, Jihočeské listy (České Budějovice) 19/1913, št. 46, Klatovské listy (Klatovy), 27/1913, št. 16, Podřipan (Roudnice) 44/1913, št. 16, Podvysocké listy (Kutná Hora), 24/1913, št. 5; Národ 6/1913, št. 16.

Ura je bila že deset in še vedno je ležal na postelji. Že nekaj ur ni spal, ali vstati se mu ni hotelo. Čemu naj vstane?! Dela nima nobenega, brez službe je in brez cilja. Ležal je tako vznak bedeč in njegove oči so gledale nepremično skozi okno v oblačno, sivo zimsko nebo. V srcu ga je tiščalo nekaj strašnega in mučnega. Kakor da je uklet v težke, neusmiljene verige. Vstal bi, se otresel teh nevidnih okovov in pobegnil ven v življenje. Ali ni mogel. Čakal je na nekako pomoč, na nekakšen ukaz, na nekaj lepega in čudovitega, ki bi ga iztrgalo iz tega gnusnega brezdelnega močvirja, na nekak klic, ki bi ga pozval v življenje in k delu. Ali od nikoder ni bilo pomoči, zastonj je čakalo srce na rešilen glas.

Na mizi so ležale knjige. Lahko bi kaj čital, učil bi se lahko italijanščine, kakor se je bil namenil, namesto da leži tako na postelji kakor trhel panj. Posegel bi z roko po knjigi, lahko bi posegel, miza je stala blizu. Toliko prostega časa je imel, že tri mesece je bil doma. Ali roka se ni vzdignila. Kakor gnusna in grozna pošast je ležala neka moreča lenost na vsem njegovem bitju. Oklenila se ga je kakor polip, sesala mu je moč in voljo iz mozga, odločnost iz duše. Čutil je, kako pridobiva vse večjo oblast nad njim. V glavi so mu vrvele misli, sto načrtov, sto nad. Ali vse megleno, nejasno, nič resnega, uporabnega.

Kaj naj počnem?! Kaj naj počnem?! mu je šumelo v ušesih noč in dan kakor ropot stroja v tovarni. Glasen in obupen se mu je zdel ta nemi krik v duši, strašen, da se mu je oznojilo čelo od neke tihe, trepetajoče groze.

Zakaj leži tu tako brez dela, zakaj ne poskusi ničesar, zakaj ne zbeži ven v svet, v boj za obstanek in srečo?!

Pogledal je svoje pesti, svoje roke, se odkril, da vidi svoje silno mlado telo. Mogočno so se širile prsi, mišice so bile zdrave in napete, sposobne za delo in boj.

Hotel je skočiti kvišku, ali omahnil je nazaj na posteljo kakor od nevidnega, silnega udarca. Izgubil je cilj, ni vedel, čemu naj uporabi svoje sile, kje in za kakšen namen naj se bori. Kakor lokomotiva, ki vleče hitro in lahko vlak po tiru iz mesta v mesto, močna in nepremagljiva, tak je bil on. Ko bi bil na tiru, bi bil močan in pogumen, delal bi, koristil bi. Ali njegovo življenje je bilo vrženo s tira in kakor se lokomotiva zarije v zemljo, obstane in se razbije, kadar skoči s svojega pota, tako je bil tudi on sam brez moči in brez volje. Ni vedel, kje je njegovo mesto – to je bilo tisto prekletstvo, ki ga je uklenilo v svoje okove. Ni bil od onih ljudi, ki sami iščejo in najdejo svojo pot, čakal je od drugih, da bi mu kdo pokazal smer, kamor naj gre. Ali nikogar ni bilo, ki bi mu mogel pomagati, ki bi mogel reči pravo besedo: „Sem pojdi, tu je mesto zate, delo, s katerim boš koristil sebi in drugim. “

V sobo je stopila mati. Vdova je bila že dolgo let. Tri hčere je imela in njega. On je bil najmlajši. Čisto majhen je bil še, ko jim je umrl oče. Čeprav je bil brez očeta, čeprav so morale njegove sestre šivati, ko so se komaj malo vzdignile od tal, z materjo vred cele noči – je bila njegova mladost lahka in lepa. Vse štiri so verovale vanj, verovale so, da jih bo nekoč vse rešil iz siromaštva, da jim bo pripravil zadovoljno in mirno starost brez skrbi.

Zdaj je bil star štiri in dvajset štiriindvajset let. Njegove sestre so bile stare device; najmlajši je bilo trideset let. Blede so bile, suhe, kakor da ni nikdar cvetela mladost na njihovih licih in v njihovih srcih. Dobro se je spominjal, da niso bile nikoli vesele, razposajene in lahkomišljene kakor druga dekleta. Vedno so bile tako blede, šibke, z velikimi očmi, ki se niso nikdar svetile v sreči in lepih nadah. Odkar je pomnil, so sedele v drugi sobi in šivale. Starejši dve pri enem oknu, mati z najmlajšo pri drugem.

Mati je stopila v sobo. Popolnoma beli so že bili njeni lasje in postava nekoliko sklonjena naprej.

„Deset je že,“ je rekla tiho. Hotela je še nekaj reči, nekaj očitajočega, bridkega, toda ustnice so onemele, besede so padle nazaj na njeno lastno srce in tam zabolele in zapekle kakor živ ogenj.

„Vem, deset je,“ je odgovoril in se vzdignil. Pogledal je materi v oči in ta pogled je bil kakor glasen in obupen klic na pomoč.

„Kaj naj počnem?!“ so vpraševale te oči. „Jaz ne vem, kaj in kam, in hudo mi je strašno.“

Materine oči so se orosile.

„Gospa Matjaževa je rekla, da je razpisana služba pri mestni banki,“ je pripovedovala.

„Pojdem vprašat,“ je dejal sin in se pričel oblačiti. Vedel je, da je brez koristi, če vprašuje. Izpitov nima, izpričeval nobenih, dandanes pa ne dobiš brez takih papirjev ničesar. Kako pisarsko mesto bi morda še dobil, ali pisarji so plačani po šestdeset in sedemdeset kron in to je za smrt preveč, za življenje premalo.

„Kaj naj skuham opoldne?“ je vprašala mati.

„Meni je vseeno,“ je rekel. Vedel je, da bo skuhala kaj, kar ima on rad. Ali tudi to ga je mučilo. Čemu mu strežejo mati in sestre, ko je tako odveč na svetu, trot v čebelnjaku, ki odjeda drugim kruh od ust.

Mati je odšla. Šivalni stroji v drugi sobi so drdrali. Od sedme ure zjutraj do desete zvečer drdrajo vsak dan. Od malega je bil navajen na to drdranje in ga še slišal ni. Ali zdaj včasih zaropotajo stroji preglasno, zakriče, zavpijejo. In ves zatrepeta, ko jih zasliši tako glasne in očitajoče.

Kako vesel in lahkomišljen fant je bil nekdaj! Mlad in pogumen in ves poln lepih upov. Mati in sestre so mu kupovale lepo obleko, okusne čevlje, uro so mu kupile in verižico in so tako verovale vanj ko v Boga. Čisto prav se mu je zdelo, da delajo zanj, da hodijo same v obnošenih oblekah, njemu pa da kupujejo paličico in okusne kravate, izbran dežnik in lep, pisan telovnik. Čutil je, da je ustvarjen za gospoda, za nekaj posebnega in imenitnega. Komaj šestnajst let je bil star, ali obnašati se je znal ko mlad baron. Na ulici ga je je bilo lepo pogledati, tovariši so ga imeli v čislih in gospodične so bile vesele, če jih je pogledal s svojimi lepimi, ognjenimi očmi.

Pri večerji je obetal včasih materi in sestram zlate gradove. „Oh, samo potrpite še malo! Čez deset let se bomo vozili v avtomobilu in nad mestom bom sezidal vilo. Ti, Mici, in Fanika in Katica in mama, uf! Vse te šivalne stroje bom zmetal skozi okno, v svilo vas bom oblekel, lepo vam bo ko v nebesih. Zraven moje vile bo stala vaša; imela bo verando okrog in okrog, z rožami bo obraščena in v sobah bodo stali fotelji in divani. Da se boste pošteno odpočile od tega pustega, grdega šivanja.“

Tako je govoril in mati in sestre so verjele. Kako se ne bi izpolnilo, kar pripoveduje Srečko?! Odkar je prišel na svet, so vedele, da jim bo v srečo in veselje. Še rajnki oče je dejal tolikokrat v svoji bolezni: „Vesel sem, da je Srečko na svetu, ko bo zrasel, vam bo v pomoč in veselje.“

V šoli se res ni učil posebno. Ni imel dobrih profesorjev. Bilo je čudno: ves svet je imel Srečka rad in v čislih, le profesorji so ga črtili. Očitali so mu nemarnost in lahkomišljenost. A sami so bili sitneži in suhoparneži, predavali in učili so dolgočasno in pusto, da jim ni bilo moči slediti in jih poslušati. Ko je v tretjem razredu vdrugič padel, je pustil šolo in odšel k trgovini. „Ej, le s trgovino doseže človek dandanes v naši praktični dobi bogastvo in vpliv,“ je govoril doma materi. „Kaj pa bi bil, če bi imel maturo in tudi če bi še dalje študiral na visokih šolah! Čez deset let ne bi bil še nič. Oh, suplentje, koncipijentje, praktikantje, to so sami reveži in berači, pri trgovini pa lahko podjeten človek v desetih letih doseže, kar hoče, če ima le količkaj energije.“ Mati ga je poslušala pobožno in sestre so mu pritrjevale.

Šel je k trgovini in ostal tam pol leta. Ali bil je gosposki in plemenit značaj, aristokrat po duši in po srcu. Njegova narava je bila proti vsaki surovosti, stremuštvo se mu je upiralo iz dna srca. A pri trgovini je tako, še lastnega brata moraš uničiti, če je tvoj tekmec. In preden se izučiš! Postavljajo te v en red z drugimi mlajšimi paglavci, ki nimajo nobene izobrazbe in kožo debelejšo od rinocerusa. Človek občutljivejših in tanjših živcev ni za trgovino.

Razume se, da so bile tudi mati in sestre istega mnenja. Prakticiral je potem pri nekem stavbeniku, se učil kiparstva, nekaj časa je mislil, da ima pesniški talent, potem so mu svetovali prijatelji, naj se uči petja, da bi postal lahko tenorist svetovnega glasu. Ali kmalu je ohripel. Nato je bil pri nekem podpornem društvu tako dolgo tajnik, da ga je vzela oblast k vojakom.

Bil je inteligenten in izobražen, v vsaki družbi so ga bili veseli, ker je bil duhovit in zabaven. S svojo ljubeznivostjo je očaral in pridobil vse ljudi. Ali v življenjski borbi si ni znal najti pravega mesta. Če bi bil bogat, bi pač živel udobno in prijetno, znal bi uživati svet, mladost in veselje. Ni bil slabega srca; če bi bil imel sam dosti, bi podpiral tudi druge, olajšal bi materi starost, sestre bi osvobodil jarma večnega morečega dela. On pa ni bil bogat, a je ljubil veselo družbo, lepo obleko, gosposke zabave. Denar, ki so mu ga dajale mati in sestre, je sprejemal brez misli, kakor da mora tako biti, in ga tratil brez očitkov.

Pri vojakih je bil rad. Dali so ga v pisarno, častniki so bili ljubeznivi ž z njim in med štirimi očmi se je vsak rad pogovarjal ž z njim. Mati in sestre so mu pošiljale, kolikor so mogle, da je imel za kavarno, za lepe čevlje, za zabavo in cigarete. Ko je stopal lahko in prožno po velikem mestu, se mu je zdelo, da bi osvojil ves svet z enim samim pogledom. Gospodične so se mu nasmihale, on je salutiral tej ali oni, da se je videlo, da nosi drage usnjene rokavice na elegantni, ozki roki. Ta in ona se je zaljubila vanj, tudi iz boljših krogov, ali razdrlo se je vse, ko se je izvedelo, da ni niti veleposestnik niti bogat trgovec. To ga ni mnogo motilo in njegove ognjene črne oči so kmalu osvojile kakšno drugo romantično mladenko, četudi ne za vselej.

Šele ko je bil približno mesec dni doma, je hipoma spregledal. Videl je, da se nihče ne trga zanj, da je zvečer v gostilni in kavarni vsakemu svojemu znancu dobrodošel drug, nikakor pa ne podnevi v resničnem, pravem življenju. Vsak je imel pripravljen izgovor, če ga je vprašal za svet in pomoč. In nihče mu ni dal odgovora na vprašanje: „Kaj naj počnem?!“

Zdaj je tudi prvič videl življenje matere in sester v vsej žalostni puščobi. Toliko let truda in muke, dela brez počitka in oddiha in kaj je bilo pridobljeno – nič! Samo za trdi, vsakdanji kruh so ropotali stroji – in zanj. Prvič v svojem življenju je zardel od sramote, da je jemal te krvave groše iz koščenih rok matere in sestra, da jih je jemal in zapravljal brez spoštovanja za zabavo, za parfumiran papir, za lakaste čevlje, za pisane kravate, cigarete, vino in kavarne. Kolikokrat je kupil kaki nečimrni gospodični dišeč šopek dragih rož in ni pomislil, da so večerjale mati in sestre suh kruh in malo vodene kave, da so prihranile zanj, kolikor je zahteval. Nehote so mu zračunale misli, koliko je zavrgel od njihovega zaslužka v slepo, po nepotrebnem. Pričakovale so od njega, da jim pripravi mirno in brezskrbno starost. Stokrat so jo zaslužile in imele bi jo zagotovljeno, če bi ne bilo njega. Za denar, ki ga je pognal, bi si lahko kupile v predmestju hišico z vrtom, živele bi tam zadovoljno, brez velikih skrbi. Ali on jim je snedel tako mirno, tiho hišico, vzel jim je zasluženi počitek starih let in ga po neumnem zapravil.

Sto podobnih misli se mu je vsiljevalo. Kakor otrpnjen je po cele dneve ležal na postelji in neka čudna, strašna lenost je legla nanj in mu pila moč iz žil. In čutil je, da je slabič, da je slabič od nekdaj. Nihče ni bil kriv njegovih neuspehov, ne profesorji in ne trgovski stan ne razmere in ne ljudje, on sam je bil kriv, da je na pol človek, da je za vse malo in niti za eno stvar popolnoma.

Umil se je in oblekel in vse te misli, ki jih je premleval že dva meseca vsak dan, so vzrojile s strašno silo v njegovi duši. Šivalni stroji v sosednji sobi so glasno drdrali. Strah ga je bilo stopiti tja in pogledati materi in sestram v obraz. Stari, veli obrazi bi zazijali vanj, žalostni nasmehi bi ga pozdravili in udarilo bi ga to tiho, neizrečeno očitanje po srcu kakor kamen. Edina ljubezen teh žensk je bil, edina nada, in grdo jih je prevaril. Še mu malo verujejo, še je nekaj upanja v teh zardelih, prečutih očeh, ali jutri bo ugasnilo, še danes bo ugasnilo in pogledale ga bodo oči v nemi grozi: Kaj si storil, sin?! Kaj si storil, brat?! Kaj si res goljuf?! Kaj si res lažnivec?!

Ne, ne more lagati. Bežati mora od tod. Tudi drugje ne bo uspehov, nobenega veselega boja ne bo, le mučno in žalostno čakanje na kakšen usmiljen slučaj, na val, ki bi ga zgrabil in vzdignil kvišku. Morda ne bo nikdar tega slučaja – ali šivalni stroji bodo obmolknili, daleč bodo, neslišni.

Oblekel se je v najboljšo obleko, vzel suknjo in klobuk in odprl omaro. Tam je ležala v starem etuiju stara zlata ura. Očetova ura je bila to, spomin na nekdanje boljše čase. Nedavno, za njegov štiriindvajseti rojstni dan mu jo je dala mati. In naročala mu je, naj je ne nosi vsak dan, samo ob svečanih prilikah, in naj jo visoko časti: mnogokrat ni bilo skorje v hiši, ali ure se ni doteknil dotaknil nihče.

Potem je stopil v drugo sobo. Štirje šivalni stroji so se ustavili.

„Ali se greš predstavit, Srečko?“ je vprašala mati.

„Da, predstavit se grem,“ je dejal in nekaj bridkega mu je stisnilo grlo.

„Ali potrebuješ kaj denarja?“ ga je vprašala ena od sester.

Molčal je.

„Tu imaš pet goldinarjev,“ je rekla mati. „Nikar ne izdaj vseh, zadnji so, samo, kar potrebuješ ...“

Molče je spravil petak in se obrnil k vratom. Ali še enkrat se je vrnil, pristopil k materi in se doteknil dotaknil njene sive glave: „Tako dobre ste vse.“

Vzdihnil je, čuden mrak je spreletel njegov obraz. „Zelo hudo mi je,“ je zamrmljal, „ne morem povedati, kako hudo.“ In naglo je odšel.

Spodaj na ulici je obstal nekoliko trenutkov neodločno.

„Zadnji petak so mi dale,“ je rekel na glas in bilo mu je kakor tatu ali roparju.

Potem je odšel na kolodvor. Kupil je karto in stopil v vlak. Nič ni premišljeval, nič se ni čudil, da stoji vlak na tiru, kakor pripravljen zanj. Doma mu je prišla misel, da bi zbežal, odšel je na kolodvor in glej, na tiru stoji vlak, pripravljen k odhodu.Peljal se je k morju. Veliko mesto je tam in sto cest po kopnem in po morju v širni, neizmerni svet.

Kam gre pot in kdaj se je moči vrniti iz temne tuje daljine?

Kdo ve, kdo ve?! ...

MAČEHA

Domači prijatelj 1907, 4 (1. april). 93–101 in Rdeči prapor 1911, št. 14 (18.2., str. 1–2), št. 16 (25.2., str. 1–2) in št. 17 (1.3. str. 1–2). Med objavama ni razlik. Rokopis ni ohranjen. V češčini (Machecha) Vydrovy Besedy, 8/1908, št. 9, str. 220–225.

Nekoč po zimi pozim i sem se vozila iz Prage na Dunaj. Vozila sem se z osebnim vlakom in seveda v tretjem razredu. Vedno je poln ta vlak, in drugi ljudje psujejo na težavno vožnjo v prepolnih vozovih. Ljudje jih motijo, otroci, dolgočasni pogovori ... Ali jaz imam posebno srečo na svojih potih. Kamorkoli se vozim in kadarkoli, vselej se mi pripeti kaj prijetnega, lepe stvari slišim od svojih sopotnikov in v svoje veselje se uverim

uveriti se – prepričati se.

vedno znova, da so ljudje dobri in plemeniti. Dostikrat se človek razočara, res, ali naša lastna narava je tako pomanjkljiva, da opažamo in si zapomnimo slabe stvari prej, kakor dobre. Koliko lepega pozabimo stokrat in stokrat, ene krivice pa, ki nam jo je kdo zakrivil, ne bomo pozabili do smrti nikdar.

Koliko prijetnih trenotkov doživi človek v železničnem vozu samo, če hoče. Niti ust mu ni treba odpreti, samo okrog sebe naj gleda. Koliko smešnih in lepih prizorov že sem opazovala na ta način! Nekoč v jeseni sem se vozila tako proti mestu. Mlada gospa s tremi otroci je sedela meni nasproti. Ko smo se bližali postaji, začela je teta z roko lica otrok ščipati jih za ušesa, kuštrati jim lase. Ko je videla moj začuden pogled, rekla je z s povzdihom : „Moji otroci so tako bledi in slabotni! Z velikim naporom je prištedil moj mož letos po zimi pozimi toliko, da sem mogla oditi z otroci po leti na deželo. Sam si siromak niti dopusta ni vzel, samo da bi mogli otroci biti dlje zunaj. Ali nič jim ni koristila dežela. Slabotni so in bledi, kakor prej. Zato bi rada, da bi bili vsaj zdaj na kolodvoru malo rdeči, da jih bo vesel prvi hip, ko jih bo videl.“ Stožilo se mi je mlade gospe in posmeh nad njenim početjem mi je zamrl na ustnicah.

Drugič enkrat sem se vozila v zadnjem vozu vlaka ter sem stala skoro cel čas zunaj na ploščniku. Prelepa mesečna noč je bila. Kako je letel skozi krajino, ki se je po bliskovo umikala mojim očem. Vse je bilo tako tiho in čarobno. „Zdaj pridejo ovinki,“ pravi neki glas za menoj. „Morate se držati, da se vam ne pripeti kaka nesreča.“ Ozrem se in vidim starega kondukterja. „Lepa noč je,“ pravi. „Kadar so take noči, tudi jaz najrajše stojim zunaj. Gozdovi so črni, pogreznjeni v neki nek čudni mir, a nebo je tako visoko in svetlo. Toliko zvezd je!“ Zagledal se je kvišku. „Vi ljubite prirodo?“ vprašam. „O, zelo,“ odgovori on. „Vdovec sem, brez otrok. Še ko sem bil mlad, nisem bil za gostilne, zdaj pa sploh ne pijem. Na lov hodim. To je moje edino veselje. Kadar imam čas, pa se peljam peljem ven v gozdove. Če bi prišel še enkrat na svet, postal bi lovec, vedno bi hodil po smerečju smrečju pod bori in pod hrasti. Lepo je to. Ali tudi moj poklic ni napačen. Vlak je moj dom, in kadar mi je dosti ljudij, dosti mladih in starih, veselih in žalostnih obrazov, pa se postavim semkaj in gledam na doline in bregove, ki lete mimo. Zadovoljen sem s svojim življenjem.“ Pogladil si je belo brado in odšel nazaj v voz.

Zavila sem v stran. Pripovedovati sem hotela o priprosti češki ženi, ki je bila že nekoliko v letih in ki se je imenovala Ana.

Voz, ki je bil v Pragi natlačeno poln, se je čez par ur jako izpraznil. Samo neka žena je ostala v drugem kotu z dvema majhnima deklicama. Že prej sem jo opazila in se čudila njeni veliki potrpežljivosti, s ktero je kratkočasila mala, sitna otroka. Ena od deklic je bila stara po priliki poldrugo leto, druga je bila leto starejša. Nagajali ste obe in osobito prej, ko je bilo več ljudi, jima vožnja ni posebno ugajala. Pretesno jima je bilo med tolikimi ljudmi. Ali naposled ste sta se utrudili. Mati je vzela najprej manjšo k sebi na roke; ali tudi starejša je hotela biti v naročju pri materi. Žena je malo ugovarjala, da to ne pojde, ali naposled je vendar vzela obe nepotrpežljivki k sebi v naročje. Zaspali so sta kmalu, ena na levi, druga na desni roki. Več, kakor uro ste sta spali. Žena je sedela ves čas nepomično , niti genila ganila se ni, da ne bi prebudila malih zlatolasek zlatolask . Ali ko ste se obe hkrati prebudili, vzdihnila je žena zadovoljno. „Oh, kako me roki bolijo, dragici moji,“ je rekla punčkam. „Veliki ste sta že in težki.“

„Fanuška je lačna,“ je rekla starejša. „Mama, daj kolače.“

„Anda tudi lačna,“ je ponavljala manjša, „tudi kolače.“

Žena je odvezala culo, natočila vsaki deklici kozarec mleka in dala vsaki mal majhen makov kolaček v roke. Deklici ste se stiskali k njej in kar je hotela ena, hotela je tudi druga. Ko ste sta se najedli, šli ste sta pregledovat kupej kupe . Tudi k meni ste sta prišli. Na klopi je ležal nek ilustriran časopis, kterega sem ravnokar odložila. „Daj meni slikice, gospa,“ je rekla večja deklica.

„Meni slikice,“ je ponovila manjša in stegovala rokici.

Pretrgala sem časopis na dvoje in jima dala.

Žena je prišla po punčki. „Oprostite, gospa,“ je rekla, „saj veste, otroci še nimajo razuma.“

Nasmehnila sem se. „Naj le imati imata časopis, ne potrebujem ga več. Kako ste sta si podobni, kakor dva krajcarja,“ sem rekla in pogladila obe kodravi glavici.

.Da, čez nekaj let bodo mislili ljudje, da sta dvojki , je menila žena.

„Kako je to, da ni ne ena po mamici? Obe imati zlate lase, a vi ste črnolaska,“ pravim.

„Saj niste moji,“ se zasmeje žena.

