- Predgovor
- Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850)
- 1. Mesto oporok v slovenskem pismenstvu
- 2. Pregled slovenskih oporok (1671–1850) in z oporokami povezanih prisežnih besedil (1734–1795)
- A) Oporoke
- B) Prisežna besedila v zvezi z oporokami
- 3. Besedila – diplomatični in kritični prepis
- Način obravnave in edicijska načela
- A) Oporočna besedila
- 01 – Ljubljana
- 01 – Diplomatični prepis
- 01 – Kritični prepis
- 02 – Cerknica
- 02 – Diplomatični prepis
- 02 – Kritični prepis
- 03 – Središče ob Dravi
- 03 – Diplomatični prepis
- 03 – Kritični prepis
- 04 – Klevevž 1
- 04 – Diplomatični prepis
- 04 – Kritični prepis
- 05 – Klevevž 2
- 05 – Diplomatični prepis
- 05 – Kritični prepis
- 06 – Klevevž 3
- 06 – Diplomatični prepis
- 06 – Kritični prepis
- 07 Svibno pri Radečah
- 07 – Diplomatični prepis
- 07 – Kritični prepis
- 08 – Klevevž 4
- 08 – Diplomatični prepis
- 08 – Kritični prepis
- 09 – Ločica pri Vranskem
- 09 – Diplomatični prepis
- 09 – Kritični prepis
- 10 – Ricmanje pri Trstu 1
- 10 – Diplomatični prepis
- 10 – Kritični prepis
- 11 – Šalek
- 11 – Diplomatični prepis
- 11 – Kritični prepis
- 12 – Andraž nad Polzelo 1
- 12 – Diplomatični prepis
- 12 – Kritični prepis
- 13 – Dolina pri Trstu 1
- 13 – Diplomatični prepis
- 13 – Kritični prepis
- 14 – Zaglink, Miklavž pri Taboru
- 14 – Diplomatični prepis
- 14 – Kritični prepis
- 15 – Ricmanje pri Trstu 2
- 15 – Diplomatični prepis
- 15 – Kritični prepis
- 16 – Andraž nad Polzelo 2
- 16 – Diplomatični prepis
- 16 – Kritični prepis
- 17 – Kastelec pri Ospu
- 17 – Diplomatični prepis
- 17 – Kritični prepis
- 18 – Ricmanje pri Trstu 3
- 18 – Diplomatični prepis
- 18 – Kritični prepis
- 19 – Loke pri Taboru 1
- 19 – Diplomatični prepis
- 19 – Kritični prepis
- 20 – Rupa pri Podgradu
- 20 – Diplomatični prepis
- 20 – Kritični prepis
- 21 – Konošek, Miklavž pri Taboru
- 21 – Diplomatični prepis
- 21 – Kritični prepis
- 22 – Marija Širje pri Zidanem Mostu
- 22 – Diplomatični prepis
- 22 – Kritični prepis
- 23 – Sv. Miklavž pri Taboru
- 23 – Diplomatični prepis
- 23 – Kritični prepis
- 24 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 1
- 24 – Diplomatični prepis
- 24 – Kritični prepis
- 25 – Loke pri Taboru 2
- 25 – Diplomatični prepis
- 25 – Kritični prepis
- 26 – Dolina pri Trstu 2
- 26 – Diplomatični prepis
- 26 – Kritični prepis
- 27 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 2
- 27 – Diplomatični prepis
- 27 – Kritični prepis
- 28 – Črni Vrh pri Taboru
- 28 – Diplomatični prepis
- 28 – Kritični prepis
- 29 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 3
- 29 – Diplomatični prepis
- 29 – Kritični prepis
- 30 – Pirešica pri Galiciji
- 30 – Diplomatični prepis
- 30 – Kritični prepis
- 31 – Založe pri Polzeli
- 31 – Diplomatični prepis
- 31 – Kritični prepis
- 32 – Zabukovje pri Sevnici
- 32 – Diplomatični prepis
- 32 – Kritični prepis
- 33 – Andraž nad Polzelo 3
- 33 – Diplomatični prepis
- 33 – Kritični prepis
- 34 – Karteljevo pri Novem mestu
- 34 – Diplomatični prepis
- 34 – Kritični prepis
- 35 – Tešova pri Vranskem
- 35 – Diplomatični prepis
- 35 – Kritični prepis
- 36 – Zavrh pri Galiciji
- 36 – Diplomatični prepis
- 36 – Kritični prepis
- 37 – Štorje pri Sežani
- 37 – Diplomatični prepis
- 37 – Kritični prepis
- 38 – Železno pri Galiciji
- 38 – Diplomatični prepis
- 38 – Kritični prepis
- 39 – Gabrke pri Šoštanju
- 39 – Diplomatični prepis
- 39 – Kritični prepis
- 40 – Slivnica pri Celju
- 40 – Diplomatični prepis
- 40 – Kritični prepis
- 41 – Brezova pri Vojniku
- 41 – Diplomatični prepis
- 41 – Kritični prepis
- 42 – Nasirc pri Kozini
- 42 – Diplomatični prepis
- 42 – Kritični prepis
- B) Prisežna besedila v zvezi z oporokami
- Prisega 01 – Ljubljana 1– 1. različica
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 01 – Ljubljana 1– 2. različica
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 02 – Starci pri Novem mestu
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 03 – Bled 1
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 04 – Bled 2
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 05 – Bled 3
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 06 – Ljubljana 2
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 07 – Turjak 1
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 08 – Turjak 2
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- Prisega 09 – Turjak 3
- Diplomatični prepis
- Kritični prepis
- 4. Značilnosti besedil
- Nekateri splošni oporočni izrazi
- 5. Viri in literatura
- Arhivski viri
- Literatura in objavljeni viri
- 6. Povzetek
- Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850)
Predgovor
Pred nami je tretja monografija Borisa Golca, ki obravnava uradovalno sloveniko. Prvi dve sta bili znanstvenokritični izdaji, v katerih je obdelal slovenske prisege: v prvi prisege mestnih oblasti (2009) in v drugi prisege trških ter poklicnih skupnosti (2011). V tej, tretji knjigi, se je posvetil najmanj raziskani zvrsti – slovenskim oporokam. Za vsako oporočno besedilo je raziskal okoliščine in ozadje nastopajočih oseb ter pripravil diplomatični in kritični prepis slovenskega teksta, na koncu pa dodal pregled oporočnega izrazja.
Med vsemi možnimi zvrstmi besedil, ki so jih v slovenščini pisali od srednjega veka do srede 19. stoletja, se oporočna pojavijo med zadnjimi. Golčeva monografija nam prinaša 51 besedil, ki dokumentirajo začetek in vznik te pomembne zvrsti v dolgi dobi od leta 1671 do leta 1850: 42 je oporok, devet pa z oporokami povezanih priseg. Od teh je glavnina besedil prvič objavljena. Oporoke v slovenščini so podali ljudje vseh družbenih stanov: od dveh plemkinj do župnika, učitelja, tržana in preprostih podložnikov. Izvirajo iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, zanimivo pa je, da jih je največ iz južne Štajerske in zahodnega slovenskega etničnega obrobja.
Golčeva monografija nudi obširen znanstveni prikaz vseh doslej evidentiranih slovenskih dokumentov, v katerih so naši predniki urejali svoje tusvetne stvari v mislih na zadnjo uro, nekateri prav na pragu med življenjem in smrtjo. Dragocenost teh besedil je mdr. v tem, da dokumentirajo, kako je oporočitelj v dramatičnem trenutku ločitve od sveta in življenja potreboval za zapis poslednje volje svoje eksistencialno izrazilo – svoj domači, slovenski jezik.
Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850)
1. Mesto oporok v slovenskem pismenstvu
Oporoke, napisane v slovenskem jeziku in nastale do srede 19. stoletja, ki v uradovalnem pismenstvu v slovenščini pomeni prelomnico, so bile do nedavnega komaj znana zvrst starejših slovenskih dokumentov. Zapisovanje ustnih oporok pred pričami, ne da bi jih sproti prevajali v drug jezik, je namreč nasploh zelo pozna praksa. Oporoke drugače kot prisege nimajo tako intimne (sakralne) note, da bi morale biti zvest posnetek oporočiteljevih besed, zato so jih pismeni ljudje laže oblikovali v uradovalnem jeziku (nemščini, latinščini, italijanščini), ki so ga v pisni obliki obvladali neprimerno bolje. Zapisovanje oporok v slovenščini se je razmahnilo šele od konca 18. stoletja dalje,1 1 V gospoščinskih, mestnih, sodnih in drugih arhivih na Slovenskem se je iz stoletij pred sredo 19. stoletja ohranilo veliko zapisov ustnih oporok. O poznem zapisovanju v slovenščini nazorno priča arhivski fond gospostva Klevevž na vzhodnem Dolenjskem, v katerem je najti najstarejše znane slovenske podložniške oporoke. Ohranjen je cel fascikel oporok iz obdobja 1747–1810, ki so jih zapisali gospoščinski uradniki in duhovniki (ARS, AS 743, Gospostvo Klevevž, fasc. 4). Med njimi sta dve v slovenščini, nastali v letih 1795 in 1802; prva je delo gospoščinskega uradnika, ki je sestavil več nemških oporok, druga pa verjetno prav tako zapis uradniške roke. Tretja oporoka, delo učitelja iz leta 1795, je zdaj pogrešana. vzporedno s povečano stopnjo pismenosti kot posledico terezijanske šolske reforme s splošno šolsko obveznostjo (1774), splošno sicer samo na deklarativni ravni.2 2 O terezijanski šolski reformi in splošni šolski naredbi: Schmidt, Zgodovina šolstva, str. 178–183. Pred prvimi zapisi ustnih oporok srečamo v slovenščini osamljene primere oporočnih besedil izpod peresa oporočiteljev samih, ki so seveda morali biti vešči pisanja v svoji materinščini, v kateri se je zlasti za uradne potrebe pisalo zelo malo, praviloma le v skrajni nuji.
Slovenske oporoke so v pregledih starejših slovenskih dokumentov komajda prisotne,3 3 Prim. zlasti Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih skozi stoletja; Umek (ur.) idr., Iz roda v rod. kar pride še posebej do izraza ob primerjavi s prisegami kot daleč najpogostejšimi slovensko pisanimi uradovalnimi besedili.4 4 Iz obdobja od srede 16. do srede 19. stoletja poznamo približno 400 slovenskih priseg. Prim. glavne objave: Ribnikar, Slovenske podložniške prisege; Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz); isti, Mestna prisežna besedila; isti, Slovenska prisežna besedila. Še pred kratkim smo poznali več prisežnih besedil, ki oporoke tako ali drugače zadevajo, kakor oporok samih. Šele odkritja zadnjih let so tehtnico nagnila v korist oporočnih besedil. Od skupno 42 oporok, ki jih obravnava pričujoča monografija, je glavnina (29) v njej objavljenih prvič.
Skoraj pol stoletja je bila edina znana oporoka iz časa pred 1850 zadnja volja tržana Mihaela Modrinjaka iz Središča ob Dravi iz leta 1713, ki pa je napisana v kajkavščini z zelo redkimi slovenskimi elementi (središkimi lokalizmi).5 5 Ilešič, Hrvatski utjecaji, str. 14–16. Modrinjakova oporoka, ohranjena samo v mlajšem prepisu (1840) in objavljena leta 1905, tako ni dobila ustreznega mesta v obravnavah slovenskega pismenstva.6 6 Omenjena je v Kidričevem kronološkem seznamu slovenskih tiskov in rokopisov (1921–22) (Kidrič, Opombe k protir. (katol.) dobi, str. 76), ne pa tudi v Zgodovini slovenskega slovstva (1956) (Legiša (ur.), Gspan (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva, str. 293). Njen pomen je tem večji, ker še danes ne poznamo nobenega drugega slovenskega zapisa zadnje volje meščana oziroma tržana.
Na prve povsem slovenske oporoke je šele leta 1953 opozoril neznani objavitelj v Istrskem zgodovinskem zborniku, v katerem sta se med drugim znašli dve oporočni besedili iz tržaškega zaledja, obe iz prve četrtine 19. stoletja in objavljeni brez komentarja.7 7 [Anonimus]: 1816. Slovenski testament iz Ricmanj; [Anonimus]: 1823. Slovenski testament iz Ricmanj. Naslednje leto (1954) je slovenistično stroko razveselila objava ene še danes najstarejših odkritih oporok. Leta 1685 jo je sestavil cerkniški župnik Gregor Črvič (Cervič), tudi sicer slovensko pišoč človek z izpričanim vplivom na slovensko pismenstvo v svojem okolju.8 8 Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, str. 193. Cervič je v oporoki, napisani devet let pred smrtjo, imenoval za univerzalno dedinjo Ester Maksimilijano baronico Coraduzzi, eno od avtoric plemiške zasebne korespondence med materjo in hčerko s konca 17. stoletja (objava: Merkù, Slovenska plemiška pisma; isti, Zasebna slovenščina v 17. stoletju, 134–140). O Cerviču (Črviču) in njegovem pisanju v slovenščini gl. zlasti: Merkù, Zasebna slovenščina v 17. stoletju, str. 122–134. Cervičevo pismo iz leta 1688 je dolgo veljalo za najstarejše pismo v slovenščini (Rupel, Pripevki k protireformacijski dobi, str. 189–192). Črvičev kratki testament je skoraj pol stoletja veljal za najstarejšega v slovenskem jeziku, dokler ni bila odkrita in objavljena (1998) še zdaj edina znana prava plemiška oporoka, lastnoročni zapis baronice Barbare Kacijanar, nastal v Ljubljani leta 1671.9 9 Žvanut, »To ie moia uola«.
Medtem se je v objavi (1971) pojavila prva oporoka podložnika, nastala konec 18. stoletja,10 10 Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih, str. 36–38. med številnimi objavljenimi blejskimi podložniškimi prisegami (1976) pa dve iz istega stoletja, katerih vsebina je pričevanje o zadnji volji.11 11 Ribnikar, Slovenske podložniške prisege, str. 62 in 84. Tudi tovrstnih vsebin v starejših slovenskih dokumentih dotlej skorajda nismo poznali, razen osamljenega primera, objavljenega leta 1921.12 12 Dolenc, Pravodsodstvo pri novomeškem, str. 88. V devetdesetih letih 20. in v začetku 21. stoletja je bilo v reviji Arhivi predstavljenih še nekaj novoodkritih podložniških oporok oziroma z njimi povezanih priseg,13 13 Košir, Primeri starejših oporok, str. 112––114; Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo, str. 264. mimo strokovne periodike pa tudi prva in doslej edina znana oporoka učitelja iz leta 1801.14 14 Oporoka je bila odkrita že v petdesetih letih prejšnjega stoletja med urejanjem arhivskega fonda mesta Višnja Gora, objavljena pa šele leta 1993 (Golec, Najstarejša oporoka učitelja, str. 351).
Večje število oporočnih besedil, kot je bilo vseh dotlej znanih, je v zadnjem desetletju vrglo na površje raziskovanje v slovenskih in avstrijskih arhivih. Gre sicer skoraj samo za oporoke podložnikov, vse so poznega nastanka, od konca 18. do srede 19. stoletja, vendar po večini niso bile evidentirane niti v internih arhivskih popisih. Po številčnosti novoodkritih, doslej še v celoti neobjavljenih besedil, močno odstopa Spodnja Savinjska dolina s širšim celjskim območjem od Posavja do Šaleške doline.15 15 Vsa oporočna besedila v Zgodovinskem arhivu Celje razen enega je v okviru raziskovalnega projekta Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (2008–2011) evidential arhivist dr. Aleksander Žižek. Najdbe narekovanih in izjemoma tudi lastnoročno napisanih podložniških testamentov v sodnih spisih s tega območja vlivajo upanje, da je tovrstnega neevidentiranega gradiva še več. Svojevrstno presenečenje pomeni oporoka plemkinje iz Vipave, čeravno je poznega nastanka, iz leta 1843, oporočiteljica pa se je poleg tega rodila v kmečki družini.16 16 Oporočiteljica Terezija pl. Premerstein, rojena Hladnik, se je rodila kot kmečka hči, pa tudi njen soprog Štefan je bil poplemeniten šele v otroških letih (Preinfalk, Plemiške rodbine na Slovenskem, str. 108). Obravnavano obdobje zaključuje doslej edina odkrita oporoka vojaka; nastala je na skrajnem robu slovenskega etničnega ozemlja, v Trstu (1850).
Nabor oporok v slovenščini tako po trenutnem stanju raziskanosti ni več neznaten – skupno jih je 42 – odraža pa tudi pestro socialno strukturo oporočiteljev: od podložnikov do plemičev, po ena oporoka pripada tržanu, učitelju, duhovniku in vojaku. Precej reprezentativno so zastopane tudi slovenske pokrajine od Istre in Trsta do Prlekije. Od habsburških dednih dežel, v katerih so živeli Slovenci, manjka samo Koroška, pogrešamo po tudi ozemlja pod Beneško republiko in Prekmurje kot del Ogrskega kraljestva. Pri tem je treba poudariti, da pokrajinska razporejenost in čas nastajanja oporok glede na sedanje poznavanje problematike nista nujno reprezentativna.
Tabela 1: Pokrajinska in časovna razporejenost oporok
| Dežela |
17. stoletje (1671–1685) |
18. stoletje (1713–1795) |
1. polovica 19. stoletja (1801–1850) |
Skupaj (1671–1850) |
| Kranjska | 2 | 3 | 6 | 11 |
| Štajerska | 0 | 1 | 21 | 22 |
| Istra | 0 | 0 | 7 | 7 |
| Goriška | 0 | 0 | 1 | 1 |
| Trst | 0 | 0 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | 2 | 4 | 36 | 42 |
Tabela 2: Pravni oziroma socialni status oporočiteljev in oporočiteljic
| Status |
17. stoletje (1671–1685) |
18. stoletje (1713–1795) |
1. polovica 19. stoletja (1801–1850) |
Skupaj (1671–1850) |
| plemkinja | 1 | 0 | 1 | 2 |
| duhovnik | 1 | 0 | 0 | 1 |
| tržan | 0 | 1 | 0 | 1 |
| učitelj | 0 | 0 | 1 | 1 |
| podložnik | 0 | 2 | 17 | 19 |
| podložnica | 0 | 1 | 16 | 17 |
| vojak | 0 | 0 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | 2 | 4 | 36 | 42 |
Tabela 3: Zapisovalci oporok
| Avtor zapisa |
17. stoletje (1671–1685) |
18. stoletje (1713–1795) |
1. polovica 19. stoletja (1801–1850) |
Skupaj (1671–1850) |
| oporočitelj/ica | 2 | 0–1 | 1 | 3–4 |
| druga oseba | 0 | 3–4 | 35 | 38–39 |
| SKUPAJ | 2 | 4 | 36 | 42 |
V primerjavi z oporokami poznamo precej manj, samo devet prisežnih besedil prič oporočnih dejanj. Vsa prisežna besedila, ki oporoke tako ali drugače zadevajo, so nastala v 18. stoletju in izvirajo s Kranjskega, pri čemer je ena oporoka, o kateri je govor v prisegi, nastala na Goriškem. Besedil je sicer deset, ker je eno ohranjeno v dveh zapisovalskih različicah, nanašajo pa se na samo sedem ustno izraženih oporok šestih oporočiteljev. Med prisežniki najdemo poleg podložnikov tri deželne svobodnike, katerih prisega se nanaša na zadnjo voljo svobodnice (1734) in je sploh najstarejše znano prisežno besedilo. Eden od oporočiteljev, o katerega zadnji volji govorita dve prisegi, je bil vojak, v vojsko mobiliziran kmečki človek, zadnje tri prisege pa govorijo o oporoki obogatelega kmečkega trgovca z živino.
Tabela 4: Pravni oziroma socialni status oporočiteljev in oporočiteljic, o katerih govorijo prisege
| Status |
1. polovica 18. stoletja (1734–1743) |
2. polovica 18. stoletja (1779–1795) |
Skupaj (1734–1795) |
| deželna svobodnica | 1 | 0 | 1 |
| podložnik | 1 | 2 | 3 |
| podložnica | 1 | 0 | 1 |
| vojak | 0 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | 3 | 3 | 6 |
2. Pregled slovenskih oporok (1671–1850) in z oporokami povezanih prisežnih besedil (1734–1795)
Pričujoči pregled prikazuje stanje raziskanosti ob koncu leta 2016. V njem so tabelarično ločeno predstavljene oporoke (A) in nato z oporokami povezana prisežna besedila (B), vsako z osnovnimi podatki o vsebini, hranišču, zapisovalcu, posebnostih ter morebitnih objavah in obravnavah. V pregled niso vključena tista besedila, ki bi jih kot oporočna lahko označili samo pogojno.17 17 Zaradi zgodnjega nastanka in dejstva, da izvira iz Prekmurja, najvzhodnejše slovenske pokrajine, gre posebej omeniti izročilno pismo podložnika Marka Korošca iz Nedelice pri Turnišču, datirano 2. februarja 1680 in ohranjeno v prepisu iz petdesetih let 18. stoletja. Odkritelj in objavitelj Andrej Hozjan ga je sicer označil za oporoko, vendar gre v resnici za druge vrste pravno dejanje, za izročilno pismo, ki se nanaša na izročitev travnika sinu pred naprošenimi pričami. V besedilu prevladujejo kajkavski elementi. Hozjan, Historično o novoodkritem, str. 367–369.
A) Oporoke
| Zaporedna št. | 01 |
| Čas in kraj nastanka | 1671 24. V., Ljubljana, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka baronice Barbare Kacijanar, rojene Križanič. |
| Zapisovalec | Oporočiteljica. |
| Posebnosti |
Obstajata tudi nedatiran nemški prevod oporoke in kodicil v nemščini z datumom 28. marec 1673, ki ju je oporočiteljica sama samo podpisala. Edina znana plemiška oporoka pred letom 1843. Belokranjski in hrvaški jezikovni elementi in hrvaški črkopis. |
| Hranišče | ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, II. serija, K–14, 24. in 27. 5. 1671, Ljubljana. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Maja Žvanut, »To ie moia uola«. Po sledeh nekega testamenta iz 17. stoletja. Zgodovinski časopis 52 (1998), št. 4, str. 487–490. Celotna obravnava: prav tam, str. 487–496. Objava: Matevž Košir, Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 93–96. Celotna obravnava: prav tam, str. 89–110. |
| Zaporedna št. | 02 |
| Čas in kraj nastanka | 1685 XII. 26., Cerknica, Notranjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka prelata Gregorja Črviča (Cerviča), župnika v Cerknici. |
| Zapisovalec | Oporočitelj. |
| Posebnosti | Okoli župnika Črviča (Cerviča) je obstajal krog slovensko pišočih ljudi, med drugim dve plemkinji. |
| Hranišče | ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani, III. serija, Z–9, 26. 12. 1685. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Mirko Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi. Slavistična revija V–VII (1954), str. 193. Celotna obravnava: prav tam, str. 193. Omemba (brez letnice): Lino Legiša (ur.), Alfonz Gspan (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva. I Do začetkov romantike. Ljubljana: Slovenska matica, 1956, str. 293. Omemba: Ema Umek (ur.) idr., Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982, str. 44. Objava: Matevž Košir, Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 110–111. Celotna obravnava: prav tam, str. 110–111. |
| Zaporedna št. | 03 |
| Čas in kraj nastanka | 1713 s. d., Središče ob Dravi, Prlekija, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka tržana Mihaela Modrinjaka. |
| Zapisovalec | Morda oporočitelj. |
| Posebnosti |
Ohranjen je samo prepis v Dajnkovi dekanijski kroniki iz leta 1840. Kajkavščina z redkimi prleškimi elementi in kajkavski črkopis. |
| Hranišče | Župnijski arhiv Velika Nedelja, Kronika dekanije Velika Nedelja 1840, pag. 237–239. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Fran Ilešič, Hrvatski utjecaji u istočno-štajerskim tekstovima. (Preštampano iz 162. knjige »Rada« Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti). Zagreb: Tisk Dioničke tiskare, 1905, str. 14–16. Celotna obravnava: prav tam, str. 14–17. Obravnava: Jakob Rigler, Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. V: Viktor Vrbnjak (ur.), Svet med Muro in Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868–1968. Maribor: Obzorja, 1968, str. 668. |
| Zaporedna št. | 04 |
| Čas in kraj nastanka | Okoli 1790, [Klevevž], Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Adama Šklandra. |
| Zapisovalec | Ustno oporoko je »pred približno šestimi leti« zapisal kmečki človek Jakob Končina. Ohranjen je prepis z datumom 5. marec 1796 in Končinovim podpisom. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ARS, AS 743, Gospostvo Klevevž, fasc. 7, Zapuščinski inventarji in cenilni zapisniki imetja umrlih podložnikov, št. 20. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral France Baraga 2008. |
| Zaporedna št. | 05 |
| Čas in kraj nastanka | 1795 III. 19., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Andreja Češnovarja. |
| Zapisovalec | Jožef Skubic, učitelj. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | Danes neznano. Leta 1971: ARS, AS 743, Gospostvo Klevevž, fasc. 4, 19. 3. 1795. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Omemba: Ema Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1971, str. 15. Objava: prav tam, str. 36–38. Omemba: Ema Umek (ur.) idr., Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982, str. 56. Objava (po objavi iz 1971, pomotoma manjkata dve vrstici): Matevž Košir, Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 112. Celotna obravnava: prav tam, str. 111–112. |
| Zaporedna št. | 06 |
| Čas in kraj nastanka | 1795 XII. 7., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Jere Globevnice. |
| Zapisovalec | Jakob Hrasteničar, uradnik. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ARS, AS 743, Gospostvo Klevevž, fasc. 4, Oporoke, 7. 12. 1795. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Matevž Košir, Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 113–114. |
| Zaporedna št. | 07 |
| Čas in kraj nastanka | 1801 [III. 30], Svibno pri Radečah, Zasavje, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka učitelja (šolmoštra) Fortunata Skubica. |
| Zapisovalec | Oporočitelj. |
| Posebnosti | Edina znana oporoka učitelja (šolmoštra). |
| Hranišče | ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, šk. 6, snopič Zapuščinski akt Fortunata Skubca 1801, priloga A, 30. 3. 1801. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Boris Golec, Slovenski testament iz Svibnega iz leta 1801. Zasavc III, št. 36, 21. 10. 1993, str. 34. Celotna obravnava: prav tam, št. 34, 7. 10. 1993, str. 33; št. 35, 14. 10. 1993, str. 33; št. 36, 21. 10. 1993, str. 34]. Objava: Boris Golec, Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini. Kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja. Šolska kronika 25 (2016), št. 3, str. 361–365. Celotna obravnava: prav tam, str. 361–367. |
| Zaporedna št. | 08 |
| Čas in kraj nastanka | 1802 II. 9., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Jerneja Lužarja. |
| Zapisovalec | Jožef Pavše, verjetno uradnik. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ARS, AS 743, Gospostvo Klevevž, fasc. 4, Oporoke, 9. 2. 1802. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Matevž Košir, Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 114. Celotna obravnava: prav tam, str. 114. |
| Zaporedna št. | 09 |
| Čas in kraj nastanka | 1809 22. 1., [Ločica pri Vranskem], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Antona Livka. |
| Zapisovalec | Jakob Ručigoj, kmečki človek (po zapisniku zaslišanja oporočnih prič 10. 7. 1822 pred krajevnim sodiščem Ojstrica). |
| Posebnosti | Zapisovanje glasu [i] z grafemom j, glasu [u] pa kot v. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 3, Nepravdna dokumentacija za leti 1821 in 1822, IX/44. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 10 |
| Čas in kraj nastanka | 1816 XI. 20., Ricmanje pri Trstu, Istra |
| Vsebina | Oporoka podložnice Katarine Komar. |
| Zapisovalec | Mihael Pregarc, kmečki človek, pozneje nadrihtar (po uradnem zaznamku okrajnega sodišča Vikumberk (Fünfenberg) pri Kozini, 4. 12. 1816). |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 20. 11. 1816. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava faksimila prve strani: Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Koper 29. X. – 29. XI. 1952. Koper: Slovensko-hrvatska prosvetna zveza - podzveza v Kopru, 1952, str. 20. Objava: [Anonimus], 1816. Slovenski testament iz Ricmanj. V: Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istriana. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 242–243. Celotna obravnava: prav tam, str. 242–243. |
| Zaporedna št. | 11 |
| Čas in kraj nastanka | Malo pred 1820 XI. 17., 18 18 17. novenber 1821 je datum oporočiteljeve smrti (po sodni delitvi premoženja v zapuščinskem spisu, 20. 11. 1820). [Šalek], Šaleška dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra. |
| Zapisovalec | Neznan. |
| Posebnosti | Oporoka je v prvi osebi, vmes pa oporočitelj v drugi osebi nagovarja svoje brate. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 556, Krajevno sodišče Šalek in Turn, šk. 2, št. 41. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 12 |
| Čas in kraj nastanka | 1821 III. 8., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Jakoba Dreva. |
| Zapisovalec | Jernej Zajc, rihtar v Sv. Andražu. |
| Posebnosti |
Končnica [oj] v orodniku: mojoj, porvoj, ženoj, Grilkoj. Oporoka je v prvi osebi, vmes preskoči na tretjo osebo in se vrne k prvi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 528, Krajevno sodišče gospoščine Novi Klošter, šk. 1, Z 1, Zapuščine 1821–1830, zapuščinski spis Jakoba Dreva. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 13 |
| Čas in kraj nastanka | 1822 III. 3., Dolina pri Trstu, Istra |
| Vsebina | Oporoka podložnika Ivana Prašla. |
| Zapisovalec | Tomaž Paravel, verjetno kmečki človek. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 13. 3. 1822. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). |
| Zaporedna št. | 14 |
| Čas in kraj nastanka | 1822 IV. 28., Zaglink (zaselek Miklavža pri Taboru), Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Alene (Helene) Ribar, samske kmečke hčerke. |
| Zapisovalec | Jurij Grabnar, kmečki človek. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 4, Nepravdna dokumentacija za leti 1822–1823, IX/131. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 15 |
| Čas in kraj nastanka | 1823 VI. 24., Ricmanje pri Trstu, Istra |
| Vsebina | Oporoka podložnika Mihaela Kureta. |
| Zapisovalec | Mihael Pregarc (Pergarc), nadrihtar v Ricmanjah. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 24. 6. 1823. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: [Anonimus]: 1816. Slovenski testament iz Ricmanj. V: Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istriana. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 243–245. Celotna obravnava: prav tam, str. 243–245. |
| Zaporedna št. | 16 |
| Čas in kraj nastanka | 1825 III. 13., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Marka Potočnika. |
| Zapisovalec | Jernej Zajc, rihtar v Sv. Andražu. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ZAC, ZAC 557, Krajevno sodišče gospostva Šenek, šk. 1, št. 24, zapuščinski spis Marka Potočnika. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 17 |
| Čas in kraj nastanka | 1826 V. 23., Kastelec pri Ospu, Istra |
| Vsebina | Oporoka podložnice Antonije Kočevar. |
| Zapisovalec | Mihael Pergarc (Pregarc), nadrihtar v Ricmanjah. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 12, Kastelec pri Ospu, testamenti 1820, 1826, 28. 10. 1826. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). |
| Zaporedna št. | 18 |
| Čas in kraj nastanka | 1826 s. d., [Ricmanje pri Trstu], Istra |
| Vsebina | Pričevanje Filipa Komarja o ustni oporoki Mihaela Pregarca. |
| Zapisovalec | Mihael Pergarc (Pregarc), kmečki človek, prej nadrihtar v Ricmanjah. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, s. d. 1826. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). |
| Zaporedna št. | 19 |
| Čas in kraj nastanka | 1827 II. 21., [Loke pri Taboru], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Helene (Alene) Tičar. |
| Zapisovalec | Martin Dobnikar, kmečki človek. |
| Posebnosti | Zapis je po pričevanju oporočnih prič nastal že po oporočiteljičini smrti (po zapisniku zališanja oporočnih prič 20. 11. 1827 pred krajevnim sodiščem Ojstrica). |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 7, N7/21, zapuščinski spis Helene Tičar. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 20 |
