
<msDesc xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" n="MOG_052" xml:id="nrss:nrss_ms_122"><msIdentifier><country>Avstrija</country><settlement>Celovec / Klagenfurt</settlement><repository>Archiv der Diözese Gurk in Klagenfurt / Arhiv Krške škofije,
                Celovec</repository><idno>PA St. Jakob im Rosental, HS 100 / Rokopis iz Škofič</idno></msIdentifier><msContents><summary><p>Rokopis z začetka 19. stoletja iz Škofič ob Vrbskem jezeru vsebuje slovensko
                    predelavo nemškega prevoda spisa <hi>Mystica Ciudad de Dios</hi> španske
                    redovnice po imenu María de Jesús de Agreda (1602–1665). Gre za besedilo o
                    Jezusovem in Marijinem življenju, toda pripovedovano je z gledišča Marije, tako
                    da je Jezusovo življenje uokvirjeno v pripoved o Mariji od njenega rojstva in
                    detinstva prek življenja svete družine in pasijona do poveličanja in Marijinega
                    kronanja v božji slavi.</p><p>Po jeziku in socialnem kontekstu je besedilo bukovniškega izvora. Glede na
                    krajevna imena in letnice (ki so posteriorne, najstarejša 1844) v beležkah,
                    zapisanih ob glavnem besedilu, je T. Domej nastanek rkp umestil v župnijo
                    Škofiče in ocenil, da se v zapisu združujeta nadnarečna pisna zvrst jezika in
                    krajevno narečje, celotna jezikovna podoba pa je blizu krajevnemu govoru.</p><p>Besedilo je v slovenščino prevedeno in prirejeno po nemški izdaji iz leta 1739.
                    Mestoma je strnjeno in okrajšano, toda smiselno povzeto in sklenjeno. Razen
                    uvoda je celotno besedilo rokopisa povsem ohranjeno.</p><p>Rkp je vezan v platnice, prevlečene s temno rjavim usnjem, ki so prvotno
                    pripadale drugi knjigi. Bil je dvakrat vezan, kar kaže na dolgo dobo uporabe.
                    Zlasti na začetku je bil močno poškodovan, nekaj listov manjka. Rkp je bil
                    izpostavljen sajam (npr. v črni kuhinji), te so v povezavi s pogosto uporabo
                    močno počrnile večje predele, zlasti vogale listov. Črnilo je železotaninsko,
                    zato so ponekod nastale razjede.</p></summary><msItemStruct class="#nrss_type_prose"><author xml:lang="lat">María de Jesús de Agreda</author><title type="original" xml:lang="lat"></title><title type="editorial" xml:lang="slv">Rokopis iz Škofič</title><incipit xml:lang="slv">Kader <gap reason="damage"></gap> sposnalÿ se kni
                    poshribatÿ</incipit><explicit>htomu uezhnomu sheulenie inu k suelizhenie katiere ies sam sabe inu usam
                    ludem si serzam unsham spomozhio <del>gade</del> gnade boshie Amen</explicit><listBibl><bibl copyOf="#bibl_247"><note type="bibl">Prva predstavitev rokopisa in temeljne opredelitve o
                            genezi, dataciji in umestitvi besedila.</note></bibl></listBibl><textLang mainLang="slv"></textLang></msItemStruct></msContents><physDesc><objectDesc form="codex"><supportDesc material="paper"><support><material>papir</material><p></p></support><extent n="128"><note>Na začetku manjka nekaj listov z besedilom, na koncu je izrezanih 20
                            folijev, morda praznih, saj se besedilo na fol. 128r pravilno
                            konča.</note><dimensions type="leaf" unit="mm"><height>31,2</height><width>20,7</width><depth>5,7</depth></dimensions></extent><foliation>Listi so primarno oštevilčeni do fol. 110; nato neoštevilčeno do
                        zadnjega lista (sekundarno fol. 128). </foliation><collation><formula>1(2) + 2(8) + 3(12) + 4(16) + 5(12) + 6(12) + 7(14) + 8(12) + 9(12
                            + 10(8) + 11(40, 20 vacat)</formula><p>V zadnji legi so ohranjeni listi do veznika (20 folijev), od veznika
                            naprej jih je 20 izrezanih.</p></collation></supportDesc></objectDesc><handDesc hands="1"><handNote><p>Napisala ena roka.</p></handNote></handDesc><decoDesc><p></p></decoDesc><bindingDesc><p>Platnici, ki sta oblečeni v temno rjavo usnje, ne spadata h knjižnemu bloku,
                    verjetno sta bili dodani pozneje, saj se format platnice in knjižnega bloka
                    razlikuje za cca. 15 mm po višini, nekoliko tudi po širini. Drugi znak, da so
                    platnice nekoč pripadale drugi knjigi, so odtisi petih enojnih vezic na hrbtu
                    usnjene prevleke platnice, medtem ko po natančnem pregledu knjižnega bloka
                    kažejo pikiranja na legah štiri enojne vezice z začetnim in končnim šivom.
                    Odtisi vezic na platnici so povsem neskladni z sledmi vezic na knjižnem bloku.
                    Na knjižnem bloku je zaslediti več različnih priložnostnih krpanj vezave, odtod
                    izhajajo tudi različna pikiranja in različen povezovalni material.</p></bindingDesc></physDesc><history><origin><origPlace>Škofiče ob Vrbskem jezeru</origPlace><origDate notAfter="1844" notBefore="1800">1. polovica 19. stoletja</origDate></origin><provenance>Iz konventa Šolskih sester iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu je bil rkp
                leta 2016 predan v Arhiv Krške škofije. </provenance></history><additional><adminInfo><recordHist><source>Opis narejen neposredno po rokopisu.</source><change when="2020-06-29" who="#AZE">Vsebinski dodatki po kodikoloških in
                        tekstoloških izsledkih Andrejke Žejn med restavriranjem rokopisa.</change><change when="2018-02-15" who="#MOG">Prvi opis med restavriranjem v Arhivu RS, s
                        pomočjo in ugotovitvami Darje Harauer in Blanke Avguštin. 
                        Florjanovič.</change></recordHist></adminInfo></additional></msDesc>