„ Niste Nista vaši?!“ se čudim. „In tako vas imati radi in vi ste tako dobra z obema! Kar ne verujem!“

„Sirotici ste sta že brez matere,“ pripoveduje žena. „Mlajša je imela komaj pol leta, ko ji je umrla mati. Jaz sem bila ž z njo v rodu. Ona je bila nekaka dalnja daljnja moja sestrična. Umrla je za jetiko, sirota. Tako težko je umirala. Zaradi otrok bi bila rada še živela. Zadnje dni pred smrtjo je neprestano tožila: Ljubi Bog, kaj bo z otroci otroki ?! Lahko bi umrla, ali kaj bo z otroci otroki ?!“

„Ko bi vedela, kako radi bodete imeli vi njeni deklici, gotovo bi bila umrla mirno, brez skrbij skrbi ,“ sem rekla jaz.

Objela je otroka in ginjeno zatrjevala: „Ko bi bile od moje krvi, ne bi ju imela rajša rajši .“

„Mama, tata mi bo punčko kupil,“ je rekla deklica.

.,Bo, bo,“ je mirila žena.

„Njihovemu očetu tudi ni najlepše,“ pripomnim jaz.

„Ni, ni,“ je pritrdila moja znanka.

„Ima rad otroka?“

„O, zelo,“ je rekla. „Zelo rad. Sploh je zelo pošten človek. Pri železnici je na Dunaju.“

Obmolknila je malo. Potem se je zasmejala prisrčno, da so se ji zasvetile žive črne oči hudomušno kakor mlademu dekletu. „ Prav za prav Pravzaprav je on moj mož.“

„ Prav za prav Pravzaprav ...?! Kako mislite to?“

„Po postavi sem mačeha teh dveh,“ je pripovedovala in objela obe deklici. „To je zelo smešna povest. Če hočete, vam jo povem,“ je rekla.

„Pa sem res radovedna,“ sem rekla jaz.

„Zaradi teh deklic sem se možila, ki niti moji nista,“ je začela pripovedovati. „Ko sem bila še mlada, imela sem dosti snubačev. Pravili so, da sem najlepša iz naše vasi. Ali s tistim, ki bi ga bila jaz rada imela, se je vse razdrlo. Prodal je posestvo in odšel v Ameriko. A druzega drugega nisem hotela nobenega. Rekli so, da sem neumna, ali moje srce je bilo tako, samo na enega sem mislila. In ko je on odšel, je bilo vsega konec. Bila sem edinica, in ko je oče umrl, ostali sve sva z materjo sami na posestvu. Ni veliko, ali živi se. Včasih me je še vprašal kakšen pozni snubec, ali jaz sem se smejala ženskam v vasi, ki so mi prerokovale, da se bom možila prej ali slej. Da me ne bo minilo.

Imela sem neke dalnje daljnje sestrične, tri sestre, ki so vse vzele železničarje za može. Mati od teh dveh deklic je bila najmlajša od njih. Angela se je imenovala. Vabile so naji naju z materjo k sebi na obisk, in res sve sv a se peljali doli na Dunaj vsako leto vsaj enkrat. Vse tri so imele otroke. In čudno, jaz sem imela otroke od teh treh sestričen neizrečeno rada. Včasih sem pripeljala eno ali drugo dete k nam domu za kakih štirnajst štirinajst dni, potem je prišla mati ponj ali pa oče. Vselej sem jokala, kadar so odšli. Zdaj pred letom je najmlajša sestrična Angela zbolela. Pisali so po me pome iz Dunaja in jaz sem seveda takoj šla doli in sem ji stregla. Ko je umrla, hotela sem vzeti otroke k sebi, ali on ni hotel. Morala sem pustiti obe pri eni od sestričen na Dunaji. Sedem tednov sem stregla Angeli, sedem tednov sem pestovala oba otroka, mlajše je spalo po noči poleg mene. Kuhala sem ji mleko, ujčkala jo, umivala in previjala.

In ko sem prišla domov, mi je bilo neizrečeno težko in žalostno. Pisala sem sestrični, naj govori za me zame pri njem, da bi dal deklici k meni v rejo. Da ne bom vzela niti vinarja, samo da naj ju. Sestrična mi je pisala, naj pridem na Dunaj, da se bomo ustmeno pogovorili. Peljala sem se doli takoj. Deklici ste se tako navadili na me name , da ste sta jokali, ko me ni bilo, bolj ko za materjo. Neko nedeljo zvečer sem se pripeljala doli na Dunaj. Sestrična me je čakala na kolodvoru. Doma sta sedela za mizo njen mož in Antonin, oče teh treh deklic. Ko je bila večerja na mizi in ko so že vsi otroci spali, sem rekla jaz: „No, Antonin, saj ti je povedala Zdenka, po kaj sem prišla. Ti si vdovec, samec, kaj boš s punčkama. Daj obe meni. Rada ju imam, vzgojila ju bom lepo in vestno. Niti vinarja mi ne moraš plačati. Vse daš lahko v hranilnico, da bodeta bosta imeli za doto, ko bodeta bosta veliki.“

On je molčal, Zdenkin mož je molčal, samo Zdenka se je odkašljala, pogledala me je in je rekla: „Veš kaj, Ana, to ni nič. Ne dopade se mi to, kar si si ti zmislila. Otroci naj ostanejo pri starših. Ampak jaz imam drugačen svet za vaji vaju . Antonin je pošten človek, to veš. Siromak je zdaj tako sam brez žene. Rad ima svoji punčki, ali ne more ju imeti pri sebi. Za jesti nima nič poštenega, po gostilnah trosi, ves brez reda je. Ti imaš rada otroka, to je lepo, ali očeta jima nikar ne jemlji. To ni nič.“

Tako je govorila na dolgo in pogledala na svojega moža: „No, stari zdaj ji ti reci svoje.“

In njen mož mi je dejal: „Kaj bomo okolišali, Ana. Če imaš rada obe punčki, pa še njega vzemi. Najbolje bo in ne bo ti sile.“

Jar sem kar odrevenela. „Saj veste, da se ne mislim možiti,“ sem rekla. „Ko bi se mislila možiti, bi se bila prej. Sploh je pa Antonin mlad človek, kaj bom ž z njim.“

„Šest let sta narazen,“ je dejala Zdenka. „Kaj pa je to. Nič ni to. Antonin je pameten človek, skrbij je imel zadosti in on bi ti bil prav hvaležen, če bi ga vzela.“

„To vem, da bi bil tak, da bi se ti nikdar ne kesala,“ je rekel Antonin. „Samemu mi je težko, kakšne tuje ženske, s za ktero ne vem, kakšna bi bila z otroci otroki , ne bi rad jemal, tebe pa poznam, prav lahko bi te imel rad.“

„Tvoji punčki mi daj,“ sem rekla. „Vse drugo so prazne besede. Na svoja stara leta se ne bom možila. Že zaradi matere ne.“

„O,“ je rekel on. „Mater vzameš lahko k sebi, če hočeš. Toliko bom že zaslužil, da bomo siti vsi.“

„O, nikar se ne boj! Sama veš, da se marsiktera mlada skrije pred teboj.“

Mene so ti pogovori že ujezili. „Možila se ne bom, pa konec!,“ sem rekla. – „Punčki mi daj, da ju vzamem seboj na Češko, ti se pa oženi s kakšno mlado, ki bo tebi vrstna.“

„Punčk pa ne dam,“ je dejal. „Če že žene nimam, naj mi bota vsaj otroka na blizu. Ampak rad bi pa le, da se premisliš,“ to je dejal in odšel proč.

Mene je ujezilo vse skupaj in drugi dan sem se vrnila na Češko na veliko jezo sestrične Zdenke.

Nič si nismo pisali dva ali tri mesece. Potem sem dobila nekoč brzojavko od sestričnega moža, da naj takoj pridem na Dunaj.

Še tisti večer sem šla. Sestrična je padla po stopnicah in porodila je pred časom mrtvega otroka. V hiši je bilo vse narobe. Zdenka je imela tri svoje otroke in še te dve punčki od Antonina. V jeseni je bilo to. Doma ni bilo dela in lahko sem ostala dlje pri sestrični. Cel mesec je ležala bolna. Ali še v postelji ji ni dalo miru: „Tukaj ostani, Antonina vzemi. Boš imela vsaj kakšen cilj. Boš saj vedela, zakaj živiš. Seveda zdej zdaj , dokler so še mati na svetu, ti je še lepo, ali ko oni umrjejo, ne boš imela nobene žive duše. Pusto življenje bo to, boš videla.“

Tako je govorila vsak dan. In te ti dve punčki ste mi bili tudi čedalje bolj všeč. Sama nisem vedela, kaj naj počnem. Ko je Zdenka vstala, sem se dala pregovoriti in pred adventom so me dali na oklice. Vse mi je prigovarjalo. Še mati so prišli z doma za par dni, hvalili so Antonina in silili v me vame , naj ga vzamem. Meni je bilo čudno, da bi se možila, ko nikdar nisem mislila na to. Ali punčki sta me že klicali za mamo, ne bi ju mogla zopet pustiti za nič.

Tako je prišel tisti večer pred poroko. In naenkrat se mi je strašno stožilo. Ne, jaz nisem mogla misliti na poroko in na možitev! Jokala sem in kar po noči ponoči sem hotela odpotovati domov na Češko. Ali sestrična se je jezila, naj ostanem vsaj do drugega jutra in potem naj delam, kar hočem, ko sem tako svojeglava. Drugo jutro pa je prišel Antonin s fijakerjem. Sestrična in njen mož sta me posadila notri in vsak na eno stran sta se vsedla usedla in mi prigovarjala, naj bom vendar pametna in naj ne delam zdaj, v zadnjem hipu, zmešnjave. Antonin je sel s svojim prijateljem, ki je bil za pričo, v drugi fijaker. Tako smo prišli pred cerkev. Sestrična in njen mož sta me peljala pred oltar, Antonin je stopil poleg mene in prej, ko sem vedela, kako in kaj, sem bila poročena. Strašno jezna in vsa zmešana sem bila tisti dan.

Žal mi je bilo, sama nisem vedela, ali sem storila prav ali ne. Sestrična se je smejala in zvečer so nas vsi peljali v Antoninovo stanovanje. Dali so mi obe punčki v naročje, potisnili me z Antoninom v voz in konec je bilo.

Ko sva prišla v njegovo stanovanje, sem morala skrbeti najprej, da denem deklici spat. Pozno je že bilo in jokali ste sta od zaspanosti. Ko ste ležali v svoji posteljici, prijel me je Antonin za rame, zasmejal se je in je dejal: „Vidiš, Ana, zdaj ne pomaga nič več. Zdaj si moja žena, pa amen.“

Sunila sem ga proč, vsa razjarjena.

„Pregoljufali ste me vsi, ampak meni je žal,“ sem rekla. Sela sem v kuhinji k mizi in sem začela jokati. Hudo mi je bilo in jezna sem bila na vse.

„Nesrečna bova ti in jaz,“ sem rekla in raztogotila sem se nanj, zakaj se je zmislil na to nesrečno ženitev.

Postavil se je pred mene in rekel je zelo resno: „Ana, mislim, da je zdaj zadosti kljubovanja. Verjemi, jaz se bom potrudil, da ti bo lepo pri meni. Ti veš, da sem bil dober s svojo prvo ženo in tudi s teboj bom. Ravno zato sem želel vzeti tebe za ženo, ker si pametna. Za šalo in norije nisva več, ampak če Bog da, upam, da bova srečna in zadovoljna. Moji dve deklici, ki ste sta zdaj tudi tvoji, bova vzgajala lepo in složno, in videla boš, enkrat bo prišel čas, ko boš to uro še blagrovala. Ti veš, da sem pošten človek in noben vetrnjak. In tudi tega ne misli, da sem te vzel iz sile, zato da bom imel žensko v hiši. Lahko mi verjameš, ko ti pravim, da te imam v resnici rad in da te spoštujem od srca.“

Tako mi je govoril in me je hotel prijeti za roko. Jaz pa sem rekla, naj me pusti na miru in vedno bolj sem se jezila. Očitala sem mu, da so me vsi preslepili in premotili, posebno pa še on. Da mi ni bilo na misli, možiti se, in da mi je neizrečeno žal, da so me zvabili v to zmešnjavo.

On ni nič več poskušal pomiriti me.

„Jutri imam službo. Težek in odgovoren posel, moram se spočiti nekoliko. Lahko bi zakrivil kakšno nesrečo zaradi zaspanosti in mnogo nedolžnih ljudi bi pahnil v pogubo. Pojdi v sobo, jaz si bom postljal postlal tu v kuhinji.“

„Jaz ne grem nikamor,“ sem rekla trdovratno.

„Stori, kakor te je volja,“ je dejal. „Nisi več otrok, se boš že spametovala.“

In odšel je v sobo in legel spat.

Jaz sem celo noč presedela v kuhinji pri mizi in moja ogorčenost je bila vedno večja. Ničesar nisem rekla zjutraj. Skuhala sem njemu, sebi in otrokoma zajutrk zajtrk , celo v torbo sem mu pripravila nekaj jedi, da jih je vzel seboj. Ali drugače nisem govorila nič.

„ Z Bogom Zbogom ,“ je rekel, ko je odhajal. „Počasi se boš že privadila name. Boš videla, da se bova kmalu sprijaznila. Bom že počakal, jaz sem potrpežljiv človek.“ Nasmehnil se je, poljubil deklici, ali meni ni dal roke. .„Vidim, da se še vedno jeziš. Mogoče boš čez osemnajst ur, ko se bom vrnil iz službe, boljša z menoj.“

Jaz sem si pa že po noči ponoči zmislila, kaj bom naredila. Komaj je odšel, sem vzela obe punčki, zaklenila stanovanje in dala ključ sosedki sosedi , da naj ga da možu, kadar pride. Z otroci otrokoma pa sem odšla naravnost na kolodvor in sem se odpeljala na Češko domu k materi.

To so gledali! „Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo, da si prišla?!“ so zavpili. „Kaj se nisi poročila z Antoninom?“

„Seveda sem se, Bog me kaznuj za to neumnost! Ali pri njemu ne bom ostala!“ In povedala sem materi, kako se je vse zgodilo. „Deklici sem vzela seboj. Zdaj sem jim mačeha, pravico imam na nje,“ sem rekla.

Mati so kimali z glavo. „Ana, po pravici ti povem, da nisi storila prav. Osemtrideset let si stara, ampak tega ne bi bila mislila nikoli, da boš naredila tako neumnost.“

Sosedke Sosede so se zbegle skupaj in so me mučile s svojimi vprašanji. „Kaj ti je naredil, da si odšla?! Slišale smo, da je pošten človek.“

„I,“ sem rekla, „ saj ne pravim, da ni pošten človek, ali jaz nisem za zakon, to je to.“

„In zakaj si mu vzela otroke?! Kakšno srce imaš. Kaj se spodobi to!“ tako se me učile ženske.

Župan je prišel, ki nam je v rodu malo. Tudi on se je jezil na me name in rekel je, da bi se on na orožnike obrnil, če bi bil namesto Antonina.

Še celo naš stari župnik so poslali po me pome . „Grdo si naredila,“ so rekli. „Zakaj pa sovražiš moža, kaj ti je naredil?“

„Nič mi ni naredil,“ sem odgovorila, „prav nič. Ali meni se zdi, da nisem za zakon.“

„I kaj bi ne bila!“ so dejali župnik. „Sive lase imam, vse bele lase, in spoznam se na ljudi. Pa ti pravim, da si za zakon. Punčki imaš rada, kakor da bi bili tvoji, in njega tudi ne sovražiš.“

„Sovražim ga ne, gospod, ampak tako – – nerodno mi je, ko nisem mislila že toliko let na možitev.“

„To so muke, draga moja, samo se lepo zopet odpelji na Dunaj, pa bo vse dobro.“

Ampak jaz se nisem vrnila na Dunaj. Antonin je pisal moji materi, naj ne delam neumnosti in naj pridem k njemu. Če pa nočem, naj mu pa punčki dam nazaj. Mati so mi prigovarjali, jokali so se, ali meni je bilo vse eno vseeno . Ko sem rekla, da ne pojdem, pa nisem šla. Tudi punčki nisem pošiljala doli. Za nič mu jih ne bi bila dala nazaj. Sestrična mi je pisala ta dva meseca skoro vsaki vsak teden: malo lepega mi je pisala, kar je res, je res. Jokala sem od jeze vselej, kadar sem dobila njeno pismo, ali še bolj trdoglava sem postajala.

No, če bi mi bil kdo pred desetimi dnevi dejal, da se bom vozila danes tako z otroci otrokoma na Dunaj, bi rekla da nori, takih mislij misli sem bila.

Danes teden pa mi je Antonin pisal. In tako mi je pisal, da sem ravnala grdo in lahkomišljeno. Če hočete pa berite.“

Potegnila je iz nedrij pismo in mi ga pokazala. Brala sem tole :

„Draga Ana! Povem ti, da sem bil včeraj pijan. Deset let je minilo, odkar sem se zadnjič opijanil. Dva prijatelja sta me morala peljati iz gostilne domov. Danes me je sram tega in vendar, kaj naj počnem drugega? Jaz nisem tak človek, da bi te lovil z orožniki okoli. Delaj, kar hočeš. Ampak lepo ni, kar si naredila z menoj. Še bolj nesrečen sem, ko sem bil. Rad imam otroke, miren in udoben kotiček doma, malo zadovoljnosti in veselja po svoji službi. –Za samotarja nisem vstvarjen ustvarjen , otrok sam pri sebi ne morem imeti, ker ni nobene starejše ženske v našem rodu, ki bi mi hotela gospodinjiti in paziti na punčki. Mislil sem, da bo vse lepo in dobro, če tebe vzamem. Ne želim si kakšne vetrnjaste mlade ženske. In vendar bi bil bolje napravil, da sem vzel ne vem kakšno, kakor da ostanem tako, kakor sem zdaj. Oženjen sem, pa nimam žene, otroke imam, ki bodo pozabili na me name že čez par mescev.

Kadar vse to premišljam, mi je tako, da bi šel, pa pil cele dni.

Tako je stvar, Ana. Če hočeš imeti poštenega in treznega človeka na svoji vesti, pa klubuj kljubuj .

Ampak dobro bi bilo, če bi si premislila, dokler je še čas. Pridi danes teden, v četrtek zvečer z vlakom na Dunaj. Pripelji moji deklici s seboj in videla boš, da bo še vse dobro za te zate in za me zame . Čakal te bom na kolodvoru. Če ne prideš, ti ne bom nikdar več pisal. Punčki bom pustil tebi, ker kam naj jih dam?! Zdenka ima s svojimi lastnimi otroci otroki dosti skrbi in dela, pri meni ne moreti moreta biti, ko sem po cele dneve v službi, a pri tujih ljudeh bi jim bilo gorje, kakor pri tebi, to vem. Tako bom napravil. Če ni drugače pa naj me vzame vrag, meni je že vse eno vseeno .

Torej drugi četrtek zvečer te bom čakal na kolodvoru. Če prideš dobro, če ne pa naj bo, kakor hoče. Antonin.“

„In zdaj se vozite na Dunaj? Danes je četrtek,“ sem rekla.

„Da, danes je četrtek,“ je rekla žena z nasmehom. „Malo sram me bo, da bom prišla nazaj, ampak vendar vidim, da je najbolje tako.“

„Mama, poj,“ je prosila večja punčka.

Ona je vzela otroka v naročje in zapela je veselo slovaško pesnico.

„Vi ste pa res predobra mačeha,“ sem dejala. „Lepo bo punčkam pri vas, strežete jim, pojete jim, še lepše kakor prava mati.“

„Moram, gospa, moram,“ je odgovorila. „Mačeha sem ali jaz bi hotela, da bi me imeli ti dve deklici radi, kakor da sem jim prava mati, – vedno, celo življenje, da bi me imeli tako radi.“

Ko smo se pripeljali zvečer na Dunaj, je pristopil k našemu vozu železničar, vzel obe punčki iz voza, potem še ženi pomagal doli. In poljubil jo je, kakor se to spodobi za zakonski par. Vzela sta vsak eno punčko in vsak nekaj drobnarij na roke in odšla sta kakor dva zadovoljna in srečna človeka. Sledila sem z očmi to malo prijazno družinico in mnogo dobrega sem želela vsem štirim v svojem srcu.

MANIRA, ŠOLA, BOLEZEN IN DRUGE DOGODBICE

Domači prijatelj 1907, 5 (1. maj). 136–141. Rokopis ni ohranjen. Pod naslovom Manira, šola in druge zgodbe objavljeno v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 83–91, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, 103–111, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 103–111 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 99–108. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja. Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 80–89.

Z Vladošo imam zdaj mnogo posla. Velika je že – čas, da se priuči manire. Kadar grevi greva skupaj kam na obisk, ponovim ji še pred vrati vse svoje dobre nauke: „Pozdravi, ko stopiš v sobo. Ne sedi na divan, za otroke so stoli. Če nas pogoste s čajem in kolači, ne vzemi najlepših in največjih koščkov; če ti ni kaj všeč, molči. Ne da bi zopet rekla, da je potica neslana ali da je mleko prismojeno! To se doma lahko reče, drugje pa ne. Sploh, drži jezik za zobmi. Ko si bila majhna, si smela govoriti marsikaj brez zamere, zdaj hodiš v šolo, zdaj je treba že paziti na to, kaj se zine. Vidiš, gospa Dolfetova se jezi nate in name, ker si ji rekla, da izgleda kakor naša babica, – a njej je šele dobrih trideset let. Ljudje so občutljivi in zakaj bi jih človek žalil po nepotrebnem.“ – Tako jo podučujem, potem pozvonive pozvoniva . Pri dobrih znancih je prijetno. Jaz poiščem gospo, Vladoša se druži z otroki in četudi ni ravno vzor dobro vzgojene punčke, stvar ni natančna – ali pri tujih, pri onih, kjer se delajo „vizite“ v najlepši obleki in z najboljšimi manirami – pri takih je druga stvar. Hvala bogu, v take „vizite“ grevi greva z Vladošo samo parkrat na leto – mož se že potuhne s kakšnim izgovorom. – Posade najinaju v salon in vsi se dolgočasimo neizmerno na manj ali bolj modernih foteljih. Pogovor je pust in prazen, Vladoša molči, po mojem nasvetu, vztrajno in vdano. Čez dolgo časa se oglasi: „Mama, jaz sem vse sem preštela. Gospa ima pet mizic, dvaindvajset slik, sedem ur, pet svečnikov in šest zrcal...“ in ponosno pokaže z roko okoli po salonu, ki postane naenkrat smešen in neokusen kakor magacin

magacin – skladišče.

trgovca s pohištvom.

„O, vaša mala zna že šteti,“ se nasmehne gospa prisiljeno ljubeznivostjo, misli pa si: „Frac

frac – der Fratz, nem., paglavec.

nespodobni, niti sluha niti duha nima o oliki!“

Jaz vem, kaj si gospa misli, nerodno mi je in brez potrebe zardim. Vladoša pa zakliče: „O, zmotila sem se, ur je osem!“

Poslovim se, gospa naji naju spremi do vrat in na stopnicah zastonj pridigujem Vladoši, naj drugič ne šteje, če je nihče ne prosi. – Gospa je vplivna starejša dama, za naše društvo je imela vedno darežljivo roko – ali občutljiva je neizmerno. Otrok ni imela in jaz vem, pri prvi odborovi seji, pri kateri me ne bo, bo rekla z važnim glasom: „O, gospa Zofka je jako agilen element, mnogo dela, pametna je, le otrok ne zna vzgajati! Ta njena mala, je, ist ein ganz frecher Fratz! Keck, nicht zum sagen.“

[…] ein ganz frecher Fratz! Keck, nicht zum sagen – nem., zelo predrzno otroče! Domišljavo, da ni za povedat!

In to ni res, resnično ne! Jaz ne morem za to, če Vladoša zdaj neprenehoma šteje, čita in piše, tako rekoč ponoči in podnevi.

Ona hodi v šolo in česar koli se tam uči, vse se ji zdi imenitno in važno. Zadnjič jo je povabila neka deklica iz sosedstva k sebi. Njeni stariši starši imajo lepo vilo; veža je pobarvana modro. Vladoša je šla z Gusti. Na verandi pred vežom vežo so sedeli Gustini starši, ali Vladoša jih ni pozdravila, čeprav ve, da se to spodobi. Vprašali so jo to in ono, ali ona je molčala. Vprašali so jo, kako ji je ime. „Kredo mi dajte,“ je dejala ona in nič „prosim“. Še „dober dan“ ni rekla.

Dali so ji kredo. Šla je v vežo in napisala je na steno z velikimi abecedarskimi črkami: „Vlada Jelovšek, I. razred.“

„Tako mi je ime,“ je rekla in potem je postala zgovorna, kar je sploh njena navadna lastnost.

Poznejši sem se tudi jaz seznanila z družino. Ko sem jih obiskala, sem videla v veži Vladošine čačke – verjemite mi, ne v moje veselje.

„To je Vladošina vizitnica

vizitnica – star. vizitka.