| Čas in kraj nastanka | 1827 VIII. 31., Rupa pri Podgradu, Istra (danes Hrvaška) |
| Vsebina | Oporoka podložnika Mateta Zurine. |
| Zapisovalec | Jožef Udovič, neznanega stanu. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | PAK, PAK 77, Okrajno sodišče Podgrad, t. e. 22, a. e. 14. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava faksimila: Duša Krnel Umek, Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Koper: Pokrajinski arhiv, 2009, str. 208. |
| Zaporedna št. | 21 |
| Čas in kraj nastanka | 1828 XII. 28., [Konošek (zaselek Miklavža pri Taboru)], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Marjete Konovšek, vdove preužitkarice. |
| Zapisovalec | Jurij Zakonšek, kmečki človek. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 9, N9/2, zapuščinski spis Marjete Konovšek. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 22 |
| Čas in kraj nastanka | 1829 II. 27., Marija Širje pri Zidanem Mostu, Zasavje, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Elizabete Pavelšek ali Godlar.19 19 Po zapuščinski razpravi 17. marca 1829 pri gospostvu Ojstrica je umrla v soseski Sava v okraju Boštanj na Kranjskem, tj. zaselek Za Savo nasproti železniške postaje Hrastnik na drugi strani Save. |
| Zapisovalec | Anton Kadunc, mežnar in organist. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi, vmes v drugi, nato preide na prvo osebo in nazadnje ponovno na tretjo. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 9, N9/4, zapuščinski spis Elizabete Pavelšek ali Godlar. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 23 |
| Čas in kraj nastanka | 1829 IV. 8. , Miklavž pri Taboru, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Mice (Marije) Bokal ali Živulkar, vdove preužitkarice. |
| Zapisovalec | Jurij Zakonšek, kmečki človek. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 9, N9/12, zapuščinski spis Marije Bokal. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 24 |
| Čas in kraj nastanka | 1829 IX. 28, Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Izvleček iz oporoke podložnika Matevža Rotarja, zadevajoč mašno ustanovo. |
| Zapisovalec | Jurij Tomšič, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi. |
| Hranišče | NŠAL, NŠAL 28, Mašne ustanove, fasc. 7, št. 1200, 16. 10. 1836. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Jože Maček, Mašne in svetne ustanove na Kranjskem. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008, str. 34. Obravnava: prav tam, str. 546. |
| Zaporedna št. | 25 |
| Čas in kraj nastanka | 1830 III. 30., Loke pri Taboru, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Lize (Elizabete) Knez, rojene Pirkovič, vdove oštetarice. |
| Zapisovalec | Neznan, v pisanju izurjen uradnik ali duhovnik. |
| Posebnosti | Zapis oporoke dan po oporočiteljičini smrti. Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk. 9, N9/35, zapuščinski spis Elizabete knez, rojene Pirkovič. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Boris Golec 2016. |
| Zaporedna št. | 26 |
| Čas in kraj nastanka | 1830 IX. 26., Dolina pri Trstu, Istra |
| Vsebina | Pričevanje Roka Prašla in Ivanca Štrajna o ustni oporoki Marije Prašel. |
| Zapisovalec | Berto Štrajn, verjetno kmečki človek. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič že po oporočiteljičini smrti. |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 26. 9. 1830. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). |
| Zaporedna št. | 27 |
| Čas in kraj nastanka | 1831 II. 10., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Izvleček iz oporoke podložnice Mice (Marije) Tomšič, zadevajoč mašno ustanovo. |
| Zapisovalec | Štefan Praznik, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi. |
| Hranišče | NŠAL, NŠAL 28, Mašne ustanove, fasc. 7, št. 1200, 24. 10. 1836. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Jože Maček, Mašne in svetne ustanove na Kranjskem. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008, str. 34. Obravnava: prav tam, str. 546–547. |
| Zaporedna št. | 28 |
| Čas in kraj nastanka | 1831 III. 20., Črni Vrh pri Taboru, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Martina Vrhovca, preužitkarja. |
| Zapisovalec | Martin Dobnikar, kmečki človek (po zapisniku zaslišanja oporočnih prič 3. 12. 1832 pred krajevnim sodiščem Ojstrica). |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ZAC, ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad, šk.14, II/34, zapuščinski spis Martina Ocepka, po domače Vrhovca. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 29 |
| Čas in kraj nastanka | 1831 III. 23., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Izvleček iz oporoke podložnice Elizabete (Špele) Močnik, zadevajoč mašno ustanovo. |
| Zapisovalec | Štefan Praznik, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi. |
| Hranišče | NŠAL, NŠAL 28, Mašne ustanove, fasc. 7, št. 1200, 2. 7. 1836. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Jože Maček, Mašne in svetne ustanove na Kranjskem. Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008, str. 33–34. Obravnava: prav tam, str. 546. |
| Zaporedna št. | 30 |
| Čas in kraj nastanka | 1832 II. 27., [Pirešica pri Galiciji], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Antona Brinška iz Pirešice pri Galiciji. |
| Zapisovalec | Martin Pernovšek, kmečki človek. |
| Posebnosti | Oporočitelj nagovarja svojega sina v drugi osebi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 557, Krajevno sodišče gospoščine Šenek, šk. 2, št. 65, zapuščinski spis Antona Brinška. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 31 |
| Čas in kraj nastanka | 1835 IV. 23. ali malo pred tem, [Založe pri Polzeli], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Antona Kolenca, preužitkarja. |
| Zapisovalec | Jurij Bovha, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 557, Krajevno sodišče gospoščine Šenek, šk. 4, št. 122, zapuščinski spis Antona Kolenca. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 32 |
| Čas in kraj nastanka | 1836 I. 36., Zabukovje pri Sevnici, Posavje, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Katarine Medvešek. |
| Posebnosti | Janez Stritar, neznanega stanu. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 471, Deželsko in krajevno sodišče gospoščine Planina pri Sevnici, šk. 6, Z 1, Zapuščine, št. 12, zapuščinski spis Katarine Medvešek. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 33 |
| Čas in kraj nastanka | 1837 VI. 9., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Elizabete Razpotnik, poročene Klapel, vdove viničarke. |
| Zapisovalec | Jernej Zajc, kmečki človek, prej rihtar v Sv. Andražu. |
| Posebnosti | Ohranjen je tudi uradni prepis krajevnega sodišča Šenek, ki je oporoko razglasilo 24. 8. 1837. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 557, Krajevno sodišče gospoščine Šenek, šk. 3, št. 121, zapuščinski spis Elizabete Razpotnik. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 34 |
| Čas in kraj nastanka | 1838 VI. 5., Karteljevo pri Novem mestu, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Oporoka Janeza Peneta iz Šentjurija pri Novem mestu. |
| Zapisovalec | Franc Štempihar, kmečki človek. |
| Posebnosti |
Uvod se začne z oporočiteljevo prošnjo zapisovalcu, naj zapiše njegovo zadnjo voljo. Oporočitelj je vsebino oporoke ponovno potrdil 30. maja 1839. |
| Hranišče | ARS, nerazvrščeno gradivo, mapa Slovenica – neurejeno. Mapa odkrita julija 2016. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Boris Golec 2016. |
| Zaporedna št. | 35 |
| Čas in kraj nastanka | 1840 III. 17., Tešova pri Vranskem, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Mihaela Zavrtnika, po domače Uraniča. |
| Zapisovalec | Gregor Vašte, neznanega stanu, verjetno uradnik. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ZAC, ZAC 500, Krajevno sodišče posestva Brode, šk. 1, Zapuščinski spisi, zapuščinski spis Mihaela Uraniča. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2009. |
| Zaporedna št. | 36 |
| Čas in kraj nastanka | 1842 I. 7., Zavrh pri Galiciji, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Antona Supergarja. |
| Zapisovalec | Martin Gmajnar, verjetno uradnik. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. Dodano pričevanje o izplačilu dolžnikov. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 542, Krajevno sodišče gospoščine Ranšperk, šk. 1, št. 25, zapuščinski spis Antona Šupergerja. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 37 |
| Čas in kraj nastanka | 1843 IV. 6., Štorje pri Sežani, Kras, Goriška |
| Vsebina | Oporoka plemkinje Terezije pl. Premerstein iz Vipave. |
| Zapisovalec | Janez Zabric, kmečki človek. |
| Posebnosti |
Kronološko druga slovenska plemiška oporoka. Oporočiteljica je bila sicer rojena kot kmečka hči, njen soprog pa poplemeniten v otroških letih. |
| Hranišče | ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani. III. serija, P–324. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentirala Majda Klemenz 2013. |
| Zaporedna št. | 38 |
| Čas in kraj nastanka | 1844 X. 1., Železno pri Galiciji, Spodnja Savinska dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Marije Vengust, vdove preužitkarice. |
| Zapisovalec | Martin Gmajnar, verjetno uradnik. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 557, Krajevno sodišče gospoščine Šenek, šk. 5, št. 168, zapuščinski spis Marije Vengust. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 39 |
| Čas in kraj nastanka | 1845 III. 27., Gabrke pri Šoštanju, Šaleška dolina, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Eve Plešej, vdove preužitkarice. |
| Zapisovalec | Martin Novak, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Napisano v prvi osebi, na koncu oporočiteljica v drugi osebi nagovarja zeta in hčerko. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 556, Krajevno sodišče Šalek in Turn, šk. 4, št. 113, zapuščinski spis Eve Plešej. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 40 |
| Čas in kraj nastanka | 1845 V. 17., Slivnica pri Celju, Celjsko območje, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnika Jerneja Vodanška ali Moškatevca, preužitkarja iz Sel pri Slivnici. |
| Zapisovalec | Martin Jezovšek, neznanega stanu. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ZAC, ZAC 561, Krajevno sodišče gospoščine Tabor pri Vojniku, šk. 3, št. 75, zapuščinski spis Jerneja Vodanška ali Muškatelca. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 41 |
| Čas in kraj nastanka | 1849 V. 6., Brezova pri Vojniku, Celjsko območje, Štajerska |
| Vsebina | Oporoka podložnice Marije Zabukovšek. |
| Zapisovalec | Matevž Podgoršek, neznanega stanu. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi. |
| Hranišče | ZAC, ZAC 542, Krajevno sodišče gospoščine Ranšperk, šk. 2, št. 46, zapuščinski spis Simona Majerja. Po vsebini ne spada k temu spisu. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Evidentiral Aleksander Žižek 2010. |
| Zaporedna št. | 42 |
| Čas in kraj nastanka | 1850 XII. 23., Trst |
| Vsebina | Oporoka vojaka Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini. |
| Zapisovalec | Jožef Daris, verjetno vojak. |
| Posebnosti | Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič, s križcem podpisan tudi oporočitelj. |
| Hranišče | PAK, PAK 252, Zbirka slovenski spisi, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 23. 12. 1850. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
--- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). |
B) Prisežna besedila v zvezi z oporokami
| Zaporedna št. | Prisega 01 |
| Čas in kraj nastanka | 1734 XII. 11., Ljubljana, Kranjska |
| Vsebina | Pričevanje treh deželnih svobodnikov iz Vipavske doline, Mihe in Matije Ferjančiča ter Gašperja Vovka, o ustni oporoki Ane Magdalene Šivic, deželne svobodnice z Goč na Vipavskem. |
| Zapisovalec | Neznani uradnik kranjskih deželnih stanov. |
| Posebnosti |
Najstarejše znano prisežno besedilo o oporoki. Ohranjeno v dveh različicah. |
| Hranišče |
Prva različica: ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 115, fasc. 62, snopič 2, protokol deželnih svobodnikov 1734–38, pag. 512, 11. 11. 1734. Druga različica: ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 6, fasc. 8, Testamenti, Sivic Ana Magdalena 1734. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Omemba prve različice: Ema Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1971, str. 14. Objava: prav tam str. 38. – Obakrat z napačno letnico 1784. Omemba prve različice: Jože Koruza, O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo XVIII (1972/73), str. 249. Omemba prve različice (z napačno letnico 1784): Ema Umek (ur.) idr., Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982, str. 54. Omemba prve različice (z napačno letnico 1784): Matevž Košir, Prisege v slovenščini. Arhivi XV (1992), št. 1–2, str. 8 in 10 – z napačno letnico 1784. Objava druge različice (ARS, AS 1080): Boris Golec, Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja. Arhivi XXIV (2001), št. 1, str. 89. Objava faksimila: prav tam, str. 90. Celotna obravnava: prav tam, str. 87–90. |
| Zaporedna št. | Prisega 02 |
| Čas in kraj nastanka | 1735 X. 9., Starci pri Novem mestu, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Matije Lojha o zadnji volji podložnice Neže Lojh v zvezi z vinogradom. |
| Zapisovalec | Neznani pisar križatije v Novem mestu. |
| Posebnosti | Prisega na gorski pravdi. |
| Hranišče | ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/146r, protokoli gorskih pravd novomeške križatije 1721–1772, fol. 74v. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Metod Dolenc, Pravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721 do 1772. Zbornik znanstvenih razprav I (1920–21), str. 88. Celotna obravnava: prav tam, str. 88. Omemba (zgolj kot prisege v gorski pravdi): Fr. Kidrič, Opombe k protir. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino III (1921–22), str. 77. |
| Zaporedna št. | Prisega 03 |
| Čas in kraj nastanka | 1743 I. 14., Bled, Gorenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnic Marjete Klemenc in Marine Porin o zadnjih besedah podložnika Matevža Repeta. |
| Zapisovalec | Valentin Breznik, pisar gospostva Bled. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ARS, AS 721, Gospostvo Bled, knj. 37, pag. 2217. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Peter Ribnikar, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976, str. 62. |
| Zaporedna št. | Prisega 04 |
| Čas in kraj nastanka | 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Jerneja Komarja o zadnji volji vojaka podložnika Jurija Kozla. |
| Zapisovalec | Jožef Štefančič, pisar gospostva Bled. |
| Posebnosti | Oporočitelj, blejski podložnik, je kot vojak umrl v ljubljanskem špitalu. |
| Hranišče | ARS, AS 721, Gospostvo Bled, fasc. 36, Iustitialia, 6. 9. 1779. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Peter Ribnikar, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976, str. 84. |
| Zaporedna št. | Prisega 05 |
| Čas in kraj nastanka | 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Jerneja Žumra o zadnji volji vojaka podložnika Jurija Kozla. |
| Zapisovalec | Jožef Štefančič, pisar gospostva Bled. |
| Posebnosti | Oporočitelj, blejski podložnik, je kot vojk umrl v ljubljanskem špitalu. |
| Hranišče | ARS, AS 721, Gospostvo Bled, fasc. 36, Iustitialia, 6. 9. 1779. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Peter Ribnikar, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976, str. 84–85. |
| Zaporedna št. | Prisega 06 |
| Čas in kraj nastanka | 1780 XI. 10., Ljubljana, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Martina Presetnika iz Kleč pri Ljubljani o ustni oporoki podložnika Jerneja Severja leta 1778. |
| Zapisovalec | Jožef Lemoterc, rentni mojster ljubljanskega škofijskega gospostva. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | NŠAL, NŠAL 25, Pfalz, f. 71, Podložniški procesi 1780, brez št., 10. 11. 1780. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Boris Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) – zakladnica slovenskih sodnih priseg. Arhivi 28 (2005), št. 2, str. 264. |
| Zaporedna št. | Prisega 07 |
| Čas in kraj nastanka | 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o ideničnosti prebrane oporoke s tisto, ki jo je v njegovi navzočnosti narekoval podložnik Valentin Kožar. |
| Zapisovalec | Franc Ksaver Leitner, uradni pisar grofije Turjak. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ÖStA, HHStA, FAA, C–46–18, Konv. 1, Grafschaft Auersperg, Verlassabhandlungen nach Untertanen /Inventare/ 1685–1793, Verlassabhandlung nach Valentin Koschar 1793–1797, 27. 4. 1795. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Boris Golec, Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti – II. Arhivi XX (1997), št. 1–2, str. 182. Celotna obravnava: prav tam, str. 181–186. |
| Zaporedna št. | Prisega 08 |
| Čas in kraj nastanka | 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja. |
| Zapisovalec | Franc Ksaver Leitner, uradni pisar grofije Turjak. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ÖStA, HHStA, FAA, C–46–18, Konv. 1, Grafschaft Auersperg, Verlassabhandlungen nach Untertanen /Inventare/ 1685–1793, Verlassabhandlung nach Valentin Koschar 1793–1797, 27. 4. 1795. |
| Objave in obravnave (kronološko) |
Objava: Boris Golec, Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti – II. Arhivi XX (1997), št. 1–2, str. 182. Objava faksimila prve strani: prav tam, str. 181. Celotna obravnava: prav tam, str. 181–186. |
| Zaporedna št. | Prisega 09 |
| Čas in kraj nastanka | 1795 IV. 29., Turjak, Dolenjska, Kranjska |
| Vsebina | Prisega podložnika Jerneja Hočevarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja. |
| Zapisovalec | Franc Ksaver Leitner, uradni pisar grofije Turjak. |
| Posebnosti | --- |
| Hranišče | ÖStA, HHStA, FAA, C–46–18, Konv. 1, Grafschaft Auersperg, Verlassabhandlungen nach Untertanen /Inventare/ 1685–1793, Verlassabhandlung nach Valentin Koschar 1793–1797, 29. 4. 1795. |
| Objave in obravnave (kronološko) | Objava: Boris Golec, Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti – II. Arhivi XX (1997), št. 1–2, str. 182. Celotna obravnava: prav tam, str. 181–186. |
3. Besedila – diplomatični in kritični prepis
Način obravnave in edicijska načela
Besedila so razvrščena v dve skupini: A) Oporočna besedila in B) Prisežna besedila v zvezi z oporokami. V prvi skupini je 42 oporok v različnih oblikah ubeseditve (v prvi osebi, tretji osebi, naknadnem zapisu idr.), v drugi skupini pa 9 prisežnih besedil prič (eno v dveh različicah), ki se oporok tako ali drugače dotikajo.
Vsa besedila so objavljena v dveh različicah: v obliki diplomatičnega in kritičnega prepisa. V prvem, diplomatičnem prepisu je besedilo objavljeno skupaj z vsemi prečrtanimi in dopisanimi deli. Izjema so manjši popravki, kot je zamenjava ene ali dveh črk, na katere opozarjajo opombe. Pri prepisu je upoštevana standardna ortografija z vsemi posebnostmi posameznih pisarjev. Ker pri grafemu k pogosto ni mogoče razlikovati med veliko in malo črko, je dosledno prepisan kot mala črka, razen pri začetnicah lastnih imen in na začetku stavkov. Za pisanje velike ali male črke se je bilo nekajkrat težko odločiti pri s in v, grafične različice dolgega s pa so iz tehničnih razlogov poenotene kot ſ. Nemško besedilo, ki je v izvirniku razen izjemoma v kurzivi (gotici), je v objavi v poševnem tisku.
Kritični prepis upošteva sočasne in redke poznejše popravke, na katere opozarjajo opombe. V čim večji meri skuša zgolj prečrkovati originalni zapis v današnji črkopis. Kjer se ni bilo mogoče nedvoumno odločiti za sičnik ali šumevec (npr. Šepan – Žepan), je druga možnost navedena v opombi. Zaradi sodobne tradicije zapisovanja je dodan j med i in sledečim samoglasnikom (npr. Maria = Marija). Grafema ÿ je transliteriran kot j, i, ij ali ji. Pred samoglasniškim r je dosledno izpuščen e (npr. zadržati, smrt), ohranjeni pa so zapisi samoglasniškega r, zapisanega kot ar (smarti), ter vsi drugi reducirani e-ji (perporočim). Opravljenih je bilo še nekaj manjših prilagoditev sodobni pravopisni normi (npr. nebeskim = nebeškim). Po sodobnem pravopisu se ravnajo postavljanje ločil, delitev besed (kakorie = kakor je, nar prei = narprej), pisanje velike začetnice pri lastnih imenih (tako tudi Bogu Očeti, Sini inu Svetmu Duhu, Mater Božji) ter razlikovanje med u in v (npr. guldinarjov, predlog v). Nemški, latinski in italijanski deli besedila niso prevedeni.
V opombah so razloženi samo tisti izrazi, ki bi bili lahko zavajajoči za razumevanje, ker imajo danes drugačen pomen (npr. interes, pohištvo) ali ker bi jih lahko napačno razumeli (npr. ne = nje), in nekateri pojmi iz upravnega in sodnega področja. Razrešeni so tudi nekateri toponimi, če je oblika težko prepoznavna, če je kraj oddaljen od kraja nastanka oporoke ali če je današnje krajevno ime drugačno.
A) Oporočna besedila
01 – Ljubljana
| 1671 V. 24, Ljubljana, Kranjska – oporoka baronice Barbare Kacijanar, rojene Križanič |
| Foliant 10 listov, list meri 31,0 x 20,0–20,2 cm, prvi list je prazen, popisani so listi 2–7 in 9. |
[3. stran]
Vtim, Imenu, Boga ocheta, Inoi zinu, inoi zuetiga duha, Amen.
zpoznam, Inoi dam naznanie, Jezt Barbara Khazianarica, raniciga
gozpud Irga Baltiſara Khazianara fraihera, zapuſchena udoua,
roiena Kriſanich, dazam pomizlila inozam razmizlila, dazam
Jezt, koker uzi drugi mertuachki ludi, tizmerti poduerſeni, Inoi
dani nazuitu nich guiſniſega kakorie tazmert, tiga chlouika,
tudi pak nich, neguiſniſega, kakorie taura tezmerti, Inoi lipſiga
kakor pozuoioi zmerti, mei ſlahtu ino uzimi drugimi dobra ordinga,
zauolu tiga zapuſcheniga Blaga ztoriti, dabi ſlahta inoi uzi,
obene Ieringe neimali, zauolu tiga zamzi pridobrim zdrauiu
tiga ſiuota, inoi pridobri mochi, Ipraui pameti, inoi zaztupnozti
Inoi priobenoi Jeringi, napri uzela inoi razmizlila, Izmoie
dobre uole, Jednu ordingu Inoi taztament ztoriti, pokaterimbize
moi ſlahta, Inoi uzi drugi zamoiu uolu, imaiuze derſati,
khatera ordinga, ali taztament zmoiam Laznom rukom
uaz napizan inoi firtigouan, inoi zmoim laztnim
pechatom zapechachtin,
Barbar [sic!] Kazianerica
Wdoua frai
[4. stran]
narpopri gozpudi Bogu, ochetu nebeſkomu, preporuchim inoi zaſafam
moiu bogu potim boſim pildu, ztuarienu, duſu koteru gozpud
Bog, zkuzi zuoiu zuetu gnadu, ino proſnu diuice marie, ino uzih
zuetnikou, ino angelcou, oche nebeſko20 20 Zadnji del besede ko je nadpisan. kraleſtuo odpelati, moie truplu pak,
Ima timateri zemli odkudarie priſlo, pri patrih iezouitarih,
ucirkui zuetoga Jakopa, ukapelici diuice marie, pokopano biti,
Ino nikar zmanom, ueliko prangati, uzai pomoiem ztanu pokopana biti,
zuetimi maſami, Ino zuichami, pozuete cirkue nauadi, Imaze oprauiti,
Inoi nich odlaſati, temuch zuete maſe prece, jedno zadrugim oprauiti,
pozuete cirkue nauadi, ino pomoim pokopaliſchu, proti uzim kakor,
Budem ordnala ino zapizala, zeimaiu uzi derſati
[5. stran]
dr[gimu zaſafam inu zapuſcham, cirkui zuetoga Jakopa, tiga
touaruſtua Jezuzoua dua tauſent21 21 Beseda je nadpisana. rainiſ, od tih ſtirih tauſent, koterizu
per moimu gozpud ztricu goz Juriu iankouichu, uleti uiſi ino
maningi, da ima kapital oztati za cirkau, na uechne chaze ino
Iſintereza, ze ima en kip cir kakorzu maſni guanti, ali pak
kai od zrebernine kupouati, Ino ta kapital, zenima malo nu
ueliko na drugo obernuti,
Jezt tudi zaſafam ino zapuſcham, Bratouſchini kriztazeuiga
terplenia, cirkui zuetoga iakopa kir bude moie telo leſalo, jedno
tauſent rainiſ, od tih katerizu pri gozp iakouichu, leti uiſi da bude
Bratouchina imala na uechne chaze, od intereza enu pomoch,
zuicham ino drugim potribnim22 22 Sledi prečrtan začetek nove besede: zti. richim, akobi pak nemoglo
biti dabi kapital naguiſnom miztu uzeli oztal, tako ochem daze
Iztih tauſent rainiſ ztoiri, en zrebern pild diuice marie, ſalozne
Ino jednan krucifikz, zatu bratouſchinu, undar bih otila raiſi dabi
kapital uzeli oztal, Inoze preporuchim dabudu puztili zame maſeuati,
Jezt tudi zaſafam ino zapuſcham, zakapelicu zuetoga ziueriuza cirkui,
zuetoga Jakopa, ino za kapelicu diuice marie, kir bude moie telo leſalo,
Jedno tauſen rainiſ, koterizu pri gozpud Jankouichu, uleti uiſi daze
Puzte,23 23 Sledi prečrtana beseda ztoriti. ſtoriti ſtiri zreberni loihteri, dua za altar diuice marie,
Barbar Kazianerica
wdova frai
[6. stran]
kir bude moie telo leſalo, dua pak zakapelicu zuetoga franziſka
ziueriuza, Ino ochem dabudu lete laitare uchazi nucali bratouſchna
kriztuzeuoga terplenia,
Zopet zaſafam ino zapuſcham, ſtiri zto rainiſ, daimaiu gozp patri
zouitarie od tih ſtiri zto R Intereze za lampu ulie kupouati, na
uechne chaze, ukapelici diuice marie kir bude moie telo leſalo, ino
tudi za lampicu kotera zaki petak gori, na altaru zueto ziueriuza
Bratouſchinam trim, diuice marie, pripatrih iezouitarih ulublani
zaſafam tri zto rainiſ, toie zakoi bratouſchini zto rainiſ, taki
uiſi daimaiu bratouſchna puztiti zame maſeuati
Aguſtinarom pred ſpitalzkimi urati, zaſafam ino zapuſcham, iedno24 24 Beseda je nadpisana. tauſent
rainiſ od tih ſtirih taſent, koterizu prikranzki lonchouti, taki uiſi
daimaiu na uichne chaze od toga Intereza, za iednu lampu ulie
ſgati ukapelici diuice marie, loretanzki kar pa oztane od intereza
od lampe ulia tobudu uſiuali patri na uechne chaze,
Bratouſchini zuetoga roſenkranca, zaſafam pet zto rainiſ, utaki uiſi
daimaiu zame izauze moie m ertue puztiti maſeuati, Ino akobize
leta bratouſchina kamo prenezla, tako daima tih pet zto R, pritoi cirkui
pri diuici marie oztati,
Barbara Kazianerica
wdoua frai
[7. stran]
kapucinarom tim lublanzkim ino kranzkim, zaſafam pet zto rainiſ,
utaki uiſi da karim bude ukuhinu potriba, ali uina ali mazla ali
platna, daimze ima daiati, dokle bude tih pet zto R terpilo
Inoih zaueſem dabudu zame maſeuali,
Bratouchini zuetoga riſnoga teleza zaſafam, prizuetom miklauſu iedno
zto rainiſ, taki uiſi da imaiu bratouſchina puztiti zame maſeuati,
franciſkanarom zaſafam iedno zto rainiſ, taki uiſi, daimaiu zame
ino za moie mertue maſevati,
Jezt zaſafam pet itridezeti rainiſ daze ima boſchem razdiliti
omoiem pogrebu
Jezt zaſafam pet itridezeti rainiſ, taki uiſi daze ima kupiti,
meza uina ino kruha boſcem tih duih ſpitalih ulublani,
zakateri ſpital, duakrat jizti inoi piti dati, da budu
zame boga molili
Jezt zaſafam, ſtiri zto rainiſ, za maſe, daimaiu maſeuati
prece pomeni ino nikar od laſati
Barbara Kazianerica
wdova frai
[8. stran]
Jezt zaſafam ino zapuſcham, Jedno tauſent rainiſ, za moi pogreb,
Ino kai an tiche moiega pogreba, kaizam zaſafala za pogreb ino
zamaſe, Ino kaize25 25 Beseda je nadpisana, pod njo prečrtano: kaza (?). ima razdiliti boſcem ino ſpitalom, zatiga volu
prozim inoze preporuchim moiemu zpouidniku, ino gozpud pater
rekturu da oni to uze krukam uzameiu, ino zuizto oprauiu, moi
pogreb Ino zamaſe ino boſcem ino ſpitalom ino daze kmoiemu
pogrebu kupiu bintlehti, zuiche bopni cherno zukno za cirkau,
ponauadi, ino da ze plachaiu duhouni, koteri budeiu moie
telo zprimili meſnari, ino ti drugi koteri budu kai pomagali,
azamaſe zam pozebi tu gori zgorai, ſtiri zto R zaſafala, ino
prozim ino prepouim daze nima malo niueliko pomeni predigouati
Ino ako lih nizam duſna, obeniga ierba ztoriti, inu tudi nizam
nich duſna moiem unukam, inu preunukam, doklerzam moie dui
kzeri, kakor gozpu zuzanu orſichku, Ino gozpu anu roſpouku
Jezam ih muſu dala ino izmoiega blaga od prauila, inoim
dala uzakoi uech, neg pet tauſent rainiſ, pozebi fornuz ino zmuk
Ino zrebernine, daie ueliko uechiga ztanu, koterim nih ztariſi
tuliko nedadu kulikozam, Jezt nim dala ino potlem zam im
daiala kcheram ino unukam ino preunukam kai ni bilo odnih
Barbara Kazianerica
wdoua fraien
[9. stran]
ocheta blaga temuch izmoiega prauoga, laznoga blaga uze
karzamim popri ali potli daiala, kakorzam udrugim pizmu
zapizala, tako nikar izduſnosti temuch26 26 Sledi prečrtan začetek besede: izlub. izlubezni Jezt
poztauim inoi Imenuiem, Ino Juztituiram, za ierbe gozpud
Johaneza franciziſka orſicha, Ino niegouoga brata gozpud
Baltiſara orſicha, Ino nih zeztru gozpu martu patachichku,
moie unuke leti uiſi,27 27 Besedi leti uiſi sta nadpisani. da oni za dobro zameiu, zlegitimu toie tretim
dilom moiga blaga,28 28 Črka i je vrinjena, prvotno moga. kotero pomoie zmerti oztane, ſenkhnge zunai,
koterozam popri,29 29 Sledijo tri prečrtane nečitljive daljše besede. cirkui zuetomu
Jakopu ſenkala,30 30 Sledijo tri krajše prečrtane nečitljive besede. karie pri gozp iankouichu, koteri
ſtiri tauſant, zu za cirkau,31 31 Prvotno očitno: cirkiu. za bratouchinu kriztuzevoga terplenia,
Ino zalaihtare zakapelu, diuice marie, ino zuetiga ziueriuza32 32 Sledi prečrtano: na mini.
na minieni kakorzam zgorai tukai poztauila ino zaſafala, zunai
togaie moi kapital pri goz benaliu duanaiezt tauſent rainiſ,
pri lonchouti ſtiri tauſent, leta dua kapitala zaztupim moie
Blago kotero ztori ſeznaiezt tauſent33 33 Beseda je nadpisana. rainiſ, od koterih budu moie ierbi,
imali treti dil kakorzam tu gori zapizala, ali uendar popri ze
moreiu, ti odmene zaſafani legate, duhouni, moi pogreb Ino karie kniemu,
potriba, zuete maſe ino uzeto karzam tukai od zgorai, zaſafala plachati
ino oprauiti,
Ino ako lih nizam duſna moim preunukam, nich kakozam tukai
gori uſe zapizala, tako nikar izduſnozti temuch iz lubezni iezt
zaſafam mariani muſkunouki Jedno tauſent rainiſ pri lonchouti,
Barbara Kazianerica
wdoua frai
[10. stran]
zalmiki muſkunouki iedno tauſent rainiſ,
franciſku muſkunu, pet zto rainiſ,
herbartu muſkunu, pet zto rainiſ, toie tim ſtirim moiem
preunuchicam, tri tauſent rainiſ, koterezu pri kranzke lonchauti ...
