AvstrijaCelovec / KlagenfurtKärntner Landesarchiv / Koroški deželni arhivGV-HS 9/39

Besedilo je prevod svetniških legend ali beril. Iz provincialovega dovoljenja za natis na začetku je razbrati, da naj bi bilo prvotno delo Legenda sanctorum (verjetneje: Neue Legend der Heiligen, Frankfurt, 1684), avtor je kapucin Dionizij Luksemburški (Dionysius von Luxemburg), predikator renske province kapucinskega reda, tudi avtor dela o antikristu, ki so ga prevajali naši bukovniki; po njegovi smrti (1703 v Cochemu) pa je knjigo o svetnikih predelal in razširil sobrat kapucin Martin Cochemski (ab Martino Cochemenſi reviſum et auctum) in delo izdal pod naslovom Legenden der Heiligen (Augsburg 1705), pozneje še mnoge izdaje. Dovoljenje izdaje, po kateri je preveden naš rkp, je datirano v Mainzu – Moguntiae, 6. sept. 1717, podpisano: Fr. Ptrus Confluentinus, miniſter Provinzialis Provinciae Rhenanae Capucin mpp, sama izdaja pa je izšla v Kölnu leta 1723.

Sledi predgovor p. Martina Cohemskega, ki nakazuje način predelave latinskega izvirnika, saj je „te latinski legent sraunau inu poprau, na velko krajah pobulſhau, velku zhistu maihineh legentou vunpuſtou, inu na meſt taiſtih nekolku vezhi inu sapapadliuſhi noterpoſtaviu. ſategavolo kir te vezhi tal teh suetnikou ſgol marterniki ſo bili. Kir ſem jes na meſti taistih vſeſorte ſpovednike inu Devize, po katireh exempelnah sa njiemi priti ſamoremo noterpoſtaviu.“

Delo bi lahko prevedel v slovenščino jezuit Ožbalt Gutsman, potem, ko se je ok. 1760 vrnil iz Gradca, Dunaja, Zvolena; še verjetneje je, da je to storil nekoliko prej kdo izmed koroških kapucinov. Prevajalčeve omembe ni najti. Zelo obsežen rokopis, paginiran, 1032 strani. Življenjepisi svetnikov so napisani za vsak dan v letu po eden; rokopis obsega branje za čas od 1. januarja do 30. junija, kar najverjetneje pomeni, da je to prva polovica neke še večje zasnove. Vsekakor je rkp. čistopis, popolnoma pripravljen za tisk.

Nadnaslov vsake legende določa dan v mesecu, na katerega se bere, po en življenjepis svetnika za vsak dan; tu je uporabljeno koroško ime za mesec januar - vienahtnik (legende za prve 4 dni januarja), od str. 28, t.j. od petega dne tega meseca dalje proſenz, nato Februar, März, April, Maj, Juni.

Vsak življenjepis svetnika se konča z navedbo avtoritetnega vira, iz katerega so zajeti podatki oz. besedilo. Besedilo za 1. januar, s katerim se knjiga začne, tu ſhiulenje te ſ: devize Euproſinae, ima kot vir naveden: ex vitis patrum libro I. Te drugi dan vienahtnika - Tu ſhiulenje tega ſ: Appata Odilonis se konča z navedbo: Ex primo Thomo de actis Sanctorum R. P. Bollandi, ad diem [...] Januari. Na str. 874 spodaj opomba: P: Papebrohius in actis S:S: ad diem iii Junÿ - kar pomeni, da je avtor izvirnika vzel to besedilo iz Acta sanctorum, ali ga tam vsaj preveril, vsekakor ga je postavil prav za 3. junij, kakor Papebroch. Besedilo za 5. junij - sv. Bonifacij - pa ima na koncu, str. 886, opazko: Surius ad diem V Junÿ, se pravi, referenca na Lavrencija Surija, za 20. jun., papeža Sylverija, ima str. 967 Baronius ad diem et Anum Kriſti 540. itn.