,“ so mi rekli in povedali mi njen nastop v njihovi hiši. – Doma sem jo poučevala potem, da se po stenah ne čečka, posebno v tuji hiši ne. „O,“ je dejala Vladoša, „jaz sem videla dečke, ki so možice slikali na vojašnico, in še z ogljem.“

Dopovedala sem ji, da so bili ti dečki gotovo že na pol barabe in da se sploh spodobi, da se deklice drugače in lepše obnašajo.

Odkar hodi Vladoša v šolo, se je jako predrugačila. Samostojna je in samozavestna. Včasih pride k moji pisalni mizi, pogleda, kaj pišem, pa me pohvali: „Oho, že enajst strani! Danes smo pridni, mama.“ Če mi delo ne gre od rok, se namrgodi: „Aha, danes ni nič!“ Potem se nasloni na mizo in ogleduje moj rokopis.

„Ti vse debelo pišeš in če se zmotiš, pa kar prekrižaš. V naših zvezkih ne smemo ničesar križati. – Ali je to težko, pisati za knjige in časopise? ... Kar izmišljuješ se, kajne? – No, ko bom jaz velika, bom pisala še več ko ti. Jaz se lahko zmislim. Kar oči zaprem, pa si kaj zmislim.“

„O,“ pravim jaz. „Zmisliš si pa res imenitno, kadar si v sili. Lagati znaš, da je sramota! To je nekaj čisto drugega. Tega ti ne bodo tiskali.“

„Pa se nečem zlagati, mama. Včasih me kaj vprašaš, pa se mi usta zlažejo. Kar tako. Samo se naredi.“

„Da, in potem lažeš po pet dni skupaj,“ karam jaz. „Kolikokrat si že klečala, pa nič ne pomaga.“

„O, ali sem se ti danes že kaj zlagala?“ vpraša Vlada razžaljeno. „Niti za pičico ne.“

„No, no, do noči bo že kaj prišlo. Ampak to ti povem, da bo hudo, če se tega ne odvadiš. Laganje je nekaj strašno zaničljiva, zaničljivega, razumeš?!“

Ta beseda ji imponira, vse laglje lažje prenese – ali če ji pravim, da jo zaničujem, to ji gre do živega.

„Ti, mama,“ me vpraša naenkrat, „ali je tata bolj učen, kot si ti?“

„Precej bolj,“ pravim jaz. „On je doktor.“

„Doktorji so jako učeni?“

„Kakor se vzame.“

„Gospodična Zdenka je zdaj tudi doktorica?“

Zdenka Hásková Dyková (1878–1946) je bila profesorica geografije in zgodovine, pisateljica (proza Mládí, 1909, poezija Cestou, 1920)kulturna novinarka in prevajalka. Kot študentka je bila aktivna v ženskem gibanju. Med leti 1907–1909 je bila profesorica na liceju v Brnu, od leta 1909 je živela v Pragi in bila urednica različnih časopisov in revij (Rudé květy, Zlatá Praha, Ženský svět, Lumír, Lidové noviny idr.). Prevedla je številna literarna besedila, mdr. Cankarjev Za narodov blagor (1907) in številna besedila Zofke Kveder. Slovenska pisateljica jo je omenila v več literarnih besedilih. Njuno prijateljstvo se je z leti vedno bolj poglabljalo.

„Da, ona je zdaj tudi doktor. Ali ona je drugačen doktor, kakor je naš tata.“

„Zakaj?“

„Tako. Ona je doktor za šole, tata je pa doktor za bolnike. Ona uči.“

„Jaz bi bila rajši doktor za bolnike.“

„Če boš dvajset let hodila v šolo in se učila, pa boš morda.“

„Dolgo je to,“ meni Vladoša.

„Dolgo.“

„Potem bi imela toplomer in bel predpasnik z rokavi. Meni se zdi, da je jako fino, če je človek učen.“

„Fino je.“

„Jaz pojdem v kuhinjo. Kavo bom zmlela,“ se zmisli Vlada in odbeži.

Čez par trenotkov se pokaže njena glava zopet med vrati: „Barica lupi krompir. Ali lahko pomagam?“

„Pomagaj!“

„Ali lahko enega pojem?“

„Pojej!“ Vrata se zapro in jaz imam mir.

Toplo mi je v duši in prijetno. – Ljudje božji, jaz imam našo Vladošo zelo rada, zelo! Niti vedela nisem, da jo imam tako jako rada, ali ona je bila februvarja februarja meseca bolna in od takrat vem, da bi bila velika nesreča zame, če bi izgubila Vladošo. Imela je nevarno pljučnico, cel mesec je ležala in deset dni ji je bilo zelo hudo. Takrat, ko je bila bolna, nisem nikdar mislila, da bi mogla umreti, in nič se nisem bala. Ležala je, ličeca rdeča in očke svetle od vročice. Bledlo se ji je večkrat, vpraševala me je, če sem naredila nalogo, če vidim tičke na stropu in če se res vozimo po morju, ko se vse tako ziblje in ko nekaj tako šumi. „Morje šumi, mama, morje šumi,“ je govorila. „Slišiš, kako pojo:

Barčica po morju plavala,

drevesa se priklanjajo.“

Glasek ji je ohripavel, zajokala je. Pritisnila je roko na prsi in rekla:

„Tukaj me boli, vidiš. Kje je tata? Reci, naj mi da pravo medicino, pravo!“

Tata je bil v bolnišnici. Ali opoldne je prišel domov in je sedel celo popoldne pri Vladoši, tudi ponoči je on čul pri nji.

Stara mama je hodila vsak dan k nam in je jokala pred Vladošino sobo: „Ubogi otrok! Kaj bo, kaj bo?!“

Moj mož se je držal trdo. „Nič ni tacega takega , samo paziti moramo. Nikar mi jo ne razburjajte! Če boš jokala, mama, ne smeš noter.“

Babica si je obrisala oči, nategnila je obraz na smeh, potem je celo dopoldne sedela pri Vladoši in ji je pripovedovala o zajčkih, o mladih mačkicah in o kokošji družini, kjer so imeli petnajst pišk. Sproti si je izmišljevala vedno nove povesti. Vladoša je mirno ležala in poslušala. Poslušati je smela, samo govoriti ni smela nič. Vsako uro smo ji zamotali sveže hladne ovitke čez prsi in pleča, zdravila je dobivala, jesti pa nič druzega drugega ko mleko, malo sadnega soka, par žlic čaja ali vina.

Ne vem, kako je bilo to, ali jaz se nisem prav nič bala zanjo. Kar nič nisem mislila, da bi mogla umreti. Lepo se mi je zdelo, da je tako potrpežljiva in poslušna. Karkoli je rekel tata, vse je ubogala do pičice. Kadar smo ji menjavali mrzle ovitke, je včasih tožila, da jo mučimo; naj jo pustimo na miru, da jo glava strašno boli.

„Moramo,“ sem dejala, „saj si slišala, da je rekel tata, da moramo.“

In koj je bila tiho, nič ni tožila. Poznejše je sama zahtevala: „Mama, ura bije, previj me!“

Včasih zvečer me je zaskrbelo v srcu, vprašala sem moža: „Povej po pravici, ali je nevarno?“

„Kakor se vzame,“ je odgovarjal. „Paziti moramo, to je edino. Ali bati se ne moraš nič.“

In zopet sem bila mirna, strah je zginil iz srca.

Šele potem, ko je Vladoša popolnoma ozdravela, mi je povedal mož, da je bila nevarnost večja, kakor je priznal meni in svoji materi. „Neko noč sem mislil že kar za gotovo zagotovo , da bo umrla.“

„In niti poklical me nisi?! Pustil si, da sem spala v svoji sobi.“

„Bolje je bilo tako. Jokala bi bila, vsa iz sebe bi bila; če bi te bil prebudil, razburjala bi bila mene in malo in ti veš, da je mir za bolnika prva in najvažnejša stvar.“

In čudno, zdaj šele, ko je Vladoša popolnoma zdrava, ko že zopet hodi mesec dni v šolo, zdaj šele moram vsak čas misliti, kako strašno in žalostno bi bilo zdaj, če bi nam bila umrla. – Kako tiho in mrtvo je vse, ko je v šoli! – Nikoli več ne bi sedela v moji sobi na svojem malem stolčku, nikoli več me ne bi motila s svojimi vprašanji, na ktere se včasih toliko jezim, ali katere bi potem tako bridko, bridko pogrešala! – „Mama, ali se ,nebo‘ skupaj piše? – ,Vodomet‘, to je ena beseda, ne? Dvanajst četrtin, to so trije celi, ne? – Trikrat tri in dve je enajst, ne?“

Oh, kako je včasih sitna!

Zadnjič je videla sliko Napulja

Napulj – Neapelj.

z Vezuvom. „Zakaj je ta dim tu?“ je vprašala.

„To je Vezuv, gora, ki ogenj bljuje.“

„Od kod pa?“

„Iz zemlje. Strašno globoko v zemlji doli pod nami je vse goreče, a nekaj hribov je takih, da imajo velikansko, dolgo dolgo luknjo in iz te luknje švigajo plameni.“

„Pa zakaj so skopali to luknjo?“

„Nihče jo je ni izkopal, sama se je naredila.“

„Zakaj se je naredila?“ vprašuje dalje in jaz vidim na nosu, da bo temu vprašanju sledilo še najmanj deset drugih.

„Jaz nimam zdaj časa,“ pravim. „Saj vidiš, da pišem. K tatu pojdi, ti bo on povedal.“

Vladoša gre k tatu, vprašuje, vprašuje, dokler tudi njega ne zapusti potrpežljivost. „Tvoj abecednik se uči,“ ji pravi. „Da boš znala lepo in gladko čitati vse knjige. Tam je vse napisano o zemlji in o Vezuvu in o morju, vse, kar hočeš vedeti.“

Vladoša pride zopet v mojo sobo z abecednikom v roki. Odpre in čita. Zdaj so pri velikem „D“.

„Danica je žensko ime. Dečak je dobar. Dijete je marljivo. Drava je rijeka,“ čita počasi in važno.

Ali že zopet stoji pri meni: „Kje je Drava?“ sprašuje.

„Na Štajerskem,“ se obregnem, nejevoljna, da nimam kar nič miru pred njo.

„In kje je Štajersko?“

„Oh, prosim te, daj mi mir že enkrat! Učiteljica ti bo pokazala Dravo v šoli na zemljevidu, če jo vprašaš, in Štajersko tudi. Jaz nimam zemljevida doma. Igrat se pojdi na dvorišče!“

Vladoša poišče svojo žogo, pa se gre na dvorišče igrat. Če jo je ne bo vrgla čez plot, bo pol ure mir.

Zadnjič sem jo poslala z nekim pismom k staremu gospodu, ki ima otroke prav rad. Prišla je domov zelo ponosna in zadovoljna.

„Rekel mi je, naj sedem. Vprašal me je, če hodim v šolo. Sem rekla, da hodim. Vprašal je, kaj delaš. Sem rekla, da šivaš meni bel predpasnik za v šolo. Je rekel, da se priporoča. In potem mi je dal krono. Vidiš jo, čisto nova je,“ mi jo kaže s posebnim ponosom.

„Zakaj si jo vzela?“

„No, če mi jo je pa dal! „

„Vseeno. Ti bi bila rekla hvala lepa!“

„Saj sem rekla.“

„Ali krono krone ne bi bila smela vtakniti v žep, ampak položiti bi jo morala njemu nazaj na mizo. Tako se spodobi,“ jo učim jaz.

„Ampak, mama, v mojem šparovčku nimam še nobene krone!“ se brani ona in jaz molčim.

„Sosedov Viktor ima mladega peska. Trideset krajcarjev je dal zanj. Črn je in bel gobček ima,“ pripoveduje Vladoša. „Viktorjeva mama je rekla, da ne mara take krote pri hiši, ali Viktor je prosil svojega tata in on je rekel, naj ga ima. Samo v sobe ne sme nikoli. Pesek se imenuje Repek. To si je Viktor izmislil. Viktor mi je rekel, da mi ga bo včasih posodil, kadar pojdem na sprehod. Ali na tramvaj ne smem ž z njim. Jaz sem rekla Viktorju, da bom dala pesku rdečo pentljo na vrat. To bo lepo. In kajne, saj imam dosti pentelj, lahko jo dam. Tisto bom dala, ki sem jo imela včeraj v laseh. Mama, jaz bi tudi rada imela tacega takega peska ali pa mačkico ali pa grlico. Rondova Zlata ima grlico.“

„Če boš pridna, ti bom kupila na Reki dva kinezka

kinezka – kitajska.

ptička. Kinez ki ptički so strašno majhni, pojo sicer nič, ali lepi so kakor pisane svilene kepice. Tako majhni so, glej!“

In jaz ji hitro narišem dva tička na papir.

„Kdaj pojdeš na Reko?“

„Čez tri mesece.“

„In ne boš pozabila?“

„Ne bom.“

Vladoša je odšla.

Stoji pred sosedovo hišo in kriči na ves glas: „Viktor! Viktor! Jaz bom kinezke tičke dobila, kineske tičke! Na celem Hrvaškem ni takih tičkov!“

Otroci ...

BEDA

Domači prijatelj 1907, 6 (1. junij). 168–173. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5, 137–144. Srbohrvaško besedilo z naslovom Proletarčeva smrt je izšel v listu Slobodna Riječ 25. 12. 1912, št. 294, str. 2), v češčini (Bída) v České slovo, 2/1908,, št. 199, str. 9.

Zgodaj zjutraj je žena vstala, skuhala kavo za zajtrk in krompir za obed ter zbudila dvoje starejših otrok, dečka in deklico, ki sta hodila že v šolo. Umila ju je in počesala. Skozi okna, ki so bila visoko pod stropom, je prihajala jutranja svetloba v tesno stanovanje, ki je bilo zaduhlo in vlažno kakor vse take luknje siromakov, ki tičijo na pol v zemlji. Nekdaj so bile tu kleti, a zdaj so jih prenaredili za stanovanja. V kotu je stala ena sama postelj, v sredini miza in dve klopi, v kotih so ležale slamnice

slamnica – slamnjača, ležišče iz slame.

in po stenah je viselo nekaj stare ponošene obleke.

Na postelji je ležal on. Bolan je bil jako. Prekašljal je cele dneve in noči in samo proti jutru je vselej malo zadremal; zato je žena po prstih hodila sem in tja in šepetaje govorila z otroki. Rezika in Lojzek sta že sedela pri mizi vsak s svojo skodelico slabe vodene kave pred seboj in s koščkom kruha. Tinca in Pepca sta ležali na podu na slamnjači. Ravno je pristopila mati in prebudila obe, da bi ju oblekla in nahranila, preden odide. Obe sta bili bledi in slabotni z rdečimi, vnetimi očmi. In tako majhni in šibki! Nihče jima ne bi prisodil pet let in štiri leta, kolikor sta jih imeli v resnici.

„Tinca, ako bo oče žejen, mu prinesi vode, saj dosežeš v veži do vodovoda. In kadar bo Ivanček lačen, vzemi mleko s štedilnika in ga daj očetu. S Pepco pojdita na dvorišče pa se igrajta na soncu. Ali ti moraš večkrat pogledati k očetu, boš?“

„Bom, mama,“ je obljubovalo dekletce.

„Lojz, kadar prideta opoldne z Reziko iz šole, zakuri v štedilniku, pa ne preveč, toliko, da bo krompir gorak. Zvečer bom prinesla žemlje in mleka za vse.“

Hitela je. Pred osmo mora biti na delu in šele po sedmih zvečer se bo vrnila. Primaknila je mizo k steni in odprla okno. V sobo je prišlo nekoliko svežega zraka. Ali zunaj na cesti je zadrdral voz in oblak prahu se je vzdignil z vetrom in silil v stanovanje. Po pločniku mimo oken so hiteli ljudje. Samo noge do kolen je bilo videti iz podzemske sobe.

Žena je pospravljala slamnjače. Vse tri je zložila v en kot. Vzdignila je dojenčka Ivančka in ga položila na mizo. Dete je zajokalo s šibkim glasom. Na postelji je zastokal mož.

„Kaj že greš?“

„Kasno je že, hiteti moram,“ je rekla žena. Previla je dete v druge, sveže oprane cunje in ga položila na posteljo k možu. „Ob kakšnih desetih daj otroku piti. Mleka je še za trikrat. Danes dobim denar, pa prinesem zvečer vsega, kar je treba. Za opoldne imate samo krompir, drugega ni.“

Popravila je možu blazino, dela dete poleg njega k steni in se hitro oblekla. Vzela je belo ruto in drug boljši predpasnik. Zaprla je okno, da se ne bi kasneje preveč prašilo iz ulice v sobo.

„Kako ti je?“ je vprašala moža.

„Slab sem,“ je rekel. „Kmalu pridi zvečer in malo vina prinesi. če boš dobila denar. Ne morem jesti krompirja, a vino me bo okrepčalo.“

„Prinesla bom vina in malo mesa,“ je obljubovala. „Stanovanje bi morali plačati ta teden, pa bo gospodar morda počakal. Mora. A zdaj moram iti.“

Na vratih se je še enkrat obrnila, pogledala na posteljo in vzdihnila. V grlu jo je stiskal jok, ali oči so ostale suhe in vroče. Zdavnaj že so usahnile solze.

Tudi otroci so odšli in on je ostal sam z dojenčkom.

Posilil ga je kašelj, težko in mučno so hrople ozke, upadle prsi, temne oči so žarele v vročici. Tiho in mrtvo je bilo v sobi. Mimo oken je hitelo zdaj in zdaj dvoje nog, da je senca hušknila čez postelj; včasih, kadar je gori po ulici zadrdral voz, so zažvenketale šipe.

Ni mogel spati, a samota je bila tako žalostna in pusta. Prišle so misli, spomini so prišli in srce je peklo in bolelo, zatajene solze so silile v oči. Skozi vrata je pokukala Tinca.

„Ali si žejen, oče?“

„Nisem žejen. Ali pridi malo sem, dolgčas mi je.“

Hčerka je pristopila k postelji. „Skrivalnice se igramo,“ je pripovedovala. „In sosedova Ančka nama je dala kruha, belega kruha,“ se je hvalil otrok.

In zahotelo se je tudi njemu belega kruha. „Ali ga nimata nič več?“ je vprašal.

„Pojedli sva ga vsega,“ je rekla hčerka. „In našega črnega smo pojedli zjutraj. Krompir je na štedilniku, če hočeš, in tvoja kava. Ali danes je grenka. Mama ni imela nič sladkorja. Hočeš?“

„ Nečem Nočem ,“ je dejal in se zamislil. Gledal je Tinco. Tak nezdrav obraz je imel otrok in vrat tenek in šibek kot bilka. „Umrlo bo,“ si je mislil. „Vsi bomo kmalu pomrli.“

„Igrat se pojdem, oče,“ je reklo dekletce.

„Pojdi. Na soncu se igrajta s Pepco,“ je naročal.

Tudi meni bi bilo bolje, če bi mogel na sonce, si je zaželel. In srce se mu je stisnilo, da ne more niti na zrak ne na sonce. Uklet je v to temno ječo, šest tednov že leži. Bog ve, kdaj bo spet videl modro nebo. Če bi mogel, bi vstal in odšel ven iz mesta v zeleno šumo, na polje bi odšel k reki, kjer je vse sveže, svetlo in veselo. Nič prahu ni tam, zrak je lahak. Pozabil bi na bolezen.

Poskušal je sesti. Ali telo je omahnilo nazaj. Začutil je, da je slab, zelo slab, slabotnejši kakor včeraj. In utonila je misel na zeleni gozd in na pisana polja, na veselo, brzo reko in na zlat, lahak zrak, utonila je v temi in žalosti.

„Moj Bog, moj Bog, kako sem zapuščen! Kako smo vsi nesrečni!“ je rekel na glas in želel si je, da bi ga kdo slišal in potolažil. Ali nikogar ni bilo.

Pogledal je nazaj na svoje življenje in zgrozil se je nad muko in bedo. ki jo je okusil. Šest in trideset Šestintrideset let je star in nikoli se še ni oddahnil in spočil od skrbi. V pomanjkanju se je rodil in vse življenje ni bilo drugega ko siromaštvo, ko trud, delo in skrbi brez veselja.

Dojenček poleg njega je zajokal. Kakor iz voska tako bled je bil mali obrazek. Bolno je, si je mislil. Ko bi umrlo, bi bilo najboljše zanj.

Gledal je svoje najmlajše dete tako leže od strani. Prijel je malo ročico, ki je krčevito mahala v zraku, in čez bledi koščeni obraz so mu kanile solze.

„Ivanček, sinko,“ je zašepetal in v grlu ga je dušila neizmerna bolečina.

Ničesar nima dati otrokom, niti zdravja ne. Tudi ta najmlajši bo prevzel njegovo od bolezni, truda in bede pokvarjeno kri. In ta najbolj.

Dete je jokalo brez prestanka.

„lvanček, Ivanček,“ je ponavljal oče in gladil malo, toplo glavico. Odvil je tako leže cunje od njega in pritisnil slabotno telesce k sebi. Devet mescev že je bilo dete staro, ali še šibko in slabo, kakor da mu je polovico manj. Niti sedeti ni moglo in njegov glasek je bil tenek in slaboten.

Očetovo srce se je napolnilo z ljubeznijo in gorjem, neizmerna grenkoba je zalila njegovo dušo. Preslab je bil, da bi vzel otroka v naročje, preslab, da bi vstal in stopil k štedilniku po mleko ter utešil črvičku glad.

„Tinca! Tinca!“ je zaklical glasno, ali lotil se ga je kašelj, da se mu je stresalo vse koščeno telo v bolestnem naporu in da ga je vsega oblil mrzel pot. In ko je spet prišel do sape, je bil zmučen do smrti. Gotovo pol ure je ležal nepremično, strt in uničen, kakor v omedlevici. Ni se mogel ganiti, a dete je jokalo čim dalje bolj. In njegov bolestni jok mu je rezal v srce in ga pekel kakor razbeljeno železo.

Spomnil se je tistega časa, ko je bil še zdrav. Takrat sta bila Lojzek in Rezika še majhna. Bolj veselo je bilo. Tudi takrat so že stanovali v tej kleti, ki je mračna in pusta kakor ječa. Žena je bila tedaj bolehna in zato sta tudi najstarejša otroka slabotna in šibka. Polegala je, vendar je bilo boljše. On je bil zdrav, delal je in moški zasluži več ko ženska. Gladu ni bilo. Siromaštvo sicer, ali bede ne.

Zdaj je to strašnejše. Dolgo že je bolan in šest tednov že leži. Vse so prodali, kar je bilo pohištva in boljše obleke. Vse je odšlo za zdravila. In za kruh. Pet otrok potrebuje mnogo kruha.

Misli so se mu začele plesti.

Spomnil se je na zeleni travnik, po katerem se je sprehajal nekdaj z otroki. Davno že. Sonce je sijalo in ob stezi so rasle potočnice. Prelepe so bile te modre potočnice v zeleni travi.

Izginilo je sonce, pozabil je na zeleni travnik in na modre potočnice, in spomnil se je, da ima njegova žena sive lase. Včeraj je videl, ko se je česala, da ima sive lase. Kakor starka je videti, a ji je komaj trideset let. Kakor utrgana roža je hitro ovenela. Žene bogatih ljudi, ki stanujejo na soncu v lepih, zračnih stanovanjih, ki nimajo skrbi, ki ne stradajo in nimajo vzroka za jok in solze, te so s tridesetimi leti lepe in cvetoče kakor rdeče, dišeče jabolko. Njegova Neta pa je upognjena od težkega življenja in lasje so ji osiveli od skrbi zase in zanj in za otroke: njen obraz je razoran od solz.

Zasmilila se mu je. Spomnil se je, da je pred nekaj leti, ko je bil še zdrav in lep, mislil, da je že pregrda zanj. Včasih ob nedeljah so šli na sprehod pa je pogledal nanjo in zdelo se mu je, da sta neenak par. Ona je bila že vela, suha in odcvetela, njegove oči pa so bile še vedno mlade, hodil je gibčno in njegov obraz je bil prikupljiv. Sram ga je bilo včasih nje, ki je bila videti toliko let starejša od njega, kolikor je bila mlajša.

Spomnil se je na vse to in žal mu je bilo. Kesal se je, da ni bil boljši in mehkejši ž z njo, dokler je bil še čas. Zamudil je pravi trenutek, ko bi ji bil mogel privoščiti dobrih in veselih besed. Zdaj je že prekasno za vse. Zdaj silijo samo bridke tožbe na usta, jezik je preokoren za mehke in dobre pogovore. Ni čas za vesele besede, ko je toliko neizmerne grenkobe v srcu.