Jazi obderſim gualt ali moch, leta taztament puztiti, ali
drugoga ztoriti, inoi ztim iztim, kakozemi bude uidilo,
zmoim blagom obernuti ali ſtoriti
Ino kar antiche farent blaga, toze nima malo nu ueliko imentirt,
temuch kakor ze bude naſlo udrugom pizmu, ali uuentariu daze
ponem Imaiu kuntetirat uzi, Jezt poztauim inoi Imenuiem
gozpud Johaneza orſicha, kenimu exzekutura tiga moiga,
taztamenta Ino akobi gozp orſich, zdaici nemogal34 34 Beseda je nadpisana. priti pomoioi zmerti,
tako35 35 Sledi prečrtan začetek besede: p. prozim gozp patra rektura, Ino moiga zpouidnika,
da nich zmoim truplom nechakaiu ino zpogrebom ino zuetimi
maſami ino da nebude obeniga pomankania, ino akobi nebilo
dinarieu predrukami, takoze ima od kapitala uzeti keterie
pri goz benaliu kai antiche pogreba ino z maſ ino boſchem
daze prece opraue ino placha glihi uiſi tim duhonim ino uzim
katerezam tugori taztamentu zaſafala ino nanie zpumnila, inoi
proziminoze preporuchim goz patrou iezouitarou goz patra prouinciala
inoi gozpu pot rektura da name nepozabiu zue timi maſami imolituicami
Barbara Kazianarica
wdoua fraie
[11. stran]
Inoi kadarbi naleti moie ſafti, ino zadni uoli, inoi
taztamentu, kai uenim ali drugim punktu, na deſelzki,
ordingi, praude Inoi zalemnitetu, mankalo ino potribno
Bilo, tako touze karki doli gre, Ino zakoteriga, uolu
Biſe imali praudati, Ino diſputirati pomoie zmerti,
tako touze nadomiztim, Ino dopulnuiem, utaki uiſi,
ako leta moia ſaft nemore, obztati za taztament,
tako nai uala, za codicil, ali uzaku moiu zadnu uolu,
Inoi nato pokorno prozim nih cezarzke zutlozti, naſega
deſelzkoga firſta, ino naſiga gozpud lancautmana, inoi
uzu gozpocku, daimaiu leta moi taztament, zadnu
uolu Inoi ſaft, terditi, Inoi nich puztiti od obenoga
zuper andlati ali diſputirati, ampak braniti inoi
ſermati, ampak natim biti, da zkuzi od zgorai imenovanoga
taztamenta exzekutora, ino gozpud patrou iezouitarou, bude
uze dopulneno Ino uze plachano, ino odprauleno uze legate,
Barbara Kazianerica
wdoua frai
[12. stran]
duhoune zachom zmochom gozpud lancautmana, letu
moiu poſlidnu uolu inoi taztament uzih zadarſanih
punktih, do pulniti uze perzauezi, gmaini kranzke,
lontſadenpunta, praui prichi, Ino zpoznaiu, letiga
taztamenta, zamga zkuzi, Inoi zkuzi moiom laztnom
rukom uzega pizala, Ino pod pizala, Ino zmoimo laztnim
pechatom zapechatila, Inoi riznichnemu zpoznaniu, ino
zaſihraniu, zam iezt lete od zdolai gozpude, cilo
lipo prozila, dazu oni letu moiu ſaſut ali taztament,
ſnih laztnimi rukami podpizali ino pechatili zapechatili,
uzai rechenim gozpudom preze ſkode, datum 24 maia 1671,
[pečat] Barbara Kazianerin
Wittib frein
prozim pokorno gnadliuoga gozpud lantautmana, ali niegouoga namiztnika
da zdaici pomoioi zmirti naloſe gozp benaliu, da ze dinarie dadu od
kapitala tih duanaeizt tauſent za pogreb ino za maſe ino karzam zaſafala,
boga ime Ino duhounim, ino kadarbi zdaici nebilo kpogrebu inoi
zamaſe tih denariou kakorzam tugori utaztamentu zapizala inoi
zaſafala Inobi napozudu uſeli gozpud pater rektur namizti gozpud
Johaneza franciſka orſicha kakor eniga exzekutora, tako daze niemu
Ino kolegiomu lublanzkomu zdaici od moiga kapitala placha ino preze
ſkode dirſi, datum 27 maia 1671
[pečat] Barbara Kazianeriza
w f
[13. stran]
Ino da pa nebude obenoga, umoiem taztamentu zprichouania ali
kakoue Jeringe, koterebize moglo od kateroga zgoditi, zauolu ſtirih
tauſent rainiſ kateri leſe nainterezu, pri gozpud iankouichu,
katerihzem umoiem taztamentu, bila od luchila tukai gori inoi,
od pizala, od moiga blaga, Ino under ulegate ali ſafingu,
tako tukai zopet imenuiem Ino zpoznam, daie uza ſupztancia,
Ino kapital moiga blaga, duaiezeti tauſent rainiſ od keterih36 36 Beseda je nadpisana. legitima
bude za moie tri jerbe, tukai utaztamentu Imenouane, undar
ochem da taizte ſtiri tauſent rainiſ, katerizu pri gozpud
jankouichu, oztaneiu kakorzam tukai taztamentu poztauila,
Ino zapizala, da za cirkou zuetoga jakopa, dui tauſent
rainiſ, aza Bratouſchinu Kriztuſouiga terplenia tauſent rainiſ,
za ſtiri zreberne laitare, za kapelu diuize marie dua,
loitara, aza kapelu zuetoga ziueriuza dua zreberna loihtara,
datum 27 maia 1671
[pečat] Barbara Kazianerin
wittib frain
[17. stran]
[12 pečatov]
Barbara Khazianerin
wittib frain
Johan F[reiherr] B[aptista] Eggkh m[anu] p[ropri]a.
J[ohann] J[obst] G[raf] v[on] Gallenberg
Johan Fridrich v[on] Trillegkh Fr[ei]herr
Gabriel Lukhantschitsch manu propria
Adam Dinzl m[anu] propria
als schrifftlich namhafft gemachter mitfertiger
Johan Bapt:[ist]a von Pötteneckh m[anu] p[ropri]a
Hanns Peer m[anu] propria
[18. stran]
N[ota] B[ene]: dissen mainen lezten willen oder testament,
bitt ganz demitig, nach meinen absterben also recht von Ihr
greff[lichen] excel[lenz] hern herren Landtshaubtmann etc[etera]
oder dero angesezten herrn ambts Verwalter, Zueröffnen, vnd
auf den Landsrecht mit der eröffnung, nicht zuerwarten
Barbara Khazianerin
Wittib frain
toie moia uola
| 1671 V. 24, Ljubljana, Kranjska – oporoka baronice Barbare Kacijanar, rojene Križanič |
[3. stran]
V tim imenu Boga Očeta inoj Sinu inoj Svetiga Duha. Amen.
Spoznam inoj dam na znanje, jest Barbara Kacjanarica, raniciga
gospud Irga Baltižara Kacjanara frajhera zapuščena vdova,
rojena Križanič, da sam pomislila ino sam razmislila, da sam
jest koker vsi drugi mrtvački ludi ti smrti podvrženi, inoj
da ni na svitu nič gvišnišega, kakor je ta smrt tiga človika,
tudi pak nič negvišnišega, kakor je ta ura te smrti, inoj lipšiga,
kakor po svojoj smrti mej žlahtu ino vsimi drugimi dobra ordinga
zavolu tiga zapuščeniga blaga storiti, da bi žlahta inoj vsi,
obene jeringe ne imali, zavolu tiga sam si pri dobrim zdravju
tiga života inoj pri dobri moči i pravi pameti inoj zastupnosti
inoj pri obenoj jeringi, naprí vzela inoj razmislila iz moje
dobre vole jednu ordingu inoj tastament storiti, po katerim bi se
moj žlahta inoj vsi drugi za moju volu imaju se držati,
katera ordinga ali tastament z mojam lasnom rukom
vas napisan inoj firtigovan inoj z mojim lastnim
pečatom zapečačtin,
Barbar[a] Kacjanerica
vdova fraj
[4. stran]
narpoprí gospudi Bogu Očetu nebeškomu preporučim inoj zašafam
moju bogu po tim Božim pildu stvarjenu dušu, koteru gospud
Bog, skuzi svoju svetu gnadu ino prošnu Divice Marije ino vsih
svetnikov ino angelcov óče nebeško kralestvo odpelati, moje truplu pak
ima ti materi zemli, od kudar je prišlo, pri patrih jezovitarih
v cirkvi svetoga Jakopa, v kapelici Divice Marije pokopano biti.
Ino nikar z manom veliko prangati, vsaj po mojem stanu pokopana biti,
svetimi mašami ino svičami po svete cirkve navadi ima se opraviti,
inoj nič odlašati, temuč svete maše prece, jedno za drugim opraviti
po svete Cirkve navadi ino po mojim pokopališču37 37 Pokop. proti vsim, kakor
budem ordnala ino zapisala, se imaju vsi držati.
[5. stran]
Dr[u]gimu zašafam inu zapuščam cirkvi svetoga Jakopa tiga
tovaruštva Jezusova dva tavžent rajniš, od tih štirih tavžent, koteri su
per mojmu gospud stricu gos[pudu] Jurju Jankoviču, v le-ti viži ino
maningi, da ima kapital ostati za cirkav, na večne čase ino
iz interesa38 38 Obresti. se ima en kip, kir kakor su mašni gvanti ali pak
kaj od srebrnine kupovati, ino ta kapital se nima malo nu
veliko na drugo obrnuti.
Jest tudi zašafam ino zapuščam bratovščini Kristaseviga
trplenja, cirkvi svetoga Jakopa, kir bude moje telo ležalo, jedno
tavžent rajniš, od tih kateri su pri gosp[udu] Ja[n]koviču, le-ti viži, da bude
bratovčina imala na večne čase od interesa enu pomoč,
svičam ino drugim potribnim ričim, ako bi pak ne moglo
biti, da bi kapital na gvišnom mistu vseli ostal, tako óčem, da se
iz tih tavžent rajniš stojri en srebrn pild Divice Marije Žalosne
ino jednan krucifiks za tu bratovščinu, undar bi hotila rajši da bi
kapital vseli ostal ino se preporučim, da budu pustili zame maševati.
Jest tudi zašafam ino zapuščam za kapelicu svetoga Siveriusa cirkvi
svetoga Jakopa ino za kapelicu Divice Marije, kir bude moje telo ležalo,
jedno tavžen rajniš, koteri su pri gospud Jankoviču, v le-ti viži, da se
puste storiti štiri srebrni lojhteri,39 39 Svečniki. dva za altar Divice Marije,
Barbar[a] Kacjanerica
vdova fraj
[6. stran]
kir bude moje telo ležalo, dva pak za kapelicu svetoga Frančiška
Siveriusa, ino očem, da budu le-te lajtare včasi nucali bratovščna
Kristusevoga trplenja.
Zopet zašafam ino zapuščam štiri sto rajniš, da imaju gosp[udi] patri
zovitarje40 40 Jezuiti. od tih štiri sto r[ajniš] interese za lampu ulje kupovati na
večne čase v kapelici Divice Marije, kir bude moje telo ležalo, ino
tudi za lampicu, kotera saki petak gori, na altaru sveto Siveriusa.
Bratovščinam trim Divice Marije pri patrih jezovitarih v Lublani
zašafam tristo rajniš, to je sakoj bratovščini sto rajniš, taki
viži, da imaju bratovščna pustiti zame maševati.
Aguštinarom pred Špitalskimi vrati zašafam ino zapuščam jedno tavžent
rajniš od tih štirih tažent, koteri su pri kranski lončovti,41 41 Deželni stanovi, nem. Landschaft. taki viži,
da imaju na vične čase od toga interesa za jednu lampu ulje
žgati v kapelici Divice Marije Loretanski, kar pa ostane od interesa
od lampe ulja, to budu uživali patri na večne čase.
Bratovščini svetoga Roženkranca zašafam petsto rajniš v taki viži,
da imaju zame i za vse moje mrtve pustiti maševati. Ino ako bi se
le-ta bratovščina kamo prenesla, tako da ima tih petsto r[ajniš] pri toj cirkvi
pri Divici Marije ostati.
Barbara Kacjanerica
vdova fraj
[7. stran]
Kapucinarom tim lublanskim ino kranskim zašafam petsto rajniš
v taki viži, da, kar jim bude v kuhinu potriba, ali vina ali masla ali
platna, da jim se ima dajati, dokle bude tih petsto r[ajniš] trpilo,
ino jih zavežem, da budu zame maševali.
Bratovčini svetoga Rišnoga Telesa zašafam pri svetom Miklavžu jedno
sto rajniš taki viži, da imaju bratovščina pustiti zame maševati.
Franciškanarom zašafam jedno sto rajniš taki viži, da imaju zame
ino za moje mrtve maševati.
Jest zašafam petitrideseti rajniš, da se ima božčem razdiliti
o mojem pogrebu.
Jest zašafam petitrideseti rajniš taki viži, da se ima kupiti
mesa, vina ino kruha božcem tih dvih špitalih v Lublani,
za kateri špital dvakrat jisti inoj piti dati, da budu
zame Boga molili.
Jest zašafam štiristo rajniš za maše, da imaju maševati
prece po meni ino nikar odlašati.
Barbara Kacjanerica
vdova fraj
[8. stran]
Jest zašafam ino zapuščam jedno tavžen rajniš za moj pogreb
Ino, kaj an tiče mojega pogreba, kaj sam zašafala za pogreb ino
za maše ino, kaj se ima razdiliti božcem ino špitalom, za tiga volu
prosim ino se preporučim mojemu spovidniku ino gospud pater
rekturu, da oni to vse k rukam vzameju ino zvisto opraviju moj
pogreb ino za maše ino božcem ino špitalom ino da se k mojemu
pogrebu kupiju bintlehti,42 42 Baklje. sviče, bopni,43 43 Grbi. črno sukno za cirkav,
po navadi ino da se plačaju duhovni, koteri budeju moje
telo sprimili, mežnari ino ti drugi, koteri budu kaj pomagali,
a za maše sam posebi tu gori zgoraj štiristo r[ajniš] zašafala ino
prosim ino prepovim, da se nima malo ni veliko po meni predigovati.
Ino akolih nisam dužna obeniga jerba storiti inu tudi nisam
nič dužna mojem vnukam inu prevnukam, dokler sam moje dvi
kčeri, kakor gospu Suzanu Oršićku ino gospu Anu Rošpovku,
jesam jih mužu dala ino iz mojega blaga odpravila ino jim
dala vsakoj več neg pet tavžent rajniš, posebi fornus44 44 Premičnine. ino smuk45 45 Nakit.
ino srebrnine, da je veliko večiga stanu, koterim nih stariši
tuliko ne dadu, kuliko sam jest nim dala ino potlem sam jim
dajala kčeram ino vnukam ino prevnukam, kaj ni bilo od nih
Barbara Kacjanerica
vdova frajen
[9. stran]
očeta blaga, temuč iz mojega pravoga lasnoga blaga vse,
kar sam jim poprí ali potli dajala, kakor sam v drugim pismu
zapisala, tako nikar iz dužnosti, temuč iz lubezni jest
postavim inoj imenujem ino justituiram za jerbe gospud
Johanesa Francisiška Oršića ino njegovoga brata gospud
Baltižara Oršića, ino nih sestru gospu Martu Patačićku,
moje vnuke le-ti viži, da oni za dobro zameju, z legitimu, to je tretim
dilom mojga blaga, kotero po moje smrti ostane šenknge zunaj,
kotero sam poprí cirkvi svetomu
Jakopu šenkala, kar je pri gosp[ud] Jankoviču, koteri
štiri tavžant su za cirkav, za bratovčinu Kristusevoga trplenja
ino za lajhtare za kapelu Divice Marije ino svetiga Siveriusa
naminjeni, kakor sam zgoraj tukaj postavila ino zašafala, zunaj
toga je moj kapital pri gos[pudu] Benaliu dvanajest tavžent rajniš,
pri lončovti štiri tavžent, le-ta dva kapitala zastupim moje
blago, kotero stori šesnajest tavžent rajniš, od koterih budu moje jerbi
imali treti dil, kakor sam tu gori zapisala, ali vendar poprí se
moreju ti od mene zašafani legate, duhovni, moj pogreb ino, kar je k njemu
potriba, svete maše ino vse to, kar sam tukaj odzgoraj zašafala, plačati
ino opraviti.
Ino ako ih nisam dužna mojim prevnukam nič, kako sam tukaj
gori vse zapisala, tako nikar iz dužnosti, temuč iz lubezni jest
zašafam Marijani Muškunovki jedno tavžent rajniš pri lončovti,
Barbara Kacjanerica
vdova fraj
[10. stran]
Salmiki Muškunovki jedno tavžent rajniš,
Francišku Muškunu petsto rajniš,
Herbartu Muškunu petsto rajniš, to je tim štirim mojem
prevnučicam, tri tavžent rajniš, kotere su pri kranske lončavti.
Ja(z) si obdržim gvalt ali moč le-ta tastament pustiti ali
drugoga storiti inoj s tim istim, kako se mi bude vidilo,
z mojim blagom obrnuti ali storiti.
Ino kar an tiče farent blaga,46 46 Alodialno, lastno imetje. to se nima malo nu veliko imentirt,47 47 Inventarizirati, popisati, v nemški različici oporoke: inuentieret.
temuč kakor se bude našlo v drugom pismu ali v ventarju,48 48 Zapuščinski inventar, popis. da se
po nem imaju kunte[n]tirat vsi. Jest postavim inoj imenujem
gospud Johanesa Oršića k enimu eksekutura tiga mojga
tastamenta ino ako bi gosp[ud] Oršić zdajci ne mogal priti po mojoj smrti,
tako prosim gosp[uda] patra rektura ino mojga spovidnika,
da nič z mojim truplom ne čakaju ino s pogrebom ino svetimi
mašami ino da ne bude obeniga pomankanja ino ako bi ne bilo
dinarjev pred rukami, tako se ima od kapitala vzeti, keter je
pri gos[pud] Benaliu, kaj an tiče pogreba ino s[v.] maš ino božčem
da se prece oprave ino plača, glihi viži tim duho[v]nim ino vsim,
katere sam tu gori tastamentu zašafala ino nanje spumnila inoj
prosim ino se preporučim gos[pudov] patrov jezovitarov gos[puda] patra provinciala
inoj gospu[da] podrektura, da name ne pozabiju svetimi mašami i molitvicami.
Barbara Kacjanarica
vdova fraje
[11. stran]
Inoj kadar bi na le-ti moje šafti49 49 Volilo, oporoka. ino zadni voli inoj
tastamentu kaj v enim ali drugim punktu na deželski
ordingi, pravde inoj salemnitetu50 50 Pravo, navada in običaj. V nemški različici oporoke: weliches von rechts, vnnd gebrauch wegen zu der solennitet nöttig wäre. mankalo ino potribno
bilo, tako to vse karki doli gre ino za koteriga volu
bi se imali pravdati ino dišputirati po moje smrti,
tako to vse nadomistim ino dopulnujem v taki viži,
ako le-ta moja šaft ne more obstati za tastament,
tako naj vala za kodicil ali vsaku moju zadnu volu.
Inoj nato pokorno prosim nih cesarske sv[e]tlosti našega
deželskoga firšta ino našiga gospud lancautmana51 51 Deželni glavar = Landeshauptmann. inoj
vsu gospocku, da imaju le-ta moj tastament, zadnu
volu inoj šaft trditi inoj nič pustiti od obenoga
zuper andlati ali dišputirati, ampak braniti inoj
šermati,52 52 Ščititi. ampak na tim biti, da skuzi odzgoraj imenovanoga
tastamenta eksekutora ino gospud patrov jezovitarov bude
vse dopulneno ino vse plačano ino odpravleno vse legate
Barbara Kacjanerica
vdova fraj
[12. stran]
duhovne. Začom z močom gospud lancautmana le-tu
moju poslidnu volu inoj tastament vsih zadaržanih
punktih dopulniti, vse per zavezi gmajni kranske
lontšadenpunta,53 53 Deželna obveza za škodo, nem. Landschadenbund. pravi priči ino spoznaju le-tiga
tastamenta sam ga skuzi inoj skuzi mojom lastnom
rukom vsega pisala ino podpisala ino z mojmo lastnim
pečatom zapečatila inoj risničnemu spoznanju ino
zažihranju sam jest le-te od zdolaj gospude cilo
lipo prosila, da su oni le-tu moju šafut54 54 Volilo, oporoka. ali tastament
z nih lastnimi rukami podpisali ino pečatili, zapečatili,
vsaj rečenim gospudom pre[z] se škode, datum 24. maja 1671.
[pečat] Barbara Kacjanerin
Wittib frein
Prosim pokorno gnadlivoga gospud lantautmana ali njegovoga namistnika,
da zdajci po mojoj smirti nalože gosp[udu] Benaliu, da se dinarje dadu od
kapitala tih dvanaejst tavžent za pogreb ino za maše ino kar sam zašafala,
Boga ime ino duhovnim ino kadar bi zdajci ne bilo k pogrebu inoj
za maše tih denarjov, kakor sam tu gori v tastamentu zapisala inoj
zašafala ino bi na posudu vzeli gospud pater rektur namisti gospud
Johanesa Franciška Oršića kakor eniga eksekutora, tako da se njemu
ino kolegiomu lublanskomu zdajci od mojga kapitala plača ino pre[z] se
škode dirži, datum 27. maja 1671.
[pečat] Barbara Kacjanerica
v f
[13. stran]
Ino da po ne bude obenoga v mojem tastamentu spričovanja ali
kakove jeringe, kotere bi se moglo od kateroga zgoditi, zavolu štirih
tavžent rajniš, kateri leže na interesu pri gospud Jankoviču,
katerih sem v mojem tastamentu bila odlučila tukaj gori inoj
odpisala od mojga blaga ino under v legate ali šafingu,
tako tukaj zopet imenujem ino spoznam, da je vsa šupstancija,
ino kapital mojga blaga dvajeseti tavžent rajniš, od keterih legitima
bude za moje tri jerbe tukaj v tastamentu imenovane, undar
óčem da taiste štiri tavžent rajniš, kateri su pri gospud
Jankoviču, ostaneju, kakor sam tukaj [v] tastamentu postavila
ino zapisala, da za cirkov svetoga Jakopa dvi tavžent
rajniš, a za bratovščinu Kristusoviga trplenja tavžent rajniš,
za štiri srebrne lajtare, za kapelu Divice Marije dva
lojtara, a za kapelu svetoga Siveriusa dva srebrna lojhtara,
datum 27. maja 1671.
[pečat] Barbara Kazianerin
wittib frain
02 – Cerknica
| 1685 XII. 26., Cerknica, Notranjska, kranjska – oporoka prelata Gregorja Črviča (Cerviča), župnika v Cerknici |
| Pola, list meri 30,7 x 19,6–20,3 cm, popisani sta prva in četrta stran. |
[1. stran]
Jest tukai doli Podpissan, Vem inu sposnam da sam iest Veliko Dobrote preieu
od Moie Gnadlive Gospe Matere Ester Maximilliane Fraierze Coradezin
Vdove inu skuse to se naidem nim Veliko dushan, skuse katere alli
spriza katere dobrote iest se obligeram sletim moim pismizam kokar
da bi bilo na moio Sadgno Vro storeno, da talkoi oni, kakor sa gnimi
alli po nigh smarti, nigh Gnadliua Gospa hzi imaio po moieӱ
Smarti use Zisto kar kuli se bode Moiega Blaga neislo talkoi
Gruntneg kokar drusim use Zisto bres obene praude poverbat
In quorum fidem etc.
Cirknizi na 26. Decembra 1685. Prelat Gregor Ceruizh m[anu]p[ropri]a
[osebni pečat]
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Disposition
H[errn] Gregorn Ceruitsch
see:[ligen] Pfarern ddo. 26: xber 685
| 1685 XII. 26., Cerknica, Notranjska, kranjska – oporoka prelata Gregorja Črviča (Cerviča), župnika v Cerknici |
[1. stran]
Jest tukaj doli podpisan vem inu spoznam, da sam jest veliko dobrote prejeu
od moje gnadlive gospe matere Ester Maksimilijane frajerce Coradécin
vdove inu skuze to se najdem nim veliko dužan, skuze katere ali
spriča katere dobrote jest se obligeram z le-tim mojim pismicam, kokar
da bi bilo na mojo zadnjo uro storeno, da talkoj oni, kakor za njimi
ali po nih smarti nih gnadliva gospa hči imajo po mojej
smarti vse čisto, kar kuli se bode mojega blaga nejšlo, talkoj
gruntneg kokar druzim vse čisto brez obene pravde poverbat.
In quorum fidem etc.
Cirknici na 26. decembra 1685. prelat Gregor Črvič m[anu]p[ropri]a
[osebni pečat]
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Disposition
H[errn] Gregorn Ceruitsch
see:[ligen] Pfarern ddo. 26: xber 685
03 – Središče ob Dravi
| 1713 s. d., [Središče ob Dravi] – oporoka Mihaela Modrinjaka, tržana iz Središča ob Dravi |
| Ohranjen samo prepis izvirnika v dekanijski kroniki iz leta 1840.55 55 Izvirnik iz leta 1713 je bil leta 1840 še shranjen v arhivu križniške komende v Veliki Nedelji. |
[pag. 237]
Testamentum
Vu Ime Szvete preszvechene Szvete Trojicze
Boga Oteza Boga Szina Boga Duha Szeto=
ga. Amen.
Jas Michael Modrinjak Purgar y Szenator
plemenitoga Varoſsa Szrediskoga na teskom
Vremenu buduchi preporucham duſsu mo=
ju Gozpodinu Bogu vu nyegove Szvete ru=
ke, telo pako moje oztavlyam cherni Materi
zemlyi od Kapelle Szvete Anne jedno ma=
lo dale, da sze ima pokopati.
Pervich poracham moj Materinski Grundt
Mathiaſsu Plepeliczu i Heleninoj deczi, ta
rodbina pako da imaju na meſse i oztale
potrebchine dati Reniſs 50, te meſse nekaj
pri Szvetom Duhu nekaj ſzlusile ſze budu
Gozponu Kapellanu na meſse Reniſs 13.
Skolniku Reniſs 3.
Varasdin muke Szmerti Kriſtuſsove Bratov=
chine pri meni ovde czeduliczu priemsi, poi=
te k´ Patrom Jeſuvitom, ter ynim czeducze
dajte, oni taki meſse za duſsu szlusili bu=
du, Reniſs 4.
Polovnyak vina prochim novoga za Gozpode
i Brate Senatore.
Na Szvetoga Krisa Bratovchine poracham R 10.
[pag. 238]
dusen bil szem Reniſs 4, tak dojde mojih 6.
Goricze Krisanjtsak Materinzke szem prodal,
pak szem te kupil, porucham Gozpodu Bleba=
nuszu Szvetoga Duha, kojgoder bude, da ima
szlusiti za me i moje ztarſse dve meſse tihe,
id est Sacra duo privata, ako pak nyim
sze ne bi videlo, naj Goricze prodadu, kak
mogu za naj drase, ter one peneze vsze za
moga Oteza Ivana, Majku Kathu, Mathiaſsa
Brata, i za mene Michalya naj sze pri naſsih
Czirkvah szluse meſse, ako ne morete vze, daj=
te Fratrom V´ Ormus.
Pszarov Controct kak szvedochi, i moj taki po
bratvi leta 1713 dati mora Reniſs 20.
Jasz poracham viſsoko postuvanom Patrom Franciscanom
v´ Ormus, da imaju szlusiti meſse za me Michalya, i
moga Oteza i Majku.
Jeden taler jessem dusen Gozponu Agentu, koteri
szu Controct napravili, dajte ga ondu nyih Mi=
lozti, ako vam prikasu, tem bole.
Item k´ letu, leta 1714, taki po bratvi takaj Reniſs 20,
kotere poracham jasz na Szvetoga Duha Oltar taki
moraju biti.
Pszarova nyiva v´ Zalogu, kak Controcti povedaju, Re=
niſs 40, poracham na Majke Bosje Oltar Reniſs 30,
za kotere da sze ima kupiti peneze jeden lep meſs=
ni Gvant: Kasula, Stola, rubecz, mantica i knige,
illiti Miſsal lepi od Szvetka.
Te oztal 10 Reniſs meſnarom, deske, i oztala druga
Mathias platite.
Iurekova nyiva v´ Zalogu pri meni 10 Reniſs za
to sze naj pri domacheh Czirkvah szluse meſse za
me, i za ztarsche moje i vszu oboju moju rodbinu.
Item Martina Majoska gaj pri meni v´Zalogu za
Reniſs 9 porucham za mojega nameztnika, na
meſse Reniſs 6, to drugo prikasem, moli Szinko
Boga.
Hajdenyak dusen mi je Renski, kak szem po=
szudil 14, naj da Plepeliczu vu ruke Reniſs 6,
[pag. 239]
te druge, kak sziromaska decza, Mathias naj odneſ=
se za me na meſse Renſsa 2.
Szvetomu Petru meſse dva dukata za pol Reniſs
kupite szvech, ar szem sze zagovoril, vam za vaſs
trud oztane Reniſs 1.
Juricze Striczu mojemu kobilo cherno.
Franczi porucham to plavu staru halyu, i jednu
plavu mladu kravku.
Gazdi porucham jednu lansko telichku.
Kolarichu porucham jednu szvinche.
Jereki porucham Sita drevenku 1, Helenjkinoj dec=
zi takaj drevenk Sita 1.
Porucham Goricze moje na velikom Kogu na
Oltar blasene Divicze Marie od szedem salozti.
Grundt pak moj Ochinski plemenitom varosu Szre=
diskomu oztavlam mojoj seni do szmerti, ako ho=
che ne razpuschati plotov.
A po szmerti imaju rodbina dati na meſse za me
i sztarſse moje Reniſs 50, vsze to domachem Czirk=
vam.
L.[ocus] S.[igilli]
Michael Modrinjak
| 1713 s. d., [Središče ob Dravi] – oporoka Mihaela Modrinjaka, tržana iz Središča ob Dravi |
[pag. 237]
Testamentum
Vu ime svete presvečene Svete Trojice, Boga Oteca, Boga Sina, Boga Duha Setoga. Amen.
Jaz, Mihael Modrinjak, purgar i senator plemenitoga varoša središkoga, na teškom vremenu buduči preporučam dušu moju gospodinu Bogu vu njegove svete ruke, telo pako moje ostavljam črni materi zemlji od kapele svete Ane jedno malo dale, da se ima pokopati.
Prvič poračam moj materinski grunt Matijašu Plepelicu i Heleninoj deci, ta rodbina pako da imaju na meše i ostale potrebčine dati reniš 50, te meše nekaj pri svetom Duhu, nekaj služile se budu.
Gosponu kapelanu na meše reniš 13.
Školniku reniš 3.
Varaždin muke smrti Kristušove bratovčine pri meni ovde cedulicu prijemši, pojte k patrom jezuvitom, ter i nim ceduce dajte, oni taki meše za dušu služili budu, reniš 4.
Polovnjak vina pročim novoga za gospode i brate senatore.
Na svetoga Križa bratovčine poračam r[eniš] 10.
