Pridige Kristiansku podvučenie, napisane in povedane pri sv. Jakobu v Ljubljani na nedelje v letih 1770–1772 neznanega avtorja, so sistematično zasnovana tematska razporeditev pridižnih besedil v treh sklopih: uvodni del vsebuje tri pridige o problemu vernikovega odnosa do božje besede. Prvi glavni del vsebuje 51 pridig za nedelje od adventa 1770 do konca cekvenega leta 1771, razdeljene v sklope pridig o božjih krepostih – veri, upanju in ljubezni. Drugi glavni del obravnava prve tri božje zapovedi v 53 pridigah (povedane v adventu 1771 in 1772). Skupaj obsega delo 107 pridig. Oba glavna dela imata vsak svoje podrobno kazalo. Knjiga je bila popolnoma pripravljena za tisk. V ozračju nasprotovanja tik pred razpustitvijo jezuitov (1773) verjetno ni mogla iziti kot tiskana knjiga.

V drugem delu rokopisa o prvih treh božjih zapovedih je pridiga št. 21 (fol. 160r ss.) namenjena Bratovščini bridkega smrtnega trpljenja Kristusovega na križu za njen glavni praznik. Pridigar navaja njen historiat podobno, kot se glasi na prvi strani bratovščinske knjižice Pomuzh shivim, Umirejezhim ... iz leta 1735 (napisala nekdanja predstojnika Jakob Škerl in Jernej Basar): v Rimu je bila potrjena 1655 in v Ljubljani ustanovljena 1660 pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani; rimski nadbratovščini dobre smrti je bila pridružena v letu 1729. Njen praznik je bil (prim. kazalo) na peto postno nedeljo. Vendar je bila dejansko ustanovljena že več desetletij poprej kot evharistična bratovščina, a se je zaradi nesoglasja z že obstoječo in uveljavljeno stolniško bratovščino Svetega Rešnjega Telesa preoblikovala leta 1660 v pasijonsko bratovščino umirajočega Kristusa in doživela izjemen razcvet. Da so jezuiti za njen začetek šteli prvotno bratovščino iz leta 1620 (oz. 1627), pričuje tudi zapis v 17. pridigi rokopisa na foliju 44v: Stu inu petdeſset lejt je she minilu, de letá Bratouſhina je Chriſtushu na Krishu umerjozhim, inu negovem sadnem ſmertnem teshavam: inu tudi negovi shalloſtni pod Krisham ſtojezhi Materi Mariji h zhaſti, sa eno dobro ſrezhno ſmert, inu k pomuzhi teh duſh u vizah u Zerkvi mojega thovarſhtva bla gor poſtaulena. Zapis temelji na tem, da je pridigar kot predstojnik bratovščine na naslovnici njene matrikule videl kot letnico ustanovitve 1620 (glede zapletenega ozadja te letnice gl. Ana Lavrič, Arhivi 33, 2010, št. 2, str. 274); 150 let pozneje pomeni, da je avtor začel ta rokopis pisati v začetku adventa leta 1770 in ga dokončal ob koncu cerkvenega leta 1772.

Vsekakor je rkp. nastal v Ljubljani v letih 1770–1772, njegov avtor je jezuit, pridige je imel za Bratovščino umirajočega Kristusa v cerkvi sv. Jakoba.