SlovenijaLjubljanaNUKMs K 25Na 435 folijih kodeksa so zapisana štiri besedila. Del rokopisa (Exemplar) je datiran, nastal je decembra 1643. Prvi dve besedili, Shulla tiga premishluuana in Exemplar od Suetiga Bonauentura, sta prevoda nemških predlog. Shulla tiga premishluuana je prevod drugega dela knjige Schuel der Betrachtung, katere avtor je nemški frančiškan Ioannes Wolf. Uvršča se v zvrst meditativne proze. Drugi Skalarjev prevod Exemplar je zvrstno gledano v literarni kontekst prenesena filozofska spekulacija, ki se naslanja na nemški prevod oz. predelavo latinskega spisa Bonaventure z naslovom Breuiloquium Sancti Bonaventvrae: Das iſt Ein Exemplar vnnd Vorbild deß menſchlichen Lebens, ki je izšlo leta 1599 v Ingolstadtu. Zadnji dve besedili, Vsakdanie spomishlane vernih karshanskih dushiz in Vselai inu nikoli, to ie vezhnost pa zvrstno spadata med meditativno prozo. Vsakdanie spomishlane obravnava renesančno temo o dostojanstvu človekove narave, ki je utemeljena v združitvi človeške in božanske narave v Kristusu; je nedokončano delo, doslej ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za prevod ali izvirno avtorsko delo, tudi vprašanje o Skalarjevem avtorstvu ostaja še odprto. Zadnji spis Vselai inu nikoli je izvirno Skalarjevo avtorsko delo, ki aktualizira misterij pekla in pogubljenja. Skalar, AdamSkalarjev rokopispapir

Papir je bledorumene barve in je mestoma potemnel. Na vseh listih je dobro viden odtis sita v desetih kolonah, tudi vodno znamenje ostaja enako skozi ves kodeks; v celotnem rokopisu je uporabljen papir istega proizvajalca.

Vodno znamenje je hišica, ki ima obliko krone, ob strani je monogram: na levi strani spodaj inicialka T, na desni spodaj pa inicialka W. Znotraj krone je vladarska figura z žezlom, ki je upodobljena kot sonce.(i) + ii + iii + 463 ff19,214,5Kodeks ima 435 foliiranih listov, spredaj sta dva spojna lista, ničti folij pa je prilepljen na čelno platnico. Med listoma 394 in 395 je 15 nefoliiranih praznih listov, za zadnjim foliiranim listom 435, pa sledi še 8 nefoliiranih listov, zadnja 2 sta prilepljena na zadnjo platnico. Pri prvotni foliaciji je prišlo do več napak, ki jih je s svinčnikom popravila druga roka. Odprto je vprašanje, ali je prvotna foliacija Skalarjevo delo ali ne; če je liste oštevilčil Skalar, je to gotovo storil šele potem, ko so bili ti vezani v kodeks. Nekaj listov je namreč pri prvotni foliaciji ostalo nefoliiranih in so bili oštevilčeni naknadno s svinčnikom (174a, 175a, 176a, 177a, 190a, 334a, 430a), številki 133 in 166 pa sta v foliaciji preskočeni. Tisti, ki je prvotno številčil liste, je sam odkril napako pri listu 355 (najprej jo je oštevilčil s 356, nato pa je številko 6 prečrtal in zraven dopisal 5); to je popravila tudi druga roka. Vnašalec popravkov v foliacijo je neoštevilčene liste označeval na tri različne načine, npr: 174a, 175a, 176/a.(i) + ii + iii + 1(16) + 2(16) + 3(16) + 4(16) + 5(16) + 6(16) + 7(16) + 8(16) + 9(16) + 10(16) + 11(16) + 12(16) + 13(20 + 1) + 14(16) + 15(12) + 16(12) + 17(16) + 18(16) + 19(16) + 20(16) + 21(16) + 22(16) + 23(16) + 24(12) + 25(16) + 26(20) + 27(16) + 28(16 + 2) + 29(16)

Rokopis poleg ničtega folija, ki je prilepljen na čelno platnico, in prvih dveh spojnih listov sestavlja 29 leg, ki jih sestavlja trikrat po 12 listov, triindvajsetkrat po 16 listov, enkrat 16 + 2 lista, enkrat 20 listov in enkrat 20 + 1 list.