[pag. 238]
Dužen bil sem reniš 4, tak dojde mojih 6.
Gorice Križanjtsak56 56 Križajnščak pri Vuzmetincih. materinske sem prodal, pak sem te kupil, poručam gospodu blebanusu svetoga Duha, kojgoder bude, da ima služiti za me i moje starše dve meše tihe, id est Sacra duo privata, ako pak njim se ne bi videlo, naj gorice prodadu, kak mogu za najdraže ter one peneze vse za moga oteca Ivana, majku Katu, Matijaša brata i za mene Mihalja naj se pri naših
cirkvah služe meše, ako ne morete vse, dajte fratrom v Ormuž.
Psarov kontrokt, kak svedoči, i moj taki po bratvi leta 1713 dati mora reniš 20.
Jaz poračam visoko poštuvanom patrom franciškanom v Ormuž, da imaju služiti meše za me Mihalja i moga oteca i majku.
Jeden taler jesem dužen gosponu agentu, koteri su kontrokt napravili, dajte ga ondu njih milosti, ako vam prikažu, tem bole.
Item k letu, leta 1714, taki po bratvi takaj reniš 20, kotere poračam jaz na svetoga Duha oltar, taki moraju biti.
Psarova njiva v Zalogu, kak kontrokti povedaju, reniš 40, poračam na Majke Božje oltar reniš 30, za kotere da se ima kupiti peneze jeden lep mešni gvant: kazula, štola, rubec, mantica i knige iliti mišal lepi od svetka.
Te ostal 10 reniš mežnarom, deske i ostala druga Matijaš platite.
Jurekova njiva v Zalogu pri meni 10 reniš, za to se naj pri domačeh cirkvah služe meše za
me i za starše moje i vsu oboju moju rodbinu.
Item Martina Majoška gaj pri meni v Zalogu za reniš 9 poručam za mojega namestnika na
meše reniš 6, to drugo prikažem, moli sinko Boga.
Hajdenjak dužen mi je renski, kak sem posudil 14, naj da Plepelicu vu ruke reniš 6,
[pag. 239]
te druge, kak siromaška deca, Matijaš naj odnese za me na meše renša 2.
Svetomu Petru meše dva dukata, za pol reniš kupite sveč, ar sem se zagovoril, vam za vaš trud ostane reniš 1.
Jurice stricu mojemu kobilo črno.
Franci poručam to plavu staru halju i jednu plavu mladu kravku.
Gazdi poručam jednu lansko teličku.
Kolariču poručam jednu svinče.
Jereki poručam žita drevenku 1, Helenjkinoj deci takaj drevenk žita 1.
Poručam gorice moje na Velikom Kogu na oltar Blažene Divice Marije od sedem žalosti.
Grunt pak moj očinski plemenitom varošu središkomu ostavlam mojoj ženi do smrti, ako hoče, ne razpuščati plotov.
A po smrti imaju rodbina dati na meše za me i starše moje reniš 50, vse to domačem cirkvam.
L.[ocus] S.[igilli]
Mihael Modrinjak
04 – Klevevž 1
| Okoli 1790, Klevevž, Dolenjska – oporoka podložnika Adama Šklandra |
|
Samostojen list, meri 37,0 x 23,2 cm. Prepis z datumom 4. marec 1796. |
[1. stran]
Klingenfels am 5ten 57 57 Številka 5 je nadpisana nad prečrtano 4. März 796. Abschrift.
Jest Jacob Konzhina piſhem Mihata Pungerzherja, inu Jensheta
Hobſhtetarja, inu Antona Shklandra, kai je Adam Shlander
Govuru.
Adam Shklander je dau u pervimu leitu Gospoſki 30 f
sa shtir pogrebe 6 f, Mazhohi 8 f58 58 Sledi prečrtan začetek nove besede: u. oniga Ola sa 10 f.
2. sodza po ſedem veder, ena Zhebriza 10 veder, en sod
25 veder, sidanze pa ni nizh raitou. Daje shenitu tud
nezh naraita. Kar je pa per nogradih u reber. inu tud
nogradi so uſsi Dekletavi, is katiriga Dekle sa 50
Mash dati ima, 2 veder Moſhta svetimu Antonu na
Blezhem verhu bugaime. Tud je Dekle khiſhi
perneſsla 23 Rainiſh. Tok uſse moje premosheine
je dekletau
Dieses Testament ist beӱleifig vor 6 Jahren geschrieben
worden. Das originale hievon ist beӱm Jakob Kon=
tschina zu Altſapadesch zufinden.
JAKOP KONZINA
Adam Sklander hat nach seinem Weibe Ursula gebohr=
nen paſsariza v[on] Laknitz 25 Reinisch erhaten, welche
er auf Swur getragen um die Rukständigen haben
zu bezahlen, welche sie Ursula paſsariza der Aana
Janneschitsch verschaffen, da sie am 3ten Tage verstorben
ohne Erben.
x Martin Pekitsch
x Georg Debeuz Zeugen
Jak. Hrast. Fertiger
[2. stran]
Uiber erwähnte Klage begehrt Beklagter eine Unkösten
Caution per 10 #. Staatsherrschafft Klingenfels am 5ten
März 796
| Okoli 1790, Klevevž, Dolenjska – oporoka podložnika Adama Šklandra |
[1. stran]
Jest, Jakob Končina, pišem Mihata Pungerčerja inu Jenžeta
Hobštetarja inu Antona Šklandra, kaj je Adam Š[k]lander
govuru.
Adam Šklander je dau v prvimu lejtu gosposki 30 f,
za štir pogrebe 6 f, mačohi 8 f, oniga ola za 10 f,
2 sodca po sedem veder, ena čebrica 10 veder, en sod
25 veder, zidance pa ni nič rajtou. Daje ženi, tu tud
neč na rajta. Kar je pa per nogradih v Reber inu tud
nogradi so vsi dekletavi, iz katiriga dekle za 50
maš dati ima, 2 veder mošta svetimu Antonu na
Blečem Vrhu bugajme. Tud je dekle k hiši
pernesla 23 rajniš. Tok vse moje premožejne
je dekletav.
05 – Klevevž 2
| 1795 III. 19., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska – oporoka podložnika Andreja Češnovarja |
| Izvirnik pogrešan. Prepis po prvi objavi iz leta 1971. |
Jest Andreas Zhesnovar, Dokler she perpravi pameti, inu dobrim premisleku; Strim mu59 59 V izvirniku je bilo najbrž (po analogiji) mui ali pa gre za napako, pomotoma izpuščeno zadnjo črko. Testament inu dam mojo Sadno Volle notri, Katieru v prizho Trjeh Mosh, glih ta 19ti Martia v Leittu 1795. Gorj postavim, jnu sashafam moje Lastnu blagu inu Grunte is tem reslozhkam.
Moiga Lastniga Barm Blaga se naide Katieru iest praviza sashafat jmam. Koker.
Pervizh
Eno shitna skrina ie Katiera dershi ................... 60 Mirniku
spet eno skrina .................................................. 50 Mir.
spet Eno ............................................................ 25 Mir.
spet Eno ............................................................ 16 Mir.
spet Eno ............................................................ 12 Mir.
spet Eno .............................................................. 7 Mir.
jnu Eno Kat ....................................................... 15 Mir.
Eno spet ............................................................ 12 Mir.
Jnu ta moje malla skrinza Katiera iest sdei sa gvant nuzam tisto sashafam iest Katerni hzhjeri Mizki.
Drugezh
Sdei pata v´shenkoziani Leshjozhe, mojo Lestna Hofshtat Sashafam iest taisto moj hzhierj Katri Jerizhouki, tuje do nene smarti, po niene Smarti pade ta hofshtat nienem Sijnu Joshku, Keb pa moje hzhi Catra popreid v´ Marla, Tok pa prezei Sijnu Joshku pade Al vendar nato Visho ie sklenenu; Kir iest sem jmu Dva jerba Koker ta odmerjozhi Sijn Andreas Zheshnovar, jnu tashe vshuleinu mojo hzhi Katharina, Tok iest pamoj oblubi sem sturu, deis tie Hofshtatti vsak polloviza jerbati moreta; jnu deslih mui Sijn Andreas ie v´ Mru, in on sui tal prezh sashafou, Tok tud iest potardem, de ta Vninversal60 60 V objavi je očitno pomota, pravilno: Vniversal. Anton Rapsu, tal od moje hzhiere Catharine Le samu od Hofshtati pogiervat pravizo jma; Kar patu sgorai jmenvanu Barm Blagu ostane Lesamu moj Kzhieri Cathri, al nienem Sijnu Joshku, jnu is tie Hofshtati ie mojo Volle, de vſsaku 2. Svete Mashe tuje 1. sa Duſhe Viza. 1. Sazheshnovarjovo shlahta odraitanu bitti more.
Tretizh
Ta v Vinem Verhi, v´strashi Leshjozhi mui Lestan Nograd, ga iest sashafam tud moj hzhieri Catharine Jerizhouki, po niene Smarti pa pade Sijnu Josephu Jerizhu, ino toku Rud, sa Rudam ga sashafvati jma, jnu isto Saveso, de ta Katier ta Nograd vshivou bode, taisti vſsaku Leittu sa 3. Svette Mashe dat, inutu na Vezhnu odraitanu bitti jma, jnu tie Mashe bodo vſsaku Leittu pred vſsem Svettmi tisti zait Brane; inu 2. sa blishna shlahta 1. sa Dushe Vizah.
Sadenzh
Sashafam tud iest 6. sveizh Firenshkih St. Kozinu61 61 V izvirniku najbrž: Kozi a nu. perfarſki zierkvi. Glih toku tud M. B.62 62 Materi Božji. na Stopnu 6 Sveizh.
Tudi Kadar iest v´ Merjem; tok se jma mojo Truplu spodobnu pokopati, Tuje is ordentlih sgonenjem, inu is Konduhtam, inu na dan tega pokopalishe Trij Svette Mashe de Brane boda; jnu Glih nato Visho ta Oſsmi dan jma dershan bitti.
Prizhe
x Matheus Mramor
x Andreas Zheshnovar
x Joseph Kiern
x Jakob Jrshizh
Naproshen Fiertguaz63 63 V izvirniku najbrž: Fertigauz.
Joseph Skubitz
| 1795 III. 19., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska – oporoka podložnika Andreja Češnovarja |
Jest, Andreas Česnovar, dokler še per pravi pameti inu dobrim premisleku, strim mu[j] testament inu dam mojo zadno vole notri, katjeru v pričo trjeh mož, glih ta 19ti marcija v
lejtu 1795. gori postavim jnu zašafam moje lastnu blagu inu grunte is tem rezločkam.
Mojga lastniga barm blaga64 64 Alodialno, lastno imetje. se najde, katjeru jest pravica zašafat jmam, koker.
Prvič
Eno žitna skrina je, katjera drži ........................ 60 mirniku
spet eno skrina .................................................. 50 mir[niku]
spet eno ............................................................ 25 mir[niku]
spet eno ............................................................ 16 mir[niku]
spet eno ............................................................ 12 mir[niku]
spet eno .............................................................. 7 mir[niku]
jnu eno kat65 65 Kad. ..................................................... 15 mir[niku]
eno spet ............................................................ 12 mir[niku]
Jnu ta moje mala skrinca, katjera jest zdej za gvant nucam, tisto zašafam jest Katerni hčjeri Micki.
Drugeč
Zdej pa ta v Šenkocjani ležjoče mojo lestna hofštat zašafam jest taisto moj hčjeri Katri Jeričovki, tu je do nene smarti, po njene smarti pade ta hofštat njenem sijnu Jožku, ke b´ pa moje hči Katra poprejd umarla, tok pa precej sijnu Jožku pade. Al vendar na to vižo je sklenenu; kir jest sem jmu dva jerba, koker ta odmerjoči sijn Andreas Češnovar jnu ta še v žulejnu mojo hči Katarina, tok jest pa moj oblubi sem sturu, de iz tje hofštati vsak polovica jerbati moreta; jnu deslih muj sijn Andreas je umrú in on suj tal preč zašafou, tok tud jest potardem, de ta univerzal66 66 Dejansko: uninverzal. Očitno pomota. Anton Rapsu tal od moje hčjere Katarine le samu od hofštati pogjervat pravico jma; kar pa tu zgoraj jmenvanu barm blagu ostane, le samu moj kčjeri Katri al njenem sijnu Jožku, jnu is tje hofštati je mojo vole, de vsaku 2 svete maše, tu je 1 za duše viza[h], 1 za Češnovarjovo žlahta odrajtanu biti more.
Tretič
Ta v Vinem Vrhi, v Straži ležjoči muj lestan nograd, ga jest zašafam tud moj hčjeri Katarine Jeričovki, po njene smarti pa pade sijnu Josefu Jeriču ino toku Rud, za Rudam ga zašafvati jma, jnu isto zavezo, de ta, katjer ta nograd uživou bode, taisti vsaku lejtu za 3 svete maše dat, inu tu na večnu odrajtanu biti jma, jnu tje maše bodo vsaku lejtu pred vsem svetmi tisti cajt brane; inu 2 za bližna žlahta, 1 za duše vicah.
Zadenč
Zašafam tud jest 6 svejč firenških Št. Koci[ja]nu67 67 V izvirniku najbrž: Kozi a nu. per farski cjerkvi. Glih toku tud M. B.68 68 Materi Božji. na Stopnu 6 svejč.
Tudi kadar jest umrjem, tok se jma mojo truplu spodobnu pokopati, tu je iz ordentlih zgonenjem inu iz konduhtam69 69 Pogreb. inu na dan tega pokopališe70 70 Pokop. trij svete maše de brane boda jnu glih na to vižo ta osmi dan jma držan biti.
Priče
x Mateus Mramor
x Andreas Češnovar
x Josef Kjern
x Jakob Jršič
Naprošen fertigavc71 71 Dejansko: fjertgvac. Gl. op. xxxx.
Josef Skubic
06 – Klevevž 3
| 1795 XII. 7., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska – oporoka podložnice Jere Globevnice |
| Pola, list meri 34,5 x 22,5 cm, popisane so tri strani. |
[1. stran]
Testament.
Jest Jera Globeuniza ſtrim mui Teſtament inu perporozhim
mojo Dusho Bogu, inu tu moje Truplu K´enimu mirnimu po=
zhivanju ti semli, kir ſtrim mui Spomin, inu poterdem mojo
sadno Vollo, kir jest she per pravi pameti, inu dobrimu pre=
misliku ven govorim u prizhi dueh Mosh glih ta 7mi
dan Decembra u Letu 1795. inu si sberem sa moiga Univer=
sal Erba tega u Shenkozianu ſtojezhiga shulmaiſtra Joshefa
Skubza, inu temu isrozhim jest uſse zellu ſtojezhe, inu le=
shejozhe72 72 Sledi prečrtan začetek nove besede: p. moje Premosheine, inu taiſtmu sa ſhafam glih ſto
pravizo, inu Mozhio ushivati tu zelu moje Premoſheine, is
kakershno pravizo jest ushivala sem. Inu keb se permerlu
deb ta Josheph Skubez popred u meru, tok glih negova she=
na Maria Anna to moje zellu premosheine erbat praviza ima
inu is to saveso, de ona meni u moji nadlugi, inu potrebi po
ſtrezhi more, inu to moje saſhafilu inu Premosheine obſtoji
u tem, koker de od zelle moje shlahte nobeden kai pogirvat
al od tega kai prezh uſseti obene pravize nima. Ampak
Pervezh. Jest saſhafam temu Univerſalerbu Joshephu Skubzu ta na
trauniku ſtojezha polovizo tega Pohishtua, inu tudi ta sra=
ven shlishejozhi Grunt glih ſto pravizo koker sem jest
ushivala. Sraven saſhafam tudi uſse moje Barnu Blagu,
kateru se naide. Tuje
Sa ſhafam jest veſs moji Guant, ali Klaider na to visho, de
on od tega slabshiga ne kulku med te boge restalat more
[2. stran]
Barnu Blagu je
1. Vaga
4. Shkrinze.
1. Shpampet inu uſse kar se gor naide 3. Sklede.
4. Ruhe. 1. Lesena.
1. Zhebriza. 2. Putershka.
2. Shkafa. 1. Barigelza.
2. Matike. 1. Pezhne Koduine.
1. Veinik. 1. Smesnu shittu.
3. Shakelze. 1. Reshetu.
Inu sraven tudi uſse drugu Barnu Blagu, aku glih tukai
Samerkanu se na naide, satu kir na vem, kulku she sa nuzala
bodem.
Drugezh Sa shafam tudi timu Univerſal erbu Joshefu Skubzu ta u Glo=
belih leshejozhi, inu pod shmerjeshko palzo shlishejozhi Nograd
inu polovizo Sidanze inu uſso mojo poſsodo, katera se notri snaide
koker
1. Sodzhik. 9. Veder.
1. d[ett]o 6. d[ett]o
1. d[ett]o 3 1/2 d[ett]o.
1. Vinska kad73 73 Sledi prečrtana beseda: d[ett]o. 8 d[ett]o.
1. Banka 1/2 Veder
3 Shkafe.
inu do pu preshe pravizo
Tretezh. Srozhim tudi temu univeral74 74 Manjka črka s: universal. erbu ta na Verbinshzi leshejozhi
inu pod Radelsko palzo shlishijozhi Nograd u glihi vishi, koker
druge rezhi.
Zhetertezh. Sa ſhafam tudi timu Univerſal erbu Joshefu Skubzu tu mojo krava
katera jest sdei u Grabni per Kovazhi imam is tem reslozhkam
de kir sdei tu tretu, inu sadne Telle75 75 Sledi prečrtan začetek nove besede: im. odredi, tok u Jeſsen
ima praviza ta erb, taiſto shiher prezh uſset.
[3. stran]
Petezh Jest saſhafam sa Normal Shullo dua Goldinarja.
Shestezh Je ta Univerſal erb savesan, de is uſsiga mojiga nemu sapusheni=
ga premosheina more tu sveſtu, inu per perloshnoſti tu naprei
poſtaulenu rihtik ven odraitanu biti.
Sedmezh Jest, desglih sama u svoimu, al vender sraven moje seſtrizhne
sem se sneſhla, inu zhe je ona meni kai podala, ali ne, inu zhe
sem uſela, aline, tok taiſti vender is mojo Vollo sa shafam 6,
Petiz, inu per drugim ona, ali zela shlahta jeskat, ali poger=
vat zel nezh pravize nima.
Osmezh. od tega Nograda u Globelih se more sa ſvete mashe dati
u Shmerjeto .......................................... 12 Petiz
u Shenkozian ........................................ 12 petiz
na Stopnu ............................................. 10 petiz
na Shaloſtno Goro .................................. 3. petize
na dan tega pokopalisha ......................... 3. petize
na Sedmi dan .......................................... 3. petize
na Vin verh svetmu Joshefu ................... 2. petiz
Saſhafam tudi, de se ima domazhi Zirkvi u kupiti sa eno krono
kar bode nar bel potrebniga sa nuzala.
Tiſti krat, kader pa jest umerjem, se ima moje truplu spodo=
bnu pokopati, inu is ordentlih sgoneinam, inu is Konduktam
tuje na dan tega pokopalisha, inu glih nato viſho ima ta oſmi
dan derſhan biti, na tako viſho poterdem mojo vollo.
Prizhe
x Mattheush Mramor, x Jera Globeuniza
is Stopniga. [pečat] Jakob Hraſtenizher m[anu] p[ropri]a
x Josheph Vouk, Podpiſsvauz.
is Swur.
[pečat] Franz Schuller m[anu] p[ropr]ia Zeüg
| 1795 XII. 7., [Klevevž], Dolenjska, Kranjska – oporoka podložnice Jere Globevnice |
[1. stran]
Testament.
Jest, Jera Globevnica, strim muj testament inu perporočim
mojo dušo Bogu inu tu moje truplu k enimu mirnimu
počivanju ti zemli, kir strim muj spomin inu potrdem mojo
zadno volo, kir jest še per pravi pameti inu dobrimu
premisliku ven govorim v priči dveh mož glih ta 7mi
dan decembra v letu 1795. inu si zberem za mojga univerzal
erba tega v Šenkocjanu stoječiga šulmajstra Jožefa
Skubca inu temu izročim jest vse celu stoječe inu
ležejoče moje premožejne inu taistmu zašafam glih s to
pravico inu močjo uživati tu celu moje premožejne, iz
kakršno pravico jest uživala sem. Inu ke b´ se permerlu,
de b´ ta Jožef Skubec popred umru, tok glih negova žena
Marija Ana to moje celu premožejne erbat pravica ima
inu iz to zavezo, de ona meni v moji nadlugi inu potrebi
postreči more inu to moje zašafilu inu premožejne obstoji
v tem, koker de od cele moje žlahte nobeden kaj pogirvat
al od tega kaj preč vzeti obene pravice nima, ampak:
Prveč. Jest zašafam temu univerzal erbu Jožefu Skubcu ta na
trauniku stoječa polovico tega pohištva,76 76 Hiša. inu tudi ta zraven
šlišejoči grunt glih s to pravico, koker sem jest
uživala. Zraven zašafam tudi vse moje barnu blagu,77 77 Alodialno, lastno imetje.
kateru se najde. Tu je
zašafam jest ves moji gvant ali klajder na to vižo, de
on od tega slabšiga nekulku med te boge reztalat more
[2. stran]
Barnu blagu je
1 vaga
4 škrince
1 špampet inu vse, kar se gor najde 3 sklede
4 ruhe 1 lesena
1 čebrica 2 puterška
2 škafa 1 barigelca
2 matike 1 pečne kodujne
1 vejnik 1 zmesnu žitu
3 žakelce 1 rešetu
Inu zraven tudi vse drugu barnu blagu, aku glih tukaj
zamerkanu se na najde, zatu kir na vem, kulku še zanucala
bodem.
Drugeč. Zašafam tudi timu univerzal erbu Jožefu Skubcu ta v
Globelih ležejoči inu pod šmerješko palco šlišejoči nograd
inu polovico zidance inu vso mojo posodo, katera se notri znajde,
koker
1 sodčik 9 veder
1 d[ett]o 6 d[ett]o
1 d[ett]o 3 1/2 d[ett]o.
1 vinska kad 8 d[ett]o.
1 banka 1/2 veder
3 škafe
inu do pu preše pravico.
Treteč. Zročim tudi temu univer[z]al erbu ta na Verbinšci ležejoči
inu pod radelsko palco šlišijoči nograd v glihi viži koker
druge reči.
Četrteč. Zašafam tudi timu univerzal erbu Jožefu Skubcu tu mojo krava,
katera jest zdej v Grabni per Kovači imam, is tem rezločkam,
de kir zdej tu tretu inu zadne tele odredi, tok v jesen
ima pravica ta erb taisto žiher preč vzet.
[3. stran]
Peteč. Jest zašafam za normal šulo78 78 Trivialna šola, včasih imenovana tudi Normalschule. dva goldinarja.
Šesteč. Je ta univerzal erb zavezan, de iz vsiga mojiga nemu zapušeniga
premožejna more tu zvestu inu per perložnosti tu naprej
postavlenu rihtik ven odrajtanu biti.
Sedmeč. Jest, desglih sama v svojmu, al vender zraven moje sestrične
sem se znešla, inu če je ona meni kaj podala ali ne, inu če
sem vzela ali ne, tok taisti vender iz mojo volo zašafam 6
petic inu per drugim ona ali cela žlahta jeskat ali pogervat
cel neč pravice nima.
Osmeč. Od tega nograda v Globelih se more za svete maše dati
v Šmerjeto .......................................... 12 petic
v Šenkocjan ........................................ 12 petic
na Stopnu ............................................. 10 petic
na Žalostno Goro .................................. 3 petice
na dan tega pokopališa79 79 Pokop. ....................... 3 petice
na sedmi dan .......................................... 3 petice
na Vin Vrh svetmu Jožefu ..................... 2 petic
Zašafam tudi, de se ima domači cirkvi ukupiti za eno krono,
kar bode narbel potrebniga zanucala.
Tistikrat, kader pa jest umrjem, se ima moje truplu spodobnu
pokopati inu iz ordentlih zgonejnam inu iz konduktam,80 80 Pogreb.
tu je na dan tega pokopališa inu glih na to vižo ima ta osmi
dan držan biti, na tako vižo potrdem mojo volo.
Priče
x Matevž Mramor x Jera Globevnica
iz Stopniga [pečat] Jakob Hrasteničer m[anu] p[ropri]a
x Jožef Vovk podpisvavc
iz Zbur
[pečat] Franz Schuller m[anu] p[ropr]ia Zeüg
07 Svibno pri Radečah
| 1801 [III. 30], Svibno pri Radečah, Zasavje, Kranjska – oporoka učitelja (šolmoštra) Fortunata Skubica |
| Pola, list meri 36,7 x 23,4 cm. Popisani sta obe strani prvega lista, tretja stran je prazna, četrta pa ima vlogo sprednje strani zloženega pisma. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
Nu maja Sadna vola Fortunata Skubza
Svidemskiga Shulmastra
V tem Leiti 1801
[1. stran]
30. 3. 180181 81 Datum je bil pozneje v arhivu dopisan s svinčnikom.
15 xr
Stempl 82 82 S tem je sestavljalec označil mesto, kjer bi moral biti kolek za 15 krajcarjev.
Testament al moja Sadna Vola Fortunata
Skubza. S tem mojem meihenem premosheinam tie Sapushene
otroke ve nem Miru obdershati, prosem boga ozheta, jnu f xr83 83 Ob robu sta v tabelarični obliki rubriki za navajanje vrednosti v goldinarjih (f) in krajcarjih (xr), ki pa sta ostali prazni.
Sÿna jnu Svetiga Duha, ta presveta troÿza, jnu to bres Madesha
Spozheta Maria Diviza, pomagaite tu dopouniti Amen.
Perva moja vola je, koker tu truplu po ti Desheuski Duhouski84 84 Pred besedo je prečrtano: Dush.
orenge kershansku pokapati, is en tal officiuuma jenu dveima S: Mashami
Mojo Dusho preskerbeiti.
Drugi Punct al taka Savesa ie enga gvishniga vrshaha iest inu Moja
Shena Sashafava is tega nainiga pred rokami85 85 Sledi prečrtano: pred otrokmi Erbshnami. jmeozhiga premosheina
steiga se jma zirkvi S: Tilla Vishni gori 100. f tu ie stu guldinir
na pervo Ste Maſſe al premosheina poloshiti, is tiste Nive pod
Hribariam vdolini /: je pa dobru Samirkat:/ Kebe pa muj Vniversal notu
tega obdershati, tok pa dam Slestno roko oblast do nive deb io zirku
vlizitirenga dala, ien teh Stu Guldinariou od vsame, tu kar ostane
Skubzheve Maſsi, pad ktallengi tih Erbou pade.
Dalei Svolem tudi is pervoleinam tiega Sadniga Sÿna Jannesa sa vniversale
koker tud na Nro hishno 21 od gospodske pervolim is odpushenim pismam
gor vseti, jest mu pahisha zhes dam bres vsega douga is vsemi Sraven
Shlisheozhimi Talli tih Borshtu koker tudi Seunig noter vertih is Skleinen.
Dalei de ie pa Laurenz Skoda Sa shihran 60 R: f86 86 Okrajšava za goldinarje (f) je nadpisana. perhishi iskati,
tu je shenska Erbshina, letu pa jest zhes pustim Mojmu vniversali de
de se bosta med Seboj Sastopila.
Dalei se Saſtopi ta Niva vrei dnusti 300 guldinariou, kir jeh pa zirkvi
stu pade, tok le dveistu ostan na Erbshina,
Leti Sdolei Samirkani Doushniki
Pervezh temu Duhounimu Aubelnu 110 f:
Moj hzhirÿ Mitzi 30 f katire ie gotou posodila
Kuſsu Kramariou 4 f
NB: Ena Erbshena se jma odraitat: 5 f Sa Svete Mashe vishni gori sa
Diſsmasa Moiga popol brata.
[2. stran]
Dallei ie venim zhviblu Sa 10 Svetih Mash kar ie meni veideozhe
keb na ble tie opraulene87 87 Beseda je nadpisana nad vrstico. se moreio opravit Sa Dushe Vizhah.
Moj Doushniki noter Sternbirt is Selza 13 Ranish ena petiza
Stopar Srauni 6 Ran:
Kershe Sjellein 3 Ranish:
Adamez Perschenski 6 Ranish 2 petizi
Sadenzh vse Moie Mobilie, gvanti, Instrument, Tischler Zeig 88 88 Izraz je zapisan nemško in zato v gotici. de se preda jen
steiga vsega premosheine zhe se med Seboÿ morejo Sastopiti, ok bi se pa tok hudni
meid Seboj Skasali se na Sastopili, tok se pa ti gruntni gosposki na prei poloshi
de bo tud moj Dush en pokei pervosh Sakatir Mir ien pokei prosem od vas daune
blishne Shlahte, slasti od Mojeh leſtnih Sÿnu jnu hzhera pervoshiti mi ta
vezhni mir jnu pokei, buh vshlishi Amen.
Svidmi ta 30ti Shushza 1801
Fortunat Skubiz tega
Sadniga poterdeina Sdeilauz
h poterdeinu te naproshene prizhe
x Blashe Dobrovolz
x Jerni Voje
| 1801 [III. 30], Svibno pri Radečah, Zasavje, Kranjska – oporoka učitelja (šolmoštra) Fortunata Skubica |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament nu maja zadna vola Fortunata Skubca, svidemskiga šulmaštra,89 89 V besedilu ni nobene analogije, kako v besedi Shulmastra izgovarjati glasovno zvezo [st]. Povsod drugod gre za [st], kar pa bi bilo v danem primeru zelo težko izgovorljivo. Skoraj brez dvoma je bil Skubic šulmašter in ne šulmaster. v tem lejti 1801.
[1. stran]
Testament al moja zadna vola Fortunata Skubca. S tem mojem mejhenem premožejnam tje zapušene otroke v enem miru obdržati prosem Boga Očeta inu Sina inu Svetiga Duha, ta presveta Trojica inu to brez madeža spočeta Marija Divica, pomagajte tu dopouniti, amen.
Prva moja vola je, koker tu truplu po ti deževski duhovski orenge kršansku pokapati, iz en tal oficiuma jenu dvejma s[v.] mašami mojo dušo preskrbejti.
Drugi punkt al taka zaveza je enga gvišniga vržaha: jest inu moja žena zašafava iz tega najniga pred rokami imeočiga premožejna s tejga se ima cirkvi s[v.] Tila v Višni Gori 100 f, tu je stu guldinir na prvo s te mase al premožejna položiti, iz tiste nive pod Hribarjam v Dolini /je pa dobru zamirkat/ ke be pa muj univerzal no tu90 90 V pomenu ne otu = ne hotel. tega obdržati, tok pa dam z lestno roko oblast do nive de b´ jo cirku v licitirenga dala, jen teh stu guldinarjov odvzame, tu, kar ostane Skubčeve masi, pa da k talengi tih erbov pade.
Dalej zvolem tudi iz pervoléjnam tjega zadniga sina Janeza za univerzale, koker tud na n[ume]ro hišno 21 od gospodske pervolim is odpušenim pismam gor vzeti, jest mu pa hiša čez dam brez vsega douga iz vsemi zraven šlišeočimi tali tih borštu koker tudi zeunik noter [v] vrtih iz sklejnen.91 91 Mikrotoponim ali skedenj.
Dalej de je pa Lavrenc Škoda zažihran 60 R f per hiši iskati, tu je ženska erbšina, le-tu pa jest čez pustim mojmu univerzali, de92 92 Beseda de je pomotoma ponovljena. se bosta med seboj zastopila.
Dalej se zastopi ta niva vrejdnusti 300 guldinarjov, kir jeh pa cirkvi stu pade, tok le dvejstu ostan na erbšina.