Otrok je jokal neprestano. Temna podzemska soba je bila polna njegovega kričanja. Lačno je bilo. Drobno in suho telesce se je zvijalo, ročice so lovile po zraku in jok je postajal hripav.

„Ivanček, siromaček!“ je šepetal oče in ga objemal z desnico. Tako slab je bil, da se mu ni posrečilo vzdigniti se malo in se skloniti nad otroka, da bi ga pogladil in pomiril in pritisnil svoj obraz na njegova ličeca.

„Tinca! Tinca!“ je poskušal zavpiti, ali komaj slišno šepetanje se je izvilo iz njegovih izčrpanih, bolnih prsi.

Grenek obup se je polastil srca, iz oči so počasi tekle tihe in pekoče solze.

Tako strašna je bila ta zapuščenost, strašna in neusmiljena, ker je bila nezaslužena. Kaj je storil, kaj je zakrivil, da umira tu, v tej temni, vlažni kleti, sam in brez pomoči kakor pes za plotom. Kaj je storil, da mora poslušati ta obupni jok svojega otroka in mu ne more dati utehe.

Zazdelo se mu je, da leži že neizrečno dolgo tako sam, da vpije otrok dolgo dolgo, od bog ve kdaj, da so vsi ljudje pozabili nanj, vsi ljudje in žena in otroci. Zdavnaj že bi morala priti Lojzek in Rezika iz šole. Tinca in Pepca sta odšli, vsi štirje so odšli in ne mislijo na očeta, in tudi žena bi morala biti že doma. Ali ni je. Odšla je morda kdo ve kam, pobegnila proč in pustila moža in dojenca sama. V smrt obsojena sta oba, kaj bi gledala, kako umirata tako počasi, mučno in žalostno. Saj tako ne bo več dolgo trajalo. Nekaj tednov morda, morda nekaj dni. In prišla bo smrt in vsega bo konec.

In ko bi bila to veselejša smrt! Ko bi bila to smrt v lepi svetli sobi, na beli čisti postelji! Ob postelji bi stala žena in bi mu brisala obraz s hladno ruto, ob vznožju bi klečali otroci. Jokali bi, ali on bi jih tolažil: „Nikar ne jokajte! Lahko umiram, ker vem, da ste preskrbljeni. Delal sem in se trudil, da bi vas obvaroval gladu in pomanjkanja in vseh skrbi po svoji smrti.“ To bi jim rekel in vesel bi bil in miren, da so preskrbljeni.

Ali on je sam, nikogar ni, postelj je trda in raztrgana in klet pusta in temna.

Otrok je jokal venomer in njemu, očetu, je bilo vedno teže, dušilo ga je, kašelj ga je trpinčil in bolna pljuča so se bolestno napenjala.

In nikogar ni bilo. Tinca in Pepca sta se igrali na dvorišču in Tinca je na soncu pozabila na temno klet in na bolnega očeta. Starejša dva sta bila v šoli, žena na delu.

Ležal je nepremično, otrok poleg njega se je zvijal in kričal, ali ni ga mogel objeti in umiriti. Desnica je odrevenela in moči so ga zapuščale.

Odprl je oči in zdelo se mu je, da je že noč in tema.

Pozabili so, odšli, ostal je sam s sinkom. Otrok bo umrl od gladu, a sam morda še prej. Smrt se že bliža, čutil jo je. Mrzel pot ga je oblil, smrtne bridkosti so mu stiskale srce.

„Oh, pomoč! Oh, tolažbe!“

Kje je usmiljena roka, da bi mu obrisala smrtni pot s čela?! Kje je kdo, ki bi vzdignil otroka od njega in ga utešil, da ne bo jemal ta žalostni in obupni jok svoje krvi s seboj na drugi svet?! Kaj ni nikogar, ki bi dal malo tolažbe, ki bi mu obljubil, da njegovi otroci ne bodo poginili od pomanjkanja in gladu?!

Zaželel si je človeškega bitja, dobrih, tolažilnih besed, usmiljene solze v tej strašni uri.

Ve, nobene pomoči ni več, smrt je prišla po svoj plen, ni moči ubežati, skriti se. Ali samo ko bi ne bil sam, ko bi ga držal nekdo za roko, ko bi ga nekdo tolažil v smrtnih težavah!

Napel je vse moči, da bi vstal. Šel bi do vrat, splazil bi se po stopnicah navzgor, da bi umrl gori na prostem, pod nebom, na zraku. Še enkrat ven iz te podzemske luknje, še enkrat gor, kvišku, iz tega vlažnega, žalostnega groba!

Vzdignil je glavo, ali takoj je pala padla nazaj na blazino težka in utrujena. Otrok je jokal brez prestanka. Visok in tenek je bil njegov glas, neizmerno žalosten.

In umirajoči oče si je zaželel, da bi videl še enkrat obrazek svojega najmlajšega otroka. Napel je vse moči, kar jih je še bilo v izčrpanem telesu, in se je obrnil k otroku.

Ali ničesar več niso ugledale njegove oči. Že jih je zastrla večna tema. Glava se je prevalila na otrokove prsi, v grlu je zahroplo, iz ust se je ulila kri.

Tako je umrl.

Otrok je jokal s slabim, hripavim glasom. Dušil se je pod težo očetove glave, ki je tiščala njegovo ubogo in slabotno telesce.

DVE ČRTICI

Domači prijatelj 1907, 8 (1. avgust). 207–212. Rokopis ni ohranjen.

„PUNČKA“

Objavljeno tudi v Zofka Kveder: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Belo–modra knjižnica, 1928, str. 54–57, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 113–117, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 112–116 in v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 109–113. V češkem prevodu (Panenka) izšlo v Dělnicke listy (Vídeň) 44/1933, št. 178. V nemščini objavljeno pod naslovom Das Elend. Das Stimmchen v Agramer Tagblatt 1900, št. 295 (27.december), str. 1.

Vsak večer prihaja več raznašalk časnikov v našo hišo. Tudi dečki prihajajo z dnevniki. Pri upravništvu tega dnevnika imajo same deklice, pri drugem zopet same dečke. Mi v hiši jih poznamo že po koraku in po tem, kako zvonijo in kako zapirajo vrata. Tudi svoje miljence imamo med njimi in to ne glede na politično barvo lista, ki ga zastopajo.

Posebno dve sestri imamo jako radi. Obe nosita isti časnik. Ena po eni, druga po drugi strani ulice. Tista, ki prej opravi svoje delo, čaka pri nas na sestro. Obe sta majhni. A posebno mlajša, sedemletna, je tako majcena in drobna kakor porcelanasta punčka iz prodajalnice. Cela ulica ji je zato vzdela pridevek „punčka“. Njena starejša sestra, ki ji tudi ni več kakor deset, dvanajst let, zelo skrbno pazi na „punčko,“ jo zavija v ruto, kadar je veter, ji naravnava obleko in lase in jo drži materinsko za roko, kadar se vračata z dela domov. „Punčka“ hodi s sestro tudi kakor neke vrste straža. Kadar je že temno ali deževno, hodita obe skupaj po hišah, da se jima ne bi kaj zgodilo. Za eno samo bi bilo lahko nevarno, tako pa pazita druga na drugo. „Punčka“ ima zlate, kodraste laske, a njena sestra krasne, bogate in goste črne kite; nosi jih ovite okoli glave kakor venec; tako so debele, da se zdi glavica prešibka za to lepo breme. Vselej, kadar kdo „punčko“ kaj vpraša, odgovarja sestra namesto nje. „Punčka“ se stiska k njej kakor majhno pišče. Obema se vedno jako mudi. Vedno tečeta, a ker sta obe tako majhni in drobni, druga k drugi stisnjeni, sta zelo ljubki in skoro nekako milo smešni. Kdor ju sreča, vsakdo jima reče nekaj ljubeznivih besed.

Neki dan je prinesla „punčka“ kakor navadno časnik, pa čaka na sestro. V kuhinji sedi in je pol žemlje, ki ji jo je dala od svoje malice naša mala. Barica pospravlja kuhinjo. Jaz grem po naključju po hodniku pa slišim skozi odprta vrata pogovor. „Punčka“ nekaj pripoveduje; in to je nekaj tako nenavadnega, da „punčka“ govori, da nehote obstojim in prisluhnem.

„In kdaj je umrl vaš oče?“ vpraša Barica. Moj bog, zdi se mi, da ni nič in nikogar na svetu, za kar in kogar bi naša Barica ne spraševala. Peter ali Pavel, njej je vseeno, ona sprašuje, sprašuje in ti moraš odgovarjati.

„Pred dvema letoma,“ odgovori „punčka“.

„Ali je bil dober?“

„Jako dober.“

„In kaj je bil?“

„Delal je v tovarni.“

„Je pil?“

„Ni.“

„Ali je bil dolgo bolan?“

„Dolgo.“

„Koliko vas je ostalo?“

„Tri punčke.“

„Ti si najmanjša, kajne?“

„O ne. Zorka je še manjša, ta je šele tri leta stara.“

„In kako živite? S čim vas mama redi?“

„Mama hodi v tovarno in tudi sestra nekaj zasluži pri listih. Drugo jesen bodo tudi meni kaj dali. Takrat bom jaz sama nosila časnike po naši ulici, sestra pa drugje,“ pripoveduje „punčka“ važno.

„A kdo pazi na malo?“

„Malo jaz, malo sestra. A zdaj, ko hodim jaz v šolo, je sama. Lahko je že sama, velika je.“

„In kdo kuha?“

„Vse kuhamo. Mama, sestra ali pa jaz.“

„Oh, kaj, ti si še premajhna, kaj bi kuhala, še v lonec ne vidiš.“

„O, pokleknem na stol pa vidim, če vre ali ne.“

„Ali je vaša mama še lepa in mlada?“

„O, da, jako je še lepa. Vsi to pravijo.“

„In zakaj se še enkrat ne omoži?“ vpraša Barica.

„O, lahko bi se,“ pravi „punčka,“ „samo če bi hotela. Ampak nas ima preveč rada, pravi. Očim bi nas še tepel, tega pa mama noče. Jako je dobra, zelo nas ima rada.“

„Ali ni nikoli huda?“

„Nikoli. Me smo pridne in jo ubogamo. Vemo, da ima velike skrbi za stanovanje, za drva in obleko. Težko ji je zdaj, ko smo še majhne. In tako drago je vse. Ali ko bomo velike, bo čisto drugače. Lepo bo, zaslužile bomo dosti vse tri, pa bomo živele brez skrbi.“

„Punčkin“ glas je bil resen in prepričevalen.

Stopim v kuhinjo in skoro ne morem verjeti, da govore ta sladka otroška usta take resne stvari. Tako majhna se mi zdi „punčka“, ko sedi tako na stolu; nogice ji visijo visoko nad podom, a roke tišči v žepu. Vsa se je nekako stisnila vase kakor moker vrabček.

„Kaj delate zvečer?“ vprašam.

„Pri mizi sedimo vse. Mama šiva. Sestra se igra z Zorko, jaz pa pojem. Potem smo zaspane, pa gremo spat. Zorka spi pri mami, jaz pa s sestro.“

„No, potem vam je prav lepo.“

„O, že, da, čisto lepo.“

„Kdaj pa vstajate?“

„Jako zgodaj. Mama mora skuhati kavo, potem nas umije in počeše pa hiti v tovarno. Tudi sestro mora počesati, čeprav je že tako velika. Sestra ima jako dolge lase, ne more se sama.“

Vtem je prišla sestra ponjo. „Punčka“ je takoj umolknila.

„Zakaj pa vedno tako molčiš, kadar je sestra poleg?“ vpraša Barica.

„Punčka“ molči. Naenkrat je postala tista stara plašna in tiha „punčka“, kakršno vsi poznamo.

„No, reci!“ ji prigovarjam. „Zakaj se bojiš sestre?“

Starejše dekletce se nasmehne. „O, saj se me nič ne boji. Ali nikdar ne govori mnogo. No, pa odgovori, če te vprašajo,“ prigovarja sestrici, „spodobi se to.“

„Pa zakaj bi pripovedovala, če je sestra zraven. Ona je pametnejša, kakor sem jaz,“ meni „punčka“, da se vsi zasmejemo.

„Hiteti morava, kasno je že,“ se spomni starejša. „Mama je gotovo že doma, pa bi bila v skrbeh, če bi naju ne bilo tako dolgo.“

Odšli sta in tisti večer sem še pozno v noč mislila na to malo družinico, na to pošteno in kakor trdi „punčka,“ lepo delavsko ženo in na njena tri dekletca. Toplo sem mislila nanje, predstavljala sem si, kako sedijo pri mizi in kako spijo v tesni, nizki sobici v mirnem, globokem snu. Zorka pri materi, a „punčka“ pri starejši, pametni sestri. In želela sem jim iz vsega srca mnogo sreče in vse ono dobro, kar želimo tistim, ki so nam dragi in mili.

PIKICA

Domači prijatelj 1907, 10 (1. oktober). 271–277. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v: Zofka Kveder: Vladka in Mitka. Vodnikova družba: Ljubljana, 1927, str. 91–102, v: Zofka Kveder: Veliki in mali ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960, str. 125–135, v: Zofka Kvedrova: Vladka, Mitka, Mirica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, str. 124–135, v: Zofka Kveder: Moje deklice. Ljubljana: Karantanija, 1996, str. 120–130. V češkem prevodu objavljeno v: Zofka Kvedrova: Vlada a Marja, Praga: Grosman in Svoboda, 1913, str. 97–101.

To je nekaj milega, prisrčnega in sončnega. Naša srečica je, jasna, prijazna kakor zvezdica. Pravzaprav se imenuje Maša – Mašica – ali ker je tako dobra in ljubezniva, zdeli smo ji nešteto veselih imen.

Vsi jo imamo neopisljivo radi.

Zjutraj ob petih ali ob šestih se prebudi. In nič ne joka, čeprav še ni niti štiri mesece stara. Prebudi se zelo dobre volje, poigra se z rokicami, pogleda z očki naokoli, vidi, da je že dan, opazuje nekaj časa svetlo senco, ki pada skozi odprto okno na steno njej nasproti, ali ker je vse tiho, se oglasi.

„Gin, gin!“ pravi zadovoljno.

Njena mamica se na ta klic takoj prebudi. Sicer zelo trdno spi, nič je ne moti, če je še tak hrup na ulici, če vozovi še tako ropočejo po mestnem tlaku, imeniten spanec ima z eno besedo rečeno. Ali če reče Pikica „gin, gin“ še tako tiho in pohlevno, prebudi se takoj.

Pikičina mamica – razume se, da sem jaz ta srečna, presrečna mamica – skoči kvišku, previje jo, poljubi jo na rokice, na kolena in na njene smešne petice – v obraz jo zaradi higienskih ozirov ne poljublja nikdar – potem sede ž z njo na pručico in ji da piti.

Pikica se smeja, potrepa z debelo in drobceno rokico mamico po prsih, zacmoka in odpre rožnata usteca na stežaj – naravnost na stežaj. In potem začne piti z veliko udanostjo vdanostjo . Svetle temne očice – Pikica je črna punčka po mamici, za spremembo od Vladoše, ki je plavolasa in modrooka po tateju – njene svetle temne očice torej izražavajo izražajo globoko zadovoljstvo in skoraj smešno blaženost.

Tudi mama je zelo dobre volje. Razkuštrana je, na pol oblečena, ali jako dobre volje. V hiši je še vse tiho. V drugem kotu spi Vladoša, v drugi sobi leži tatej, a Barica smrči v oni tisti svoji mali kamrici konec hodnika.

Pikica zajutrkuje zajtrkuje vztrajno in z velikim apetitom.

„Kako si spala, Pikec?“ vpraša mama. „Ali se ti je kaj sanjalo? Ali se ti je sanjalo, Pikica, da sva se sinoči s tatejem do enajstih šetala po parku, ker je bila mesečna in prelepa noč? In razgovarjala sva se kakor pred osmimi leti ob najinih prvih poljubih. Pikica, ali se ti ne zdi, da je na svetu imenitno in lepo? Reci, no, reci!“

Mama pogleda Pikico v obraz. Pikica je rdeča, topla, na ličecu ji visi bela kaplja mleka, oči so svetle svetle kakor dva plamenčka.

„Gin, gin?“ odgovarja Pikica.

To se pravi: Draga mama, pusti zdaj take reči, vidiš, da sem še lačna. Na svetu je menda res lepo, ali nikar mi ne nagajaj! Bodi pametna, nagni moje shrambice malo bolj k meni, da pojem, kar je zame pripravljeno.

Mama vidi, da ima Pikica prav, nagne se k njej in tista smešna usteca zopet cmoknejo veselo in sila zadovoljno.

„Oh, Pikica ljuba, strašno te imam rada. In lepo je na svetu prav zares!“

Pikica se napije. Težka in sladko lena leži mami v naročju.

Vladoša se budi v drugem kotu. Pretegne se, zazdeha in skoči s postelje k nama, ko vidi, da sedivi sediva na pručici.

Nove srajce ima dolge do pet in s širokimi rokavi. Kakor frater zgleda v njih, mlad frater dominikanec.

„O, o, kaj smo že popili?“ vpraša Pikico. „Ali je dišalo? Kakšne rokice so to, kajne, mama?“

Vladoša položi Pikičino rokico sebi na dlan in gleda palec pa vse prste, smešni mezinec, sladke jamice pa tiste mehke blazinice in male nohteke nohtke in cela rokica ji je strašno všeč. Vzdigne jo k licu, ki je tudi še vroče in rdeče od spanja, in se požgečka z rokico okoli ust in po obrazu.

„Gin, gin,“ pozdravlja Pikica sestro.

„Gingica, pišček!“ pravi Vladoša zaljubljeno. „Oh, mama, kajne, naša Pikica je prisrčna, prisrčna punčka?! Ali je spala vso noč?“

„Saj veš, da spi vedno vso noč.“

„Od sedmih zvečer?“

„Od sedmih zvečer.“

„In nič ni jokala?“

„ Nič.“

„Nič se ni premaknila?“

„Nič se ni premaknila, kakor po navadi ne.“

„Kajne, mama, tako pridnega otroka sploh ni, kakor je naša Gingica? Sinoči je rekla babica, da še nikoli ni videla tako zlatega deteta.“

Mami – meni – poskoči srce v prečudni, smejoči se sreči.

„Oh, dekleti, hčerki, kako je življenje lepo in dobro.“

In objame obe in ju pritisne k sebi.

Pikica je sita, zadovoljna. Zaspala je mami na rokah. Oprezno jo položi nazaj na posteljico. Z Vladošo jo gledata še nekaj časa, kako diha, kako drži rokice stisnjene v pest, kako se zaziblje v snu sladek nasmeh na drobnih ustecah, potem gre Vladoša še malo spat, mama pa se obleče.

Pikica spi dalje do osmih. Takrat se prebudi Vladoša vdrugič – zdaj o počitnicah spi po dvanajst ur na dan. Komaj obleče eno nogavico, že ji ne da radovednost miru. Pogledati mora, kaj dela Pikica. Pikica še spi, ali Vladoši se zdi, da je pogledala. Čisto majčkeno jo uščipne v lice.

„Gingica, zajček srebrni, kaj se še nisi prebudilo?“

Gingica, zajček srebrni, se prebudi, se pretegne, uh! na vso moč.

„Mum! mum!“ zagodrnja in udari okoli sebe.

Vladoša se ji nastavi čisto blizu. Presrečna je, če jo prime Gingica za uho ali če jo zagrabi za srajco.

Mama pride v spalnico.

„Kaj se že zopet igraš s Pikico?“ se jezi na Vlado. „ Oblači Obleči se! To je strah s teboj, celo uro se oblačiš!“

„Če me pa Gingica drži. Poglej, da me drži.“

Mama pristopi, pogleda, odpre rokico, da bi mogla Vladoša proč. Ali Vladoša noče proč. Mama odvezuje Pikico. Vlada pripravlja čiste plenice, čisto srajčico, leti ven naročat Barici, naj pripravi vodo, ker se je Gingica prebudila in se bo kopala takoj takoj.

Mama nese Pikico v kuhinjo. Pikica skače v povoju, včasih se oglasi: „Hem, hem!“ in čaka, kaj se bo ž z njo zgodilo.

Voda je pripravljena. Vlada položi Pikičino milo mami k rokam, potem mast in dve čisti platneni cunjici, eno za oči, drugo za usta.

Pikica skače v vodi, smeja smeje se zadovoljno in pljuska z nogicami. Cela družina stoji naokoli in gleda. Tata je prišel iz svoje ordinacije, uščipne Pikico v koleno, strokovnjaško potiplje mišice in jo vpraša: „No, Pikica, Plebanuš, kdaj pojdeš z menoj lovit rogače?“To je namreč v familiji, da vsi moški in ženski Jelovški love na izletih rogače in rogačice, metulje, hrošče, gosenice, polže, žabe – vse, kar leze ino gre.

Plebanuš ne pravi nič, z roko lopne po vodi, da odleti nekaj kapljic na tatejev zlati cviker.

„Oho, oho, dekle!“

Zunaj zazvoni.

„Gospod doktor! Gospod doktor!“ kliče sluga na hodniku in tata se zgubi iz kuhinje.

„Milostiva,“ pravi Barica, „ali ste videli, kako ima naša mala zrele oči? Kakor da je dve leti stara, take jasne in pametne oči ima. Minkica, prepeliček ti pisani, gin, gin!... Vidite, kako me gleda, glej, Vlada, kako me gleda!“

„Ni res, mene gleda!“ se prepira Vlada in se drenja bliže.

„Kaj bo tebe gledala?! Mojo rdečo ruto gleda. Minkica, Min-ki-ca! Kako ima Barica lepo ruto, kajne, kajne? Rdečo, kakor mak, kajne.“

Mama umiva Pikico in podi Vladošo in Barico proč.

„Obleci se, Vlada, takoj! Bosa si še in v hlačicah! Takoj proč, takoj oblačit, omivat umivat se, zajutrkovat zajtrkovat ! In vi, Barica, kaj stojite?! ... Kdaj bo pospravljeno, moj bog?! ... Kdaj bodete prišli na trg?! ... In danes je sobota!“

Končno sta mama in Pikica sami.

Ko je Pikica okopana, se malo jezi, ker se ji zdi oblačenje odveč in pa prepočasno. Lačna je in tisto umivanje ust in izpiranje oči z mlačno vodo, tisto oblačenje srajčice in jankice se ji zdi prav sitno in nepotrebno. Najraje bi jokala.

„Mem! Mem!“ se jezi in debela solzica se zablešči na temnih trepalnicah.

Ali mama hiti. Preden se Pikica pripravi na jok, že leži mami na kolenih in mama si hitro in nepotrpežljivo odpenja obleko. Zaradi Pikice ima mama vsak drugi gumb odtrgan na vseh bluzah, čeprav jih šiva skoro sleherni dan.

Potem gre Pikica zopet v posteljo. Če se ji ljubi, spi, če ne, pa si kaj pripoveduje v svojem posebnem jeziku, ki ga ne razume vsak. Barica trdi, da „poje kakor ptiček v gnezdecu“.

Mama gospodinji, piše, gre na sprehod ali v obiske, sploh ima dve uri pred Pikico mir. Pikice nihče drug ne jemlje v roke kakor mama. To je že tako vpeljano. In niti mama niti kdo drug je ne razvaja Pikice z nošenjem in nepotrebnim povaljevanjem po naročju in po rokah. Pikica je najrajše najrajši v svoji posteljici. Od tam opazuje, kaj se godi pri nas, kdaj se odpro vrata, kdo pride v sobo in kdo gre ven. Njene vesele očke vsakogar prijazno pozdravijo, zato se vsakdo poigra ž z njo, ko gre mimo nje. Če se ji zdi, da jo preveč zanemarjajo, zakliče: „Mo! Mo!“ – to se pravi: „Ljudje, semkaj, poglejte me, razveselite me!“

Včasih pride mama domov in sliši že na stopnicah prepir.

„Zakaj se igrate ž z njo? Vas bom že zatožila mami, da ste jo poljubili, ko je ne smete!“ slišim Vladošin glas.

„O, čakaj, a kaj počneš ti?! Kaj je nisi prebudila?! Še minuto ji ne daš miru!“ odgovarja Barica.

Ko mama pozvoni, prihitita obedve odpirat.

„Mama, Barica je...“

„Milostiva, Vlada je...“

Mama že ve, kaj je, pa spodi obe iz sobe. Ali ne dasta se. Med vrati stojita in obe hkrati pripovedujeta.

„Mama, meni je rekla Gingica... ,Oša‘ pomisli, ,Oša‘ je rekla čisto jasno,“ trdi Vladoša.

„Oh, gospa, kihnila je, nič ni rekla. Kar je res, je res. Meni je potegnila ruto z glave, govoriti pa še ne zna,“ pripoveduje Barica.

