Obsežen rkp z baročno meditativno prozo na ohranjenih 520 str.; prvih 8 in zadnjih nekaj strani je izgubljenih. Besedilo je prevod oz. priredba knjige o štirih poslednjih stvareh renskega kapucina p. Martina Cochemskega (Martin von Cochem, 1634–1712), ki je bila pri nas zelo pribljubljena: nastalo je ne le več prepisov, marveč celo več neodvisnih prevodov. Nobeden od teh ni bil natisnjen.

Vir, iz katerega je besedilo Cochemskega prevedeno, je njegovo 200 str. obsegajoče delo Nutzlicher Zuſatz zu dem Leben Chriſti, von denen Vier letzten Dingen, Nemlich: Von dem Tod, Gericht, Höll und Himmelreich. Delo so ponatiskovali tudi kot samostojno knjigo. Da je prevod v tem rkp nastal po objavi v eni od več izdaj Cochemovega monumentalnega dela Das Grosse Leben Christi, izpričuje stavek s Cochemovo referenco na to delo v samem besedilu, ko govori o Kristusovi smrti na Križu. (Izvirnik: „Daß aber kein Schmertz über die TodesSchmertzen ſeye, ſehen wir an Chriſto unſerem Erlöſer, und ich hab es in dem Leben Christi, im Capitel von ſeinem Tod ausführlich beſchriben.“ Tukajšnji prevod: „De pa nobene Britkoſsti ino Teshave niſso vezhi, koker ſmertne Teshave, toko vidmo nad Chriſstuſsam nashem Odreshenikam, ino to ſem tudi jest u temo Capittelno od negoue Smerti prou na tanko popiſsou.“ (fol. 2v) Dikcija izvirnika je takšna, da ustreza tudi objavi v samostojni knjigi, medtem ko slovenski prevod meri na poglavje o Kristusovi smrti v istem delu, kar verjetno pomeni, da je bil ta rkp del obširnega prevajanja Cochemovega velikega dela o Jezusu (dve od slovenskih baročnih priredb tega obsežnega teksta sta se ohranili in ju ta Register predstavlja v enotah NRSS Ms 023 in NRSS Ms 028).

Drugi prevod Cochemovega dela o štirih poslednjih stvareh je ohranjen v rokopisu Matije Nagliča v Semeniški knjižnici in po njem je prevzet naslov tukajšnjega rokopisa. Nagličev rkp vsebuje drugačen, neodvisen prevod, toda naslovi poglavij se ujemajo.

Tretji prevod premišljevanja o poslednjih stvareh je predstavljen v tem Registru kot enota NRSS Ms 034. Primerjava kaže, da je pričujoči prevod bolj zvest izvirniku in zato mnogo obsežnejši, medtem ko je besedilo NRSS Ms 034 precej bolj strnjeno, ne gre toliko za prevod kakor za priredbo, stavčna gradnja je tam bolj skladna in zato besedilo bolj berljivo, vendar vsebuje več germanizmov, medtem ko se tukajšnji rkp izraža bolj slovensko, toda mestoma z napakami.

Pravopis je neregularen, mestoma sch za š, pogosto ſs za glas z, tudi za s; mestoma se še pojavlja ÿ, vendar redkeje, možno ga je razumeti kot posledico prepisovanja s starejše predloge. Pisarskih pomot praktično ni; čistopis.

Rkp je verjetno nastal v osrednji Sloveniji ob izteku 18. stol.