Le-ti zdolej zamirkani doužniki
Prveč temu duhovnimu Aubelnu 110 f
moj hčiri Mici 30 f, katire je gotou93 93 V gotovini. posodila
Kusu kramarjou 4 f
NB: Ena erbšena se ima odrajtat: 5 f za svete maše [v] Višni gori za
Dizmasa, mojga po pol brata.
[2. stran]
Dalej je v enim čviblu za 10 svetih maš, kar je meni vejdeoče. Ke b´ na ble tje opravlene, se morejo opravit za duše [v] vicah.
Moj doužniki noter:
Šternbirt iz Selca 13 raniš, ena petiza
Stopar z Ravni 6 ran[iš]
Kerže z Jelejn 3 raniš
Adamec Prženski 6 raniš, 2 petici
Zadenč: vse moje mobilije, gvanti, instrument,94 94 Ali inštrument. Tischler Zeig de se predá jen s tejga vsega premožejne, če se med seboj morejo zastopiti, ok bi se pa tok hudni mejd seboj skazali, se na zastopili, tok se pa ti gruntni gosposki naprej položi, de bo tud moj duš en pokej pervoš, za katir mir jen pokej prosem od vas davne bližne žlahte, zlasti od mojeh lestnih sinu inu hčera pervošiti mi ta večni mir inu pokej, Buh všliši. Amen.
Svidmi, ta 30ti sušca 1801
Fortunat Skubic, tega
zadniga poterdéjna zdejlavc
h poterdejnu te naprošene priče
x Blaže Dobrovolc
x Jerni Voje
08 – Klevevž 4
| 1802 II. 9., [Klevevž], Dolenjska – oporoka podložnika Jerneja Lužarja |
| Samostojen list, meri 36,8 x 23,1–23,3 cm, popisani sta obe strani. |
[1. stran]
Gorij Popiſsan:
Taſtamenth:
Jeſst jernij Lusher Strim Muij Taſtamenth:
inu perporozhim Moio dusha Bogu, inu Tu moie Truplu
K enmu Mernimu pozhivaini Te Semle, ker Strim muij
Spomin, inu poterdem Moio Sadna volla, ker jest She:
per pravi pameti, inu She dobremu premiſsuku:
Von Sgavorim, v prizhe 3 Mosh gllih Ta 9ti dan
Sezhna, v Leiti 1802. inu jesvolem Sa maiga jenvusar:
jerba Maiga Seta Ansheta Meſsaieidnka, Zhes vſse:
Moie premosheine, prud Tem de on kader jest Se:
Stega Sveta Se Lozhem de on Sa 15 Mash Sa mano:
Inu Sa Maio Sheno odraita
V drugezh More Tudi Samano vſse Ankoshtenge:
inu Maie dauguve plazhet, inu Kanduht:
dauguvi Sa von plazhet:
f kr den
Mihati Koziani Sagoriza Swurſsskimu podlas. 9. 55. -
Anshe Wrganti na duli d[ett]o 4. - -
Gregor podgurzi v Kluzhe Kelveushki podlasni95 95 Manjka črka k: podlasnik. 3. 33. -
Jereleuki v Meuze d[ett]o 1. 8. –
Ansheti Rodizi V St: Merieta d[ett]o 2. 16. –
Sa vboge v Spetale 1. - -
damazhi Zerkvi v St: Merieta 1. - -
dauk kater noter Shlishi Teriet:
Faimoshtru pillpoki Sem plazheu 6 - -
Jurij Akorni na Suhi Raduli 3 - -
Ansheti Krasheuzi pod Koſstanulle 2 58
Mariani wobizhauki v Meuze 9 55
Leta dauk Sem plazleu sa Rankem Korlnam
Shumashtram, Sa maie Shene popreishnem mashem:
Letu Shlishi Maimu jenvſsar jerbi Ansheti Mesaieid:
[2. stran]
Na Leto visha poterde Moio vollo v prizhe
Leteh Mene Shlishozheh Mash
|
Prizhe Josheph Paushe Kllenovik Gregor Hozhevar velke polane Miha Goreinz Swure |
x Jernij Lusher Kllenovik Jasheph Paushe m[anu] p[ropri]a popiſsvauz: |
| 1802 II. 9., [Klevevž], Dolenjska – oporoka podložnika Jerneja Lužarja |
[1. stran]
Gorij popisan
Tastament
Jest, Jernij Lužer, strim muj tastament
inu perporočim mojo duša Bogu inu tu moje truplu
k enmu mernimu počivajni te zemle, ker strim muj
spomin inu poterdem mojo zadna vola, ker jest še
per pravi pameti inu še dobremu premisuku
von zgavorim v priče 3 mož glih ta 9ti dan
sečna v lejti 1802. inu jes volem za majga jenvuzar
jerba majga zeta Anžeta Mesajejdnka, čez vse
moje premožejne prud tem, de on, kader jest se
s tega sveta se ločem, de on za 15 maš za mano
inu za majo ženo odrajta.
V drugeč more tudi za mano vse ankoštenge
inu maje dauguve plačet inu kanduht.96 96 Pogreb.
Dauguvi za von plačet:
f kr den
Mihati Kocjani Zagorica zburskimu podlaž.[niku] 9. 55. -
Anže Brganti na Duli d[ett]o 4. - -
Gregor Podgurci v Kluče, kelvevški97 97 Klevevški. podlažni[k] 3. 33. -
Jerelevki v Mevce d[ett]o 1. 8. –
Anžeti Rodici v Št. Merjeta d[ett]o 2. 16. –
za vboge v špetale 1. - -
damači cerkvi v Št. Merjeta 1. - -
Dauk,98 98 Dolg. kater noter šliši terjet:
Fajmoštru Pilpoki sem plačeu 6 - -
Jurij Akorni na Suhi Raduli 3 - -
Anžeti Kraševci pod Kostanule 2 58
Marjani Bobičavki v Mevce 9 55
Le-ta dauk sem plačleu za rankem Korlnam
šumaštram, za maje žene poprejšnem mažem.
Le-tu šliši majmu jenv[u]zar jerbi Anžeti Mesajejd:
[2. stran]
Na le-to viža potrde mojo volo vpriče
le-teh mene šlišočeh maž
|
Priče Jožef Pavše, Klenovik Gregor Hočevar, Velke Polane Miha Gorejnc, Zbure |
x Jernij Lužer Jažef Pavše m[anu] p[ropri]a popisvavc |
09 – Ločica pri Vranskem
| 1809 I. 22., [Ločica pri Vranskem], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Livka |
| Pola, prvotno zložena v obliki pisma, list meri 35,4–35,6 x 21,8–22,5 cm, popisane so tri strani. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
testament
Antona Ljvka
v letv 1809
22 dan janvarji
[1. stran]
x jest Anton Ljvk, ozhem nasnajne dati
moje Sadno volo alj testament v prjzho dveh
Poshtenjh Mosh,
nar poprej leto. Jest jmam let. dovshnjke
pervizh goldjnar
Anton Pleshnjk _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4
Matevsh Kolar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Matevsh Lokar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1
juri Podbregar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Sjmon Kropiva _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1
Blash Mozhnik _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
joshef Marovt _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 7
joshef Brinovz _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Lovrenz Mvsji _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
Martjn Shkrabar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 18
Jakob Shvpan _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 30099 99 Številka je prečrtana.
jnv Zhimshe _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 18
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
375
Sdej pak od mojga premoshejne
perviz zerkvam letv jna nar
pred k farr Svetjmo Mjhelv _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10
na Lozhize Svetj Magdaleni _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10
na taber S. Heromnjmo _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Mater Boshji Sazhreto _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Sa Shtjftengo na Lozhizo _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 100
Sa pogrob jnu Sa Svete Mashe _ _ _ _ _ _ _ _ 50
Sa Sedmino _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
pogrobzam pogoldinarjv jnv po 10 krajzerjov
temo kebo Svetv 1 goldjnar _ _ _ _ _ _ _ _ _ 7
_______
292
[2. stran]
goldinar
Sravnv tega pak tvdi moji Shlahtj
koker jvrjv Ozverkv _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
vreskovkj _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Lovretv Vreskv _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10
Martjna Rodofa fantam _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 20
Mozhenzi _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Sep te Stari Mozhezi _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1
jnv ne dekletam _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ po 2
Mizi Bohavk _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 20
Neshi Ljvkovki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 100
prizhe pak So lete
dem Jos: Vreskh _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10100 100 Cela vrstica je vrinjena.
johan Krofizh x
jnv Anton Pleshnjk x
22. dan jnvarji
v Letv 1809
| 1809 I. 22., [Ločica pri Vranskem], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Livka |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
Antona Livka
v letu 1809
22 dan januarji
[1. stran]
x Jest, Anton Livk, óčem na znajne dati
moje zadno volo ali testament vpričo dveh
poštenih mož,
narpoprej le-to. Jest imam let[e] dovžnike,
prvič goldinar
Anton Plešnik _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4
Matevž Kolar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Matevž Lokar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1
Juri Podbregar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Simon Kropiva _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1
Blaž Močnik _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Jožef Marovt _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 7
Jožef Brinovc _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Lovrenc Muzji _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
Martin Škrabar _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 18
Jakob Župan _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 300101 101 Številka je prečrtana.
inu čimže _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ ___ 18
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
375
Zdej pak od mojga premožejne
prvič cerkvam, le-tu ina narpred
k far svetimo Mihelu _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10
na Ločice sveti Magdaleni _ _ _ _ _ _ _ _ _ _10
na taber s. Heromnimo _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Mater Božji Začreto _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __5
za štiftengo na Ločico _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 100
za pogrob inu za svete maše _ _ _ _ _ _ _ _ _50
za sedmino _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
pogrobcam po goldinarju inu po 10 krajcerjov
temo, ke bo svetu, 1 goldinar _ _ _ _ _ _ _ _ 7
______
292
[2. stran]
goldinar
Zravnu tega pak tudi moji žlahti,
koker Jurju Ocverku _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 15
Vreskovki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 5
Lovretu Vresku _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10
Martina Rodofa fantam _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 20
Močenci _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _2
Sep102 102 Najbrž mišljeno: še. te stari Moče[n]ci _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _1
inu ne103 103 Ne = nje = njenim. dekletam _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ po 2
Mici Bohavk _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _20
Neži Livkovki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 100
priče pak so le-te
dem Jos: Vreskh _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _10104 104 Cela vrstica je vrinjena. Biti bi morala pred navedbo prič.
Johan Krofič x
inu Anton Plešnik x
22. dan j[a]nuarji
v letu 1809
10 – Ricmanje pri Trstu 1
| 1816 XI. 20., Ricmanje pri Trstu, Istra – oporoka podložnice Katarine Komar |
| Pola, prvotno zložena v obliki pisma, list meri 28,3 x 19,5–19,7 cm, popisane so tri strani. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
Od Katarina Hzhi od Ranziga Mohorja Comar.
Po timu ſturienmu Testamentu je
ſhe ſanaprej ſhivela od 20 do 28 dan
Novembra 1816
[1. stran]
Ritzmagne ta 20 dan Novembra 1816
Kir na leta tukaj ſgoraj ſapiſsani Dan inu Letu: pride ta tukaj
imenvani Joseph Sin od Anton Pregarz s Ritzmagne k´nam trem 3:
kir smo s´imenam od ſdolaj podpiſsani, inu on je v´Imeni ſvoje Tette
s´imenam Katarina Hzhi od Ranziga Mohorja Comar, nas treh sa
k´ni priti povabiu, inu toku proſsiu rekozh: De ta niegova Tet=
ta je odpraulena is tega ſveta se odlozhit, inu sa tiga urshaha
volo, de ona nas treh k´sebi priti proſsila, inu de ſnami tremi govo=
riti ſhelela. Na tu povablene pa ſmo mi tri k´temu Bolniku shel[no]105 105 List odtrgan, rekonstruirano po objavi iz leta 1953.
no volo ſpranili, inu k´ni v´ Hisho pershli, inu kadar tam mi tri
v´ Hisho pridemo, naidemo tega Bolnika ſedejozha per Ogni, inu per
ſdravi pameti inu per zhisti besedi, toku ta Bolnik je ſhelu ſnami
tremi106 106 Sledi prečrtano: tremi [?]. govoriti, inu ſvoj Teſtament ſpovedat ſazhela ſtemi Bese=
dami toku rekozh:
1. De ona ſe ſkus ta Zeit od tega ſveta lozhit trosta, inu de ſvoja Dusho
zhes ſrozhi Bogu Usigamogozhnimu Materi Lubi Divizi Marij, inu
vsem lubim Svetnikam Boshijm, inu Angelzam Nebeskim, Telu pak
de perporozhi tem lubem perjatelam, inu Mashnikam, de jo bodo
v´to zherno ſemlo po navadi Kristianski ſprauli inu pokopali.
2. Sapusti de po nie ſmerti ſe ima ſturit ſtirinaist 14 Svetih Mash, inu
de teh 14 S: Mash, de more Mateuka Shena od Anton Pregarz plazhet.
3. Sapusti vse ſvoje premoshenie Mateuki Shena od Anton Pregarz s´Rizt=
magne, namrezh: kar imam od Gvanta inu Niva s´imenam v´ Shabenki,
[2. stran]
ſatu kir me je ona per moijmo ſdrauju inu Bolesni gledala inu podstregla,
inu kar ſim jest nij v´rubi inu Niva v´Shabenki ſapustila, ſe nima
obeden ſhivi Kristian ſpruti podstopit ......... Inu she vezh jest re=
zhem: jest ſapustim trikrat v´ſe Mateuki Sheni od Anton Pregarz. Amen.
Testimonii Miha Sin od Berteta Pregarz.
Blas Bordon.
Egidi Comar.
[Sledi uradni zaznamek sodišča v nemščini]
| 1816 XI. 20., Ricmanje pri Trstu, Istra – oporoka podložnice Katarine Komar |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
od Katarina, hči od ranciga Mohorja Komar.
Po timu sturjenmu testamentu je
še zanaprej živela od 20 do 28 dan
novembra 1816
[1. stran]
Ricmanje, ta 20 dan novembra 1816
Kir na le-ta tukaj zgoraj zapisani dan inu letu pride ta tukaj
imenvani Josef, sin od Anton Pregarc z Ricmanje k nam trem, 3,
kir smo z imenam od zdolaj podpisani, inu on je v imeni svoje tete
z imenam Katarina, hči od ranciga Mohorja Komar, nas treh za
k ni priti povabiu inu toku prosiu rekoč, de ta njegova teta
je odpravlena iz tega sveta se odločit inu za tiga uržaha
volo de ona nas treh k sebi priti prosila inu de z nami tremi govoriti
želela. Na tu povablene pa smo mi tri k temu bolniku želno
volo spranili107 107 Najbrž mišljeno: zbranili. inu k ni v hišo peršli inu kadar tam mi tri
v hišo pridemo, najdemo tega bolnika sedejoča per ogni inu per
zdravi pameti inu per čisti besedi. Toku ta bolnik je želu z nami
tremi govoriti inu svoj testament spovedat začela s temi besedami
toku rekoč:
1. De ona se skuz ta cejt od tega sveta ločit trošta inu de svoja dušo
čez zroči Bogu Vsigamogočnimu, Materi lubi Divici Marij inu
vsem lubim svetnikam Božijm inu angelcam nebeškim, telu pak
de perporoči tem lubem perjatelam inu mašnikam, de jo bodo
v to črno zemlo po navadi kristjanski spravli inu pokopali.
2. Zapusti, de po nje smrti se ima sturit štirinajst 14 svetih maš inu
de teh 14 s. maš de more Matevka, žena od Anton Pregarc, plačet.
3. Zapusti vse svoje premoženje Matevki, žena od Anton Pregarc z
Ricmanje, namreč: kar imam od gvanta inu niva z imenam v Žabenki,
[2. stran]
zatu kir me je ona per moijmo zdravju inu bolezni gledala inu podstregla,
inu kar sim jest nij v rubi inu niva v Žabenki zapustila, se nima
obeden živi kristjan spruti podstopit ......... Inu še več jest rečem:
jest zapustim trikrat vse Matevki, ženi od Anton Pregarc. Amen.
Testimonii Miha, sin od Berteta Pregarc
Blas Bordon
Egidi Komar
[Sledi uradni zaznamek sodišča v nemščini]
11 – Šalek
| Malo pred 1820 XI. 17., [Šalek], Šaleška dolina, Štajerska – oporoka podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra |
| Pola, list meri 23,8 x 18,8 cm, popisane so prva, tretja in četrta stran. |
[3. stran – dejansko naslovna]
Testament
[1. stran]
Testoment ali Resrozheine
Korsom jas Nakonzi potpisan uprizho 3108 108 Številka je nadpisana, pod njo prečrtano: 3 (?). Moshou
moÿo lasno Blago ino Erptail Sashafou.
Namoÿe Smartne Posteli par moÿe Sdravi ino leipi
Pameti Toparvo ÿe karÿe savon dat od moÿe Erbshne
tem bogem 10 f na svete Meshe 10 f toslishi ushmarken
doushen sompa Douniko 5 f Jekopo 30 xr Burlisgo 36 xr
Flerÿano 30 x Jurko 24 x Shoushterÿo 24 x Lamperzhniko 30 x
temo gornemo Ledrerÿo 51 x Kokoshineko 6 xr Mozhivniko 20 xr
Kor bo drugo koshtalo Sedmina ino drugo opravilo Sedudi
Sÿerpshne plazhe. Todrugo kar ÿerpshne amtizhe tak Sashafam
Materi 30 f kar zhres tou zhreis ostane mate pa vsi
glih tarÿe brate ino Mati zhepa nabo antelko pa
Materi ostane.
Kor ÿe On meni Sdaÿev prezei kosom shou hseldatam
meÿe dau 50 f Bankozedelnou tedai109 109 Sledi prečrtan začetek nove besede: t. kosom na Orlaub
parshev meÿe dau 25 f Einlesungscheina enkret meÿe poslau
10 f Srebra Sdai kosom damu parshuv meÿe dau 5 f ww
Jas sem pa ÿemo pustiv kosom sho hseldatam en Plaish komeÿe
70 f Vbankozedelnh110 110 Sledi prečrtan začetek nove besede: k. koshtau ino tedrugi Gvant tak susega
namorem shenkat more Sai nekai Sadet.
[4. stran]
Karÿepa Sdai moiga Gvanta ino drugihrezhi pa Sashafam
tem usakemo nekai karÿe moiga Gvanta Materi
karÿe Platneniga Thomasho Plaish ino priftoshl Josefo
Sakvuro ino te delaune Shkorne Martino pa
hlazhe Laibelze Klabuk no te bouli Shkorne Dekle
en Faizev temlade shvoganje111 111 Beseda je nadpisana, pod njo prečrtano: shvoganÿe. tisti Frematel Gospot
Farbolterÿo Wellenskemo tisti seldashke Krish
Vesoku urednem Gospot koplano Ringelze tosrebarno
Pokro od Faiſse ino te romene hlazhe
tisti Lah112 112 Sledi prečrtan začetek nove besede: J (?). Nikola ÿepa meni doushen 1 f
Nopa Arzet meÿe she nekai doushen tou Slishi
moimo brato Thomasho. Moÿo Seldashko Sukno ino
klabukuk [sic!]113 113 Zadnji ponovljeni zlog uk je pomota. Semore pa predat ino tou vam
parporozhim namoÿe Sadne posteli Johan Sushetz
Jegar uprizho teh Moshou.
Joseph Oshter
Joseph Shpitau
Franz Widensheg
| Malo pred 1820 XI. 17., [Šalek], Šaleška dolina, Štajerska – oporoka podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra |
[3. stran – dejansko naslovna]
Testament
[1. stran]
Testoment ali rezročejne
Kor som jaz na konci podpisan vpričo 3 možov
mojo lasno blago ino erptajl zašafou.
Na moje smartne posteli par moje zdravi ino lejpi
pameti to parvo je, kar je za von dat od moje erbšne
tem bogem 10 f na svete meše, 10 f to sliši v Šmarken,114 114 Šmartno pri Velenju.
doužen som pa Dovniko 5 f, Jekopo 30 xr, Burlizgo 36 xr,
Flerjano 30 x, Jurko 24 x, Šoušterjo 24 x, Lamperčniko 30 x,
temo Gornemo Ledrerjo 51 x, Kokošineko 6 xr, Močivniko 20 xr.
Kor bo drugo koštalo, sedmina ino drugo opravilo, se dudi
z jerpšne plače. To drugo, kar jerpšne am tiče, tak zašafam
materi 30 f, kar črez tou črejz ostane, mate pa vsi
glih tarje brate ino mati, če pa na bo an telko, pa
materi ostane.
Kor je on meni zdajeu, precej, ko som šou h seldatam,
me je dau 50 f bankocedelnov,115 115 Bankovci. tedaj ko som na orlaub
paršeu, me je dau 25 f Einlesungscheina,116 116 Menica. enkret me je poslau
10 f srebra, zdaj ko som damú paršuv, me je dau 5 f ww.
Jaz sem pa jemo pustiu, ko som šo h seldatam, en plajš, ko me je
70 f v bankocedeln[i]h koštau, ino te drugi gvant, tak z vsega
na morem šenkat, more saj nekaj zadet.
[4. stran]
Kar je pa zdaj mojga gvanta ino drugih reči, pa zašafam
tem vsakemo nekaj, kar je mojga gvanta, materi,
kar je platneniga, Tomažo, plajš ino priftošl Josefo,
zakvuro117 117 Žepna ura. ino te delavne škorne Martino, pa
hlače, lajbelce, klabuk no te bouli škorne dekle,
en fajcev te mlade Švoganje, tisti frematel gospot
farbolterjo velenskemo, tisti seldaške križ
vesoku vrednem gospod koplano, ringelce, to srebarno
pokro od fajse ino te romene hlače.
Tisti Lah118 118 Vlah po imenu Nikola, očitno pravoslavec ali uniat. Nikola je pa meni doužen 1 f.
No pa Arcet me je še nekaj doužen, tou sliši
mojmo brato Tomažo. Mojo seldaško sukno ino
klabuk119 119 Dejansko klabukuk. Zadnji ponovljeni zlog uk je pomota. se more pa predat ino tou vam
parporočim na moje zadne posteli, Johan Sušec
Jegar vpričo teh možov.
Josef Ošter
Josef Špitau
Franc Videnšek
12 – Andraž nad Polzelo 1
| 1821 III. 8., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Jakoba Dreva |
| Samostojen list, prvotno zložen v obliki pisma, meri 32,2–32,7 x 21,7–21,8 cm, popisani sta obe strani. |
[1. stran]
Testamentt.
Jest jacob drev storim testament sdei kersem she par pravi
sastopnost jnv pamet, vprizho vaſs moshje
1/ Vam povem kar je dovga nate gront, Johan Zhenzh je dav
Na 11ten dezembra vlet 801 10 f b. k. Matevsh zhenzh pa nadell
je dovk od leta 819 W. W. Andrejas drev sin je pa
posodiv vlet 820 60 f W. W. tok tolk sema sgrvnta plazhet.
2/ Na ta gront seshepa jma dobit jerbshne samojoi toparvoi
Shenoi, od Simona Grila 7 f 30 x te dovk jepa od leta 1781. tok pa
zhinsha pride glih 15 f tok je zela shoma 22 f 30 x W. W.
3/ Kar je tega parviga sa shenitvaine is Neshoi Grilkoi to parvoshem
tem parvim jerbam vezh koker tem drvge, ker ottroz so vsimoji
tok kar shebo pa samanoj pa vſseglih te parvi ko ker tedrug
4/ Te gront je pa soi shen Marij sashafov, ona Sepa gruntu
od pave pravi neiga da grashina komer ozhe, jest ga
na bom nase opravlela.
5/ Von vſset denagre na ventar, jesa shafav soij
shen Marij eno kravo no koshoh ene bele shtvnfe
Omarzo, Anshet drev pa shriino no pa svkno,
falentin en sivv rekelz, jnv boge jme to je na
svete Mashe, na dobro Mainigo sa Dvshe vizah
svetmo Andrei 10 f W. W. Napovsev h svet Marjet
10 f W. W. Na Goro volko 5 f W. W.120 120 Sledi prečrtana nova beseda: Na. vpetrovzhe
h Mater Bosh 5 f W. W., jnv kater bo teh 30 f W. W.
Na svete Mashe dav, tok more sa kvitengo pogervat
de se svishe deje rihtek odraitano, tok vseleto
[2. stran]
Vam bod parporozhen lub moi pajateli, ker jest
she ob zhotem Na svoimo shvot, de vaſs bom sa pustiv.
Tok prosite Boga same, jest bom pa sa vaſs to po terdim
jest is svojoi lastnoi Rokoi sparstavlenim krishem
v sosesk svetga Andreja na 8.ten Merz 1821
|
x Jakop drev, sashafvavz x Marija shena x Joha drev, sinn |
prizhe x Miha Grebenshegg x Jakop Arhh x Simon Grill Barthl: Saitz Richter von St. Andre und Namensfertiger |
Dem 28 ten April 821. publicirt worden von mir
Wresitz m[anu] p[ropri]a
Inhaber der H[err]sch[af]ft
Neukloster
Testamentt Jacopa
Drev.
Na 8ten Merz 821
| 1821 III. 8., Andraž nad Polzelo, Štajerska – oporoka podložnika Jakoba Dreva |
[1. stran]
Testament
Jest, Jakob Drev, storim testament zdej, ker sem še par pravi
zastopnost jnu pamet, vpričo vas, možje.
1/ Vam povem, kar je douga na te gront, Johan Čenč je dau
na 11ten decembra v let 801 10 f b. k., Matevž Čenč pa nadelje
douk121 121 Dolg. od leta 819 W. W., Andrejas Drev, sin, je pa
posodiu v let 820 60 f W. W. Tok tolk se ma z grunta plačet.
2/ Na ta gront se še pa jma dobit jerbšne za mojoj to parvoj
ženoj od Simona Grila 7 f 30 x, te douk je pa od leta 1781. Tok pa
činža pride glih 15 f, tok je cela šoma122 122 Suma, vsota. 22 f 30 x W. W.
3/ Kar je tega parviga za ženitvajne iz Nežoj Grilkoj, to parvošem
tem parvim jerbam, več koker tem druge[m], ker otroc so vsi moji.
Tok kar še bo pa za manoj, pa vseglih te parvi koker te drug.
4/ Te gront je pa soj žen Marij zašafou, ona se pa gruntu
odpave, pravi, nej ga da grašina komer óče, jest ga
na bom nase opravlela.
5/ Von vzet, de na gre na ventar123 123 Zapuščinski inventar., je zašafau soij
žen Marij eno kravo no kožoh, ene bele štunfe,
omarco, Anžet Drev pa šrijno no pa sukno,
Falentin en sivu rekelc jnu bogejme, to je na
svete maše, na dobro majnigo za duše vicah,
svetmo Andrej 10 f W. W., na Povsev124 124 Polzela. h svet Marjet
10 f W. W., na Goro Volko125 125 Gora Oljka nad Polzelo. 5 f W. W., v Petrovče
h Mater Bož 5 f W. W. jnu kater bo teh 30 f W. W.
na svete maše dau, tok more za kvitengo pogervat,
de se z[a]viže, de je rihtek odrajtano, tok vse le-to
[2. stran]
vam bod parporočen, lub moj pa[r]jateli, ker jest
že občotem na svojmo žvot, de vas bom zapustiu.
Tok prosite Boga zame, jest bom pa za vas, to potrdim
jest iz svojoj lastnoj rokoj s parstavlenim križem.
V sosesk svetga Andreja na 8ten merc 1821.
|
x Jakop Drev, zašafvavc x Marija, žena x Joha[n] Drev, sin |
priče x Miha Grebenšek x Jakop Arh x Simon Gril Barthl: Saitz Richter von St. Andre und Namensfertiger |
Dem 28 ten April 821. publicirt worden von mir
Wresitz m[anu] p[ropri]a
Inhaber der H[err]sch[af]ft
Neukloster
Testament Jakopa
Drev.
Na 8ten merc 821
13 – Dolina pri Trstu 1
| 1822 III. 3., Dolina pri Trstu, Istra – oporoka podložnika Ivana Prašla |
| Pola, list meri 29,8–30,0 x 21,7 cm, popisane so tri strani. |
[1. stran]
Tastament
V Dolini na 13 dan Marzha 1822. ob 9 Uri s jutru
od Jovanesa Praſhelna ranzga Antona v njegovi
Hiſhi 93 No, v njegovini ponavadni Kambri ka=
mer ſpeva, Shvah na Poſteli ſedejozh, Slo Bolan
vender per pravi saſtopni sdravi Pameti, in
Staroſti 46 Leit.
1. Jest Johan Praſhel ſem ſi s´volu vaſ vſe trij Prizhe
meni dobru snane k ſebi ſkusi mojo sheno Heleno
poklizat, de bom mojo Dershino inu Hiſho v Orden
ali v red postaviv inu preſkerbu, koker:
2. Jes Perporozhim mojo Duſho Bogu Ozheti, Sini
inu Svetmu Duhu, Mater Boshji, vſim Svetni=
kam inu Svetnizam, mojmi Patroni Svetmi Jovani,
inu moj shivot materi zherni Semli.
3. Jest poſtim sa126 126 Beseda je nadpisana. Duſhe vizah 40127 127 Sledi prečrtano: ſt: mash da ſe bodo. Sveteh Maſhe brate
sa nje128 128 Naslednji dve besedi sta nadpisani. pres vibſi inu tudi 40 ſvetih maſh129 129 Beseda je nadpisana. sa mojo v bogo Duſho inu sa
Duſhe mojih ranzih Starſhu130 130 Naslednji dve besedi sta nadpisani. s´ viljemi: Tudi sapuſtim 5 fl de ſe
imajo Gospod Farmini odraitat de jih bodo denli kam=
mer hote, satu kir ſem jeh biv v Sakerstij naidu.
She vezh ſapuſtim 25 fl: de ſe imajo sanje tulku leipih
Roſh sa Altar ſvetga Urha kupit, inu vſe tu more=
rejo moji Verbe plazhat.
4. Jest sapuſtim po moji Smerti od mojga Premoshenje sa
Verbe moja dva Sijna, koker Andreasa inu Jovaneta
toku: De, Andreas bo imu Hiſho No 43 pod vodo ali
Shterno, inu Johanes oſtane v ti Hiſhi No 93.
[2.stran]
Ti dvei Hiſhi oſtaneſti njema preſ partije, Ta drugi
Grunt inu hiſhnu orodje inu vſe Blagu koker tudi veſ
moj Dovg boſta do zhiſtiga partila.
5. Jest zhem de moja dva Verba moreſta vkupai tulku zhaſa
shivit inu Grunt obdelavat dokler bodo moji ti maihni
Otrozi oddraſli inu k´ maneti perſhli, inu de boſta
veſ moj Dovg ſplazhala.
6. Jest sapovem inu ozhem: de ke p´ moja dva Verba ne mo=
gla v kup shivit, toku odverbam inu jeh raſpartim,
sdej, de moj Sijn Andreas vdobi sraven Hiſhe No 43.
ſhe vezh eno Nivo na Portavzi ali kar ſe tam snaide,
Njivo v Frankovzi, Njivo najarazhi, Njivo na Buz=131 131 Sledi prečrtano: he.
zhevzi, inu Snoshet per dousi Kanojni, Snoshet,
v Berbuzhavzi, Letu njemu oſtane vſe zelu Fran=
ku preſ vſiga Dovga ſplazhavat, inu preſ odraitati
mojih drugih Otrok:
Tu drugu vſe preſ Barem-Blaga oſtane mojmi Sijni
Johanesi, de pa on bo movgu vſe moje Dovge ſam ſplazhet
inu tudi te druge moje Otroke odverbat.