„Nič ne verjemi, mama, Barica si je sama odvezala ruto. Ali mene, mene Pikica pozna, pa me je poklicala, zares. Hotela je reči Vladoša, pa je rekla samo ,Oša‘, ker je še majhna.“

„Oh, gospa, ne verjemite...“

Komaj se mama reši obeh klepetulj, pride tata iz bolnišnice in seveda naravnost k Pikici. Vlada za njim.

Še preobleči se mama ne more. Vlada kriči: „Mama, mama, tata Pikico žgečka.“

Mama prihiti in otme Pikico pred tatejem.

„Zakaj ji še ti ne daš miru, ko veš, da to žgečkanje ni zdravo. Božjast bo dobila...“

„Šmir,“ veli tata popolnoma brez vsacega vsakega rešpekta, „saj sem doktor... Sploh jo pa žgečkam samo po podplatih.“

Mama položi Pikico nazaj v posteljico in se gre preoblačit in preobuvat.

Čez nekaj časa pride Barica; „Milostiva, gospod piha Pikici v obraz.“

Mama hiti Pikici na pomoč. Vladoša in tata se igrata ž z njo – mama tega nima rada. Vse mogoče stvari počenjata ž z njo.

Tata ji vzdiguje rokice gor in dol: „No, Plebanuš, to je telovadba, kajne? Še z nogicami: ena … dve ...“

Pikičine oči se čudijo, čudijo, obrazek je presenečen, usteca so odprta.

Vladoša si zmisli, da bi bilo fletno, če bi položila Gingico na trebušček.

Tata položi Pikico na trebušček, Vlada mu pomaga. Pikica je v tem položaju res zelo smešna. Težko glavico vzdigne včasih kvišku, zaguga se na desno pa na levo, očke so važne in resne, z nogicami in rokicami maha naokoli, iz smešnih ustec se zasliši utrujen in začuden „ben, ben“. Nerodno se ozira naokrog z začudeno, ljubeznivo radovednostjo.

Zdaj pride mamica. Pikica jo živahno pozdravi.

„Vidiš, plava, plava!“ kriči Vladoša.

Mama položi Pikico zopet nazaj na hrbet. Pogleda jo vsa radostna, vesela in srečna: „Naša Pikica je zlat metuljček, kakor janjček je dobra! Pikica! Pik! Pik!“

Pikica zahihita.

„Slaba je videti,“ pravi tata nalašč. „Zdi se mi, da je danes bleda. Zbolela bo pa bo umrla. Gotovo si jedla včeraj kakšne zelene češplje, ko si bila na trgu,“ očita mami.

To je res, da ima mama sadje prav rada in ni tako natančna. Če je tudi še malo zeleno, v tek ji gre vseeno. ..

Mama se prestraši, vzame Pikico v naročje in jo gre ogledovat k oknu, ali Pikica je zdrava. Očke so jasne in bleščeče kakor dva žareča dragulja, jeziček, ki se pokaže včasih med usteci, je rdeč, gibčen in podjeten. Pikici ni nič. Nasprotno, zelo vesela je.

„Brrr!“ naredi, da skačejo sline vse naokrog.

Mama jo poljubi na tiste mehke, mehke laske na temenu: „Moje moje srebrno, pisano! Rožica, grličica! Sladka naša! Dekliček naš!“

Barica pride klicat k obedu: „Vse bo mrzlo. Juha je že pol ure na mizi. Vse bo zanič. In pa tisto pospravljanje potem. Do treh pomivam posodo, ko stoji o pol dveh še vse na mizi.“

Tako se jezi, ali tudi ona stopi bliže in potipa s prstom Pikičino mehko rožnato ličece: „Ti dekletce ti, kako gleda. Čakaj, ko boš velika, bom prišla jaz, ki bom takrat že stara ženska, in bom rekla: Gospodična, ali se me še kaj spominjate? Nu, ko ste bili majhni, sem vam prala vaše plenice. In na sonce sem jih obešala, da so bile bele ko sneg, tople in sveže. Tako je, Micika. Morda boš že zaročena takrat. No, bog ve, kod hodi tvoj bodoči mož okoli po svetu. Tako kakšne tri ali štiri leta je star in poreden seveda. Morda zdajle stoji v kakšnem kotu in se dere ... Pikica, kaj je naredil, kaj?“

Pikica pravi: „Gin, gin,“ mama pa jo položi nazaj v posteljico. Pikica je najrajši v svoji posteljici. Nosi je nihče, samo popoldne se vozi na sprehod. Mama sama jo pelje ali pa Barica. Vlada skače ob strani, kuka za zastor, če Pikica spi ali če gleda po strani ven, v mreži na vratu ji visi velika žoga, ki jo je dobila za god, v roki pa nosi lesen krog in palčico. S tem se podi po parku.

Pikica čaka, da pridejo v park. Tam spuste streho raz z njenega vozička in Pikica lahko gleda naokrog ali pa kvišku v zeleno drevje, v goste veje, skozi katere se samo tu in tam svetlika modro nebo. Pikica molči, njene oči gledajo mirno in resno v veliki, neznani svet. Po celo uro ali dve je ne moti nihče. Vladoša se igra, mama bere, Barica šiva nov predpasnik. Pikica leži vznak in gleda, kako trepeče listje v čistem, toplem zraku, posluša, kako pojo ptice, kako se glasno pojoč igrajo otroci, in v malem telescu se budi polahko, polahko nežna, bela, svetla dušica, v malem srčecu klije milina – jasna in vesela dobrota, prisrčnost in ljubeznivost. Nobene zlobe ni v tem drobnem srčecu, nobene sence v mali, rahli dušici.

Mamo je včasih strah. Kako se vzgaja milina v takem malem srcu, kako se seje dobrota v tako nežno, komaj, komaj vzcvetajočo dušico?

Nagne se k Pikici, ki je vedno vedra, ki ne muči s kričanjem niti nje niti drugih v hiši, ki nikogar ne moti v njegovem delu ali razvedrilu ali počitku, nagne se k nji, jo dolgo gleda in strah jo je, da bi ne pokvarila tega žlahtnega brstja, ki je vzklilo v njej, strah jo je, da ne bi padla ljuljka iz njenih rok v to ljubeznivo, drobno in milo bitje ...

Ob sedmih gre Pikica spat. Mama jo malo umije za lahko noč, jo nahrani, obleče ji toplo jankico, kajti Pikica spi pri odprtih oknih in bi se lahko prehladila, če bi ne bila toplo oblečena, in Pikica zaspi. Mama jo samo položi v posteljico, zagrne zastor in Pikice ni. Že dva meseca se ne prebudi ponoči nikdar. Podnevi je točna kakor tista ura-kukavica, ki vsako uro zakuka svoj ku-ku, ku-ku. Pikica je napravljena čez dan na dve uri. Vsaki dve uri začivka svoj prisrčni, na pol veseli in na pol nestrpni „gin, gin“. To je ravno tako, kakor bi rekla: „Hej, ljudje, mama, moj čas je tu, mokra sem in zelo lačna.“

Nihče se še ni jezil na Pikico; Pikičina zasluga je, da je njena mama vedra in sveža, cvetoča in vesela in ne utrujena, zlovoljna in nervozna, kakor so druge mame, ki nimajo cele noči miru in ki jim ušesa neprenehoma ozvanjajo odzvanjajo otroški kriki. Pikičina mama ji ne bo mogla nikdar očitati, ko odraste: „Oh, koliko noči sem prečula zaradi tebe! Bolna sem postala in stara zaradi tebe! Koliko sem se te nanosila! Koliko muke, koliko skrbi sem imela zaradi tebe! Svojo mladost sem izgubila, svoje veselo srce zaradi tebe! Če sto let živiš, mi ne moreš odslužiti truda in trpljenja zate!“

Pikičina mama ne bo nikdar govorila tako. Lagala bi, če bi kdaj kadarkoli govorila tako. Ne, ko se bo po letih spomnila prvih mesecev Pikičinega življenja, vselej bo spreletela neka vesela, smejoča se sreča njeno srce. Kako lepi spomini bodo to, kako jasni in radostni!

Ne, ko bo Pikica že velika, velika, ko ji ne bo nihče več rekel Pikica, ko se bo vedelo le še o Maši, takrat, ko bo imela mama že sive lase in staro, razorano lice, takrat bo rekla: „Veš, hčerka moja, takrat, tisto leto, ko si bila ti majhna, je bilo najsrečnejše leto mojega življenja. Moj bog, kakšno lepo leto je bilo to! Kakšen solnčen sončen otrok si bila ti, draga moja! Morda bom jutri ali pojutrišnjem prebridko jokala zaradi tebe, ali ko bi izjokala jezero solza zaradi tebe, en sam kratek spomin na tiste dni bo razvedril moje srce, kakor se razvedri narava, če en sam sončni žarek pogleda skozi temne oblake. Kakšne prelepe dneve sem preživela s teboj, duša moja!“

Tako bo govorila mama, ko bo stara, globoko se bo zamislila in oči se ji bodo orosile v srečnih, jasnih spominih.

Vladoša me kliče:

„Mama, Gingica me je poklicala ,Adoša‘! ,Adoša‘ je rekla čisto jasno. Pridi poslušat!“

Vem, da ni res, ali vendar bežim k posteljici naše ljubeznive, zlate, prisrčne Pikice.

MOJA VAS

Domači prijatelj 1907, 11 (1. november). 302–306. Rokopis ni ohranjen.

V pismu Antonu Debeljaku (7. avgust 1908, Ms 1113, Č6, št.1): „Pozdravite mi loškopotoške kraje. Tabor in vse hribe naokoli. Najrajše imam tisti kraj od vseh krajev, kar sem jih videla. Pust in trpek kraj je ali jaz se ga rada spominjam. In vendar živeti tam ne bi mogla več. Pred očetovo smrtjo sem bila tam in bilo mi je vse temno in tuje. Moje mati je versko tako nestrpna, da bi mislim lahko storila največji zločin v imenu vere. Nisem navajena več na despotizem kranjskih starjših ljudi.“

Bog si ga sam ve, kako se je spremenila naša vas, odkar me ni bilo tam. Jaz pravim „naša“ vas, čeprav ni nobene prave „naše“ ali „moje“ vasi. Mi smo se mnogo selili. Najprej smo bili v mestu,

najprej smo bili v mestu – to mesto je Ljubljana, kjer je bila pisateljica rojena.

pa v manjšem mestu

Z manjšim mestom je pisateljica najbrž mislila Lož, kjer je bil rojen njen brat Alojzij.

in potem na vasi. Štiri vasi pomnim.

Najprej smo bili na Griču

Nova vas na Blokah.

– imena bom prekrstila – pa brez zamere. Majhna sem še bila in malo spominov imam od tam. Spominjam se na veliko, dolgo hišo, v kteri kateri smo stanovali. Bila je last dveh bratov. Pripovedovali so mi, da so jih ju ubili orožniki in da straši tam. To je bilo davno. Oseminsedemdesetega leta ali kdaj. Oba brata bi morala na vojsko v Bosno. Pripravljala sta se na pot. V hiši je bila gostilna in pila sta obadva z drugimi vred. Potem, ko je bil čas, da bi se odpeljala proč, se jima ni hotelo proč od doma. Nastal je tudi pretep ali kaj in ubili so orožniki obadva. – Prestavili so tistega, ki je to storil, drugam.

Eden od bratov je bil fant, drugi že oženjen. Imel je majhnega sinka in žena mu je ravno tisti čas, ko je imel iti na vojsko in ko so ga ubili, porodila hčerko. Žalostna smrt moževa je ubogo ženo tako pretresla, da je obolela in kmalu na to umrla. Oba otroka so vzeli sorodniki, hišo pa so dali v najem.

Tudi mi smo stanovali par let v tej hiši. Vedela sem njeno povest in večkrat sem s strahom v srcu stala na temnem hodniku, o kterem so trdili ljudje, da so ga morali trikrat prebeliti predno so izginile kaplje krvi, ki so odletele iz smrtne rane ubitih na steno. Ali ničesar nič se ni zgenilo zganilo tu nikdar, niti v jutru, niti zvečer, niti v temi, niti ob mesečini. Včasih ob velikih praznikih so prišli sorodniki bratov pogledat hišo. In s seboj so pripeljali vselej majhnega dečka in deklico v mojih letih. Zdelo se mi je, da morata biti ta otroka žalostna in tiha, ker jima je umrl oče tako nesrečne smrti. Ali deček in deklica sta bila vesela, kakor jaz, in smejala sta se kakor vsi drugi otroci.

Zdaj ni hiša več v najemu. Sin je odrastel odrasel , oženil se je in prevzel posestvo. In njegovi otroci se razposajeno igrajo po hiši, po veži in po tistem hodniku, ki ima tako strašen spomin.

Čez cesto je bila hiša nekega trgovca. Imel je manjše otroke kakor smo bili mi, najmlajše je bilo bolno. Umrlo je v mojih rokah. Prišla sem nekaj kupit, gospodinja mi je položila za trenotek otroka v naročje in umrlo je pri meni tiho in mirno. Zelo čudna se mi je zdela takrat smrt, ki ko sem bila še sama otrok. Odselil se je potem trgovec od tod v mesto, ali ni imel sreče. In izginil je nekdaj v Ameriko. Otroke in ženo je pustil, a on je odšel. Nikdar več niso slišali ničesar o njem. A imel je otroke rad in če je umrl, umiral je težko in z bridkostjo se je ločil od sveta. Spominjam se še, kako je sedel nekdaj pri nas na vrtu in pogovarjala sta se z mojim očetom o nas, otrocih. In lepo je sanjal, kaj bodo njegovi otroci, kako jih bo odgojil vzgojil lepo in pametno. A glej, odšel je v svet in otroci so se razpršili na vse strani.

Zgoraj nad trgovino je stanovala moja prva učiteljica s sestro in materjo. Lepo se mi je zdelo pri njih. Ali mati je zbolela, umrla, hčeri pa ste sta odšli v samostan.

Prva učiteljica na Blokah je bila Julijana Gula, leta 1886/87 je dala odpoved in odšla v samostan v Ljubljano. (Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Logatec 1889, str. 8).

Prav blizu nas je bila cerkev in poleg nje župnišče in šola. Župnik je bil star in godrnjav, otroci smo se ga bali strašno ali na Miklavževo smo nosili peharje na njegove stopnice in čudno, njegov Miklavž je bil vselej prijazen in darovit. Šibo je dobil vsak ali vsak tudi premnogo jabolk, sladkih polizkov, fig in igrač. Na dvorišču je tekalo vse polno pišk, račic, puric in take drobnjave. In na vrtu so cvetele prelepe rože, lepše kakor po drugih vrteh.

V šoli je bil doma moj prijatelj Ferdo in njegova sestra Blanka.

Omenjena sta tudi v črticah Prva ljubezen, Veliki teden in O sejmu.

Ah, ali smo se igrali skupaj! Imela sta še lepo starejšo sestro, ktero smo mi otroci visoko spoštovali. Snubci so hodili k nji od daleč, bila je lepa kakor roža, ki prva od vseh rož zaduhti spomladi. Njena mati je bila drobna, prijazna osebica, ki je vselej šivala, kadarkoli sem jo videla. Tudi te družine ni več. Umrli so vsi. Neko zimo sta umrla oba, učitelj in njegova drobna ženica. Ne spominjam se več, kakšen je bil on, samo – čudno – njegov sivi solnčnik sončnik , s kterim je hodil med poljem, mi je ostal v spominu. Otroci so šli po svetu. Starejša lepa hči se je omožila, ali umrla je mlada.

Potem smo se odselili v drugo vas, samo pol ure proč.

morda Velike Bloke.

Tam so zidali takrat vodovod. Na sredi vasi so postavili veliko kamnito korito in voda je tekla neprenehoma iz cevi nad njim. Napeljali so vodo od daleč iz kraških jam. Tudi mi otroci smo šli gledat v tisto mokro in mrzlo luknjo pod hribom, kjer je globoko doli v zemlji šumela voda. Goli kraški hribje so bili okoli vasi in burja je razsajala po njih. Lepo je bilo letati nad vasjo po pustem pašniku, kadar je tulila burja. Kakor da bi nas nosila, tako močna je bila. Neštetokrat smo bežali otroci po hribu dol do ceste pa zopet nazaj na vrh in doli. Okoli brinjevih grmov so se pasli mesarjevi janci.

Mesar je bil naš sosed. Imel je velikega in hudega psa Tigra in v njegovem hlevu so se vedno vrstile krave, buše, teleta, včasih kakšen vol, poleg, v svinjaku, so rigali prešiči, a v šupi

šupa – lopa.

je bilo polno ovac. Iz mesnice je bilo slišati včasih žalostno rjovenje. Daleč naokoli se je razleglo vselej in mene je bilo strah teh močnih glasov. Nisem mogla jesti mesa tiste čase.

Na kakšne čudne in malenkostne stvari se spominjam! Blizu nas je imel mlad kmet svojo hišo, ki je ob enem obenem tudi vozaril. Neki večer je pripeljal visoko naložen voz pred hišo in drugo jutro je hotel dalje. Ali konji so zapeljali v jarek, voz se je prevrnil prav pred hišnimi vrati. Velik sod olja je bil na vozu, razbil se je in olje je teklo po cesti in curljalo v zlatih širokih pramenih v jarek. Priletele so ženske s korci, kozarci in skledami, otroci so privriščali in vse je nabiralo olje, ki se je cedilo mastno in počasno po zemlji. Na pragu je stala voznikova žena, v rokah je držala dojenčka in jokala je na ves glas. Nista imela sreče z možem. Kmalu potem si je en konj zlomil nogo na paši, da so ga morali ubiti. Žetev je bila, nikogar ni bilo v vasi, vse je bilo na polju. Mlada žena pa je sedela na pragu in je jokala. Dojenček ji je ležal v naročju in solnce sonce je sijalo na njo nanjo in na njene črne lase, ki so se ji razplele razpletli in ji visele viseli čez prsa in po ramah. Stala sem od daleč in sem jo gledala. Neprestano je ponavljala: „Zakaj smo tako nesrečni?! Samo, da bi vedela zakaj smo tako nesrečni?“

Tretja vas je bila na kočevski meji.

Draga v Loškem Potoku.

Tam je bil neprestan boj med Slovenci in Nemci. Med Nemci je bilo mnogo krošnarjev, ki so živeli zelo gosposko, kadar so bili doma. Ob nedeljah popoldne so se sprehajali v sivih salonskih suknjah po vasi gor in dol. Tudi v Ameriki jih je bilo mnogo. Žene in dekleta so bile lepe ali lahkožive. Živele so udobno za denarje, ki so jim jih pošiljali možje in pile so rade vino, rozoljo

rozolja – liker iz višenj, znan tudi pod imenom maraskino.

in druge sladke pijače. Plesale so rade, a delale so malo. Tam je bil tudi konjederec, ki je imel tri prelepe hčere. Vse je letalo za njimi, fantje so se tepli zaradi njih, a ob sejmih, ko so prišli ljudje iz tujih vasi, imele so plesalcev odveč. Ali ko je imelo priti do ženitve, umaknil se je vsaki; sram ga je bilo da bi vzel konjederčevo hčer. Odšle so potem v Kočevje vse tri in o eni, najstarejši, ki je bila najlepša, so pravili, da je imela srečo in da je dobila gosposkega moža.

Vas je ležala med gostimi, smrekovimi gozdovi, po kterih so se po zimi potikali medvedje. Zeleno oblečeni logarji so hodili skozi vas, v jeseni so prihajali gosposki lovci iz mest in po hribih so odmevali streli. Daleč, v črnih gozdovih so ležale parne pile. Cvilile so neprenehoma in med hribi in dolinami so žvenketale sekire, veje so šumele po zraku in debela debla so se lomila na tla. Ali ni se mnogo poznalo gozdovom. Po samotnih potih so hreščali vozovi in od parnih pil so se vozile celo leto deske k odaljeni oddaljeni železnici.

Med vozniki je bil eden, kteremu so rekli „Dolenjčeka“. Bil je majhen in svoj čas je bil v Novem mestu kočijaž. V naših krajih je služil najprej okoli za hlapca, potem pa je prišel na nek način do konj in voza in vozaril je na svoj račun. Govoril je zategnjeno dolenjsko narečje, a konje je imel rajše ko samega sebe. Imel je po dve, tri suhe mrhi mrhi mrhe , ki so komaj speljali one njegove skromne tovore, ki jim jih je naložil. Ali on je imel svoje konje vseeno rad.

Omenja ga tudi v pismu Ivanu Kovaču 14.6.1897.

Baratal Baranta l je ž z njimi mnogo, ker je upal, da si bo prikupčoval prikupčeval kaj boljšega, ali njegovi konjiči so bili vsi stari, suhi in slabotni. Sam je stradal in jel suh kruh, samo da bi mogel kupiti konjem kakšno merico ovsa, ali pomagalo ni nič. Pravili so, da pase Dolenjček svoje konje vsako noč po raznih deteljiščih in morda je bilo res. Ali lovil ga ni nihče za to. Bil je veseljakovič in vedno imenitne volje. Govoril pa ni o drugem kakor o konjih, o svojih in tujih. Če še vozari po svetu, naj mu Bog zdravje da!

Ko smo se doselili v četrto vas,

Retje.

sem bila že na pol odrasla. Zato imam menda to vas najrajše najrajši in v mojih spominih je ona ostala „moja vas“. Pol hiš je stisnjenih v dolini, druge stoje v rebru. In lepo se vidi od tam na vse strani. Bela pota režejo skozi pisana polja v dolini, a po hribih se temne gozdovi, šumeči ob jugovini, kakor tisoč voda. Vse ljudi sem poznala tod in oni mene. Žene so mi pripovedovale svoje skrbi, dekletom sem pisala zaljubljena pisma, fantje so mi poverili, ktera je njihova izvoljena, in otroci so mi nagajali, če sem imela nov predpasnik ali nov klobuk. Pa to ni bilo iz zlobe, Bog ve, da ne. Prijatelji smo bili jaz in moja vas. Saj človek še o bratu ali o sestri zine kdaj kakšno nelepo besedo brez hudobnega namena, pa me zato nič ne boli, če je morda kdaj ta ali oni dejal, da bi bilo bolje, če bi bila malo drugačna, kakor sem bila. Naj bo. Jaz vem, da jih je dosti, ki so glasno ali tiho dejali, da sem „golant“ dekle in še danes se mi dobro zdi, če se tega spomnim. Marsikdaj je sel kakšen star in pameten možak k meni in pomenila sva se o letini in o pravdah, o davkih, o kupčiji, o slabih časih. Rekli so, da sem pametna in da je škoda zame, da nisem fant. Danes se razgovarjam večkrat s sivimi učenjaki o modrih in pametnih stvareh, o umetnosti, o vedi in politiki, ali ne veseli me to tako, kakor me je veselilo, ko sva se menila z županom o poselskih bukvicah

poselske bukvice – v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika.

Kačičeve Mine ali pa o ženitvi Kregarjevega Ferda, ki je bil bolan in ni imel nič, ženil bi se bil pa le.

Včasih mi pišejo, kako je v naši vasi. Pogoreli so pred dvema leti letoma , zdaj so skoraj vse hiše nove, z opeko krite in pravijo, da se je vas pogospodila zelo. Lisičjev, ki je znal tako lepo žvižgati in ki je imel tako fletne otroke, je moral v Ameriko. Dolgovi so ga pritisnili, pa je odšel služit denar. Ali malo piše, menda se mu tudi tam preko morja godi slabo. Jandrov Tonče se je oženil že davno. Takrat, ko sem bila jaz doma, Tonče ni imel preveč deklet. Bale so se njegove matere, ki je velika in močna kakor huzar. Ktera snaha bi jo prekosila pri delu, prosim vas? Pa so se zastonj bale. Jandrica je imenitna tašča, posebno zdaj, ko ima unuke vnuke , že celo prgišče majhne, kričeče drobnjave. Gončinovemu Matijcu se dobro godi. Dokupil je polja in gozd nad podružnico. Čevljar Vondre je umrl, žganje ga je spravilo pod zemljo, Bevčev Dolfe pa, krojač in štacunar, je poslal svojega fanta študirat v Lubljano. Dacarjeva Magda, ki se je lani omožila z Debevševim Korletom, ki je prinesel iz Amerike štiri tisoče denarja, je letos umrla. Škoda jo je je. Mlada je bila in lepa.

Pri vsaki hiši se je kaj spremenilo. Življenje gre, vsak dan kaj prinese, vsak dan kaj odnese. Zdravje je še najboljša stvar, ki jo človek ima. Če imaš denar, vesel bodi, če pa nimaš nič bodi tudi vesel. Škoda je časa tratiti za žalost. Lahko srce je tudi veliko vredno.

