Rokopis, napisan leta 1835 na Gorenjskem ali v osrednji Sloveniji, ohranjen v Škofjeloškem hribovju, združuje dve besedili iz obeh glavnih vej slovenskega baročnega izročila asketične proze. Prvo besedilo je eden od poznejših prepisov baročne preoddaje slovenskih eshatoloških besedil; gre za slovensko priredbo spisa p. Martina Cochemskega o štirih poslednjih stvareh človeka. Drugo besedilo sestavlja 20 poglavij iz velikega dela istega pisatelja o Jezusovem življenju. Kljub poznemu nastanku je imel rkp še razmeroma dolgo zgodovino uporabe, saj je bil kar dvakrat vezan, spodnji vogali listov so delno počrneli od listanja.

Rokopis je poškodovan, manjka približno 50 folijev, ohranjenih je 182. Zadnja dva folija vsebujeta kazalo, razvidno je, da je rkp prvotno obsegal celotno vsebino knjige Cochemskega o poslednjih štirih stvareh. Ker je na začetku izgubljenih 45 listov, se ohranjeno besedilo (pagina 91) začne v drugem delu izmed štirih, o vesoljni sodbi, v 10. poglavju tega dela. Na strani s pagino 94 se začne prvo z naslovom opremljeno poglavje (Ta enaiſti Capitel, gl. spodaj seznam naslovov). Besedilo o poslednjih stvareh se konča na str. 247: Konz teh ſhtirih puſlednih rezhi., ohranjeno je na vsega skupaj 78 listih. Slovensko besedilo je obsegalo celotno vsebino knjige Cochemskega, vendar ne gre za prevod, marveč za nekoliko strnjeno priredbo, ki se besedilno precej ujema z NRSS Ms 034, nikakor pa ne z Ms 037.

Poglavja iz dela o Jezusovem življenju obsegajo preostala 102 lista. V tem primeru gre za presenetljivo natančen ter dosleden prevod velikega dela p. Martina Cochemskega Das Grosse Leben Jesu. Besedilo rokopisa se začne na listu 79 (pagina 248), kar je drugi list v 11. legi ali snopiču listov. Pisala ga je ista glavna roka kakor večino rokopisa; ko je končala spis o poslednjih stvareh, je šla le na novo stran in začela pisati naslov Ta oſemdeset Capitel. Koku je biu Kriſtus kerſhen (napaka z izpustom, prav bi bilo: Ta dva inu oſemdeset. Gre za 82. poglavje iz prvega dela obsežnega Das Grosse Leben Jesu; besedilo teče regularno do konca 94. poglavja, t.j. do konca prvega dela nemškega izvirnika, in se na str. 380 nadaljuje z naslovom Ta drugi Tal ſhiulenia Kriſtuſoviga, iz katerega je vsebuje rkp prvih devet poglavij, vendar med njimi manjkata drugo (kako je Jezus svoji Materi razodel, da mora trpeti) in četrto (Jezus z učenci pri zadnji večerji).

Tekstološka povezava prvega od obeh besedil z Ms 034, pisne posebnosti ter značilne napake izpričujejo, da v celotnem rokopisu ne gre za prvopis, marveč za prepis starejše besedilne preoddaje. Med pisnimi arhaizmi, ki so za leto nastanka 1835 že zelo nenavadni in so posledica prepisovanja s starejše predloge, izstopa baročni ipsilon ÿ, npr. na str. 166: te ubogÿ ferdamani; str. 192: preklet je toÿ sad (medtem ko ima starejši Ms 034 na istem mestu, fol 62r: preklet je toi sad); str. 215: ſoja Krÿ preliu; str 223: per moÿ misi; str. 254: Leta je moi lubesnivi ſÿn. Tudi dejstvo, kako se prvo besedilo konča, nato pa kar v istem 11. snopiču listov drugo besedilo začne, govori za prepis in ne za avtorsko pripravo zaključenega teksta. Tudi značaj redakcije obeh besedil ter njuna relacija do nemškega izvirnika je tako različna, da ju ni moč pripisati istemu prevajalcu oz. piscu, čeprav ju je zapisala ista roka: pri prvem spisu (o poslednjih stvareh) gre za eno od baročnih variantnih priredb; pri drugem besedilu s poglavji iz Jezusovega življenja pa za dokaj dosleden prevod. Celoten rkp je torej prepis starejše preoddaje. Pomembnost besedila o Jezusovem življenju v tem rkp je, da kaže na obstoj doslej neznanega slovenskega baročnega prevoda monumentalnega besedila p. Martina Cochemskega, ki ga je pisec tega rokopisa uporabljal kot predlogo. Možno je, da ta predloga že v času nastanka tega rkp ni bila več integralna, ampak že deloma uničena, zato je bila prepisana le fragmentarno, kar bi lahko pomenil zapis, s katerim se tekst našega rkp na str. 447 konča: Konz teh Capitelnou. Te Bukve ſo ſpiſane ta 8 dan Septembra 1835.

Za zgodovino uporabe tega besedila kot rokopisne objave je zanimivo mesto na str. 291, kjer so na dnu strani tri vrstice besedila, ki so (iz poglavja o Jezusovi spremenitvi na gori) dejansko prepisane na napačen kraj in ki s tem izrecno dokazujejo, da je tudi besedilo o Jezusovem življenju prepis neke neznane predloge. Te tri vrstice spremlja piščeva opomba, zanimiva zaradi bralnega napotka, ki implicira glasno branje poslušalcem po odlomkih, denimo ob večerih: te tri verste ke ſo ſe doſdej brale ſe morejo tukei ven ſputitſpuſtit na ſhliſhje uta Capitel (na šlišjo – ne sodijo v ta kapitel). Če so se te vrstice doſdej brale, to vsekakor pomeni, da so odlomke brali večkrat, morda v različnih krogih poslušalcev. O večkratnem branju govorijo tudi naknadno popravljena mesta, dopisane so npr. pomotoma izpuščene črke.