Pa keb ſe na to visho imela moja dva Verba raſpar=
tit toku is velikim Vrsheham inu Skusi resgle=
danje inu perpushenje zhaſtite Gospoſke
7. Vglih vishi sapovem, de ſe neſmejo moji Verbi podſto=
pit kikei od mojga Grunta prozh prodat
8. Kir pa sapuſtim 4 moje lube in maihne Otroke,
toku jem sapuſtim vſsakatirmi po 200. fl: vglihi
vishi obordnam, de keb ſi moja dva Verba v Premo=
shenji kei perdobila inu pomagala, toku od tiſt=
ga Perdobizhka bodo tudi ti drug 4 Otrozi nijh
Tal dobili.
[3. stran]
9. Moji sakoinſki Goſpodinji sapuſtim sa nje shiveſh
keb ne mogla s mojmi Verbi v miri shivit, eno
Njivo v Dulainmi Puli imenvana, do njene
Smerti, pa po njeni Smerti pride tijſta Njiva na=
sai na moje Verbe, inu raunu toku 3 Tedne
v Praſhlavmi Malni:
Samerk od mojih Dovgov. fl: kr:
1 Sem dovshan Gospod Antoni Ogrini v Terst 300. –
2 d[et]to Martini Praſhli v Dolini 150. –
3 d[et]to Krishmani Otti v Kroge 12. –
4 d[et]to Johanesi Sanzin v Dolini 22. –
5 d[et]to Martini Sanzin Feshki d[et]to 20. 32.
6 d[et]to Franz Jelovſhki v Dolini 118.
_____________
Suma f 622: 32.
7 Jest ſe ſpovem, de ſem sa prodano Njivo, velika
Njiva imenvana, od Kupza Krishmana
Straina vſe Dnarje preje [sic!], inu mojem
Verbam sapovem, de ima v mojmi Imeni
timi Straini Kupnu Piſmu ſturit dovolit.
x Jovan Praſhel Testa=
mentator
x Matia Sanzin
x Jakob Zheſnik Prizhe.
Tomash Paravel
inu Imen Podpiſaviz.
| 1822 III. 3., Dolina pri Trstu, Istra – oporoka podložnika Ivana Prašla |
[1. stran]
Tastament
V Dolini, na 13 dan marča 1822. ob 9 uri zjutru
od Jovanesa Prašelna, rancga Antona, v njegovi
hiši 93 No v njegovini [!] ponavadni kambri,
kamer speva, švah na posteli sedejoč, zlo bolan,
vender per pravi zastopni zdravi pameti in
starosti 46 lejt.
1. Jest, Johan Prašel, sem si zvolu vas vse trij priče
meni dobru znane k sebi skuzi mojo ženo Heleno
poklicat, de bom mojo deržino inu hišo v órden
ali v red postaviu inu preskrbu, koker:
2. Jes perporočim mojo dušo Bogu Očeti, Sini
inu Svetmu Duhu, Mater Božji, vsim svetnikam
inu svetnicam, mojmi patroni svetmi Jováni
inu moj život materi črni zemli.
3. Jest postim za duše vicah 40 sveteh maše brate
zanje prez vibsi inu tudi 40 svetih maš za mojo ubogo dušo inu za
duše mojih rancih staršu z viljemi,132 132 Vigilije. tudi zapustim 5 fl, de se
imajo gospod Farmini odrajtat, de jih bodo denli, kamer
hote, zatu kir sem jeh biu v zakerstij najdu.
Še več zapustim 25 fl, de se imajo zanje tulku lejpih
rož za altar svetga Urha kupit inu vse tu morejo133 133 Dejansko morerejo, podvojeni zlog re je pomota zaradi delitve besede.
moji verbe plačat.
4. Jest zapustim po moji smrti od mojga premoženje za
verbe moja dva sijna koker Andreasa inu Jovaneta
toku, de Andreas bo imu hišo N[umer]o 43 pod vodo ali
šterno inu Johanes ostane v ti hiši N[umer]o 93.
[2.stran]
Ti dvej hiši ostanesti njema prez partíje, ta drugi
grunt inu hišnu orodje inu vse blagu, koker tudi ves
moj doug bosta do čistiga partila.
5. Jest čem, de moja dva verba moresta vkupaj tulku časa
živit inu grunt obdelavat, dokler bodo moji ti majhni
otroci odrasli inu k maneti peršli, inu de bosta
ves moj doug splačala.
6. Jest zapovem inu óčem, de ke p´ moja dva verba ne
mogla vkup živit, toku odverbam inu jeh razpartim,
zdej, de moj sijn Andreas udobi zraven hiše N[umer]o 43
še več eno nivo na Portavci ali kar se tam znajde,
njivo v Frankovci, njivo na Jarači, njivo na
Bučevci inu snožet per Douzi Kanojni, snožet
v Berbučavci, le-tu njemu ostane vse celu Franku
prez vsiga douga splačavat inu prez odrajtati
mojih drugih otrok.
Tu drugu vse prez barem blaga ostane mojmi sijni
Johanesi, de pa on bo mougu vse moje douge sam splačet
inu tudi te druge moje otroke odverbat.
Pa ke b´ se na to vižo imela moja dva verba razpartit,
toku iz velikim vržeham inu skuzi rezgledanje
inu perpušenje častite gosposke.
7. V glih viži zapovem, de se ne smejo moji verbi podstopit
ki kej od mojga grunta proč prodat.
8. Kir pa zapustim 4 moje lube in majhne otroke,
toku jem zapustim vsakatirmi po 200 fl. V glihi
viži obordnam, de ke b´ si moja dva verba v premoženji
kej perdobila inu pomagala, toku od tistga
perdobička bodo tudi ti drug 4 otroci nijh
tal dobili.
[3. stran]
9. Moji zakojnski gospodinji zapustim za nje živež,
ke b´ ne mogla z mojmi verbi v miri živit, eno
njivo, v Dulajnmi Puli imenvana, do njene
smrti, pa po njeni smrti pride tijsta njiva
nazaj na moje verbe, inu ravnu toku 3 tedne
v Prašlavmi malni.
Zamerk od mojih dougov. fl: kr:
1 Sem doužan gospod Antoni Ogrini v Trst 300. –
2 d[et]to Martini Prašli v Dolini 150. –
3 d[et]to Križmani Oti v Kroge 12. –
4 d[et]to Johanesi Sancin v Dolini 22. –
5 d[et]to Martini Sancin Feški d[et]to 20. 32.
6 d[et]to Franc Jelovški v Dolini 118.
_____________
Suma f 622: 32.
7. Jest se spovem, de sem za prodano njivo, Velika
njiva imenvana, od kupca Križmana
Štrajna vse dnarje preje[u], inu mojem
verbam zapovem, de ima v mojmi imeni
timi Štrajni kupnu pismu sturit dovolit.
x Jovan Prašel, testamentator
x Matija Sancin
x Jakob Česnik priče
Tomaž Paravel
inu imen podpisavic
14 – Zaglink, Miklavž pri Taboru
| 1822 IV. 28., Zaglink (zaselek Miklavža pri Taboru), Štajerska – oporoka podložnice Alene (Helene) Ribar |
| Samostojen list, meri 34,2 x 21,0–21,1 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
testament
Kokar Ga jaona naradila leta alena Ribarza
u´prizho 3 moshou kater bodo S podaÿ pod
pisan
h peruem, ona ja sashafala sa suete mashe 50 f w. w.
h drugem ja ona uas tal al erbshno letem
Grabnariaum otrokam sa shafala kar zhes ostane pr
faimeshtr ino u Grashin jano zhas pograp
h trekm ona tud uas Guant al uas klaidr kar
Ga je ona mela lete soi sestr miz Grabnarz sa
shafala al zhist shenkala
h zhatartm ona je tud praiela 94 f w w Schaina
od soiga brata Juria Ribarja Guishno
na eno raitngo popisan Saglink ta 28 dan april 822
x Jakop Sagoshan prizha
x Gregor Lonzhar
und
Georg Grabnar m[anu] p[ropri]a als zaig
| 1822 IV. 28., Zaglink (zaselek Miklavža pri Taboru), Štajerska – oporoka podložnice Alene (Helene) Ribar |
Testament
Kokar ga ja ona naradila, le-ta Alena Ribarca
vpričo 3 možov, kater bodo spodaj
podpisan.
H prvem, ona ja zašafala za svete maše 50 f w. w.
H drugem, ja ona vas tal al erbšno le-tem
Grabnarjaum otrokam zašafala, kar čez ostane pr
fajmeštr ino v grašin jano čaz pográp.
H trekm, ona tud vas gvant al vas klajdr, kar
ga je ona mela, le-te soj sestr Mic Grabnarc
zašafala al čist šenkala.
H čatartm, ona je tud prajela 94 f w w Schaina 134 134 Potrdilo, menica.
od sojga brata Jurja Ribarja gvišno
na eno rajtngo. Popisan Zaglink, ta 28 dan april 822.
x Jakop Zagožan priča
x Gregor Lončar
und
Georg Grabnar m[anu] p[ropri]a als zaig
15 – Ricmanje pri Trstu 2
| 1823 VI. 24., Ricmanje pri Trstu, Istra – oporoka podložnika Mihaela Kureta |
| Pola, list meri 31,8 x 21,7–22 cm, popisane so vse štiri strani. |
[1. stran]
Rizmagne na 24. junia 1823.
Ta tukaj Recozhi Micha sjn od Ranziga Lourenza Curet sRizmagne,
pride k meni, sdolai sijmenam podpiſsanmu inu spovei De ta Niegov
Nonu Micha Curet je Niega poslou nas poklizat Mene inu te
Druge Dua kir sta tudi od sdolai s´Imenam135 135 Beseda je nadpisana. podpisana, inu Mi smo ktimu
Bounimu sub: Dto Michelu Curet v Nigovo Cambro pershli inu Nie=
ga na postli Lesheiozhiga naidli inu on je snami govoriti sazheu
inu ta suoi Testament Reskladat kokar je inu sazhne recozh inu
1mo: Jest Micha Curet se snaidem skus to mojo shuoghust utrostu De ukrat=
=kim zhasu bom mogu sapustit Leta sveit, stega urshagha sem Vas
sa moje Prizhe skus tega moiga Nuca Michela poklizat pustiu
De pret vami ta moi Testament sturim Dokler se per mozhi inu
per136 136 Beseda je nadpisana. moij sdravi pameti obzhutim inu prosem De tu moje spoveidanie
sapishete kokar sazhnem Recozh.
2. – Jest sapustim Mojo Dusho Bogu uſsega Mogozhnimu inu Matteri Mar=
=ri Divizi inu vſsem Svetnicham inu Svetnizam Boshim inu
Moje Tellu ofram vto zherno Semlo inu shelim De bode po kristianski
vishi spraulenu inu pocopanu /.
3. – Sa pustim sa mojo Dusho No: 40. svete Mashe katere se po moij smer=
=ti Dopernesti morio, inu te moi Verb plazhat more – –
inu sa usk vzerku sveitga Joshapa fri: 4. plazhat more, –
4. – Sapustim ti Moji sheni Urshuli sa nie shivitik to Mojo Lastno Niu=
=vo sjimenam Brandiniske kir je u Confinu pod Terst, Do nie smer=
=ti, inu po nie smerti puſtim ta orden ta moi Verb bode plazhat
mogu 40.ti s: Mashe inu: fri: 4: sa uſsk uzerku sta: Josapha, inu
po nie smerti ta sub: Dta Niua Brandiniske ostane temu
moimu Erbu kir je Micha ta starshi moi Nuk inu on bode
ste nive Dat mogu temu suoimu Bratu antonu [!] fri: 200. –
[2. stran]
5. – Sapustim taem otrokam kir so od Ranziga mojga sjina Lourenza
od zailiga moiga Premoshenia Lejitimo kar se uzhistobi sneidlu bo=
de etc: inu so sjimenam Anton, Giovani, Joshap inu hzhi anna [sic!]
inu Micha ta je moi Verb zhes vſse moie premoshenie inu zhes
uſse moje Douſshnusti inu te posebne teshave kokar so naprei=
pisane de on bode Dopernashat mogu,137 137 Sledi prečrtano: kokar so. Dougvi
#:138 138 Znak # označuje mesto, kamor spada besedilo s konca oporoke, katerega začetek je prav tako označen kot #.
6. – Doug per zerkui svetga Joshapa139 139 Pred besedo je je prečrtano fr. je140 140 Sledi prečrtano: 100. fr. 100.
Gospud Caplanu Rimanskimu Giovani Gabrana fori: 100.
Maria Bernetich s Rizmagne – – – – – – – – – 160.
inu sa 2 Leiti 1821. 1822. sastoni Interes.
Stefan Cozian ses Shirien – – – – – – 50.
inu sastani Interes od Leita 1822.
S: Confersinu vTerst od leita 1822 sastani Interes 4.
vDui Ranziga Simona Slocoviz sTersta za Leder 19.
Ferlanki v Terstu je Doug – – – – – – 27.
inu sa 3tri Polniche fisula – – – – – – 5.
Giorgio Prashzario sa 2: praſszhizhka – – – – – – 27.
Giovani Curet od antona [sic!] – – – – – – 3.
Supet je Doug per moij Nevesti Marji od Ran:
ziga Lourenza sa Lovereniciz – – – – – – 1097: 30
___________
tedai to samo Douga bode ta / s: fori: 1592: 30
Verb141 141 Črka b je vrinjena in nadpisana. plazhat mogu inu od Vezh uſe te Druge Gruntne
teshaue kar prit more etc.
7. – od Duezh spovem de sem142 142 Prečrtano: odr tedua. Naslednje tri besede so nadpisane: odraitou te dua. odraitou te dua moja sina Giovanesa inu
Giorgia inu tudi te duei Moje hzhere Urshula inu Maria
kir tij 4:iri moji okroki [sic!] so von od Hishe omosheni inu
odprauleni ses suoimi tali
[3. stran]
8. – Namerz Giovenesu143 143 V besedi je zlog ne nadpisan nad prečrtano črko n. sem dau u gruntu inu v Dinarjg [sic!] soma fri: 730. –
9. – Giorgio kir je omoshen vLonger temu sem Dau Dinario
inu Grunta sa– – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – fri: 618. –
10. – Maria kir je omoshena js anton [sic!] Curet sLoga kar sem
Nij dau volishi inu v gruntu snese – – – – – – – – – – – – – fri: 520. –
inu Nij she sapustim to Mojo oreghovo skrinio De ie nie
11. – Urshula kir je omoshena s Joshapam Pregarz s Rizmagne
nij sem Dau kar je Volishi – – – – – – – – – – – – fri: 500.
Supet nie moshu Joshapu sem posodu – – – – – – fri: 100. uſse Vkub: 600. –
12. – Supet sem plazhou leijtimo moji sestri Marji kir je
omoshena ses antonam [sic!] Comar v Rizmane fri: 60. –
13. – Supet sem plazhou Lejitimo tem duem mojim sestrizh=
=nam kir je antonia [sic!] omoshena js Matteo Gerdina inu
Maria Omoshena js Giovanesam Pregarz obuduei
sRizmagne te so preiele – – – – – – – – – – – – fri: 90. –
_________
s: fori: 2618. –
14. – Jest tukai spruti teg [sic!] Mojig [sic!] Dogou kokar sem ig [sic!] podpisou
perkashem per Eni glighi Ureidnost od zeiliga Moiga premoshen=
nia okuli: fri: 3245: 30: toku sem preraitou biu Na 9. gosta
Leiti 1821: inu sem pod pisat sturiu.
Tedai tu je moi Testament inu stem skleinem to mojo
satdno volo kokar sem naprei pernesu inu De ie temutoku Jest
smojem pod Criſsham uſse toku poterdim inu pod Criſsham
x Micha Cvret. –
# Zhes use tu sapustim sa Curatoria
Joshapa Pregarz kir je moi setd.
inu sapustim sa Curatrizo Mario
kir je Dua inu Matti teg [sic!] otruk sub:
Dto. Am 18 Julli 823 in Gegen=
wart der beiden Tichter
publicirt worden.
Sa ta Testament toku podpisat inu
sa prizho bit proshen Jest Michael
Pergarz [sic!] m[anu] p[ropri]a Oberrichter s Rizmagne.
Ägidio Pregarz m[anu] p[ropri]a Prizha
Michael Pregarz m[anu] p[ropri]a Testor.
[4. stran]
[naslov in uradni zaznamek v nemščini]
| 1823 VI. 24., Ricmanje pri Trstu, Istra – oporoka podložnika Mihaela Kureta |
[1. stran]
Ricmanje, na 24. junija 1823.
Ta tukaj rekoči Miha, sin od ranciga Lovrenca Kuret z Ricmanje,
pride k meni zdolaj z ijmenam podpisanmu inu spovej, de ta njegov
nonu Miha Kuret je njega poslou nas poklicat, mene inu te
druge dva, kir sta tudi od zdolaj z imenam podpisana inu mi smo k timu
bounimu subd[ic]to Mihelu Kuret v nigovo kambro peršli inu njega
na postli ležejočiga najdli inu on je z nami govoriti začeu
inu ta svoj testament rezkladat, kokar je inu začne, rekoč inu:
1mo: Jest Miha Kuret se znajdem skuz to mojo švohust v troštu, de v kratkim
času bom mogu zapustit le-ta svejt, s tega uržaha sem vas
za moje priče skuz tega mojga nuka144 144 Vnuk. Mihela poklicat pustiu,
de pret vami ta moj testament sturim, dokler se per moči inu
per moij zdravi pameti občutim inu prosem, de tu moje spovejdanje
zapišete, kokar začnem, rekoč.
2. Jest zapustim mojo dušo Bogu Vsegamogočnimu inu Materi Mari
Divici inu vsem svetniham inu svetnicam Božim inu
moje telu ofram v to črno zemlo inu želim, de bode po kristjanski
viži spravlenu inu pokopanu.
3. Zapustim za mojo dušo n[umer]o 40 svete maše, katere se po moij smrti
dopernesti morjo, inu te moj verb plačat more
inu sa usk145 145 Vosek. v cerku svejtga Jožapa f[o]ri[nte] 4 plačat more.
4. Zapustim ti moji ženi Uršuli za nje živitik to mojo lastno nivo
z jimenam Brandiniške, kir je v konfinu pod Trst, do nje smrti
inu po nje smrti pustim ta órden, ta moj verb bode plačat
mogu 40ti s. maše inu f[o]ri[nte] 4 za usk v cerku s[ve]t[eg]a Josafa inu
po nje smrti ta subd[ic]ta niva Brandiniške ostane temu
mojmu erbu, kir je Miha ta starši moj nuk, inu on bode
s te nive dat mogu temu svojmu bratu Antonu f[o]ri[ntov] 200.
[2. stran]
5. Zapustim tem otrokam, kir so od ranciga mojga sjina Lovrenca,
od cajliga mojga premoženja lejitimo,146 146 Legitima = nujni delež. kar se v čistobi znejdlu bode
etc. inu so z jimenam Anton, Giovani, Jožap inu hči Ana
inu Miha, ta je moj verb čez vse moje premoženje inu čez
vse moje doužnusti inu te posebne težave, kokar so naprej
pisane, de on bode dopernašat mogu,147 147 Sledi prečrtano: kokar so. doug[o]vi
#:148 148 Znak # označuje mesto, kamor spada besedilo s konca oporoke, katerega začetek je prav tako označen kot #.
6. Doug per cerkvi svetga Jožapa je f[o]r[intov] 100.
Gospud kaplanu ri[c]manskimu Giovani Gabrana fori[ntov] 100.
Marija Bernetič z Ricmanje – – – – – – – – – 160.
inu za 2 lejti 1821, 1822 zastoni interes.149 149 Obresti.
Štefan Kocjan sez Širjen – – – – – – – – 50.
inu zastani interes od lejta 1822.
S[v]. Konferzinu v Trst od lejta 1822 zastani interes 4.
Vduj ranciga Simona Slokovic s Trsta za leder 19.
Ferlanki v Trstu je doug – – – – – – 27.
inu za tri polnihe fizula – – – – – – 5.
Giorgio Prašcarjo150 150 Lahko tudi stvarno ime: prašcar = prašičar. za 2 prasčička – – – – – – 27.
Giovani Kuret od Antona – – – – – – – – – – 3.
Zupet je doug per moij nevesti Marji od ranciga
Lovrenca za Loverenikic – – – – – – 1097: 30
_______________
Tedaj to samo douga bode ta s:[uma] fori:[ntov] 1592: 30
verb plačat mogu inu od več vse te druge gruntne
težave, kar prit more etc.
7. Od dveč spovem, de sem odrajtou te dva moja sina Giovanesa inu
Giorgia inu tudi te dvej moje hčere Uršula inu Marija,
kir tij štiri moji okroki [!] so von od hiše omoženi inu
odpravleni sez svojmi tali.
[3. stran]
8. Namerč Giovenesu sem dau v gruntu inu v dinarj[i]g soma f[o]ri:[ntov] 730.
9. Giorgio, kir je omožen v Longer, temu sem dau dinarjo
inu grunta za f[o]ri:[ntov] – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 618. –
10. Marija, kir je omožena iz Anton Kuret z Loga, kar sem
nij dau, v oliši inu v gruntu znese – – – – – – – – – – – – f[o]ri:[ntov] 520.
inu nij še zapustim to mojo orehovo skrinjo, de je nje.
11. Uršula, kir je omožena z Jožapam Pregarc z Ricmanje,
nij sem dau, kar je v oliši – – – – – – – – – – – – f[o]ri:[ntov] 500.
Zupet nje možu Jožapu sem posodu – – – – – – f[o]ri:[ntov] 100, vse vkub 600.
12. Zupet sem plačou leijtimo moji sestri Marji, kir je
omožena sez Antonam Komar v Ricmane f[o]ri:[ntov] 60.
13. Zupet sem plačou lejitimo tem dvem mojim sestričnam,
kir je Antonija, omožena iz Mateo Gerdina inu
Marija, omožena iz Giovanezam Pregarc, obudvej
z Ricmanje, te so prejele – – – – – – – – – f[o]ri:[ntov] 90.
_________
s:[uma] fori:[ntov] 2618.
14. Jest tukaj spruti teg [!] mojig [!] dogov, kokar sem ig [!] podpisou,
perkažem per eni glihi vrejdnost od cejliga mojga premoženja
okuli f[o]ri:[ntov] 3245, 30. Toku sem prerajtou biu na 9. gošta
lejti 1821 inu sem podpisat sturiu.
Tedaj tu je moj testament inu s tem sklejnem to mojo
zadno volo, kokar sem naprej pernesu, inu de je temu toku, jest
z mojem podkrižam vse toku potrdim inu podkrižam.
x Micha Kuret
# Čez vse tu zapustim za kuratorja
Jožapa Pregarc, kir je moj zet,
inu zapustim za kuratrico Marijo,
kir je du[v]a inu mati teg [!] otruk subd[ic]to.
Am 18 Julli 823 in Gegen=
wart der beiden Töchter
publicirt worden.
Za ta testament toku podpisat inu
za pričo bit prošen jest, Mihael
Pergarc m[anu] p[ropri]a oberrihter z Ricmanje
Ägidio Pregarc m[anu] p[ropri]a, priča
Mihael Pregarc m[anu] p[ropri]a, testor
[4. stran]
[naslov in uradni zaznamek v nemščini]
16 – Andraž nad Polzelo 2
| 1825 III. 13., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Marka Potočnika |
| Samostojen list, prvotno zložen v obliki pisma, meri 33,7 x 20,2–21,0 cm. |
[1. stran]
Teſtemenntt.
===========
Jeſt tvkai od spodai Podpisan V Prizho teh od spodaÿ
Pod pisanih Mosh Parmoÿ lep saſtop noſt inu Pamett =
V moÿ mo shivleine Na 13. dan Merza v tem letv 1825. sashafam
1./ Ker je men sposnano is Grvnta 440 f W. W: tako od
lete svme sam she jes von vsev, od Matia Jellena 100 f inu
Anton Medvet pa 140 f Tako she ostane men sam datt 200 f W. W.
2./ Kterje Moja shena skasila sama Glihansko Pismo, deni nezh
Men vnshala Polovizo svoÿga tale, toko patud Jest ne nezh
Na sa shafam Ona jeshe od me sadost dobila.
3./ Karje od teh dveſtov Golldinerjov, sa shafam Jeſt stov inv
Petdeſett Mizki inv Anton toje Mojem. tem Mladem Onadva
Bota she vedla kam Jimata Obernit, Teh drvgeh 50 f W: W: Pa
Poſtim dese Restale Po zesarskih Poſtavah, stem reſslozh
kam zhe Jest nabom vezh od nvzov, zheshe bom pa Jes vmojem
shiv leini kaÿ od nvzov, tok sema patvd nato visho od te svme
Glih od vseh 4. talov na sai potegnatt.
4./. Kar jepa tega drvgiga Moÿga premosheӱne, koker shkrijne
Gvantt drvga posodva, inv vino zhega kaӱ Ostane to vse Ostane =
tem dvema, sato ko mene ah tata ino ko bo ta samenoÿ opravla.
Vse le to potardim Jeſt v prizho vaſs Moshӱe, is svojem laſt
nim Ji menam is sravn Par stavlenim krishem, dema
Tako osſtatt ino Jes ozhem tako mett pomoӱ smert.
Gemeinde St: Ander am 13 ten Merz 825.
|
x Marka Potozhnegg sashafvavz. x Blash Mellanshegg sheneshk paver x Baſtӱan Smarezhnig sheneshki paver Anton Meshnerr tv renski paver |
lete so vsi na Prizho |
Barthlme Saitz Richter und Namensfertiger
als zaügg.
Publizirt und 22. ten 9 ber 826 in Gegenwart der Erben
Schabetz m[anu] p[ropri]a Verwalter
[2. stran]
To je drugezh potarjeno
na 5.tega febrvarja vlet 1826
jno tvdi ta dann dol sapezha
jeno.
Jerni Saitz
[2. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Teſtamentt.
Marka Potozhnika
Storjen Na 13ten
Merze 1825.
_______________
Potarjen no sape
zhaÿen na 5ten
Feber: 1826.
| 1825 III. 13., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Marka Potočnika |
[1. stran]
Testement
Jest, tukaj odspodaj podpisan, v pričo teh odspodaj
podpisanih mož par moj lep zastopnost inu pamet
v mojmo živlejne na 13. dan merca v tem letu 1825. zašafam:
1. Ker je men spoznano iz grunta 440 f W. W., tako od
le-te sume sam že jes von vzeu od Matia Jelena 100 f inu
Anton Medvet pa 140 f. Tako še ostane men sam dat 200 f W. W.
2. Kter151 151 Očitno mišljeno: ker. je moja žena skazila sama glihansko pismo, de ni neč
men unšala polovico svojga tale, toko pa tud jest ne152 152 Njej. neč
na zašafam. Ona je že od me zadost dobila.
3. Kar je od teh dvestou goldinerjov, zašafam jest stou inu
petdeset Micki inu Anton, to je mojem tem mladem. Onadva
bota že vedla, kam jimata obrnit, teh drugeh 50 f W. W. pa
postim, de se reztale po cesarskih postavah, s tem rezločkam,
če jest na bom več odnucou, če še bom pa jes v mojem
živlejni kaj odnucou, tok se ma pa tud na to vižo od te sume
glih od vseh 4 talov nazaj potegnat.
4. Kar je pa tega drugiga mojga premožejne, koker škrijne,
gvant, druga posodva, inu vino, če ga kaj ostane, to vse ostane
tem dvema, zato ko mene ahtata ino ko bota za menoj opravla.
Vse le-to potardim jest vpričo vas, možje, iz svojem lastnim
jimenam iz zravn parstavlenim križem, de ma
tako ostat ino jes óčem tako met po moj smrt.
Gemeinde St: Ander am 13 ten Merz 825.
|
x Marka Potočnek, zašafvavc. x Blaž Melanšek šenešk paver x Bastjan Smarečnik šeneški paver x Anton Mežner turenski paver |
le-te so le-te so pričo |
Barthlme Saitz Richter und Namensfertiger
als zaügg.
Publizirt und 22. ten 9 ber 826 in Gegenwart der Erben
Schabetz m[anu] p[ropri]a Verwalter
[2. stran]
To je drugeč potarjeno
na 5.tega februarja v let 1826
jno tudi ta dan dol zapečajeno.
Jerni Zajc
[2. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
Marka Potočnika
storjen na 13ten
merce 1825.
_______________
Potarjen no
zapečajen na 5ten
feber: 1826.
17 – Kastelec pri Ospu
| 1826 V. 23., Kastelec pri Ospu, Istra – oporoka podložnice Antonije Kočevar |
| Pola, prvotno zložena v obliki pisma, list meri 32,0 x 20,8–21,0 cm, popisane so vse štiri strani. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament od Antonie Cozhevar js Castelza
[1. stran]
Caſsteliz Na 23. Maia 1826:
Prideio tukai ti 3tri sijmenam Recozhi Giorgio Boſschich, Giorgio
Paſsarit inu Antonio Boſschich uſsi 3tri js Caſstelza, inu
sazhneio govorit js temi Beſseidami Recozh De oni tri so bli
poklizani od tega Chriſshmana Cozhevar js Caſstelza de prideio
kniemu v Hiſsho De ta Niegova shena Antonia je Bouna De ona
shinimi govorit sheli inu na ta poklizanie De oni so uto Niegovo
Hiſsho, hti Niegovi Bouni scheni Antonij perschli, inu De Nio na Postli
Leſsheiozho naideio, inu per dobri Beseidi schlishio, inu ona de ie
schnimi Govorit sazhela js temi Beseedami Recozh: Jest sem starost
dozhakala inu sem bouna stega urshagha schelim pret vami ta
moi Testament sturit dokler sem per mozhi inu Beseidi inu stem
De sazhne spoveidat ta svoi Testament, inu tega de so oni preſschli
schali inu ga tu kai od Beseide do Beseide na prei podpiſscheio kokar
je inu sazhne
1mo. De ona sa pusti suojo Dusho Bogu uſsega mogozhnimu ti prezhisti
Materi Marji divizi uſsem Svetnicam nu Svetnizam Boshijm
inu angelam Nebeskim, inu Tellu pa perporazhi de bode po kristianski
vishi vſsemlo pocopanu inu sprauleno.
2. – Sapusti sa svojo Duſsho 2duei Sveiti Maſschi inu te plazhat more ta
Nie hzhi Marina kie omoshena s Lucam Slaviz vDolina.
3. – Sapusti od svoje lastne Dotte 7. Coszu Grunta ti suoji sgoraj Reco=
=zhi hzheri Marini Slavez v Dolini kir so tukai na prei popisa=
=ni Namerzh
1. Sjimenam Niva Na Huinzig per Stesi na Confinu pod Suzerb
vtermenu na En Crai js Carono od Giorgo Boſsich, inu zesto pub=
blico fri:
2. Sjimen Niua pod Crogam v Confinu pod Suzerb v termenu
Na en Crai Giorgio Boſsich, inu tadrugi Giuani Kermez
fri:
3. Sjimenam Na Shpizhke stremi Pastne v Confinu pod Suzerb
v termenu na En Crai zesta publica, na tadrugi Crai Micha Boſsich
[2. stran]
4. Sjimenam snoschet Barniza v confinu pod Suzerb v termenu od
En Crai Giorgio Boſsich, na ta drugi Crai Giorgio Barut.
5. Sjimenam Corona pod Bregam u Confinu pod Suzerb, vtermenu od
En Crai Giovani Kermez na tadrugi Crai zesta Publica
6. Sjimenam Ohrada nad Crogam v Confinu pod Suzerb v termenu
od En Crai Comunela od tadrugi Comunela etc.
7. Sjimenam Ohrada per Terna na Craſsu v Confinu pod Suzerb
v termenu Giovan Corozhiz, od tadrugi Crai Comunela,
Tedai te 7m Coszu Grunta so ufondali pod Scoffa Terschaskiga, inu te
Cosze tar hzhi Marina ig [sic!] bode schelei po smerti od ozheta Cris:
mana inu popreit ne.