Zdaj bodo začele jesenske burje v naših krajih. Ljudje se bodo rozkropili po dalnjem daljnem svetu za zaslužkom.

Zgodbo delavcev na Hrvaškem je opisala v Hrvatarjih.

Vasi bodo osamele. Tako je, vsi se mučimo za svoja gnezda.

Mnogo sreče meni in vam!

DROBIŽ. PODRTIJE

Domači prijatelj 1907, 12 (1. december). 324–325. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID , 5. knjiga, Ljubljana: Belo–modra knjižnica, 1940, str. 149–151.

Zgodaj zjutraj sem šla na hrib nad mestom. Zarja je rdela in vsa okna so se bleščala pod menoj. V predmestjih je vstajal črn dim iz visokih tovarniških dimnikov in v dolini so se pomikali železniški vlaki čez pisane poljane proti mestu in od mesta proč v daljavo. Po sosednjih hribih so se belile vasi, tam po gorah so stale cerkvice in samotni gradiči. Daleč je šel pogled na vse strani in povsod so se poznale človeške sledi. Srce mi je zatrepetalo in dušo mi je prevzela prečudna, ponosna slast. Zagledala sem se v visoko modro nebo, čez katero so leteli beli oblački kakor beli galebi čez morje, in v daljave sem se zagledala, v zelene hribe in na pisane, cvetoče poljane.

Daleč je vse to. Oblaki, modro nebo, sive gore, zeleni gozdovi, polja, reke, mesto in vasi. A vendar, z enim samim pogledom pride vse v moje srce, se preda mojemu užitku, mojemu veselju in ljubezni. Krasen svet je naokrog in moj svet je to, človekov svet.

Vzvišena pesem je zabučala v moji duši. Človek – veličastno je to ime, mogočen pojem, bogata in rodovitna beseda. Začetek in konec vsega na zemlji je človek – jaz.

In odšla sem domov polna samozavesti, srčnosti in ponosa.

Pot me je vodil v mesto na star častitljiv trg. Slaven trg je bil to, poln imenitnih spominov. Stare palače so stale naokrog, stare hiše z mnogimi nadstropji in neštevilnimi okni.

Vse to so zdaj podirali. Kakor slepe oči so zijala prazna okna na ulico. Pri nekaterih hišah so bili sprednji zidovi že razsuti, videli so se obokani hodniki in stare, poškodovane tapete brezštevilnih sob. Zelene sobe so bile to, modre, rožnate, bele, rdeče, v vseh barvah. Ali vse so se videle z ulice majhne in tesne. Na stenah je bilo opaziti obrise nekdanjega pohištva, omar, postelj, slik.

Neizmerno žalostno, uborno in ubogo je bilo videti vse to. Bedni ostanki nekdanjosti, morda stoletij, so se drobili v prah.

In tu po teh stenah, ki so kakor razpaljene kosti ranjenega telesa strmele dol, tu so bili zapisani zadnji sledovi tolikih človeških bitij.

V teh sobah, od katerih je ostala samo še ena stena modro ali rožnato pobarvana v majhnih štirikotih, tukaj so živeli nekdaj ljudje. Življenje se je začenjalo tu in se končavalo končevalo . Veselje je odmevalo tu, smeh in tudi žalost, obup, jok. V teh tako majhnih malih prostorih se je odigravalo življenje celih družin. Tugepolne noči so se prečule tu in radostni dnevi, polni smeha in petja so odmevali v obokanih hodnikih.

O, in stisnilo se mi je srce, ponosne oči so se povesile.

Tako neizmeren je svet in tako majhen je prostorček, ki ga potrebuje človek za svojo žalost in svoje veselje. Tako tesna je postelja, kjer se za vselej zatisnejo trudne oči.

In spomin umrje za nami, hitro, kakor odcvete roža v vrtu.

Oh, kako beden je človek, kako majhen!

MEGLA

Slovenski narod 1908, 18 (23. januar), str. 1–2, 19 (24. januar), str. 1–2. Rokopis ni ohranjen.

Debela zimska megla je ležala po hribih. Teden dni. Štirinajst dni, kdo ve od kdaj! Neizmerna, žalostna puščoba je pokrivala kraj in kakor strupena mora davila ljudi. Kakor svinec tako težak je bil zrak in vse življenje se je utapljalo v mlečni megli, ki je požirala vse glasove in vso svetlobo. Ob devetih komaj se je malo zdanilo in ob treh je bila zopet tema.

Oh, pusto življenje, pusti dnevi!

Žalostno so ždeli ljudje po vaseh. Star hribovski župnik je sedel v vroče zakurjeni sobi, listal po starem Valvazorju, kadil in spal. Učitelj, samec, okoli štirideset let, je ponavljal v šoli zaspanim in premrtim učencem dolgočasno abecedarsko modrost. Leno so prihajale besede iz ust in utihnile brez koristi.

Neumnost! Kakšen smisel ima vse to?!

Samostalnik, otroci …

Zazdehalo se je učitelju, pomislil se je tisočič, da je vse skupaj neumnost. Kaj briga hribovse paglavce, kaj so samostalniki!

A dolžnost ga je silila in začel je znova:

„Samostalnik, otroci …“

Na pošti je sedela ekspeditorica in je devala ravnokar prispelo pošto v razne predalčke. In tudi njej je šumelo v ušesih: „Zakaj vse to?! Vse, vse je neumnost!“

Cel dan se ni zganil obraz v nasmeh in iz puste, bele megle, ni bilo nobenega odmeva in odseva življenja. Deset let je na pošti v teh krajih. Kakor sama pomlad je prišla sem, vesela, sveža, cvetoča. A tukaj je življenje zastalo. Kakor pred desetimi leti sedi na pošti, piše obvestila, sortira pisma in prodaja znamke. Nič se ni zgodilo niti danes niti včeraj niti predvčerajšnjim. Veselje se je izčrpalo, pomlad je odcvetela in nič ni ostalo: brez spominov, brez sadu so prešla leta.

„Vse, vse je neumnost! Žalostno je vse, pusto, dolgočasno, odveč!“

Megla molči pred oknom, gosti se, temni se. Dan bo prešel brezkoristen, brez življenja, brez smisla.

Topo gledajo oči v meglo, v prazni duši sprašuje isti resignirani in večni glas: „Zakaj vse to, zakaj ti dnevi?! Zakaj to življenje?!“

Zunaj vasi, daleč od drugih hiš, stoji že v gozdu lepa gozdarjeva hiša. Poleti je to morda poetičen in čaroben dom. Morda …

A zdaj pozimi leži žalostna samota okrog poslopja. Gozdovi so se potopili v meglo in brezglasna tišina muči dušo in jo navdaja s čudnim, morečim nemirom.

Spodaj v kuhinji pripravlja dekla večerjo. Molče, z nekim jeznim izrazom na obrazu, nosi vodo iz vodnjaka. Psi so legli okrog štedilnika, leni in zaspani.

V spalnici sedi gospa kakšnih tridesetih, petintridesetih let in kvačka. Tudi njen obraz je uvel, top in brezizrazen. Duša je prazna, srce je prazno, glava je prazna. Nobenih misli ni, nobenih čustev. Mehanično se pregibajo beli prsti.

Zgoraj v gornjih sobah hodi njen mož gor in dol. Parkrat se zamisli gospa, zakaj ga ni tako dolgo dol, zakaj ne pride in ne sede k njej. Molčala bi oba, res. A ob tej uri prihaja, sede k njej in sedi tako do večerje. Vstala bi in odšla ponj. A nerodno bi bilo vstajati. In ne ve, kaj bi mu rekla. Davno že, pred leti, so umrli vsi pogovori. Dnevi so enaki, meseci enaki, leta so enaka. Stokrat, tisočkrat, se je reklo že vse. In življenje je postalo prazno, gluho in slepo, kakor megla zunaj. Ne zgane se, ne oglasi se. Brez barve je, pusto, pusto.

V prvem nadstropju sta razsvetljeni prva in četrta soba. Prva soba je jedilnica, a četrta je privatna soba gozdarja Ivana Peternela. Vmes ležita salon in manjša soba, kjer stoji razno nepotrebno pohištvo. Gozdarjev prednik je imel veliko družino. In ko so popravljali staro kolibo, ki je bila prej gozdarjev dom, sezidali so na zahtevo tega prednika veliko in prostrano poslopje, kjer je bilo prostora dovolj za vse njegove fante in dekleta. Glasna in vesela hiša je bila to pred petnajstimi, dvajsetimi leti. A ko je umrl stari patriarhalni gospod, odselila se je njegova družina proč v druge kraje in na njegovo mesto je prišel Peternel. Takrat je hiša utihnila in od leta do leta je bila tišja, bolj velika, bolj prazna, bolj pusta.

Peternel je prišel mlad semkaj s svojo mlado, lepo, ravnokar poročeno ženo. In mnogo poetičnih ur je preživela ta hiša svoj čas, pred leti. Nekaj lepega, veselega sta pričakovala od življenja. Vesela sta bila, da sta tako sama, daleč proč od mladih, izobraženih, kratkočasnih ljudi. O, prvo leto nista nikdar pogrešala gledališča, koncertov, zabav in kavarn.

Mislila sta, da se ne bosta nikdar dovolj naužila svoje lastne družbe. Ljubila sta se in kaj je krasnejšega za ljubezen od samote?! Prelepa samota se jima je tu, užitka in radosti polna. In tako bogati so bili ti tihi, mirni dnevi daleč od ljudi.

In začudila sta se, zelo začudila, ko ju je prvikrat zaskelelo srce od hrepenenja po šumnem in nemirnem življenju, po zabavah, družbi, po lepih, nenavadnih čustvih. Ko se jima je zazdela samota presamotna, tišina pretiha …

Prestrašila sta se praznote, ki je zazijala drug drugemu iz oči. Prinesla sta svoje kapitale sem in živela sta od njih brezskrbno kakor otroka. Mnogo lepih besed, krasnih misli, mnogo vzvišenih, poetičnih čustev, mnogo veselega zadovoljstva, mnogo mlade sreče sta prinesla s seboj v samoto. A izčrpalo se je vse. In nekega dne je viselo le še par starih kulis naokrog, par pisanih cunj, raztrganih in pobledelih.

On je trpel najbolj. Ona je postala komodna, nekoliko lena s tisto tolsto in banalno filozofijo: Tako, kakor je, je najboljše. Kaj mi manjka, drugim je slabše.

A v njem je glodalo kakor hudoben in potuhnjen črv.

Torej tako je življenje pravzaprav?! Tak je ta poklic, o katerem je nekdaj sanjaril, da je poetičen, najlepši vseh poklicev?! Čemu vse priprave, čemu dolge študije, čemu mladostno navdušenje?! In čemu vse drugo! Koliko člankov je bral, koliko političnih, filozofskih in etičnih razprav! In zakaj? V kakšen namen? V kakšen namen je nakopičil vse te knjige po omarah, zakaj jih je bral?! Tako neumno in nesmiselno je bilo vse premišljevanje, vse ešofiranje!

ešofiranje – échauffer, fr., razgreti, razvneti se.

Prej včasih je bil naročen na mnogo časopisov in po večerji sta se pogovarjala z ženo o vsem, kar se je godilo zunaj po svetu. O novih iznajdbah, o gospodarskem napredku Angležev, o ruski literaturi, o severni točki, o novih dramah, o slikah, ki jih nista videla, o gledalcih, ki jih nista poznala, o koncertih ki jih nista slišala, o velikih mestih, kamor ju ne bo nikoli, o ljudeh, ki so sto tisoče milj od njiju. Navduševala sta se za vse to, razburjalo ju je, žalostilo in veselilo.

A tudi to je prenehalo, tudi to zanimanje je še zaspalo, za življenje, v katerem nista, ki je daleč od njiju, nedosegljivo, katerega ne bosta deležna nikdar.

Ona se je umirila in skoraj s pomilovanjem se je spominjala tistih časov, ko je s skoraj strastno nestrpnostjo čakala na pošto, da ji prinese novih časopisov, novih knjig, novih vesti iz življenja.

A on, on je postal nemiren, vedno bolj ga je grizla zavest, da je nekam zmotil, da ga je vrglo življenje na miren, mrtev otok. Zunaj hiti svet dalje, ljudje žive krasno, nemirno življenje, polno vročih želj, borb, uspehov, veselja in večne mladosti. A on, on je zaostal zadaj. Izgubil je vez, izgubil je pot, ki je vodila tja do njih, do onih živih ljudi, ki so korakali k ciljem. On je brez cilja, brez namena, odveč.

Vedel je, da je sto tisoče takih ljudi, kakor je on sam, ki niso deležni ničesar velikega, ki so majhni, neznatni deli ogromnega mehanizma. A to spoznanje je bolelo. Imel je dušo, polno skritih, vročih želj svoje mladosti, in, glej, vse, vse je bilo odveč.

In njegovo življenje je postajalo ubogo in prazno.

Misli so se vrtele vedno v istem ozkem krogu in duša je bila obrabljena, prazna. Tudi to čustvo, ki ga je napolnjevalo neprenehoma, tudi grenko in ogorčeno čustvo, da je nekaj zamudil, da je nekaj izgubil, kdo ve kdaj, a nekaj dragocenega, nenadomestljivega, tudi to čustvo je bilo majhno. Brez telesa kakor megla, in pusto, ubogo, strupeno ko megla. Vsega ga je navdajalo, ni bilo kotička v njegovi duši, kjer mu ne bi zagrenilo vse, a vendar je bilo breztelesno, ko megla. Ne moreš se boriti z njo, ne moreš se umakniti. Veter veje od desne ali leve strani, a megla je povsod enaka, bleda, medla, brezznačajna.

Dopoldne je hodil po gozdovih, po močvirjih, kjer je bila megla doma, popoldne je bil doma, a zvečer je šel včasih v vaško krčmo, kake tri četrt ure od njegovega stanovanja. Tam so on, dacar in trgovec tarokirali. A dacar je odšel in njegov naslednik ni znal taroka. Poskusili so z marijašem

marijaš – igra s kartami.

in dominami, a to je bilo dolgočasno. Ostal je zato tudi zvečer doma.

Sprehajal se je zgoraj iz prve sobe v četrto. Gor in dol, roke na hrbtu, brez misli. Kdo je štel korake? Glava prazna, srce brez čustev, le nekaj čudnega v duši, nekaj topega, brezizraznega, pustega.

Včasih je tudi mislil. Da ni vredno živeti, če živiš tako enakomerno in slepo življenje, kakršnega živi milijone drugih neumnežev. Življenje mora biti vroče, blesteče kakor diamant, živo, široko kot morje.

Če bi bil slaven, mogočen človek! Oh! Če bi imel življenj Napoleona Bonaparta. Od berača do cesarja, vse, vse. Pijane zmage vojskovodje, slavo, gospostvo, ženske …

A če bi bil učenjak. Darwin na primer. Da bi nove, predrzne misli posejal posejal v milijone človeških glav … Izplačalo bi se živeti … Filozof, ko bi bil prerok, kakor je bil Marx. Da bi sto tisočem in milijonom zadrhtela srca od njegovih besed. Ali če bi bil slaven iznajditelj. Edison na primer. Da bi obvaroval človeštvo z novimi, čudovitimi darovi …

Take prešerne misli je imel, take ošabne misli.

In ni bil slavohlepen. Ne, samo to bi rad imel, da bi njegovo življenje začrtalo sled, da ne bi izginilo ko pena v zraku.

Ko bi imel vsaj otroke. Imel bi upanje, da bo morda kdaj pozneje v četrtem, desetem pokolenju, zavrela njegova kri do vrhunca, da bo obrodilo njegovo steblo enkrat žlahten sad.

A ne, kakor suha veja se bo oddrobil in sprhnel.

Ko bi bil bogat, bi vsaj včasih občutil življenje. Potoval bi iz kraja v kraj, vse bi okusil, pogledal, kar so ustvarili drugi veličastnega. In mogoče, mogoče, bi srečal človeka, ki bi ga strgal s seboj v vir, ki bi ga navdahnil za kakšno delo, za kakšne cilje. Mogoče bi oživel sam, ko bi občutil, kako žive drugi, mogoče bi vzplamtel tudi v njegovi duši ogenj, ki druge goni dalje, kvišku kvišku. Mogoče bi se prebudila še enkrat mladost v srcu, ljubezen v žilah. Prebudil bi se, otresel bi se mrtvila. Megla bi se vzdignila in sonce bi posijalo …

Take misli je mislil včasih in se sprehajal po sobah iz prve v četrto. V prvi in zadnji je gorela luč, v sredi pa sta bili v temi. A on je poznal pot. Stokrat in tisočkrat jo je prekoračil.

Nobenih zastorov ni bilo na oknih. Bela megla se je tiščala na šipe, sobe so bile puste, žalostne, srce je udarjalo v tesnobi. In tiho je bilo vse. V ušesih so zašumeli včasih davni, davni pozabljeni glasovi, čudni pogovori, klici, pesem, ki je umrla kdo ve kdaj, in smeh, ki je bil smejan pred tisoč dnevi, star smeh … In potem je vse obmolknilo, megla je pogoltnila revne spomine in tišina je oklenila človeka s pošastnimi rokami.

V jedilni sobi so stale na bifeju steklenice raznih likerjev, slivovice, držvenke, brinjevca, sladki češnjevec, vanilijev in pomarančev liker in drugih par, ki jih je gospa Peternelova kuhala jeseni iz samega dolgega časa. Včasih se je Peternel ustavil, nalil čašico, izpil in zopet korakal gor in dol.

Nocoj je slonela bela megla na oknih, svetilki sta slabo goreli, v sobah je bilo vlažno in hladno. Nerada so gorela drva v pečeh. Peternel je korakal gor in dol po sobah in kadarkoli je prišel v prvo sobo, vselej je obstal pred likerji, natočil si je glažek in odkorakal. Kmalu se je vrnil iz četrte sobe, zopet postal, natočil, izpil.

Prijetno mu je postalo, toplo in ugodno. Vesele misli so se vzdignile v glavi, zasmejal se je. Truden je postal, sladko len, sladko zaspan. Legel je na divan v jedilnici, postavil steklenico k vzglavju, nalil je polno čašo, da bi se ne polival mimo malega glažka in napil se je s slastjo.

Gospa ga je zastonj čakala. Prišla je končno ponj, opazila je, kako spi in položila roko na čelo. Njegovo čelo je bilo vroče, potno. Smrdelo mu je iz ust, zamahnil je z roko in prazna steklenica se je prevrnila na pod in se razbila. Njegov obraz je postal surov, nekaj živinskega se je zganilo okrog vlažnih ust. Zahropel je pijano.

KONEC

Ljubljanski zvon 1908, 37–43. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID 5, 151–158. V češčini (Konec) objavljeno v České slovo, 2/1908, št. 136, str. 9–10 in v Eva (Prostějov), 5/1908, št. 2, str. 46–48.

Zunaj je pozvonilo. Sama je bila doma, pa je vstala in šla odpirat. „O, ti si, Ivo!“ se je začudila in čutila je, kako ji je šinila rdečica v lica. Nekaj čudnega je zatrepetalo v nji, zasmejala se je v zadregi in ga pozvala v sobo.

„Kaj dela Ana?‟ je vprašala.

„Odšla je na izprehod sprehod z otroki, pozdravlja te. Je Hinko doma?“

„Ni ga.“ „Po neko knjigo sem prišel, nekaj bi si rad notiral.“

„No, knjigo ti jaz lahko poiščem.“

Odšla sta v sobo njenega moža in ona je poiskala knjigo, katero je označil, iz omare. Položila jo je na mizo pred njega in sedla njemu nasproti v fotelj.

Listal je po knjigi. Naenkrat jo je zaprl, odložil, prekrižal roke na prsih in vprl uprl svoje vroče oči v njo.

„Dobro se počutiš, Dora, tvoje oči so vesele.“

„In zakaj ne bi bile moje oči vesele, cenjeni prijatelj moj? Zakaj naj bi bile žalostne?! Jaz imam rada vesele oči.“

Nekaj čudno trepetajočega ji je stezalo prsi. Roke so ji zagorele v neki posebni sladki toplini. „Še vedno me iritira,“ si je morala priznati v mislih in to jo je jezilo.

Naslonila se je nazaj v fotelj in tudi ona ga je pogledala enako pozorno, dolgo in skoro izzivajoče. Gotovo – izzivajoče. Češ: no, prosim, kdo bo močnejši. No, glej me, glej! Glej, kako sem ravnodušna!

V očeh se ji je hotel vžgati nevaren plamen, čutila je to, ali hitro ga je zadušila v svoji duši. In še vedno ga je gledala z nasmehom na ustnih. Kakor bi hotela reči: no, glej, glej, kako sem mirna, kako so moje oči jasne, naustrašene, mirne. O, nikar ne misli, da si mi še vedno nevaren, da so tvoje vroče oči še vedno tako zmagovalne!

„Sama sva!“ je rekel on.

Zavedela se je v tistem hipu, da že dolgo, dolgo nista bila sama, da bi si rekla, karkoli bi hotela. Skoro dve leti ne.

„Zakaj vaju ni bilo z Ano v gledišču v četrtek?“ je vprašala.

„Naša Mimica je imela vročico. Nisva si upala oditi,“ je pripovedoval. In potem je pristavil skoro drzno: „Vedel sem, da boš tam.“

„Da, saj veš, da gre Hinko k vsaki Hauptmanovi Hauptmannovi drami. Igrali so dobro. Hinko je bil jako zadovoljen.“

„In kako se imaš ti, Dora? Ali si zadovoljna z življenjem?“

„Zakaj bi ne bila? Lepo je na svetu, odkritosrčno rečeno.“

Molčala sta nekaj časa, ali še vedno je bilo opasno

opasno – nevarno.

molčati ... Tajne niti se predejo od srca k srcu, nevarne misli vstajajo v duši.

„Ali si videla, kakšno sliko mi je kupila Ana za god?“ je vpraševal.

„A glej, saj res, tvoj god je bil v soboto! Pozabila sem popolnoma,“ je lagala, ker v resnici je mislila v soboto nanj. Mnogo je mislila nanj nehote. In zato se ji je zdelo pametnejše, da mu ne čestita.

„Ti si zelo pozabljiva, to vem,“ je rekel dvoumno.

„Da, Hinko pravi, da sem najpozabljivejša ženska v našem mestu.“

Zasmejala se je. Pa je bilo v resnici smešno, kako sta se navadila igrati slepo miš. Vedno sta se skrivala, on za svojo Ano, ona za svojega Hinka.

„Kaj se tako lahko pozabi?“ je vprašal. Tudi on ni hotel govoriti o teh nevarnih stvareh, ali nekaj ga je gnalo in najrajši bi bil rekel: „Ali se spominjaš, kako sva se ljubila pred dvema letoma, kako se je vžgala takrat med nama tista sladka strast, ali se spominjaš? Ali se spominjaš, da sva se poljubovala?“

„Lahko ali ne lahko,“ je rekla. „Včasi je pozabljivost zelo koristna lastnost.“

On je vstal in hodil po sobi gori in doli. „Ljudje smo neumni,“ je modroval naglas. „Čas hiti in vse odnese s seboj kakor povodenj. Zakaj bi človek ne utrgal rože, predno se osuje?“

„Rože imajo trnje,“ je rekla, ali vendar ji je zvenelo v srcu: Zakaj bi ne, zakaj ne? Saj sem si želela tega trenotka, da bi bila sama ž z njim, resnično, želela sem si ga. In čeprav je minilo dve leti, pod pepelom tli žerjavica. Tli, lahko bi se vnel nov plamen. Morda je odvisno od tega trenotka, od tega edinega trenotka, da zamre zadnja iskra ali da vzplamti nov ogenj. In ogenj je nekaj krasnega, velikega, res ...

Vstala je tudi ona.

Prešle so zapeljive misli, kakor oblak preide na nebu, in bilo ji je, kakor da mora stopiti na to staro pogorišče in s peto pomendran iskre, ki še tle v pepelu. Težko je bilo govoriti o tem, nevarno. Ena beseda bi lahko vzbudila, kar spi. Stopila je k oknu, pogledala na ulico. Po trotoarju je šel črnolas deček in jako je bil podoben njenemu sinku.