Rokopisni kodeks je dobro ohranjen, le platnici sta v nekoliko slabšem stanju. Obreza kodeksa je bila nekoč obarvana z zlato ali rumeno barvo. Listi so obledeli in mestoma luknjičasti, vendar pa vsebina rokopisa zaradi tega ni okrnjena.

Posebnost rokopisa je zelo raznoliko število vrstic na stran, ki se giblje od 4 (6 oziroma 10) do 19 oziroma do 20 vrstic. V prvem spisu prevladuje od 12 pa do 14. oziroma 15 vrstic na stran. V prvem delu Exemplarja prevladuje od 12 do 15 vrstic na stran, od strani 211r do 290r od 15 do 19, po strani 300 pa 13 do 14 vrstic na stran. Tretji spis ima od 19 do 20 vrstic na stran. Najbolj enoten glede tega pa je četrti spis, kjer se število vrstic na stran v večini primerov giblje od 12 do 14.

Ves rokopis je najverjetneje napisala ista, Skalarjeva roka, vprašljivo je le avtorstvo tretjega spisa Vsakdanie Spomishlane. Pisava je v večjem delu kodeksa kaligrafska. Najverjetneje gre za izpeljanko iz humanistike. Pisava na strani 211r preide v kurzivno, kar zmanjša njeno čitljivost, po nekaj desetinah strani se pisava nekoliko izboljša, vendar pa vse do strani 395r ne doseže začetne ravni. V nekaterih delih rokopisa se pojavljajo kasnejši popravki s svinčnikom, in sicer gre za dopolnitve in popravke v foliaciji in nekatere slovnične korekture. Najverjetneje je te popravke vnesel Fran Levstik, ki je podpisan tudi na notranji strani čelne platnice.

Za platnici kodeksa služita leseni deščici, ki sta prevlečeni s temnorjavim usnjem. Platnici sta veliki 19,7 x 14,7 cm. Na platnicah so vidni ostanki dveh zapiračev, ki sta sedaj odtrgana, prednja zatiča pa sta ohranjena.

Del rokopisa je natančno datiran, Exemplar od Suetiga Bonauentura je nastal decembra 1643, o dataciji ostalih lahko sklepamo glede na umeščenost v rokopisni kodeks. Shulla tiga premishluuana je najverjetneje nastala malo pred Exemplarjem ali ob približno istem času, zadnji spis, Vselai inu nikoli, pa je najverjetneje nastal kakšno leto po Exemplarju. Glede na nedokončanost tretjega spisa Vsakdanie spomishlane, glede na njegovo umeščenost v zadnjo lego Exemplarja in glede na prazne liste med njima je mogoče sklepati, da je nastal za spisom Vselai inu nikoli. O sočasnosti nastanka prvega, drugega in četrtega spisa priča tudi dejstvo, da je v celotnem kodeksu uporabljen papir istega proizvajalca in da tudi vodno znamenje skozi ves rokopis ostaja enako.

Rokopis je nastal na gorenjskem govornem področju, na podlagi jezikovnih značilnosti kasnejših vpisov v kodeks je razvidno, da se je rokopis nekaj časa nahajal tudi v severovzhodnem slovenskem naselitvenem prostoru. Rokopis je kasneje na Dunaju našel Kopitar (kmalu po letu 1830) in ga kupil za svojo zbirko. Po njegovi smrti 1844 je ta rokopis skupaj z ostalimi slovanskimi rokopisnimi kodeksi z državno dotacijo odkupila Licejska knjižnica (NUK).Opis je narejen neposredno po rokopisu na podlagi večkratnih ogledov.Redakcija, dopolnitve zapisa.Zadnji ogled in situ, podroben opis rokopisa.