4. – Sa pusti tem duem suojim sjnam inu Nuku kir so sjimenam Sjn
Micha sjn Giorgio inu Nuk Giovani, tedai tem pusti te 5. Coszu
grunta kir so ti recozh,
1. Sjimenam Carona s Njuo pod Strano v Confinu inu ufondali pod
Ben Caſsteliz vtermenu od En Crai Eredi q[uonda]m Blaio Cozhevar na ta
drugi Crai sniuo od Crisman Cozhevar.
2. Sjimenam Niua v Crogi, v confinu inu ufondali pod Ben Caſsteliz
v termenu od En Crai Ellek Coroſsiz, na ta drugi Crai anton [sic!] Cozheuar
3. Sjimenam Snoschet Berbuzhoviz v Confinu pod Beco, vfondali pod
Scoffa v termenu Giorgio, na ta drugi Crai Sjmon Slaviz.
4. Sjimenam Ohrada per Prebeneski Kuzhi v Confinu pod Suzerb,
vtermenu Comunela okuli etc.
5. Sjimenam Ohrada nad Klanzhikiam vConfinu pod Caſsteliz
utermenu Matteo Kermez inu Comunela,
ti 5. Coszi moreio bit per Hishi dokler ozha shivi,
5. – Sa pusti posebnu temu sjnu Michelu, sjimenam Corona v Rebernizi
v Confinu pod Suzerb, v termenu Micha Kermez inu Micha Bandi
inu oduizh sjimenam Niua Spadonca popounama Cokar je etc.:
ta je u Confinu inu ufondali pod Ben Caſsteliz, vtermenu od
[3. stran]
En Crai Giovani Kermez, inu ses Niuo Crisman Cozhevar
6. – Sapusti suoji Nevesti vrsoli [sic!] en Cranski Pert inu ona bo dala
sa Duei sveiti Mashi,
7. – Sapusti Dechelzi vanzi [sic!] kir je hzhi od Marine En Paſs.
inu tu dru kar je od Nie volisha Jostalu De se uſse sa sueite
Maſshe Dat more, toku stem de ona sklene ta svoi Testa=
ment inu toku de oni tega podprizhaio inu pod Crishaio
x Giorgio Boshich
x Giorgio Paſsarit
x Antonio Boſsich
Sa ta Testament toku podpisat
proſshen Jest Michael Pergarz m[anu] p[ropri]a
Oberichter s Rizmagne
| 1826 V. 23., Kastelec pri Ospu, Istra – oporoka podložnice Antonije Kočevar |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament od Antonije Kočevar iz Kastelca
[1. stran]
Kastelic, na 23. maja 1826
Pridejo tukaj ti tri z ijmenam rekoči Giorgio Božič, Giorgio
Pasarit inu Antonio Božič, vsi tri iz Kastelca, inu
začnejo govorit is temi besejdami, rekoč, de oni tri so bli
poklicani od tega Križmana Kočevar iz Kastelca, de pridejo
k njemu v hišo, de ta njegova žena Antonija je bouna, de ona
ži nimi govorit želi inu na ta poklicanje, de oni so v to njegovo
hišo h ti njegovi bouni ženi Antonij peršli inu de njo na postli
ležejočo najdejo inu per dobri besejdi šlišjo inu ona de je
ž nimi govorit začela is temi besedami, rekoč: Jest sem starost
dočakala inu sem bouna, s tega uržaha želim pret vami ta
moj testament sturit, dokler sem per moči inu besejdi inu s tem
de začne spovejdat ta svoj testament inu tega de so oni prešlišali
inu ga tukaj od besejde do besejde naprej podpišejo, kokar
je, inu začne:
1mo. De ona zapusti svojo dušo Bogu Vsegamogočnimu, ti prečisti
Materi Marji Divici, vsem svetnikam nu svetnicam Božijm
inu angelam nebeškim inu telu pa perporači, de bode po kristjanski
viži v zemlo pokopanu inu spravleno.
2. Zapusti za svojo dušo dvej svejti maši inu te plačat more ta
nje hči Marina, k je omožena z Lukam Slavic v Dolina.
3. Zapusti od svoje lastne dote 7 koscu grunta ti svoji zgoraj rekoči
hčeri Marini Slavec v Dolini, kir so tukaj naprej popisani,
namerč:
1. Z jimenam niva Na Hvincig per stezi na konfinu pod Sucerb,
v termenu na en kraj is karono od Giorgo Božič inu cesto publiko
f[o]ri:[ntov]
2. Z jimen niva pod Krogam v konfinu pod Sucerb, v termenu
na en kraj Giorgio Božič inu ta drugi Givani Kermec
f[o]ri:[ntov]
3. Z jimenam Na Špičke s tremi pastne v konfinu pod Sucerb,
v termenu na en kraj cesta publika, na ta drugi kraj Miha Božič.
[2. stran]
4. Z jimenam snožet Barnica v konfinu pod Sucerb, v termenu od
en kraj Giorgio Božič, na ta drugi kraj Giorgio Barut.
5. Z jimenam Korona pod Bregam v konfinu pod Sucerb, v termenu od
en kraj Giovani Kermec, na ta drugi kraj cesta publika.
6. Z jimenam Ohrada nad Krogam v konfinu pod Sucerb, v termenu
od en kraj komunela, od ta drugi komunela etc.
7. Z jimenam Ohrada per Terna na Krasu v konfinu pod Sucerb,
v termenu Giovan Koročic, od ta drugi kraj komunela.
Tedaj te 7m koscu grunta so v fondali pod škofa teržaškiga inu te
kosce tar hči Marina ig [!] bode šelej po smrti od očeta Krismana
inu poprejt ne.
4. Zapusti tem dvem svojim sinam inu nuku153 153 Vnuk., kir so z jimenam sin
Miha, sin Giorgio inu nuk Giovani, tedaj tem pusti te 5 koscu
grunta, kir so ti, rekoč:
1. Z jimenam Karona z nivo pod Strano v konfinu inu v fondali pod
Ben Kastelic, v termenu od en kraj eredi q[uonda]m 154 154 Dediči pokojnega. Blajo Kočevar, na ta
drugi kraj z nivo od Krisman Kočevar.
2. Z jimenam niva v Krogi, v konfinu inu v fondali pod Ben Kastelic,
v termenu od en kraj Elek Korošic, na ta drugi kraj Anton Kočevar.
3. Z jimenam snožet Berbučovic v konfinu pod Beko, v fondali pod
škofa, v termenu Giorgio, na ta drugi kraj Simon Slavic.
4. Z jimenam Ohrada per Prebeneški kuči v konfinu pod Sucerb,
v termenu komunela okuli etc.
5. Z jimenam Ohrada nad Klančikjam v konfinu pod Kastelic,
v termenu Mateo Kermec inu komunela,
ti 5 kosci morejo bit per hiši, dokler oča živi.
5. Zapusti posebnu temu sinu Mihelu z jimenam Korona v Rebernici
v konfinu pod Sucerb, v termenu Miha Kermec inu Miha Bandi
inu odvič z jimenam niva Špadonka popounama, kokar je etc.,
ta je v konfinu inu v fondali pod Ben Kastelic, v termenu od
[3. stran]
en kraj Giovani Kermec inu sez nivo Krisman Kočevar
6. Zapusti svoji nevesti Vrsoli en kranski prt inu ona bo dala
za dvej svejti maši.
7. Zapusti dehelci Vanci, kir je hči od Marine, en pas
inu tu dru[gu], kar je od nje voliša jostalu, de se vse za svejte
maše dat more, toku s tem de ona sklene ta svoj testament
inu toku de oni tega podpričajo inu podkrižajo.
x Giorgio Božič
x Giorgio Pasarit
x Antonio Božič
Za ta testament toku podpisat
prošen jest, Mihael Pergarc m[anu] p[ropri]a
oberichter z Ricmanje
18 – Ricmanje pri Trstu 3
| 1826 s. d., [Ricmanje pri Trstu], Istra – pričevanje Filipa Komarja o ustni oporoki podložnika Mihaela Pregarca |
| Samostojen list, meri 28,7 x 19,3 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Jest sjimenam sdolai pod Criſshani sem biu na prizho
od Testamenta Ranziga Michela Pregarz s Rizmagne inu
per tem Testamenti je biu na prizho tudi Anton Curet inu
Blaſsio Berdon s Rizmagne uſsi tri / Tedai Jest prizham
tu Car je on govoriu inu spovu toku recozh inu perzh
1mo: on je spoveidou De je Restalou tu suoje premoshenie Car
v Niegoui oblastij ie155 155 Beseda je nadpisana. blu, tem Duem suojim sinam Caspariu
inu Michelu inu per teg Partig obstat moreta tulk per
Gruntu Calker per poHishtvi ali prostoru etc:
2. jnu ti svoji hzheri Marji kir je omoshena s Michelam
q[uonda]m andrea [sic!] Pregarz s Rizmagne inu per ti shenitvi De je Nji
Dau Nie balo inu Eno Nivo sijmenam Cukouzi ta
je bla vreidna po svoji Dobruti f[o]ri:[ntov] 200.
inu De je u Dinarig Nji Dau f[o]ri:[ntov 15.
3. Supet spovei de Sin Micha more plazhat Dough kir
je Gospudu Gabranu Caplanu v Rizmaniag.
4. jnu ta drugi Dou kirie per Cozianu inu Carie etc.
tega moreta obudua ukub splazhat Caſsparinu
Micha / tedai tu toku prizham inu pod Criſsam
x Tillig Comar
Pergarz m[anu] p[ropri]a
| 1826 s. d., [Ricmanje pri Trstu], Istra – pričevanje Filipa Komarja o ustni oporoki podložnika Mihaela Pregarca |
[1. in edina stran besedila]
Jest z jimenam zdolaj podkrižani sem biu na pričo
od testamenta ranciga Mihela Pregarc z Ricmanje inu
per tem testamenti je biu na pričo tudi Anton Kuret inu
Blasio Berdon, z Ricmanje vsi tri. Tedaj jest pričam
tu, kar je on govoriu inu spovú, toku rekoč inu perč.156 156 Najbrž okrajšano za: perčajoč = pričujoč.
1mo: On je spovejdou, de je reztalou tu svoje premoženje, kar
v njegovi oblastij je blu, tem dvem svojim sinam Kašparju
inu Mihelu inu per teg [!] partig [!] obstat moreta, tulk per
gruntu kalker per pohištvi157 157 Hiša. ali prostoru etc.
2. Jnu ti svoji hčeri Marji, kir je omožena z Mihelam
q[uonda]m 158 158 Pokojnega. Andrea Pregarc z Ricmanje inu per ti ženitvi de je nji
dau nje balo inu eno nivo z ijmenam Kukovci, ta
je bla vrejdna po svoji dobruti f[o]ri:[ntov] 200
inu de je v dinarig [!] nji dau f[o]ri:[ntov 15.
3. Zupet spovej, de sin Miha more plačat doug, kir
je gospudu Gabranu kaplanu v Rizmanjag [!].
4. Jnu ta drugi dou[g], kir je per Kocjanu inu kar je etc.,
tega moreta obudva vkub splačat Kašpar inu
Miha. Tedaj tu toku pričam inu podkrižam.
x Tilig Komar
Pergarc m[anu] p[ropri]a
19 – Loke pri Taboru 1
| 1827 II. 21, [Loke pri Taboru] – oporoka podložnice Alene (Helene) Tičar |
| Pola, list meri 32,4–33,0 x 20,8–21,0 cm, popisani sta prva in druga stran. |
[1. stran]
Taſtament159 159 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. Allene160 160 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. Titsherze
Jaſt ſchenkam mojio Duſho Bogu vſigamogozhnimu,
Truplu161 161 Sledi prečrtana beseda: truplu. pak zherni semli. Karpak satu zhaſnu
Blagu amtizhe ſempak tako naredilla. Moj erbtall katirga
jaſt162 162 Sledita prečrtani besedi: v Grunt. imam163 163 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. sneſe is uſem sakar imam is Titsherjovega
Grunta pogirvat 245 f C. M. Tok sdej jaſt od teh Dnarjov
Saſhafam moji Seſtri katiri ja Jime Miza inu Ledik =
40 f C. M. Inu sraventega ſha enno Rutto inu ene164 164 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. zhevle.
2tens Saſhafam 40 f C. M. Theresi katera je od moje ſeſtre
Neshe rojena. 3tens Jaſt saſhafam 70 f C. M. Mojmu bratu
Anshetu.165 165 Sledi prečrtan začetek nove besede: S (?). Inu sato kirja on mene vuſi moji bolesni mene
lepu antlov. 4tens Saſhafam moji Seſtri katiri ja Jime166 166 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. Nesha =
Eno167 167 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. kiklo inu an firtah inu eno168 168 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. Jopizo. 5tens Zaſhafam
10 f C. M. Satajiſte katiri bodo mene pod semlo Spravli. Toſe
rezhe sapogrebze. Inu sdej pak sa Svete Maſhe. Kar ſha pak
Gvanta oſtane inu169 169 Sledi prečrtana beseda: ſkrina. ſhkrija. To saſhafam pak
V´ſse mojga brata Ansheta Sheni.170 170 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn.
171 171 Na tem mestu je prečrtano: Allena Titsher.
Inu sadnizh Saſhafam ſha to. De zhensh od v´ſeh letih
Dnarjov mojmu Bratu Anshetu ſhenkam. Ganima nobeden
satajiſtga pogiervat. Inu tudi tajiſte 40 f CM. katire
Semjaſt moje Seſtre Neshe Hzheri kateri ja Jime Theresa
Saſhafalla. Tajſti Dnarij morjo tok dovg per hiſh oſtat debo=
Dekle sadoſti ſtara sa tate Dnarje von172 172 Sledi prečrtana beseda: v´sdignignit. v´sdignit
Nobenmu drugmu pak jehna ſmejio v´ roke dat.
[2. stran]
Tok tako ja sdej mojia sadna Misſu inu Volla.
Alena173 173 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. Titsher
ta 21ti dan febrvarja 827
Te naproſhene prizhe v´ſeh tih rezhi
Sopak letti
x Urban Hraſtnig
x Joseph Hribovsheg
x Jur Pollanſheg
ona174 174 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. ja bla per dobri pametti
takrat kader ja ona175 175 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. v´ſe letto=
Govorilla.
Martin Dobnigger m[anu] p[ropri]a
den 27 ten Februar 1827
| 1827 II. 21, [Loke pri Taboru] – oporoka podložnice Alene (Helene) Tičar |
[1. stran]
Tastament Alene Tičerce
Jast šenkam mojo dušo Bogu Vsigamogočnimu,
truplu pak črni zemli. Kar pak sa tu časnu
blagu am tiče, sem pak tako naredila. Moj erbtal, katirga
jast imam, znese iz vsem, za kar imam iz Tičerjovega
grunta pogirvat, 245 f C. M. Tok zdej jast od teh dnarjov
zašafam moji sestri, katiri ja jime Mica inu ledik,
40 f C. M. inu zraven tega ša eno ruto inu ene čevle.
2tens Zašafam 40 f C. M. Terezi, katera je od moje sestre
Neže rojena. 3tens Jast zašafam 70 f C. M. mojmu bratu
Anžetu. Inu zato, kir ja on mene vusi moji bolezni mene
lepu antlov. 4tens Zašafam moji sestri, katiri ja jime Neža,
eno kiklo inu an firtah inu eno jopico. 5tens Zašafam
10 f C. M. za tajiste, katiri bodo mene pod zemlo spravli, to se
reče za pogrebce. Inu zdej pak za svete maše. Kar ša pak
gvanta ostane inu škrija, to zašafam pak
vse mojga brata Anžeta ženi.
Inu zadnič zašafam ša to, de čenž od vseh le-tih
dnarjov mojmu bratu Anžetu šenkam. Ga nima nobeden
za tajistga pogjervat. Inu tudi tajiste 40 f CM, katire
sem jast moje sestre Neže hčeri, kateri ja jime Tereza,
zašafala. Tajsti dnarij morjo tok doug per hiš ostat, de bo
dekle zadosti stara za tate dnarje von vzdignit.
Nobenmu drugmu pak jeh na smejio v roke dat.
[2. stran]
Tok tako ja zdej moja zadna misu inu vola.
Alena Tičer
ta 21ti dan februarja 827
Te naprošene priče vseh tih reči
so pak le-ti
x Urban Hrastnik
x Josef Hribovšek
x Jur Polanšek
Ona ja bla per dobri pameti
takrat, kader ja ona vse le-to
govorila.
Martin Dobnigger m[anu] p[ropri]a
den 27 ten Februar 1827
20 – Rupa pri Podgradu
| 1827 VIII. 31., Rupa pri Podgradu, Istra (danes Hrvaška) – oporoka podložnika Mateta Zurine |
| Samostojen list, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran]
Testament.
od Matteta Surina Klanza is Ruppe.
Jest Matte Surina Sapostim Moji sheni Marij Surina
Ji Sapostim do Nieje Smerti, nar prei Kambro u pola=
zhi, inu Kuheno pod polazho. Aku nebi mogla Sdro=
shino Shivit, Taku je ona Gospodinia Notri shivit
do Soje Smerti, inu jo Nesmei oben Ven Segnat is te
Polazhe.
She Vezh ji Sapishem inu Sapostim 3. Nive sa Shivesh
Do Nieje Smerti, is imenam pervo Nivo Nivino, to Drugo
Nivo se Sove u Nivi Niva, ta treta Jezhmeniszhe Niva,
She Vezh Si Sapostim Sa Mojo Dusho 50. Suitih Mash,
Da se plazhajo is Uſsega Premoshenja Mojiga, inu te
Suete Mashe se imajo Plazat u 5. Leitih uſse.
Ta kir bo Ushivau ta nai Plazha S. Mashe.
Potem sasabo sapostim Mojiga sina Matteta Sorina
Sa Virba od Uſsega Moiga Premoshenia od pu ½ Maslizha
ji od Uſsega gruntuvania.
Taku Sapostim Uſse Letu pred Treimi 3. Moshmi uPrizho
U Ruppi na 31ten August 1827.
x Matte Surina Saposti Letu.
x Juri Smaila Prizha.
x Luka Surina Prizha.
Paolo Ruppil della Corvia
fui prestate Testimonio alla
Judide ternag
Joseph Udovich m[anu] p[ropri]a
| 1827 VIII. 31., Rupa pri Podgradu, Istra (danes Hrvaška) – oporoka podložnika Mateta Zurine |
[1. in edina stran]
Testament
od Mateta Zurina Klanca iz Rupe.
Jest, Mate Zurina, zapostim moji ženi Marij Zurina
ji zapostim do njeje smrti narprej kambro v polači
inu kuheno pod polačo. Aku ne bi mogla z
drožino živit, taku je ona gospodinja notri živit
do soje smrti inu jo ne smej oben ven segnat iz te
polače.
Še več ji zapišem inu zapostim 3 nive za živež
do njeje smrti iz imenam prvo nivo Nivino, to drugo
nivo se zove V Nivi niva, ta treta Ječmenišče niva.
Še več si zapostim za mojo dušo 50 svitih maš,
da se plačajo iz vsega premoženja mojiga, inu te
svete maše se imajo plačat v 5 lejtih vse.
Ta, kir bo uživau, ta naj plača s[v]. maše.
Potem za sabo zapostim mojiga sina Mateta Zorina
za virba od vsega mojga premoženja od pu 1/2 masliča
ji od vsega gruntuvanja.
Taku zapostim vse le-tu pred trejmi 3 možmi vpričo.
V Rupi, na 31ten avgust 1827.
x Mate Zurina zaposti le-tu
x Juri Zmajila priča
x Luka Zurina priča
Paolo Ruppil della Corvia
fui prestate Testimonio alla
Judide ternag
Josef Udovič m[anu] p[ropri]a
21 – Konošek, Miklavž pri Taboru
| 1828 XII. 28., Konošek (zaselek Miklavža pri Taboru), Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Marjete Konovšek |
| Samostojen list, prvotno zložen v obliki pisma, meri 31,0–31,5 x 20,2–21,0 cm, popisani sta obe strani. |
[2. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Taſstament
teſtare176 176 Pred besedo je prečrtan začetek besede: teſh. Konoushze
Jur Sakonsheg177 177 Črka g je zaradi prostorske stiske pomaknjena niže.
[1. stran]
taſstament
Marjete Konouſhze
Ima v Grunt Konouſhkoum 1 f 50
shſhajna od teh dnarjeu178 178 Sledi prečrtan začetek nove besede: saſ. sa shafa
suojmu Brat179 179 Sledi prečrtan začetek nove besede: me. meklauush Konouschegg
180 180 Na začetku vrstice prečrtana številka: 20. 25 srabornih je sa shafala 20 srabornih
sa suete maſhe Od teh sa jena sueta181 181 Sledi prečrtana nova beseda: maſha.
Maſha na sueta182 182 Sledi prečrtan začetek nove besede: p. planina shshe sa
Jena183 183 Sledita prečrtana dela novih besed: ss sue. na sueti Kom sa jena pa
K suetim Franzhiſhk todrug pa suetim
Juriu Al pa Komr184 184 Sledi prečrtana beseda: ozha. Vozha martin
Konouschegg185 185 Sledi prečrtana beseda: dat. dat to drug pa sa Jo oprauut
186 186 Na začetku vrstice prečrtana številka: 7. Kolkr 187 187 Prečrtan začetek nove besede: m. ma premosheje Dezebarje ta 28
Dan
Anna 1828 Jur Sakonschegg mpria
todaj jebla shshe pr prau188 188 Sledi prečrtan začetek nove besede: mo. pamet
189 189 Prečrtano: d. Anton Kalischegg
Matijes Posnitzh
Jur Ribar
Georg 190 190 Sledi prečrtan začetek nove besede: P. Posnitz m[anu] p[ropri]a
| 1828 XII. 28., Konošek (zaselek Miklavža pri Taboru), Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Marjete Konovšek |
[2. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Tastament
te stare Konovšce
Jur Zakonšek
[1. stran]
Tastament
Marjete Konovšce
Ima v grunt Konovškoum 1 f 50
šajna191 191 Dejansko: ššajna. od teh dnarjev zašafa
svojmu brat Meklauvž Konovšek
25 srabornih, je zašafala 20 srabornih
za svete maše, od teh za jena sveta
maša na Sveta Planina, še192 192 Dejansko: šše. za
jena na sveti Kom,193 193 Kum. za jena pa
k svetim Frančišk, to drug pa svetim
Jurju al pa komr vóča Martin
Konovšek dat. To drug pa za jo oprauvt,
kolkr ma premožeje. Decebarje ta 28
dan
ana 1828 Jur Zakonšek m[anu] p[ropri]a
Todaj je bla še194 194 Dejansko: šše. pr prav pamet.
Anton Kališek
Matijes Poznič
Jur Ribar
Georg Posnitz m[anu] p[ropri]a
22 – Marija Širje pri Zidanem Mostu
| 1829 II. 27., Marija Širje pri Zidanem Mostu, Zasavje, Štajerska – oporoka podložnice Elizabete Pavelšek ali Godlar |
| Samostojen list, meri 34,4–34,6 x 20,8–21,2 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Testament ali Sashafilu.
Od lete Eliſsebete Paulzhouke. ali Godlarze. Vdove
Ona je porozhila. She per pravi pametj taistj dan
kir je bla ona is Suetim Sacramentj. bla previdena.
v prizho. 3. Moshou. de ona Svojo juterno Sashaffa
Sa Pogreb. Inu sa Svoje. deilouze.
Kar pa Zheſs letu ostane. se pa more plazhatj
Laſsniku. V Rekj. Je doushna 1.195 195 Številka je vrinjena in nadpisana med besedama. geldinar _ _ _ _ 1. Minz
Naratoukj v Reiki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 24. x Minz
Gospudu Faimeshtru. V Sanct Paul _ _ _ _ _ _ _ 36. x Minz
Onna Sashafa pa Terjeti. Martina Kregarja 1. f. 10 x Minz
Pangraz Markoushek. je doushan _ _ _ _ _ _ _ _ _ 40 x Minz
Enno Kishto. jma. je rekla predatj
3. polovize. Ershj. je Rekla Smelet. sa moje l196 196 Pomotoma nezbrisan začetek nove besede. delouze
Kar pa Zhes vſse letu ostane pa dej sa Suete. Mashe
Pou. v Radezhe. Pou pa v Reiko. sa njo. inu sa
Ranziga Matijata.
joseph. paulshek. tu je pasterku. pa nezh dat satu
kir ga nezh bliſsu ni blu ne k menj. Inu ne k svoimu ozhet
toku. je onna Sashafala. de jmam. opravit sa njo. po moij
Smertj.
|
Anton Kadunz m[anu] p[ropri]a Meſsner. nu organist Maria Schavern 27.ti Febravarja anno. 1829 |
So Prizhe x juri. Klembas x jacob. potozhin. x Tomash. Griuz. |
| 1829 II. 27., Marija Širje pri Zidanem Mostu, Zasavje, Štajerska – oporoka podložnice Elizabete Pavelšek ali Godlar |
Testament ali zašafilu
Od le-te Elizebete Pavlčovke ali Godlarce, vdove.
Ona je poročila še per pravi pameti taisti dan,
kir je bla ona is svetim zakramenti bla previdena,
v pričo 3 možov, de ona svojo jutrno zašafa
za pogreb inu za svoje dejlovce.
Kar pa čez le-tu ostane, se pa more plačati:
Lazniku v Reki197 197 Marija Reka nad Preboldom v Savinjski dolini. je doužna 1 geldinar _ _ _ _ 1 minc198 198 V kovancih.
Naratovki v Rejki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 24 x minc
Gospudu fajmeštru v Sankt Paul199 199 Šentpavel v Savinjski dolini, danes Prebold. _ _ _ _ _ _ _ 36. x minc
Ona zašafa pa térjeti Martina Kregarja 1 f. 10 x minc
Pangrac Markovšek je doužan _ _ _ _ _ _ _ _ _ 40 x minc
Eno kišto ima je rekla predati.
3 polovice erži je rekla zmelet za moje delovce
Kar pa čez vse le-tu ostane, pa dej za svete maše,
pou v Radeče, pou pa v Rejko za njo inu za
ranciga Matijata.
Josef Paulšek, tu je pasterku pa neč dat, zatu
kir ga neč blizu ni blu, ne k meni inu ne k svojmu očet.
Toku je ona zašafala, de jmam opravit za njo, po moij
smrti.
|
Anton Kadunc m[anu] p[ropri]a mesner nu organist Marija Šavern200 200 Marija Širje, danes Širje, nemško Maria Sheuern. 27.ti febravarja anno 1829 |
so priče x Juri Klembas x Jakob Potočin x Tomaž Grivc |
23 – Sv. Miklavž pri Taboru
| 1829 IV. 8., [Sv. Miklavž pri Taboru] – oporoka podložnice Mice (Marije) Bokal ali Živulkar |
| Samostojen list, meri 22,5 x 20,6 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran]
Teſtement
Mize Bokauke Allij Shiuulkarza
Ima u grunt 39 goldinarjou Od teh pa sa=
ſhafa Nauranſka Fajmeshtr 10 Maſh201 201 Sledi prečrtan začetek nove besede: Shnk.
Shnkjuri sa 10 Maſh V Reka sa 5 Maſh
Naſueta Planina 1 f 40 sa Maſhe sa202 202 Sledi prečrtan predlog: v.
to Kunaurma pozhem ſo todrug pa kar
Ooſtane zheſ pokopaliſhe majo pa uſeglih
to Je gouarila koje ſhe per203 203 Sledita prečrtana začetka novih besed: sh (?) in p. prau=
pamet bla
Georg Sakonſheg m[anu] p[ropri]a
ta 8 dan Aprila
1829
|
Prizhe Matijes Sakonſheg Martin204 204 Sledi prečrtan začetek nove besede: v. Rajouz Johan Rajouz |
Alena 18 Jera 13 205 205 Prečrtan začetek besede: Vr. urſha 10 Miza 7 Sefa 4 |
| 1829 IV. 8., [Sv. Miklavž pri Taboru] – oporoka podložnice Mice (Marije) Bokal ali Živulkar |
[1. in edina stran]
Testement
Mice Bokauke alij Živulkarca
Ima v grunt 39 goldinarjov. Od teh pa
zašafa Navranska206 206 Vransko. fajmeštr 10 maš
Šnkjuri,207 207 Sv. Jurij pri Taboru, danes Tabor. za 10 maš v Reka208 208 Marija Reka nad Preboldom., za 5 maš
na Sveta Planina, 1 f 40 za maše za
to Kunaurma, počem zo to drug pa, kar
ostane čez pokopališe209 209 Pokop., majo pa vse glih.
To je govarila, ko je še per prav
pamet bla.
Georg Zakonšek m[anu] p[ropri]a
ta 8 dan aprila
1829
|
Priče Matijes Zakonšek Martin Rajovc Johan Rajovc |
Alena 18 Jera 13 Urša 10 Mica 7 Zefa 4 |
24 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 1
| 1829 IX. 28, Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnika Matevža Rotarja |
| Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi na tiskanem obrazcu. |
[na 1. strani listine]
Testament jnu narozhenje od Matije Rotarje is Dorskevaſi da
napiſat, she per vſi pameti, ſoje poshtene duge uprizho shte=
rih Mosh, sdolei podpisani.
O O
Moje pervo nerozheine: od te shume dnarju se ima Ana vezh=
na Masha plazhat.
O O
Sklenem moje nerozheine 1829 na 28. den Septembra
Matije Rotar m/p [manu propria]
Stefan Pezhnik m/p [manu propria] prizha
Stefan Prasnik mp. [manu propria]
Stefan Kosher m/p [manu propria] prizha
Skus mene Jurij Tomshitz m/p [manu propria]
| 1829 IX. 28, Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnika Matevža Rotarja |
[na 1. strani listine]
Testament jnu naročenje od Matije Rotarje iz Dorske vasi da
napisat še per vsi pameti soje poštene duge vpričo šterih
mož, zdolej podpisani.
O O
Moje prvo neročejne: od te šume dnarju se ima ana večna
maša plačat.
O O
Sklenem moje neročejne 1829 na 28. den septembra.
Matije Rotar m/p [manu propria]
Štefan Pečnik m/p [manu propria] priča
Štefan Praznik mp. [manu propria]
Štefan Kožer m/p [manu propria] priča
Skuz mene Jurij Tomšic m/p [manu propria]
25 – Loke pri Taboru 2
| 1830 III. 30., [Loke pri Taboru], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Lize (Elizabete) Knez, rojene Pirkovič |
| Samostojen list, meri 33,7 x 20,7–21,2 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Tata shena Lisa Pirkushza je saſhafala
jem uſe premosheine ſoimo Mosh
shlaht nasai nezh.
ta 30 Dan Märza 1830
x Tomash Slakan
x Jernej Shepan
x Oshbout Kneſs.
| 1830 III. 30., [Loke pri Taboru], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Lize (Elizabete) Knez, rojene Pirkovič |
[1. in edina stran besedila]
Tata210 210 Ta. žena Liza Pirkušca je zašafala
jem211 211 Njeno. vse premožejne sojmo mož,
žlaht nazaj neč.
Ta 30. dan merca 1830.
x Tomaž Slakan
x Jernej Šepan212 212 Lahko tudi Žepan.
x Ožbout Knez
26 – Dolina pri Trstu 2
| 1830 IX. 26., Dolina pri Trstu, Istra – pričevanje Roka Prašla in Ivanca Štrajna o ustni oporoki podložnice Marije Prašel |
| Samostojen list, meri 29,8 x 21,7 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
En Samerk
Od ranze Marije Praſhel ona tedei nas Treh pojerba skusi
Njeniga Masha sa njene misli povedat nam; mij smo thorj hni
Perſhli, ona na svoje posteli Leshejozha inu ſhvoh pa vender is
Njene zhiste pameti sazhne govorit. jest perporozhim nar poprei
Mojo Dusho Bogu Ozhettu, truplu zherni Semli: potem pa Lettu
Moje maihinu premosheje pustim: mojimu Moshu Mattijatu:
Vbugaijme; ma istim vrshoham, on mui Moſh more plazhat
Nar poprei sa ranzo mojo Matter petnaist S: Maſh potler
pa same bo plazhu. 24. S goldinarjo tudi sa S: Maſhe.