Besedilo vsebuje mnoge koroške, verjetno podjunske narečne posebnosti: Ta dba inu dbaisti dan Prosenza; je on to mater boshjo [...] salubo imeu inu ſbestu ſluſhou; oblubijo ſ: Odilo ſbestust noi pokornost (str. 12); Tisto nuezh je bilu po njega ſmerti nja trupvo v zirkou neſhanu, inu od nje bridkeh ſinou is pieſmemi inu modlituemi pozhaſtenu (str. 16); inu modli is guasno stimo (str. 144).

Martin CochemskiMartinus CochemensisDober Legent teh Suetnikou. tu je Enu lopu na tenku inu ponishnu popiſanje tiga Shiulenja terplienja inu Smerti Od teh lubeh Sueteh boshjeh na en vsak Dan tiga zielega Leta Skus Pat: Dionÿſium od Linzburga, tiga zhiſtiga Provinza Capuzinarja poſtaulen inu vunthalen po njegovemu ſrezhnemu ſaspanju, is perpuſhenja teh Viſheh; od ſuo velku Falarjou ozhishen, is Shuahtnem ſuoshenjam popraujen, tudi is ſtue noi 30 novemi perpraulenmi perpiſan. Namies zhiſtu kratku inu ſhleht popiſanem Shiulenjam teh Svetnikou, obzieran, vunſbrisan, inu s'velku bulſhem Noterrihtanjam kaker poprei vun dan biu, skus Patra Martin od Kohem tiga rainarskega Provinza Capuzinarja, Jubilarium inu Semioren Cölln inu Frenkfurt. v Verlag Carl Josheph Benkard Bukovski vtisk, vleti M.D.CC.XXIII Dober legent teh svetnikovKir je mene od mojeh viſhih perporozhenu bilu, te prizheozhi Legent tega brumnega Patra Dionÿſia od Luzenburga, ki v leti 1705 kir je on v Cochen Guardian biu je ſrezhnu v bogu ſaſpau, se previdi ... pokopanu gratavo. Suelko zhaſtjo, kir skus teiſtega velko vriedno Proshnjo ti Sliepi videozh, ti krulovi hoditi, duvhi ſhlishat, te mutaſte govorit ſtoriu, inu ti Obſedani od Hudizha rieshani bodejo ...Prva, doslej edina predstavitev rokopisa in kratek oris vsebine. Na str. 174–176 objava hagiografije za Ta deſeti dan februara. Tu shiulenje te S. Devize Sholaſtizä v semi-diplomatičnem prepisu.216Omemba v enem stavku: „Nekdo z rokopisom, podobnim Gutsmannovemu, je prevedel v podjunsko pobarvan jezik Kohenove svetniške legende od adventa do konca junija.“ papir

Močan, debelejši papir sive barve modrikastega nadiha, enak v vsem rkp. Papir ima izrazito zrnavo in tekstilno fakturo, vlakna so opazna. Odtis sita komaj viden proti luči, vodnih znamenj ni opaziti.

VIII + 1032 + III strani240190Rkp. je originalno paginiran na vsaki strani od str. 1 (kjer se začne prva legenda) do 1032, z enakim črnilom kakor tekst.

Rkp. je sestavljen iz seksternijev (lege, sešite iz šestih preganjenih pol, po 12 folijev). Nekatere so bile tudi obsežnejše, ker je na nekaj mestih po troje ali četvero listov izrezanih, vendar paginacija teče zvezno, tudi tekst je videti neprekinjen.

Napisano v dveh stolpcih. Stolpca sta včrtana na stran z rjavim črnilom, enakim kakor je tekst na prvih polah, črte pa so linirane s svinčnikom. Od str. 116 naprej so mnogi odlomki oz. citati (tudi naslovi nekaterih legend), izpisani z rdečim črnilom, ki spominja na rubrike, vendar to ni členitev besedila, ampak poudarjanje pomembnih odlomkov.

Napisala ena roka, lepopisna kurziva, zelo malo napak oz. popravkov.

Vezava je prvotna, lesene platnice, prevlečene s temno rjavim usnjem, šivov ni videti; dva zapirača, okovana z medenino.

Koroška1723-1770Iz zapuščine Urbana Jarnika.Opis narejen neposredno po rokopisu.Dodane podrobnosti o avtorstvu.Celoten opis in situ.