Foglarjeva pesmarica s srede 18. stoletja je najstarejši ohranjeni slovenski štajerski rokopis pesmi, saj so ga v nasprotju s Kalobskim večinoma napisali Štajerci. Vsebuje najstarejše marijinoceljske pesmi v slovenščini, štiri svetniške pesmi, pesem v čast Sveti trojici, dve pesmi z eshatološko vsebino, pesem o češčenju Jezusovega imena, postno spokorno pesem in pesem o ljubezni do Boga. Po jezikovnih značilnostih sodeč izvira iz vzhodnoštajerskega prostora. V rokopisu so omenjeni mesto Maribor, reka Drava in cerkev svetega Martina v Kamnici. Nekatere pesmi najdemo še v Pesmarici iz Gorij, Paglovčevi pesmarici, v Cerkvenih pesmih in molitvah, Maurerjevi pesmarici in Krebsovi pesmarici.

Rokopis je vezan v zbornik, ki vsebuje tudi tri tiskane pesmarice: Primož Lavrenčič, Missionske catholish karshanske pejssme (1752); Ahacij Stržinar, Peissem Od teh velikih odpuſtikov (1744); Andohtlive pejsme(1756).

Prvih deset pesmi v rokopisu je leta 1757 zapisal Lovrenc Foglar [Voglar], ki je verjetno ustvaril tudi naslovni list, saj bi začetnici L in V lahko nakazovali njegovo avtorstvo: (1) Pessem od Svete Troÿze; (2) Ta druga pessem od boshje lubesni na visho peſme miſerere; (3) Ta treitia Pessem od Svetega gllaſa; (4) Ta zheterta Pessem od Divize Marie navisho o Maria polna gnade; (5) Ta druga pessem od Divize Marie peta pessem na visho od ovzhize; (6) Ta tretia Pessem od divize Marie ſheſta pessem; (7) Ta zheterta od Marie Pessem sedma vagventu od Mariae Divize; (8) Ta ossma Pessem od te prezhudeſshne Terolarſke divize svete Nottburge; (9) Ta deveita peissem od Marie Magdalene; (10) Ta deſſeta od vernih dush Pessem.

Naslednje štiri pesmi je istega leta napisal Matija Vezjak/Bezjak/Bizjak (Matiaſ Weſiak): (11) Ta edenaiſta pessem Pessem od gnadlive matere; (12) Ta dvanaista pessem od zhloveka zila nu kunza kak nevanoie; (13) Ta trinaiſta pessem od Adama nu Eive; (14) Ta shtirnaista pessem od ovzhize sgublene.

Tretji pisec pesmi z naslovom (15) Pessem od Svetiga Iosepha se ni podpisal, nehal je tudi s štetjem pesmi, o času nastanka pa lahko sklepamo glede na abecedo, ki jo je ista roka zapisala na koncu pesmarice leta 1758.

Prav tako neznani četrti pisec je avtor dveh Marijinih pesmi, in sicer (16) Slovo od Marie ter (17) Eno Marie Zelsko.

Sledi svetniška pesem (18) od S. Urshe na visho od S. Angela Varoha neznanega avtorja. Pesmi so bile verjetno zapisane med letoma 1758 in 1760.

Naslednje štiri marijinoceljske pesmi je napisal Jožef Glazer leta 1760, ki se je podpisal kot učitelj (ludimagister) pri Gornji sveti Kungoti. Po letu 1761 je bil učitelj in organist pri sv. Petru (Malečnik). Pesmi si sledijo po naslednjem vrstnem redu: (19) Ena Nova Peiſsem od Mario Zellarze; (20) Druga peiſsem od Maria Zellarze; (21) Tretja Peiſsem od Mario Zellarze; (22) Zheterta Peiſsem od Mario Zellarze.

Naslednji dve pesmi sta pisali dve različni roki brez podpisa: litanijska pesem (23) O Bog otsha, Sin, Duh Sveti; marijinoceljska pesem (24) Pred tvoÿ thron mi pokleknemo. Slednja se konča z letnico 1762 in latinskim zapisom Domine deus pater (Gospod Bog Oče). Na koncu rokopisa najdemo abecedo, števila od ena do dvajset ter letnico 1758, kar ustreza pisavi tretjega pisca.