Potem se je hitro obrnila proti njemu: „Ti, Ivo, dobro, da sva danes sama. Hotela sem te že davno prositi, da sežgeš tista pisma.“

,.Ne, tega ne storim.“

„Moraš.“

„ Zakaj?“

„Zdi se mi, da je potrebno to. Ona pisma so nekak bistven spomin onega najinega časa. Naj vse izgine! Vidiš, to je najbolje, da vse pobledi, tako da človek ne ve, je li to sploh doživel ali pa le sanjaril. Tista pisma so pretežek dokument za tako lahko in minljivo stvar.“

„Ne bom jih sežgal. Da, ti, ti mi boš še pisala.“

Sedla je v fotelj, naslonila glavo vznak in ga pogledala jasno in mirno: „Motiš se zelo, ne bom ti pisala nikdar več, Ivo.“

„Boš.“

Pristopil je k nji, vprl uprl roke na naslanjalo fotelja, v katerem je slonela, in nagnil obraz doli k nji. „Moraš, Dora !“

Izpreletela jo je neka vroča omamica. „Če bi me poljubil zdaj ta hip, kdo ve, kaj bi se zgodilo, kdo ve, kakšna pot bi se odprla za prihodnje dni. Morda lepa pot, ali opasna pot mimo temnih prepadov in pretečih skal.“

Odprla je oči široko in pogumno in pogledala mu je v oko.

„Ne, dragi moj Ivo, ne bom.“

Odstopil je. Hodil je po sobi gori in doli, žvižgajoč neki napev iz Fausta. Ustavil se je pri oknu, naslonil se s hrbtom na oknico in gledal v Doro, ki je sedela v polni svetlobi, da se je videl slehrni sleherni drhtaj v njenem obrazu.

„Povej mi, resnično, ali ti ni žal, da nisi bila moja, takrat pred dvema letoma?“

„Ne, ne. Celo ...“

„In zakaj ne? Tega ne razumem! Saj si me ljubila nekaj časa tako blazno!“

„Sem. In vendar, ni mi žal. Moje življenje bi bilo strašna laž do smrti.“

„A, ti se bojiš greha?“

„Vsak naj greši toliko, kolikor prenese.“

„To je ravno – kolikor prenese! Velik greh ustvarja velike ljudi.“

Vzravnal se je kvišku, stisnil pesti in dvignil roke: „Oh, tak krasen in strašen greh, to bi gnalo – dalje – kvišku kakor bič! Kaj tira ljudstvo dalje, čednost misliš?! O, satan je močnejši od angelov, veruj! Greha je potreba, greha, ki peče v duši noč in dan, ki ne da miru, ki te šiba na delo, na borbo, k cilju in uspehu!“

„Morda – morda tudi ne. Greh je kakor strup, včasi zdrami, največkrat usmrti ... In potem se ne izplača. Veruj, ne izplača se grešiti. Če se spomnim onih par popoldnevov pred dvema letoma na letovišču v Opatiji, katere sva si privoščila kljub Ani, kljub Hinku, kljub mojim in tvojim otrokom, če se spomnim tistih par presanjanih ur, tistih par prepovedanih poljubov – in tistih solz, potem tiste strašne bolečine v srcu, tistega obupa – – o, veruj, ni se izplačalo, resnično ne! Kako sva se bala ti dve leti drug drugega, umikala se, skrivala, koliko duševne energije sva potrošila, da se je umirilo srce vsaj nekoliko! Kakšne borbe so bile to, moj Bog! Koliko premagovanja in zatajevanja! Zakaj sem obiskovala Ano samo takrat, ko sem vedela, da tebe ni doma, zakaj si ti prihajal k mojemu možu le, če si bil siguren, da ne boš našel mene? In celi dve leti je trajalo to! Kako sem sovražila življenje tiste mesece potem, kako sem bila žalostna brez prestanka! In zakaj vse to?! Zato, ker sva si v tistih par pomladanskih dnevih pogledala malo pregloboko v oči, ker sva si povedala, da od nekdaj, odkar se poznava, čutiva simpatijo drug za drugega, zato, ker sva se v ono mesečno predvečerje poljubila pravzaprav napol iz šale, lahkomiselno in veselo, kakor dva nagajiva otroka. Reci, ali se je izplačalo za vse to tisto pereče gorje v srcu, ki se ni dalo ublažiti tako dolgo ne?!“

Prišel je k nji: „Da, prav praviš, ni se izplačalo. Zato se ni izplačalo, ker sva premalo tvegala.“ Zamižal je. „Oh, verjemi Dora, ko bi bila ti moja takrat, izplačalo bi se bilo še stokrat več solz in stokrat več trpljenja.“

„Ne, ni ga takega raja, za katerega bi mogla živeti celo življenje v laži.“

„Oh, kaj ne živimo v vednih lažeh?! Kaj ni tvoj in moj zakon laž kakor vsak zakon?“

„Ne, ni. Kaj nisva srečna pravzaprav oba? Jaz ljubim svojega moža – ne, ne ustavljaj me –, ljubim ga resnično. In otroci – kako je to nekaj krasnega v življenju! Taka vesela, jasna sreča je potrebna človeškemu srcu. Sam vidiš, kako zopet cvetem, kako sem vedra, brezskrbna. Oh, lepo je to! Če je bil človek dolgo žalosten in potrt, kakor sem bila jaz, potem mu je veselje dvojno milo in dragoceno. Kako lep je mir!“

„In ti, Dora, govoriš to, ti, ki si si vedno želela nemira, viharja?! Zakon, – mirna sreča, – laž je to vse skupaj! Oženiš se iz ljubezni, a zakon jo ubije. In vendar je ljubezen vrhunec življenja! O, Dora, kakšno ljubezen sem si zmislil za naju dva! Nekaj bleščečega, vročega, prelestnega! ... Neko nebeško, sladko pijanost, rajsko omamico, ki je ni moči pozabiti do smrti.“

„Hm, pijanost ... In ko se strezniš, kaj ostane? Samo podla in strašna laž! Ti sam veš, da ne bi smela ta ljubezen nikdar na dan božji, nikdar! Bi mogel odpehniti odpahniti otroke, ugonobiti Ano? Jaz bi ne mogla in ne hotela bi razdrobiti niti svojega niti tvojega zakona. In lagati?! Kdo je dovolj močan za tako laž?!“

„To je, kdo je dovolj močan! Kdo je dovolj močan, Dora, za tak velik in prekrasen greh?! Velik in prekrasen, prelesten greh, Dora!“ Prsi so se mu razširile, oči so zagorele še bolj in izza krvavordečih ustnic so se bliskali beli zobje v zapeljivem in opasnem smehu.

Tako krasen je bil kakor satan, kralj pekla. O, kako lepo je zlo, lepo in čudovito, lepše stokrat od najlepše čednosti! Nikdar čednost ne osvaja tako, ne jemlje duše s tako vročo, ošabno silo. Nikdar ni čednost tako mamljiva in čarobna, sladkega presenečenja polna, kakor je greh, kadar hoče zmage.

Za hip so se zašibile Dori noge, vse njeno telo je objela sladka vročica. Lepo bi bilo v njegovih rokah!

Pristopil je k nji in že se je nagnila k njemu. Tako zelo so hrepenela usta, da se strnejo v mamljiv poljub! In vse, karkoli bi jima bilo na poti, bi se sesulo v nič, vse dolžnosti, vsi obziri, ves strah, vsi pomisleki.

Tedaj je zunaj pozvonilo. Listonoš je prinesel rekomandirano

rekomandirano – priporočeno.

pismo; podpisala se je s tresočo roko.

In vendar, – začaranje je izginilo. Streznila se je kakor iz čudnih sanj in čisto zbrana in skoraj popolnoma mirna je stopila v sobo nazaj k njemu.

Videl je, da se je njeno lice izpremenilo spremenilo , da je ugasnil v njenih očeh tisti ogenj, ki je skoraj, skoraj obetal vse ... razkošje rajsko, zmago, ki je ni dosegel takrat pred dvema letoma.

„Včasi je tak-le intermezzo z listonoši nekaj čisto dobrega,“ je dejal in tudi njegov glas je bil izpremenjen in trezen.

„Škoda, Dora! Enkrat, ko bo že vse prekasno, ko ne bo že davno več nobene ljubezni za naju dva, takrat nama bo žal za ta dan.“

„Kdo ve?!“

„Gotovo. Nekaj lepega sva razdrobila in uničila, veruj. Kos svojega življenja. Kakor zlat rudnik, ki ga potope vode za vselej. Še je čas danes, ali ti nočeš.“

„Nima smisla, dragi moj. Delaven dan je najino življenje, lep, jasen dan, koristen in blagoslovljen dan, če hočeva. Zakaj hočeš viharja in bliska in groma?! In ta ljubezen, – če jo pogledam pri belem dnevu, zdi se mi kakor kresnice, ki svetijo v temi tako lepo, tajinstveno in obetajoče – a poglej jih ob solncu soncu , niso nego mrčes. Kakor vrtna veselica po noči: v pisanih lampijonih gore luči, ognjemeti švigajo v temo nebeško, najlepši čas je za sanje, za zlate gradove v oblakih, – a drugi dan ostane od vsega malo ožganega papirja, – smeti, drugega nič! Zmotil si se, prijatelj! Ni jih več tistih lepih in lažnivih mesečnih noči za naju, – delavnik je. Kaj bi si lagala nekaj, kar ne more biti. Za blestečo peno bi prodala zaklad.“ „Kako si pametna, Dora! Preveč pametna. Škoda. Torej delavnik je; delajmo, trezni bodimo kakor vsi filistri! Pa bom sežgal tista tvoja pisma, Dora, če nočeš drugače, če si ne upaš.“

„Ne upam?! Ne verujem, to je, to; sam si rekel, greh ni za vsakega. Za tiste je, ki so zadosti močni, da še iz greha ustvarjajo čednost, za tiste, katere dela silne in velike. Ne vem, če bi meni dal tako silo tak greh. In niti tebi ne. Zapomni si, niti tebi ne! Po tem vem, da te ne ljubim več, ker te ne precenjujem. In če mene pogledaš trezno in objektivno, če me presodiš po vsem, kar sem, moraš priznati, da nisem tvoj ideal in premalo ponižna, premalo potrpežljiva, premalo dobra, da bi mogel izklesati iz mene tistega malika, po katerem mi ljudje hrepenimo tako neumno.“

Zasmejal se je. „Kako filozofirava! In vendar, kako neumna sva oba, ti in jaz. Zakaj te poslušam, tako pokorno! Pametneje bi bilo, če bi te objel. Vidiš, tako ...“

Pristopil je korak bliže. Ali vedela je, da ni nevarno. Čar je minil. Odstopila je smeje. „Kaj se razburjaš! Moj Bog, življenje je pametnejše od nas. Pusti, naj gre po svoji cesti! Zakaj siliš po gošči, kjer ni steze – same skale, trnje, jame in močvirje. Tako je, dragi prijatelj, vidiš ... Pojdi zdaj! Kaj bi se igrala z žerjavico! Pod slamnato streho se ne počenjajo tako nevarne stvari. Naj ugasne. Čez pet let se bova prijetno spominjala tega dne in vedela bova, da sva bila danes jako modra in pametna.“

Poslovil se je.

„In drugič vzemi Ano s seboj ali katerega otroka, če prideš k nam! Pametneje bo.“ Zasmejala se je in šla je pred njim ven, odpirat vrata.

Ko se je bila sama vrnila v sobo, polastilo se je je neko lepo in vedro veselje. Hodila je semtertja po stanovanju nemirno in brezskrbno kakor mlada deklica. In nehote je zapela neko pesem.

DOGODEK S POTOVANJA

Ljubljanski zvon 1908, 357–363. 415–421. Rokopis ni ohranjen. Objavljeno tudi v ID , 5. knjiga, Ljubljana: Belo–modra knjižnica, 1940, 159–174. Češki prevod (Príhoda z vlaku) je izšel v knjigi Žofka Kweder–Jelovškova: Povídky, 2.. del, Praga: Českoslovanská sociálnǎ demokratická strana dělnická, 1910, str. 42–62, pod naslovom Přiběh s cesty pa je besedi izšlo v zbirki 1000 nejkrásnejších novell (1914–1915), v prevodu dr. Vinka Zíbra.

Večerilo se je. Visoko so se dvignili temni oblaki na bledem nebu, veter jih je gnal od vzhoda in prinašal je s seboj šum reke, ki se je bila zdaj spomladi razlila po dolini. V sobi se je stemnilo, le široko veliko okno je ostalo svetlo. Vsi so bili obrnjeni vanje in so gledali na kopeče se oblake.

Dva dečka sta tiho sedela pri svojih igračah, najmlajše dete pa je leno in ljubeznivo ležalo v naročju mlade žene. Tudi njegove otroške oči so bile vprte uprte v oblake.

Na mizi je stal samovar in v čašah je dehtel čaj. Hišni gospodar je pušil cigareto, njegov prijatelj pa je nervozno vrtel v roki pisano servijeto servieto iz pravega kineškega papirja. „Obmolknil si,“ je rekel inženir Celesta, oče te mirne in prijazne družinice. „Obmolknil si in jaz sem mislil, da bo vir tvojega pripovedovanja tekel neprenehoma. Dve leti si bil zunaj v svetu, napolnil si se spominov, kakor se napolni suha goba vode, če jo vržeš v njo. A zdaj sediš že pol ure med nami, tih in malobeseden, zamišljen kdovekam. Pripoveduj nam kaj! Najboljša prijatelja sva bila svoje dni in glej, rad bi vedel, kaj se je godilo s teboj v teh dveh letih, ko si bil proč od nas. Kaj si delal, kaj se ti je pripetilo? Koliko sreč si doživel in koliko ciljev si dosegel?“

„Oh, prijatelj, napripovedoval se bom vsega,“ je rekel slikar Ante – Josip Ante, priznan in darovit slikar. „Napripovedoval se bom, da se boš naveličal poslušati moj glas. Danes seveda in morda še par dni ali tednov ne bom pripovedal preveselih stvari. Doživel sem žalosten dogodek, ko sem se vozil iz aristokratskega in veselega Bruselja Bruslja doli na jug v našo lepo, ali za umetnost tako indiferentno domovino.“

„Pripovedujte, gospod Ante,“ je rekla plavolasa gospa in, govoreč dečkoma, jima je zapretila s prstom: „Ako ne mislita biti pridna, idita ven k pestunji!“

„Ne, mama, ne pošiljaj naju ven! Veš, da znava lepo poslušati, kadar se kaj pripoveduje,“ je rekel starejši deček. „Dobro, ostanita, tudi vaju bo zanimalo,“ je odločil slikar. Povzdignil je pogled skozi okno k fantastnim večernim oblakom pomladnega deževnega dne, sklenil je roke nad kolenom in pričel je govoriti.

„Vozil sem se iz Bruselja Bruslja z brzovlakom Calais-Dunaj. To je najboljša zveza in vedno so kupeji polni potovalcev. V oddelku drugega razreda, v katerega sem vstopil, je sedela že neka družina: gospod, gospa, petleten deček in njegova odgojiteljica, mlada, vitka gospodična. Sedel sem v kot, skromno, da ne bi motil njih pomenka. Ostal bi bil gotovo v svoji molčeči reservi,

reserva – zadržanost.

da ni bilo dečka. Ali ta me je takoj ogledoval z veliko simpatijo. Izmuznil se je iz rok svoje matere, ob kateri je stal, prišel je k meni in me vprašal s stvarnostjo mladega Angleža: „Gospod, zakaj imaš dolge lase?“

Nasmehnil sem se. Pogladil sem svojo temno grivo in odgovoril sem mu v njegovem jeziku: „Mladi gospod, jaz sem slikar. Nam umetnikom se dovoljuje neka gotova ekstravaganca v noši. Prijatelji mi zatrjujejo in jaz sam vem, da mi dajejo moji dolgi lasje interesanten in duševen izraz. Če bi ne imel dolgih las, bi moje oči ne bile tako iskreče, fine in dobre, kakor so, moje lice bi bilo navadno. Večkrat je vtisk slike odvisen od primernega okvira, ki povečava njene vrline ali jih pa uničuje. Lasje so skoro vedno dober okvir obličja in zato jih nosim tako dolge.“

Gledal me je z očmi, ki so bile modre kakor spominčice pri potoku. In pritrdil mi je važno, kakor se spodobi potomcu Britanskega britanskega otoka: „Popolnoma razumem, gospod. Da, da, tvoji lasje so jako dobri za tvoj obraz. Moji so drugačni, ker sem še dete.“

In prijel je s prstom za zlat koder, ki mu je visel ob nežnem, rožastem licu.

Ta mali Anglež je bil čudovito lep. Neopisna gracija in mehka milina je bila skrita v vsaki črti njegovega otroškega in nežnega telesca.

Ko je stal tako pred menoj, sem se spomnil nehote onega lepega in poetičnega portreta, s katerim je ovekovečil nesrečni češki slikar Marold

Luděk Marold (1865–1898): češki slikar, rojen v Pragi, študiral v Münchnu, živel nekaj časa v Parizu in umrl na vrhuncu slave v Pragi. Po njegovi nenadni smrti sta se njegova žena in sin znašla v revščini. Pisateljica zvesto povzema njegovo življenjsko zgodbo.

svojega sinčiča. Stožilo se mi je in rekel sem ganjen svojemu malemu znancu: „Dovolite, gospodičič, da vas gledam pozorneje. Spominjate me sina umetnika-slikarja, ki sem ga poznal in spoštoval.“

Prijel sem malega Angleža za rame, odmaknil ga malo od sebe in ga gledal z umetniškim veseljem radi njegove lepote in z ono melanholično ganjenostjo, s katero se spominjamo žalostne usode nam simpatičnih in dragih oseb.

Otrok se je nasmehnil, in ko so ga izpustile moje roke, je skočil k meni in me objel, ljubeznivo zatrjujoč: „Gospod slikar, jaz vas imam zelo rad.“

Osupnilo me je to priznanje in tudi družina mojega malega Angleža je bila presenečena od hipne ljubeznivosti zlatolasega dečka.

„Oprostite, gospod,“ mi je dejal njegov oče. „Ni navada našega sina, da se vede tako svobodno. On je zelo nepristopno dete in niti našim bližjim sorodnikom se ne posreči vselej prisvojiti si njegove naklonjenosti.“

„Tem bolj sem ponosen, gospod, da sem tako hipno osvojil malo in izbirljivo srce vašega sinčiča,“ sem odgovoril jaz, in resnično, moje besede niso bile le fraze vljudnosti.

Tudi mati dečkova se je vznemirila. Vstala je, prijela dečka za roko in rekla mu karajoč: „Nikar ne moti gospoda! On morda ne ljubi otrok.“

„Ravno nasprotno, gospa,“ sem dejal jaz. „Srečen bom, ako dovolite, da se tudi jaz, tujec vam in njemu, ta kratki čas našega potovanja solnčim sončim v naklonjenosti vašega ljubeznivega deteta.“ Spoznali smo se. Oni so potovali iz Londona na velikonočne praznike k sorodniku, ki je bil direktor neke tovarne v Norimbergu

Norimberg – Nürnberg.

.

Železnica je drdrala skozi krajino, ki se je menjavala vsak hip. Vlak se je na ovinkih zazibal in vselej se je deček z veselim smehom naslonil v moje naročje. Njegovo nedolžno lice je zasijalo v poredni radosti, a takoj je zresnil obraz in rekel materi, ki je bila skoro malo ljubosumna na najino prijateljstvo, z važnim in prepričujočim glasom: „Moral sem. Padel bi bil drugače, mama.“

Ne vem, kako se je zgodilo, ali nenadoma je sedel na mojih kolenih. Posegel mi je v žep v telovniku in pogledal na uro: „Oprostite,“ je dejal z dražestno hudomušnostjo, „jaz zelo rad gledam ure. Kadar se naučim poznati, koliko je ura, mi bo teta Melisa kupila uro z mojim monogramom.“

„O, ne dvomim. In kako se imenuje moj zlatolasi prijatelj?“

„Bob,“ je rekel in pristavil: „Zdi se mi, da je to izredno lepo ime.“ Nisem bil njegovega mnenja, ali pritrdil sem. Zakaj bi mu kvaril veselje?

„Pripovedujte mi kaj!“ je silil.

Jaz sem se skušal spomniti ene neštevilnih pravljic, ki jih je nam otrokom pripovedovala babica, ko sem bil še majhen kakor ta Anglež, in ki bi mu gotovo ugajala, kakor je nekdaj meni. Ali predno je oživela davna pravljica v mojem spominu, je prekinil Bob moje razmišljevanje in prosil me je, naj mu pripovedujem o onem dečku, „ki je bil tak kakor jaz“. „O katerem dečku?“ sem vprašal, v mislih še ves v spominih otročjih let.

„O dečku onega gospoda, ki je slikal kakor vi.“

Spomnil sem se. In pripovedoval sem mu to melanholično povest, ki me vselej pretrese, kadarkoli se je spomnim.

„Oh, prijatelj,“ sem dejal, „ oni gospod ni slikal kakor jaz, ampak mnogo lepše. Jaz sem skromen slikar, dragec moj, in še v moji mali domovini me ne pozna vsak. Oni gospod pa je bil slaven, priznan in poznan v Parizu in po vsej Evropi. Ti še ne veš, kaj je to Pariz in Evropa, ali povem ti, da je zelo težavna stvar, predno doseže kdo, da ga poznajo v Parizu in Evropi. Marold, tako se je imenoval slikar, je bil mojster jasnih in sijajnih nians, veselih, kipečih barv in elegantnih linij mameče in rafinirane gracijoznosti gracioznosti . Ali tega ne razumeš, modrooki prijatelj moj ...“

„O razumem, zakaj ne bi razumel? Lepo pripovedujete. Kadar mi čita Miss Ellen povesti, se sliši ravno tako.“

„Dobro torej. Ta slikar je bil lep in mlad in imel je mlado, krasno gospo. Neštevilnokrat jo je naslikal v vedno drugih pozah, v drugih elegantnih oblekah, a vedno enako lepo in očarujočo. Imela sta sina, petletnega dečka, krasnega, kakor si ti. Slikar in njegova gospa sta bila iz Češke in govorilo se je v njunem domu češki.

Lahko si misliš, kako lepo življenje je imel mali slikarjev sinčič. Posedal je v ateljeju, napolnjenem s pestrobarvnimi dragocenostmi, s slikami, pisanimi preprogami, opremljenim z velikimi okni, skozi katera se je videlo prelepo na šumne pariške bulvare. Gledal je, kako slika njegov oče njegovo lepo mater v finih svilenih oblekah, s fantastnimi klobuki na bujnih laseh.

In tudi njega je slikal oče. Sanjava slika je to, ljubezni polna in miline. Mali deček s svetlimi, kodrastimi lasmi stoji v okviru, oblečen v žametasto obleko; bel ovratnik iz dragocenih čipk mu leži na ramah. Fino, gosposko lice ima otrok, fine bele, nežne roke. Kakor sinčič stare plemenite patricijske družine je. Mehko so se ovili lasje okoli otroškega, ali že zamišljenega čela. Razvajeno dete je to, ljubljeno, negovano, kakor redek biser, kakor nežna cvetlica. Ludek se je imenoval, kakor oče njegov.

Nekoč je objelo slikarja domotožje. Z vso silo je napolnila želja po domovini njegovo umetniško dušo. In zaprl je sijajni atelje, zaprl je razkošno vilo v pariški okolici, kjer je z ženo in s sinom počival od dela in živel med prijatelji bogato in zavidanja vredno življenje umetnika. Ah, koliko veselih pesmi je prepela tam njegova lepa gospa, koliko srečnih večerov je bilo tu, ko so drhtele gosli, pele mandoline in kitare med duhovitimi razgovori mladih, ženijalnih prijateljev! Kakor šampanjec v časi, tako je šumelo pestro, radostno življenje v domu slikarjevem.

In zaprl je vse in odšel je z ženo in sinom domov v staro, slavno in čestitljivo mesto, v zlato prestolico rodne zemlje. Sto stolpov ima Praga, tisoč slavnih palač, namestja, ponosnih spominov bogata, romantične vrtove ima, bahate samostane in črna tovarniška predmestja, obljudena s tisoči zavestnih potomcev upornih Husitov husitov .

Husiti – privrženci Jana Husa (1369–1415), češkega verskega reformatorja.

Široka reka teče pod kraljevim gradom skozi mesto, mostovi sezajo preko nje kakor dragoceni pasovi. Tu je Karlov most, obrobljen s starimi spomeniki; mnogo junaške krvi se je posušilo na njegovih kamenih kamnih . In tam med zelenjem se gubi širok siv zid; zidali so ga v davnih časih, ko je lakota kakor strašna pošast pestila mesto. Tam je stara židovska sinagoga, postavljena od bogatih srednjeveških Židov židov , ki so cesarjem in knezom posojali zlato in srebro. Črni so zidovi sten in žalostna povest je napisana v stoletnem prahu in blatu nanje, žalostna in strašna povest o davnih časih, ko se je vzdignil kristjanski rod tega mesta in je preganjal vse, ki niso verovali v križ. In v onih sivih trdnjavah so umirali plemiči te zemlje v podzemeljskih ječah, ker so bile njih glave preponosne, da bi se upognile ukazom kraljevske in cesarske volje.

