Rokopis iz Škofič María de Jesús de Agreda María de Jesús de Agreda: Rokopis iz Škofič (1800 ... 1844) Rokopis z začetka 19. stoletja iz Škofič ob Vrbskem jezeru vsebuje slovensko predelavo nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice po imenu María de Jesús de Agreda (1602–1665). Gre za besedilo o Jezusovem in Marijinem življenju, toda pripovedovano je z gledišča Marije, tako da je Jezusovo življenje uokvirjeno v pripoved o Mariji od njenega rojstva in detinstva prek življenja svete družine in pasijona do poveličanja in Marijinega kronanja v božji slavi.Po jeziku in socialnem kontekstu je besedilo bukovniškega izvora. Glede na krajevna imena in letnice (ki so posteriorne, najstarejša 1844) v beležkah, zapisanih ob glavnem besedilu, je T. Domej nastanek rkp umestil v župnijo Škofiče in ocenil, da se v zapisu združujeta nadnarečna pisna zvrst jezika in krajevno narečje, celotna jezikovna podoba pa je blizu krajevnemu govoru.Besedilo je v slovenščino prevedeno in prirejeno po nemški izdaji iz leta 1739. Mestoma je strnjeno in okrajšano, toda smiselno povzeto in sklenjeno. Razen uvoda je celotno besedilo rokopisa povsem ohranjeno.Rkp je vezan v platnice, prevlečene s temno rjavim usnjem, ki so prvotno pripadale drugi knjigi. Bil je dvakrat vezan, kar kaže na dolgo dobo uporabe. Zlasti na začetku je bil močno poškodovan, nekaj listov manjka. Rkp je bil izpostavljen sajam (npr. v črni kuhinji), te so v povezavi s pogosto uporabo močno počrnile večje predele, zlasti vogale listov. Črnilo je železotaninsko, zato so ponekod nastale razjede.María de Jesús de Agreda: Rokopis iz Škofič (1800 ... 1844) nrss:nrss_ms_122 Rokopis z začetka 19. stoletja iz Škofič ob Vrbskem jezeru vsebuje slovensko predelavo nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice po imenu María de Jesús de Agreda (1602–1665). Gre za besedilo o Jezusovem in Marijinem življenju, toda pripovedovano je z gledišča Marije, tako da je Jezusovo življenje uokvirjeno v pripoved o Mariji od njenega rojstva in detinstva prek življenja svete družine in pasijona do poveličanja in Marijinega kronanja v božji slavi.Po jeziku in socialnem kontekstu je besedilo bukovniškega izvora. Glede na krajevna imena in letnice (ki so posteriorne, najstarejša 1844) v beležkah, zapisanih ob glavnem besedilu, je T. Domej nastanek rkp umestil v župnijo Škofiče in ocenil, da se v zapisu združujeta nadnarečna pisna zvrst jezika in krajevno narečje, celotna jezikovna podoba pa je blizu krajevnemu govoru.Besedilo je v slovenščino prevedeno in prirejeno po nemški izdaji iz leta 1739. Mestoma je strnjeno in okrajšano, toda smiselno povzeto in sklenjeno. Razen uvoda je celotno besedilo rokopisa povsem ohranjeno.Rkp je vezan v platnice, prevlečene s temno rjavim usnjem, ki so prvotno pripadale drugi knjigi. Bil je dvakrat vezan, kar kaže na dolgo dobo uporabe. Zlasti na začetku je bil močno poškodovan, nekaj listov manjka. Rkp je bil izpostavljen sajam (npr. v črni kuhinji), te so v povezavi s pogosto uporabo močno počrnile večje predele, zlasti vogale listov. Črnilo je železotaninsko, zato so ponekod nastale razjede. http://ebz.ijs.si/nrss/ 1800 ... 1844 ms text/xml nrss:nrss_ms_122 Is part of nrss:ms