Čudovito je to mesto, dragi moj, in oči slikarjeve so ga bile željne, kakor je suho polje željno vode v letni vročini. Ni imel več matere, ali prav tako je hodil k njej iz sveta z enako ljubečim srcem, kakor se je vračal zdaj v to slikovito in ponosno mesto. In razkazoval ga je sinčiču, kakor da je vse njegova last, vse te palače, vse te katedrale, kapelice, vse te starinske in romantične ulice, vsa ta cvetoča drevesa v parkih, vsi zeleni otoki v široki reki, ki je še enkrat zrcalila krasote mesta na svojih bregovih.

In mislil je, da bo življenje v domačem mestu z ženo in sinom še radostnejše in bogatejše, nego je bilo v tujini. Oglašali so se pri njem prijatelji, ki jih je bilo legijon,

legijon – velika množica.

zakaj njegovo ime je bilo v čast vsej rodni zemlji. In obsipavali so ga s častmi, slavili so ga povsod, kjer se je prikazal. Gospe so zavidale njegovi soprogi, da ima tako čaščenega in čislanega moža, in otroci so sanjarili, da bi bilo lepo, če bi bili tudi njih očetje slavni slikarji, kakor je bil Ludekov oče.

Samo par dni je trajal ta sen, lep in ponosen kakor pravljica. Do vrha je vzkipela sreča, čarobna kakor prelepa pravljica. In kakor cvet lopoča tako je odcvetlo vse, radost in slava in vsa sreča za eno samo noč.

Slikar je obolel in umrl. Sijajen pogreb so mu priredili rojaki, s sto venci so pokrili njegovo rakev, črne zastave so visele po ulicah in luči so gorele, ko so ga nosili v grob.

Oh, koliko sočutnih rok je pogladilo svetlo glavico sinčiča, sirote! Koliko lepih, sočutnih besed je slišala mlada gospa one dni!

Ali črn zastor je pokril to solnčno sončno srečo za vedno. Zemlja je zaropotala na slikarjevo rakev in za vekomaj je bilo konec prelepe pravljice.

Nikdar več se ni odprl atelje lepi gospe za vesel in srečen dan, nikdar več ni odmeval njen glas v čarobni vili kraj mesta v radostni pesmi.

Upniki so se zglasili, prodali so vilo, mehke orijentalske orientalske preproge, vse jasne, solnčnega sončnega smeha polne slike, dragocene svilene zastore, vse umetnine, vse stvari, ki so bile priča veselja in sreče.

Le malo denarja je ostalo za lepo mlado gospo in za plavolasega dečka. Spravili so denar v hranilnico – ni ga bilo mnogo – in od tega denarja se je imel odgajati umetnikov sin, kakor se odgajajo vse sirote očetov, ki niso mogli zbrati bogastva za svoj rod.

Mlada gospa je bila nesrečna in neizmerno žalostna. Kakor princeza princesa je bila prej, sama prelest je bilo njeno življenje. Po cvetlicah so stopale njene noge, svila in baržun, čipke in dragoceno krzno so pokrivali njeno lepo telo. Sladke ustne na veden večen smeh, v očeh solnce sonce , v srcu mamljiva radost – tako je živela. A zdaj je prišel po prazniku siv delavnik, utrnile so se zvezde v očeh in usta so se stisnila v trpko črto. Beda je potrkala na njena vrata, in glej čudo: roke, ki so se ji prej v sreči tako uslužno iztezale nasproti, so se potegnile nazaj in ljubeznivi obrazi, ki so se ji smehljali prej tako sladko, so postali važni in tuji. Izgubila je zlato krono z glave za vselej.

Živela je skromno z dečkom, ali sredstva so pohajala. Hotela je delati – ali kdo bi vzel bivšo princezo princeso k sebi za pepeljugo?

Pepeljuga – Pepelka.

Ne zaupajo ji, da bi znala kaj drugega, nego biti princeza.

Žal, da morajo tudi princeze princese in princi jesti. Mali Ludek je bil nežen, potreboval je posebne nege. Pomanjkanje je slab temelj takemu nežnemu, občutljivemu cvetu. In lepa mlada vdova je poslala sina, zadnjo dediščino po možu in sreči, k sorodnikom. Proč od nje bo; ne bo ga mogla poljubovati, ne bo se mogla igrati z njegovimi svilenimi lasmi, ne bo mogla gledati v njegove presrčne in mile oči, njene ustne se ne bodo več dotikale vsak dan neštetokrat njegovih žametastih, otroških lic! – Ali sit bo; kadarkoli bo hotel, bo dobil jesti in nikdar ne bo brez strehe; k topli peči se bo smel stisniti in sorodniki ne bodo dopustili, da bi hodil raztrgan.

Ostala je sama ta lepa in mlada gospa pokojnega slikarja. In kakor ptič, kateremu so razdejali gnezdo, tako je bila ona zdaj. Kamor je šla, nikjer ni našla miru, nikjer pribežališča. Moj Bog, bila je še premlada in prelepa, imela je preveč solnčnih sončnih in ponosnih spominov, da bi se mogla stisniti v kot kakor pokornica. In morda bi se bila stisnila, da je našla tak kot. Ali ni ga našla.

Potekali so meseci in vedno brezobzirneje se je je oklepala siva vsakdanjost. Ni vedela, kam naj gre, ni vedela, kaj naj počne. In beda je že vstopila v njen stan. Oh, kako bridki, kako grenki so postali spomini nekdanje sreče! Zadnji odsev zlatih sanj je ugasnil in le sivo, grdo pomanjkanje jo je obdajalo od vseh strani. Brez sledu je prešlo vse, vsa sreča in vsa radost!

In nekoč, ko so postali spomini najbridkejši, ko je postalo življenje ubogo in prazno, ko je bilo le še moreče breme, polno skrbi in polno strahu, takrat je legla spat, obupana do smrti. Zastrupila se je s plinom tisto noč.

In tako je prišlo, da mali Ludek, ki je bil tako srečen, ki je imel tako solnčna sončna otroška leta, da siromak ni imel niti očeta niti matere več. Oba sta umrla, mlada še in lepa. Ostal je deček sam. Dali so ga v inštitut, kdo ve zakaj. Žametasta obleka s finim čipkastim ovratnikom se je raztrgala in še cunje niso ostale od nje. Odrezali so mu tudi lepe, svilenomehke kodre in odrastel odrasel bo, pozabil bo prelestna otroška leta, kakor pozabimo čudovite pravljice, ki nam jih pripovedujejo v prvi mladosti. In ko bo odrastel odrasel , visok in zrel mož, bo stopil pred ono sliko, ki jo je naslikal njegov oče, in ne bo spoznal v tem finem, gosposkem in razneženem otroku sebe samega. Postal bo uradnik ali profesor in nikoli ne bo okusil tistega blestečega, zamamljivega in radostnega življenja, tiste smejoče, sijajne in šumeče sreče, v kateri se je rodil.“

Ludka Marolda, ki so ga klicali Lulu, je po materini smrti vzgajala očetova teta. Tudi on je imel sina Ludka. http://www.odmaturuj.cz/zivotopisy/ludek-marold/ (dostop 12.4.2013)

Utihnil sem, vlak se je gnal naprej, kolesa so drdrala, okna so požvenkavala in mimo nas so letele gosto naseljene vasi, njive že obdelane in posejane, gozdiči v prvem skromnem zelenju spomladanskih dni. Na sentimentalnem, nežnomodrem nebu so viseli svetli oblački, tik železniškega tira je tekel zelen potočič.

Zagledal sem se v vso to spomladansko lepoto, skozi katero je drevil

dreviti: star. poditi, goniti.

vlak; mislil sem na dečka, ki sem ga poznal le iz lepe, poetične slike njegovega očeta, in zaželel sem, da bi imel lepšo, jasnejšo bodočnost, nego sem mu jo prorokoval jaz.

„Gospod, ako boš videl tega dečka, reci, da ga imam jako rad, Bob ga ima rad iz Londona. In če nima igrač, naj pride k meni, jaz mu jih bom dal. Vse, če hoče. Jaz jih imam mnogo, celo sobo.“

Tako je rekel moj mali Anglež, spustil se je iz mojega naročja in odšel je k svoji materi. Objel jo je in vprašal jo je, če ima tudi ona rada dečka, „ki je bil naslikan“. Pritrdila mu je in zopet se je vrnil k meni. Mati mu je branila, češ, da je truden, in naj spi, ker je čul vso noč. Ali Bob je ostal pri meni in do Kölna sem mu pripovedoval še mnogo važnega, pa tudi veselega. Zabavala sva se izborno in obljuboval mi je, da mi bo pisal vsak teden, kadar ga bo gospodična Ellen, njegova guvernanta, naučila pisati.

V Kölnu stoji vlak dvajset ali trideset minut. Izstopili smo vsi, Angleži so odšli v restavracijo, jaz pa sem odhitel na brzojavni urad, da obvestim prijatelja o svojem prihodu na Dunaj!“ Slikar je obmolknil za par trenotkov trenutkov . Nalil si je iz samovara čaja in prižgal cigareto.

„Tema je,“ je rekel domačin in zavrtel gumbič električne svečave. Vsiljiva in ostra svetloba se je razlila po sobi.

„Ne, ne, nikar!“ je branila domača gospa. „Mrak je boljši za pripovedovanje. In glej, razbudil boš malo.“ In pokazala je na dete, ki je zaspalo v njenem naročju.

„Prav pravite, gospa,“ je pritrdil slikar. „Mrak je ugodnejši, mehkejši in sočutnejši, bi rekel. Električna luč je za smeh in šumeče zabave, za mojo žalostno in sentimentalno povest so boljše sanjave večerne sence.“

Domačin je zavrtel gumb in zopet je bila soba temna. Le okno je ostalo sivo, napol svetlo od oblačnega, večernega neba. In slikar je nadaljeval:

„Ko smo zopet stopili v vozove, mi je rekla mati mojega malega prijatelja v koridorju: ‚Oprostite, gospod, preselili smo se od vas. Trudni smo od vožnje. Radi bi malo počivali in kondukter je bil tako ljubezniv, da nam je odkazal poseben kupe. Ravno nam nosijo prtljago tja.‘

Vlak se je že premikal, vožnja še ni šla s vso silo, ker smo se vozili še med skladišči in neštevilnimi tiri velike kölnske postaje. Železniški voz je imel navaden tip: ob strani koridor, na obeh koncih počezen hodnik z vrati na vsaki strani. Vrata se odpirajo ven. Dokler so moji angleški znanci nameščavali prtljago, je skakal deček zunaj po koridoru in po hodniku semtertja; osobito ga je veselilo zaletavati se od vrat do vrat. Mimogrede sem ga pogladil po zlati glavici. Hotel sem se posloviti od njega, ali mislil sem, da bom imel do Norimberga še mnogokrat priliko videti ga. Tudi sem se bal za svoje ugodno mesto v kupeju, da mi ga ne prevzamejo potniki, ki so vstopili v Kölnu. Nasmehnil sem se otroku in zopet mi je njegova frapantna podobnost s portretom Maroldovega sina vzbudila v srcu neko mehko, a obenem melanholično čuvstvo čustvo .

Moj kupe je bil prazen, le neka dama, kakor sem pozneje zvedel Elzaškinja

Elzaškinja – prebivalka Alzacije.

, je sedela pri oknu nasproti mojega sedeža, na katerega so položili Angleži moj kovčežič v znak, da je mesto rezervirano. Moje mesto je bilo v smeri vožnje. Navadil sem se v tujini biti vljuden, prisvojil sem si nekoliko one kavalirske galantnosti, ki jo izkazuje izobražen Francoz ženskemu spolu. Vzel sem zato svoj kovčežič, poklonil se in ponudil molče svoje mesto elegantni sopotnici, vedoč, da dame rade sede z obrazom v smeri vožnje. Vstala je in z lahnim naklonom akceptirala mojo uslužnost.

Široko okno je bilo napol spuščeno, ugoden veter je vel v kupe. Moja sopotnica je gledala ven, kjer so se vrstile ob železnici dolgočasne predmestne ulice. Vlak je vozil vse hitreje. Nenadoma je nekaj zunaj zaropotalo, zacinkalo;

zacinkati – dati kratke, cingljanju podobne glasove.

moja sopotnica je zakričala in videl sem, kako se ji je s čela in lica pocedila kri. V naročju so ji ležali kosci stekla. Okno je ostalo celo. Skočil sem kvišku, potegnil robec iz žepa in ji obrisal kri z obraza. Bila je bleda od strahu kakor smrt, ali rane so bile le površne; samo praske.

„Pomirite se!“ sem dejal. „Na srečo stvar ni opasna. Za par dni se vam vse zaceli.“

„Hvala vam!“ je rekla. „Sama čutim, da ni nič hudega. Ali neugodna je stvar vsekakor in morda se mi bodo praske poznale za vedno.“

Nasmehnil sem se: O ženske, v vsakem trenotku mislijo najprej na svojo lepoto! Zatrjeval sem ji, da bode njeno lice ravno tako gladko in rožasto, kakor je bilo pred tem dogodkom, in šel sem ven na koridor, da javim kondukterju to nezgodo. Sumil sem, da je kdo iz prednjih vagonov vrgel skozi okno steklenico, ki se je ob kakem drogu razletela, a steklovina je odskočila v naše okno.

Na koridorju je bilo vse razburjeno. Potniki so silili iz kupejev in neki gospod je kričal na koncu vagona: „Kondukter, kondukter, na stopnicah je kri!“ Nekaj mi je butnilo ob srce, vsa kri mi je zastala v žilah in ne vem, odkod mi je prišla zavest, da se je malemu angleškemu dečku zgodila nesreča. Videl sem ga prej, kako je letal od vrat do vrat ...

Skočil sem h kupeju, kjer je bila ona angleška družina. Gospod je stal med vrati, zadaj je klicala gospa: „Za Boga, kje je moj otrok?! Kje je, povejte, kje je?!

Nisem mogel izustiti besede, skočil sem k zavori in potegnil. Kolesa so zaškripala in vlak je stal.

Sunil sem ljudi na stran, ki so mi bili na poti, in letel ven. Vrata od vagona so bila odtrgana. Tekel sem ob tiru nazaj, kondukter in par drugih gospodov je hitelo za menoj.

Kakih tristo metrov zadaj so ležala razbita vrata. Obstal sem in s kondukterjem sva jih vzdignila kvišku.

O, nikdar ne pozabim, kar sem videl takrat! Na pesku je ležalo nekaj zmečkanega in raztrganega. Kup krvavih cunj.

Zgrozil sem se in obrnil sem se proč.

Dih se mi je zastavil in skoro me je obšla omedlevica od neke grenke bolečine, ki mi je prešinila celo telo. To je torej ostalo od nedolžne, mile lepote tega malega angela! Vse zdrobljeno, vse strto, vse le kupec pregrozno zmendranega telesa!

Ali ni bilo časa razmišljevati. Tam je tekel oče ponesrečenega dečka. Še trideset, dvajset korakov in stal bo pred žalostnimi in groznimi ostanki svojega otroka.

Ali ne, ne, on tega ne sme videti! Tega ne!

Skočil sem mu nasproti, namignil sem drugim, ki so hiteli na mesto nesreče, in obkolili smo nesrečnega očeta.

Kakih šest nas ga je komaj zadržalo. „Pustite me, pustite me k sinu! Moram ga videti!“ Skušal se je osvoboditi iz naših rok, ali bilo bi neusmiljenje, bil bi zločin, da smo ga pustili.

Od nekod je priletelo nekoliko železniških uradnikov. Izročili smo jim od strahu in neizmerne duševne muke napol blaznega moža.

Kondukter je stopil med nas: „Gospodje, nazaj v vagone! Naša dolžnost je neusmiljena, vlak mora dalje!“

„In kaj bo z materjo?“ je vprašal nekdo.

„Omedlela je,“ so odgovorili nekateri.

„Ali naj se vozi z nami dalje?“

„Da,“ sem odgovoril. „V Norimbergu ima brata. Najboljše je, da gre k njemu. Njen mož ostane tu. Morala bi zblazneti, da naenkrat zve vso resnico.“

Vstopili smo nazaj na vlak in vožnja je šla dalje. Meni so se šibila kolena in roke so se mi tresle.

Še pred uro je sedel deček na mojih kolenih, smejal se je zvonko in sladko, kakor dve lučici so se svetile njegove modre oči. Samo življenje ga je bilo, sama topla in smehljajoča radost … Ali je mogoče?!

Prijel sem se za glavo, v prsih me je stiskala silna bolečina.

Neka gospa je prišla pome v moj kupe: „Mati bi vas rada videla, pojdite k nji,“ je rekla. „In nikar ji ne povejte resnice!“

„Ne, ne, ne bom povedal.“

Šel sem k nji. Premagoval sem se, trudil sem se, kakor še nikoli v življenju, da bi bil moj obraz miren, da ne bi izdal ničesar o prestrašnem prizoru, ki so ga gledale moje oči.

Ležala je. Ustnice so ji bile brez krvi, oči velike in prestrašene.

Sklenila je roke: „Povejte mi, ali je živ?“

O, lagal bi bil, da me je stalo lastno življenje! In odgovoril sem mirno: „Razume se, da je živ. Vrata niso bila zaprta, odprla so se, udarila so ob kak steber, ki jih stoji mnogo med železniškimi tiri in odtrgala so se. Bob je padel ven. Ali nič važnega se mu ni zgodilo. Koža se mu je malo odrgnila na nogah. Vaš gospod soprog pojde ž njim k zdravniku, da ga obveže, in jutri morda že prideta za vami v Norimberg.“

„Ali je res vse to, kakor pripovedujete? O, gospod, povejte mi še enkrat, da je res!“ me je prosila in solze so ji tekle po bledih licih.

Pomiril sem jo, lagal sem ji, pripovedoval sem, kaj je govoril njen sinčič, da ni niti mnogo jokal, da nima zlomljenih nog in da res ni nobene, prav nobene nevarnosti.

Ali dolgo ni trajal njen mir, začela je jokati, gledala mi je v oči prav od blizu, zaklinjevala me je, naj ji povem, kaj se je zgodilo. Na vsaki postaji je hotela izstopiti in vrniti se s prvim vlakom v Köln. Da ne more biti brez sina, da jo je strah, da jo srce tako čudno boli.

„Zakolnite se mi pri svoji materi,“ mi je rekla, „da je Bob še živ.“ Zaklel sem se. Nasmehnila se je genljivo ganljivo . „O, hvala vam, potolažili ste me,“ se mi je zahvaljevala.

Ali čez četrt ure jo je prevzel nov nemir, šla je v koridor in vpraševala druge potnike. Lagali so ji vsi. Mene je prijemala za roke: „Vi ste ga videli, gospod. Kako sem vam hvaležna, da ste dobri z menoj. Jaz svoje dete zelo ljubim, o gospod, vi niti ne slutite, kako zelo!“

V Frankfurtu je poslala guvernanto vprašat, če je prišla brzojavka zanjo iz Kölna. Mi vsi smo se morali preseliti v drug voz, našega so zaradi sodnega pregleda potisnili na poseben tir. Policijski uradnik je zapisal moje ime in naslov, ime one elzaške dame, katero je steklo ranilo v obrazu, in še imena drugih, da nas bodo mogli pozneje zaslišati za priče.

Bal sem se, da bi uboga gospa ne izvedela v železniškem vozu med tujimi ljudmi za nesrečo. Vedel sem, da bodo guvernanti gotovo povedali resnico. Pazil sem skozi okno, ko se je vračala nazaj v vlak. Bližala se je opotekajoč, smrtnobleda, z izbuljenimi očmi. Skočil sem ji naproti, češ, da moram odpreti vrata.

„Molčite! Gospa ne sme ničesar slutiti. Le polagoma, zelo polagoma jo smete pripraviti na vse, ali pozneje, ko bo pri bratu. Zdaj niti besede!“ sem ukazoval šepetaje.

,,Oh, moj Bog, gospod, tudi jaz pojdem pod stroj! Jaz sem kriva. Ko bi bila pazila nanj, kakor bi bila morala, se ne bi bilo to zgodilo,“ je pravila. Silovit jok se je hotel iztrgati iz njenih prsi. „Mir! Ali hočete še drugo nesrečo? Nihče ni kriv. Ali zdaj je naša dolžnost, da čuvamo njegovo mater. Grozna novica bi lahko katastrofalno delovala nanjo. Mirno lice, nasmeh na usta!“ Stresal sem jo za ramena. „Premagajte se!“

Že sva bila v kupeju.

„Ali ni brzojavke?“

„Ne,“ sem odgovoril. „Uradniki tožijo, da je danes brzojavni promet ogromen. Najbrž se brzojavka še ni mogla ekspedirati.“

Verjela je za hip, ali komaj se je ganil vlak, je zopet postala vznemirjena in žalostna. „Gospod, samo da me ne bi srce tako strašno bolelo, bi bila popolnoma mirna. Ali srce mi udarja mrzlično, prsi se mi stiskajo v strahu, skoro dihati ne morem. Gotovo se je kaj zgodilo. Zakaj se le tako bojim? Neizmerno se bojim. O, gospod, odpustite mi, da vas toliko mučim! O, gospod, morda bo tudi vas zadela nesreča in ugodno vam bo, da vas tolažijo dobri ljudje. Hvaležna sem vam od srca.“

Molčala je par minut in zopet me je začela iznova izpraševati.

,,Recite mi, gospod, kako je ležal moj sin, vznak ali na obrazu ? Ali vas je takoj spoznal? O, moj soprog bo gotovo vznemirjen, da nisem izstopila iz vlaka. Ali omedlela sem. Neodpustljivo je to, da se vozim dalje, in moj sin me morda potrebuje. Kliče me: mama, mama! Kaj bo počel moj soprog ž z njim? On je mož, on ne ve, kako se mora postopati z bolnim otrokom.“

In začela je jokati, kdo ve v kolikrat že med našo vožnjo.

Vse do Norimberga je trajalo to in verjemite mi, da sem bil ves uničen, ves pobit od te strašne stvari.

Ko je bila odšla gospa, sem legel na one tiste ozke železniške blazine in zjokal sem se. Moji živci so bili do skrajnosti razburjeni. V ušesih ni hotel utihniti jasni, srebrni smeh angleškega dečka, zdelo se mi je, da je pri meni v kupeju, da me je ravnokar objel, da mi je rekel s sladkim, otroškim glasom: „Jaz vas imam rad, gospod!“

In še zdaj, ko sem že teden dni doma, še zdaj mi zveni ta nežni glas v ušesih, še zdaj čutim na roki mehki dotikljaj njegovega otroškega telesa. Danes dopoldne sem skušal slikati. Kaj sem naslikal? Glavo malega angleškega dečka, kopijo onega tistega čudovito milega portreta, ki ga je naslikal Marold. Po obedu sem pospravljal svoje skice, ilustrirane časopise, pisma in papirje. In našel sem med njimi reprodukcijo one Maroldove slike. Pogledal sem jo, primerjal z glavo, ki sem jo bil naslikal dopoldne na platno, in videl sem iste poteze, ista usta, iste oči. Vznemirja me to. Kaj se je zgodilo z menoj? Saj nisem sentimentalen, ali taka melanholija me prevzame vsak večer, da ne vem, kaj bo z menoj. Zato sem prišel danes k vam. Moram se razvedriti.“

Nastala je noč. Le nejasno so se razločevale stvari v sobi. Ob široko steno se je zaganjal bučeč veter.

Nekaj tihega se je vzdignilo s poda. Dvoje drobnih telesc se je prislonilo k slikarjevim kolenom, dva mokra obrazka sta se doteknila dotaknila njegovega lica, ki si ga je podprl v pest. Ponosen, ali plah in ganjen glasek je dejal: „Jaz sem Mile, a ta mali, veš, je Leo. Ali če hočeš sva lahko Bob in Ludek. Včeraj sva bila Džin in Džan. Igrala sva se za Kitajce.“

Gospa, njiju mati, se je tiho in srečno zasmejala. „In to je naša Darinkica,“ je rekla in položila nekaj toplega in prisrčnega slikarju v naročje. „Dober človek ste, a zoper melanholijo bomo mi vsi iskali leka.“

Zavrtela je gumb električne svečave. Zgrabila je svileno senčilo, ki je ležalo na etažeri,

etažera – knjiž. stojalo s policami.

in ga povesila preko svetiljke svetilke . In svetloba je postala hipoma zelena in prijetna.

Vzela je hčerko nazaj in v hipnem čuvstvu čustvu je potegnila tudi oba dečka k sebi v svoj iskreni in ljubeči materinski objem.

„Oh, otroci, otroci!“ je zašepetala vroče in njene lepe oči so bile polne solz.