Lete so njene Besede; tu seje samerkalo na 26 dan ſhentenbra
na nedelni dan uVizher. Jenu deje Letu govorjenie pravi=
zhno bodo prizhe is Kriſhzi poterdile
Koker
Roko Praſhel x
Jovonz Shttraijn x
Dollina na 26 dan ſhentenbra 1830 Bertto Shttrain m[anu] p[ropri]a
| 1830 IX. 26., Dolina pri Trstu, Istra – pričevanje Roka Prašla in Ivanca Štrajna o ustni oporoki podložnice Marije Prašel |
En zamerk
Od rance Marije Prašel. Ona tedej nas treh pojerba213 213 Pokliče. skuzi
njeniga maža za njene misli povedat nam. Mij smo tori h ni
peršli, ona na svoje posteli ležejoča inu švoh, pa vender iz
njene čiste pameti začne govorit: Jest perporočim narpoprej
mojo dušo Bogu Očetu, truplu črni zemli, potem pa le-tu
moje majhinu premožeje pustim mojimu možu Matijatu
vbugaijme, ma is tim vržoham, on muj mož more plačat
narpoprej za ranco mojo mater petnajst s[v]. maš, potler
pa zame bo plaču 24. zgoldinarjo tudi za s[v]. maše.
Le-te so njene besede. Tu se je zamerkalo na 26 dan šentenbra
na nedelni dan v vičer. Jenu de je le-tu govorjenje pravično,
bodo priče is krišci potrdile
koker
Roko Prašel x
Jovonc Štrajn x
Dolina, na 26 dan šentenbra 1830 Berto Štrajn m[anu] p[ropri]a
27 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 2
| 1831 II. 10., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnice Mice (Marije) Tomšič |
| Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi na tiskanem obrazcu. |
[na 1. strani listine]
Testament.
Previshana de vſak zhlovek umert more, inu slaſti jeſt, kir ſe ſla=
bu obzhutim, tok jeſt sdei, de po moji ſmerti nobene Intrige sa mo=
je premoshenje nebo, per pravi zhiſti pameti, moje premoshenje
perporozhim:
1. Po Saushafili moiga ranziga Mosha, imam 200 f katiri se u
Ribenzi snaideje, in kar je per mojmu Bratu Jurji Ivanzi kir je
tudi v Ribenzi samirkana Shuma dota moja, is tega sashafam nar
prej sa eno vezhno tiho Maſho same in sa mojga ranziga Mo=
sha, in sa zelo nasho Shlahto, katira ſe more u Dorſkivaſi
brat puſtit.
O O
Tako ſklenem donſ moje Nerozhenje prizho sdolej podpiſa=
nih Prizh.
Dorſkavaſ, ta 10te dan Februvarija 1831
|
Simon Hotschevar m/p [manu propria] Prizha Anton Puzel m/p [manu propria] Prizha |
Miza Tomſhizh skus mene Stephan Prasnig m/p [manu propria] Fert.[iger] und Zeuge |
Original gleichlautend befunden Bez.[irks] Gericht Reifniz am 23 ten Dez. 1835
L.[ocus] S.[igilli] M Lokar m/p [manu propria]
Bez[irks]r[ic]ht[e]r
| 1831 II. 10., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnice Mice (Marije) Tomšič |
[na 1. strani listine]
Testament.
Previžana, de vsak človek umert more, inu zlasti jest, kir se slabu
občutim, tok jest zdej, de po moji smrti nobene intrige za moje
premoženje ne bo, per pravi čisti pameti moje premoženje
perporočim:
1. Po zaušafili mojga ranciga moža imam 200 f, katiri se v
Ribenci znajdeje, in kar je per mojmu bratu Jurji Ivanci, kir je
tudi v Ribenci zamirkana šuma dota moja, iz tega zašafam
narprej za eno večno tiho mašo zame in za mojga ranciga moža
in za celo našo žlahto, katira se more v Dorski vasi
brat pustit.
O O
Tako sklenem dons moje neročenje pričo zdolej podpisanih
prič.
Dorska vas, ta 10te dan februvarija 1831
|
Simon Hočevar m/p [manu propria] priča Anton Pucel m/p [manu propria] priča |
Mica Tomšič skuz mene Štefan Praznik m/p [manu propria] Fert.[iger] und Zeuge |
28 – Črni Vrh pri Taboru
| 1831 III. 20., Črni Vrh pri Taboru, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Martina Vrhovca |
| Samostojen list, meri 33,8–34,2 x 20,6–20,8 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Teſtament Martina Verhouza u´Zhernimvarhu.
U´imenu Boga ozheta inu Sÿna inu S. Duha Amen
Jeſt isrozhim mojo Duſho Bogu: Truplu zherni semli, karpak
satu zhaſnu Blagu. amtizhe ſempak tako naredu
Jeſt ſem jemu u grunt 130 f C:M: tok od tih Dnarjou ſempashi
sanuzou 30 f C:M: Tok lete Stou goldinarje, katirih ſhe niſem
sanuzou, jeh saſhafam, mojmu, Sÿnu, Antonu, natako visho:
debode on ſvojo Matter inu ſvojo Seſtro Mizo do Smarti per Hiſhi
rediu inu ponnih214 214 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. Smerti koker ſe ſhika sa nimi opraviu.
Jeſt ſem tud takrat kir ſem mojmu Sÿnu Antonu Birtshaft zhes dajau
u Glihenſku=Piſmu sapiſati puſtu, de, Vallentinu od moje hzhÿre215 215 Sledi prečrtana nova beseda: Sӱnu.
Mize Sinu, ſem oblubu dati 10 f C. M: pa tako: de, letÿ Deſet gol=
dinarÿ bÿ ÿmelli moji Kzhiri Mizi od jejniga Talla od u´seti biti
inu jejnimu Sÿnu Vallentinu danni216 216 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. bit. Sdej kir je pa moja Hzhi
Miza ſvoÿ Tall shi ſama sanuzalla: tok pa jejni Sÿn Vallent217 217 Črka n je vrinjena in nadpisana. nima
enga krajzerja vezh per moji hiſh jeſkat.
Saſhafam tud, de, moÿ, Sÿn Anton, bo u ſsaku letu 2 f CM:
ſvoji Matteri, zeuzajt jejniga shiulejna, sa en pobolſhk dati mogu.
Kader Jeſt umarjem, tok bo moÿ218 218 Sledi prečrtan začetek nove besede: A. Sÿn, dua goldinarja C.M:
sa S. Maſhe dati mogu, u´glihivishi219 219 Sledita prečrtani besedi: tud kad. tud, kader bo negova
Matti inu negova ſeſtra Miza umarla, tok bo tudi per uſake ſmerti
2 f C.M: sa S. Maſhe dati mogu.
Tako je moja sadna Miſsu inu Volla.
Martin Verhouz den 20 ten März
1831.
x Jur Zherne Prizhe
x Anton Homſhak
x Andrej Bokau
Martin Dobnigger m[anu] p[ropri]a
On je biu per dobri Pameti220 220 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. kir je le to govoru.
| 1831 III. 20., Črni Vrh pri Taboru, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Martina Vrhovca |
[1. in edina stran besedila]
Testament Martina Vrhovca v Črnim varhu
V imenu Boga Očeta inu Sina inu S. Duha. Amen.
Jest izročim mojo dušo Bogu, truplu črni zemli, kar pak
sa tu časnu blagu am tiče, sem pak tako naredu.
Jest sem jemu v grunt 130 f C:M:, tok od tih dnarjov sem pa ži
zanucou 30 f C:M:, tok le-te stou goldinarje, katirih še nisem
zanucou, jeh zašafam mojmu sinu Antonu na tako vižo,
de bode on svojo mater inu svojo sestro Mico do smarti per hiši
rediu inu po nih smrti, koker se šika, za nimi opraviu.
Jest sem tud takrat, kir sem mojmu sinu Antonu birtšaft čez dajau,
v glihensku pismu zapisati pustu, de Valentinu od moje hčire
Mice sinu sem oblubu dati 10 f C. M., pa tako de le-ti deset
goldinarji bi imeli moji kčiri Mici od jejniga tala, odvzeti biti
inu jejnimu sinu Valentinu dani bit. Zdej, kir je pa moja hči
Mica svoj tal ži sama zanucala, tok pa jejni sin Valent nima
enga krajcerja več per moji hiš jeskat.
Zašafam tud, de moj sin Anton bo vsaku letu 2 f CM
svoji materi, ceu cajt jejniga živlejna za en pobolšk dati mogu.
Kader jest umarjem, tok bo moj sin dva goldinarja CM
za s. maše dati mogu, v glihi viži tud, kader bo negova
mati inu negova sestra Mica umarla, tok bo tudi per vsake smrti
2 f CM za s. maše dati mogu.
Tako je moja zadna misu inu vola.
Martin Vrhovc den 20 ten März
1831.
x Jur Černe priče
x Anton Homšak
x Andrej Bokau
Martin Dobniker m[anu] p[ropri]a
On je biu per dobri pameti, kir je le-to govoru.
29 – Dvorska vas pri Velikih Laščah 3
| 1831 III. 23., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnice Elizabete (Špele) Močnik |
| Prepis v listini ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa o mašni ustanovi. |
[na 1. strani listine]
Testament.
Jest Spella Mozhnik is Dorſkevaſsi pod No. 9 podkrishana ſkus Stepha=
na Praſsnika u moji Boleisni per pravi Pameti, narozhim inu ſa=
ſhafam moje Premoshejne taku:
Mojih Dnarju je na Poſajili per Janesi Sidanſhkimi u malich
Laschzheh s´Intereſam .............................................. 52 f. –
Per Tomashi Perhaji is Malih Laſhzh s´Intereſam .... 18 f. –
Is te Sume221 221 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. ſeuſhafam nar nepervu ſa vezhno maſho
kulker gre.
O O
Dorſkavaſs te 23. dan Marza 1831
x Spella Moznik
ſkus mene
Stephan Praſsnik m/p [manu propria]
Fertiger und Zeug
Stephan Pezhnik m/p [manu propria] prizha
Simon Hozhevar m/p [manu propria] prizha.
| 1831 III. 23., Dvorska vas pri Velikih Laščah, Dolenjska, Kranjska – izvleček iz oporoke podložnice Elizabete (Špele) Močnik |
[na 1. strani listine]
Testament.
Jest, Špela Močnik is Dorske vasi pod N[umer]o 9, podkrižana skuz
Štefana Praznika, v moji bolejzni per pravi pameti naročim inu
zašafam moje premožejne taku:
Mojih dnarju je na posajili per Janezi Zidanškimi v Malih
Laščeh z interesam222 222 Obresti. .............................................. 52 f. –
Per Tomaži Perhaji is Malih Lašč z interesam ........ 18 f. –
Iz te sume zeušafam n ar nepervu za večno mašo,
kulker gre.
O O
Dorska vas, te 23. dan marca 1831
x Špela Moznik
skuz mene
Štefan Praznik m/p [manu propria]
Fertiger und Zeug
Štefan Pečnik m/p [manu propria] priča
Simon Hočevar m/p [manu propria] priča
30 – Pirešica pri Galiciji
| 1832 II. 27., [Pirešica pri Galiciji], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Brinška |
| Pola, list meri 31,1–31,4 x 19,8–20,7 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran]
Poſledna Volle, ali Teſtament, Sturien
V´ jmenu223 223 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. B. O. = † , inu Sÿ=†, inu S.ga D., Amen.224 224 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm.
Jeſt vidim, De ſem Sagviſhen v´mreti enkrat, taku jeſt tebi
moj lubi Sÿn, Mattias Wrinſhegg Saſhaffam:
1.mo Ta moj laſtni Mlin, veſs Formöſs, inu ta malu vredne grunt
Sravnu per Mlino, Sa sheſt ſtu Sedem inu ſhtirdeſset: 642 f m: n.
2.do Ta Vinograd, v Rudnice; Sa Trÿſtu Gul _ _ _ _ _ _ _ _ 300 f
3.tio To Goſho, v´Rebru, Sa Petdeſset Gul: _ _ _ _ _ _ _ _ 50 f
4.to To Selliſhe, kir kosouz ſtoji; Trÿ G: _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f
___________________
Tu je En Taushent Guldin. v´ ſrebru ſum 1000 f m: m:
Samanoj jmaſh 7. S. Maſh opraviti.
Lete 1000: f jmaſh, Se puſtiti na 6. Taÿllu resdellit; inu
pohleunu Se med Saboj resdeliti
To Saſhaffam ta 27. dan febrvarja v´1832 L:
inu poterdim S´mojm navadnim krshzam Jeſt Ozhe
x Anton Wrinſhe.
V´ Prizhe
x Janneſs Rejhar
x Janeſs Stefanzhizh Paur Germouske Graſhine
Martin Pernouſheg m[anu] p[ropri]a
| 1832 II. 27., [Pirešica pri Galiciji], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Brinška |
[1. in edina stran]
Posledna vole ali testament, sturjen
v imenu B. O. = † , inu Si =†, inu S.ga D., Amen.225 225 V imenu Boga Očeta, inu Sina in Svetega Duha.
Jest vidim, de sem zagvišen umreti enkrat, taku jest tebi,
moj lubi sin, Matias Brinšek, zašafam:
1.mo Ta moj lastni mlin, ves formös226 226 Premičnine. inu ta malu vredne grunt
zravnu per mlino za šeststu sedeminuštirdeset: 642 f m: n.
2.do Ta vinograd v Rudnice za tristu gul227 227 Goldinarji. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _300 f
3.tio To gošo v Rebru za petdeset gul _ _ _ _ _ _ _ _ 50 f
4.to To seliše, kir kozouc stoji; trij g: _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f
___________________
Tu je en tavžent guldin. v srebru sum 1000 f m: m:
Za manoj imaš 7. s[v]. maš opraviti.
Le-te 1000 f imaš se pustiti na 6 tajlu rezdelit inu
pohlevnu se med saboj rezdeliti.
To zašafam ta 27. dan februarja v 1832 l.
inu poterdim z mojm navadnim kržcam jest oče
x Anton Brinše[k]
Vpriče
x Janez Rejhar
x Janez Štefančič paur grmovske grašine
Martin Pernovšek m[anu] p[ropri]a
31 – Založe pri Polzeli
| 1835 IV. 23. ali malo pred tem, [Založe pri Polzeli], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Kolenca |
| Samostojen list, meri 37,0–37,2 x 22,2–22,5 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Teſtament Antona Kollenza
Anton Kollenz je dau Jochan Kollenz Veſs farmuſs sa 40 f CM
tok Erbi so shtiri tok majo uſak po 10 fl C M tok edenje
Mathias Kollenz, te drugi je Janeſs228 228 Nad črko n je črta, ki označuje dvojni n: nn. Kollenz ta treki Miza Kollenka229 229 Zadnje štiri črke so zaradi prostorske stiske pod vrstico.
Ta zheterti Nesha Kolenka tok Neshi so she poſebij
srozhili en kravo in eno Hiſho sa njeno prebivalſhe
ino to Hiſho bo glih saval tega mela ko bojo gnarje bres
zhinshe noter leshali. Mathias Kollenzo so tako isrozhili
230 230 Na začetku vrstice prečrtano: de bodo njegou. de bo on svoje Jerberge doma Jemeu in on
bo pa svoje gnarje bres zhinshe noter leshati puſtiu
Tok Miza Kollenka koker shena Antona Kollenza
Ona ma pa sposnano kar bo ona sa potrebo sanuzala
Tok Marttén Kollenz ino Barba Kollenka ta dva pa na ulezheta
is tega farmuſsa nezh ta dva sta shi bla pret oderbana
Georg Boucha m[anu] p[ropri]a N[a]m[en]s f[er]t[i]g[e]r
Prizhe so
x Joſeph Waſhel
x Jakop Kaiser
x Simon Kollenz
Am 23 Aprill 1835 Vormittag
x Anton Kollenz
Kobschever Zeug
und erb.[etener]Nahm[en]sf[er]t[i]g[e]r
Gegenwärtiges Testament ist den Erben publizirt
worden von der Abhandlungsinstanz H[errscha]ft Schönegg
am 27. dez[em]b[e]r 1837
Schabetz m[anu] p[ropri]a Act.[uar]
| 1835 IV. 23. ali malo pred tem, [Založe pri Polzeli], Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Antona Kolenca |
[1. in edina stran besedila]
Testament Antona Kolenca
Anton Kolenc je dau Johan Kolenc ves farmus231 231 Premičnine. za 40 f CM.
Tok erbi so štiri, tok majo vsak po 10 fl C M, tok eden je
Matias Kolenc, te drugi je Janez Kolenc, ta treki Mica Kolenka,
ta četrti Neža Kolenka, tok Neži so še posebij
zročili en kravo in eno hišo za njeno prebivalše
ino to hišo bo glih zaval tega mela, ko bojo gnarje brez
činže noter ležali. Matias Kolenco so tako izročili,
de bo on svoje jerberge232 232 Bivališče, iz nem. Herberge. doma jemeu in on
bo pa svoje gnarje brez činže noter ležati pustiu.
Tok Mica Kolenka koker žena Antona Kolenca,
ona ma pa spoznano, kar bo ona za potrebo zanucala.
Tok Martén Kolenc ino Barba Kolenka, ta dva pa na vlečeta
iz tega farmusa neč, ta dva sta ži bla pret oderbana.
Georg Boucha m[anu] p[ropri]a N[a]m[en]s f[er]t[i]g[e]r
Priče so
x Josef Vašel
x Jakop Kajzer
x Simon Kolenc
32 – Zabukovje pri Sevnici
| 1836 I. 36., Zabukovje pri Sevnici, Posavje, Štajerska – oporoka podložnice Katarine Medvešek |
| Pola, list meri 33,8 x 20,5–20,7 cm, popisani sta prvi dve strani. |
[1. stran]
Testtament
========
Kattarine Medveiſhze is akulze zhaine sfare
Seunzhke porozhi suoi erbtal f54 Matheush Kunſhek
inu zheſhe kei sauunem dueima Sestrem pride ko so she
pred u Merle, inu zhebokei ÿntaresa is eno beſeido vſe
kar ma svoiga premosheina tud kar ma med ludmi
ko ue kraizerje poſodlaje Jannesi Mraki f 1 is Akulze
Krogelza sfare Seunzhke potle je poſodla Fronz
Sorkot al uainzerlet u Sreimzh 1f 40 xr poſodla je
Markat Kozheuari f 5 uſe totem porozhi inu zhebo
ſhekei gvanta ſatu dejejo oblubu Da s Mert shueit
Tisti erbttal ſe bo pa jesku per Nesh Kunſhez
na zhainem per neni ſester
Kar je pa Sasuete Maſhe Sabogaime porazhila 4
je porozhila eno suetem Miklavſh u Sevnzo
eno suetem Juri eno suetem Leonhard eno podgurje M. d.
St. Lenard v Sabukouji ta
13 dan Jenarja 1836.
Jannes Stritter m[anu] p[ropri]a
pod piſſavz tega pisma
x Jakob Kunſhek
prizha
x Mathevsh Jasbinſhek
prizha
x Miklavſh Jasbinſhek
prizha
Daß ich die obgenannte Katharina Medveischeg
gratis zurErde bestattet habe, wird bestättiget,
Wann die Bezahlung für die H: Meßen er=
folgen wird, werden solche asuch in Vollzug
gebracht. Pfarre St. Leonhard den 24 ten Febr 837.
Johann Motschiunig m[anu] p[ropri]a Pfarrer.
[2. stran]
Daß die Magd Katharina Medveischza vor eini=
gen Jahren als Viech Hürtin durch mehrere Jahre
und zwar unklaghaft redlich gedient habe,
wird hiemit amtlich und gratis bestetti=
get.
Ortsgericht Gut Ruth den 8. März 1837.
Ant Ferd Cranz
[osebni pečat] Ortsrichter m[anu] p[ropri]a
| 1836 I. 36., Zabukovje pri Sevnici, Posavje, Štajerska – oporoka podložnice Katarine Medvešek |
[1. stran]
Testament
Katarine Medvejšce iz akulce Čajne s fare
sevnčke.233 233 Sevniška župnija. Poroči svoj erbtal f54 Matevž Kunšek
inu če še kej za vunem dvejma sestrem pride, ko so že
pred umrle, inu če bo kej intaresa234 234 Obresti., iz eno besejdo vse,
kar ma svojga premožejna, tud kar ma med ludmi
ko ve235 235 Predlog v: v krajcarjih. krajcerje posodla je Janezi Mraki f 1 iz akulce
Krogelca s fare sevnčke, potle je posodla Fronc
Zorkot al Vajncerlet v Srejmč 1f 40 xr, posodla je
Markat Kočevari f 5, vse to tem poroči inu če bo
še kej gvanta, za tu dejejo oblubu, da smrt žvejt.
Tisti erbtal se bo pa jesku per Než Kunšec
na Čajnem per neni sester.
Kar je pa za svete maše za bogajme poračila, 4
je poročila: eno svetem Miklavž v Sevnco,
eno svetem Juri, eno svetem Leonhard, eno Podgurje M. d.236 236 Mariji Devici.
St. Lenard v Zabukovji, ta
13 dan jenarja 1836.
Janez Striter m[anu] p[ropri]a
podpisavc tega pisma
x Jakob Kunšek
priča
x Matevž Jazbinšek
priča
x Miklavž Jazbinšek
priča
33 – Andraž nad Polzelo 3
| 1837 VI. 9., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina – oporoka podložnice Elizabete Razpotnik, poročene Klapel |
| Samostojen list, prvotno zložen v obliki pisma, meri 32,2–32,5 x 20,2 cm, popisani sta obe strani. |
[1. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Teſttomentt
Elisabett Raſponigg
ali Sashafilo elisa Klopell.
[2. stran]
Testamentt
Jest Elisabet Raspottnig 74. lett stara pesizar pod
sheneshko grashino, Jes videm debom mogla ta svet sa
poſtitt. tako Jes shelim ino ozhem per moÿ sdra
vi pamett ino sastopnoſt, vprizho vaſs od
podai [!] podpisanih prizh mojo mainigo ino volo
poſtitt popiſat ino narozhit na tako visho.
1./ Ker jes imam sheſter mojeh latnih [!] ottrok. je
Falent, Jvrr, Marka, Mizka, Nesha, ino Alena. pa
smed teh vſeh shestih, te drvgi some vſi sapoſtil, samo
Mizka teje smerem bla permen. tok je moje237 237 Beseda je vrnjena in nadpisana. mainiga debo
Ona pesizar sa menoÿ, zheglih se Falentt hvall desem
Jes krish naredila debo on Jimev samenoÿ, pa zheje
krish na rett, je breſs moje vole narett.
2./ pomoÿ ſmertt se ma shazat zel moÿ premosheÿne.
iste svme karbo von sneſlo sepama narpoprett pla=
zhett karbodo koshtale O pravile samenoÿ. pol pa
sama jo plazhet dovshnik, dovgov sa vun plazhat238 238 Besede sa vun plazhat so vrinjene in nadpisane. so pa lete: Miza
Klopell ali Kaſesnigg, je 12 f W: W: inu moja hzhi
Mizka mi je pa sdajala 31. f C: M: karpa zheſs to ino
te drvge vnkosh tonge oſtane, stem sepa stri obtalenga
na vſeh shester ottrok239 239 Beseda je vrinjena in nadpisana. glihh. To poterdim Jest sama is svojoÿ
laſtnoÿ rokoÿ sravn poſtalenim krishem, vprizho moshov.
V soseski St: Andreja ta 9.ten Juni. 837.
x Elisabett Raspottnig ſtri teſtomentt
Marttin Kollar Zeig. Velenſki
paverr.
Kotschever m[anu] p[ropri]a
Zeug.
x Gaſper Kollshek prizha sheneshka
x Joseff Jelovshek pavra.
Jerneÿ Saitz m[anu] p[ropri]a podpishe te Jimene inv
S Dela
| 1837 VI. 9., Andraž nad Polzelo, Spodnja Savinjska dolina – oporoka podložnice Elizabete Razpotnik, poročene Klapel |
[1. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testoment
Elizabet Razpo[t]nik
ali zašafilo Elisa Klopel.
[2. stran]
Testament
Jest, Elizabet Razpotnik, 74 let stara, pezicar240 240 Posestnica, iz nem. Besitzer. pod
šeneško grašino, jes videm, de bom mogla ta svet
zapostit. Tako jes želim ino óčem per moj zdravi
pamet ino zastopnost vpričo vas od
[s]podaj podpisanih prič mojo majnigo ino volo
postit popisat ino naročit na tako vižo.
1. Ker jes imam šestér mojeh la[s]tnih otrok, je
Falent, Jur, Marka, Micka, Neža ino Alena, pa
zmed teh vseh šestih te drugi so me vsi zapostil, samo
Micka te je zmerem bla per men. Tok je moje majniga, de bo
ona pezicar za menoj, čeglih se Falent hval, de sem
jes križ naredila, de bo on jimeu za menoj, pa če je
križ naret, je brez moje vole naret.
2. Po moj smrt se ma šacat241 241 Oceniti. cel moj premožejne.
Iz te sume, kar bo von zneslo, se pa ma narpopret
plačet, kar bodo koštale opravile za menoj, pol pa
sa majo plačet dovžnik. Dovgov za vun plačat so pa le-te: Mica
Klopel ali Kaseznik je 12 f W: W: inu moja hči
Micka mi je pa zdajala 31. f C: M:. Kar pa čez to ino
te druge unkoštonge ostane, s tem se pa stri obtalenga
na vseh šestér otrok glih. To potrdim jest sama iz svojoj
lastnoj rokoj zravn posta[v]lenim križem, vpričo možov.
V soseski Št. Andreja, ta 9.ten juni 837.
x Elizabet Razpotnik stri testoment
Martin Kolar Zeig242 242 Priča. velenski
paver.
Kotschever m[anu] p[ropri]a Zeug.
x Gašper Kolšek priča šeneška
x Josef Jelovšek pavra
Jernej Zajc m[anu] p[ropri]a podpiše te jimene inu
zdela
34 – Karteljevo pri Novem mestu
| 1838 VI. 5., Karteljevo pri Novem mestu, Dolenjska – oporoka podložnika Janeza Peneta |
| Pola, list meri 34,5 x 22,0 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina popisana stran]
Testament243 243 Sledi prečrtano: Inventar (?). od Janeſa peneta [!] is Shenturja
kir taku gavarj
Jest te praſsem Franze Stempiher keb ti atu popiſat karbi
jest rad narazhu kaku bo po maj Smert is majem nagradam
ki ga imam uKartelleuſki gari in ga shiher denem kamer azhem
kir taku mislim naradit
Kir jest vidim de nabam she daugu naſvét tak jest taku
Pavem de ta maj vinnograd u Kartelleuſki gari pad Hmelniſh=
ko pallza al garſhna sa pustim maj sheni jeri [!] danene ſmert
ſo ushitik palej pa ponenj Smerti ostane pa majm dvemo
ſinam Tu sa Antan in Franz de ga basta imela uſak pull244 244 Beseda je podpisana pod prečrtano: pul.
po istim urshaham de basta dalla Jashepchu ſak 10 fl deſet
galdinerju de bo dubu joshe [!]245 245 Sledi prečrtano: sh st. snagrada 20: fl dveiſet gald
In de marejo fantje pamagat nagrad abdelavat zhega pa nabo
Da pa magali abdelavat tak246 246 Sledi prečrtano: tak. pa tud shiher maja shena na
Nagrad useme de ga bo247 247 Sledi prečrtano: abdell. abdelala in pa tu de sa meno
Mareje Lepu apraut ſei tu ſe she ſamu sgavarje sa neikullku
Sveteh Mash248 248 Sledi prečrtano: sa. mareje dat sa 10 deſet Sveteh Mash rezhem
piſanu u Kartelleum par nagrad am 5ten Juni uleit 1838.
x Janes penne sa ſhefvauz
x Flarjan Schagar
x Anton Dregan pritscha249 249 Pod sestavljenim nemškim grafemom tsch je črka z, očitno kot popravek za bohoričični zh.
x Martin Schnepergar z
Franz Stempicher m[anu] p[ropri]a papisſau
in prizha
Kir ga tud Leist paterd uleit 1839
30 majnika ga je ſpet paterdu
Tu je uleit 1839
Franz Stempicher m[anu] p[ropri]a
| 1838 VI. 5., Karteljevo pri Novem mestu, Dolenjska – oporoka podložnika Janeza Peneta |
[1. in edina popisana stran]
Testament od Janeza Peneta iz Šenturja,
kir taku gavari:
Jest te prasem, France Štempiher, ke b´ ti atu popisat, kar bi
jest rad naraču, kaku bo po maj smrt iz majem nágradam,
ki ga imam v Kartelevski gari in ga žiher denem, kamer ačem,
kir taku mislim naradit.
Kir jest vidim, de na bam še daugu na svet, tak jest taku
pavem, de ta maj vinograd v Kartelevski gari pad hmelniško
palca al garšna zapustim maj ženi Jeri da nene smrt
zo užitik, palej pa po neni smrti ostane pa majm dvemo
sinam, tu sa Antan in Franc, de ga basta imela vsak pul,
po is tim uržaham, de basta dala Jažefu sak 10 fl, deset
galdinerju, de bo dubu Jože z nágrada 20 fl, dvejset gald[inerju].
In de marejo fantje pamagat nágrad abdelavat, če ga pa na
boda pamagali abdelavat, tak pa tud žiher maja žena na
nágrad vzeme, de ga bo abdelala in pa tu, de za meno
mareje lepu apraut, sej tu se že samu zgavarje, za nejkulku
sveteh maš mareje dat, za 10, deset, sveteh maš rečem.
Pisanu v Karteleum par nágrad, am 5ten juni v lejt 1838.
x Janez Pene zašefvavc
x Flarjan Žagar
x Anton Dregan priča
x Martin Šnepergar
Franc Štempiher m[anu] p[ropri]a papisau
in priča
Kir ga tud le-ist paterd v lejt 1839
30 majnika ga je spet paterdu
tu je v lejt 1839.
Franc Štempiher m[anu] p[ropri]a
35 – Tešova pri Vranskem
| 35 – diplomatični prepis |
| 1840 III. 17., Tešova pri Vranskem, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Mihaela Zavrtnika, po domače Uraniča |
| Pola, list meri 33,8 x 20,5 cm, popisane so tri strani. |
[1. stran]
Testament
Mihela Urenizha katirga je sturu ta 17ten
dan Sushza od dwanaiste Ure do dweh Ure
popoudan, on sashaffa toku, per soizhist
sdrau Pamet.
1 Was grunt is Semenam uret 450 f CM.
2. Was Zimpar kar ga je par grunt
u Slabib [!] Stanu _ _ _ _ _ _ 50 f CM.
3. dwe Krawe is Teuz uret obe dwe 60 f CM.
4. En Junez dwe Leet Star _ _ _ _ _ 30 f CM
5. Ena breja Swija _ _ _ _ _ _ _ _ _ 10 f CM
6. anaist Shkafou aide Prosa 8 shkafou
Turshze 7 uſe ukop 26 shkafou
uſe jenem drugem 54 f xr CM 23 f 24 x CM
7. 60 Shkafou Krompirja en shkaff
12 xr CM _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 12 f CM
8. Shpeha 60 funtou en funt 9 xr 9 f CM
9. Suho Messo 25 funtou en funt 7 xr
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2 f 55 xr CM
10. deset Klobas _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 30 x CM.
[2. stran]
11 20 Palz Platna ena Palza 24 xr CM uſe ukop
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 8 f CM
12 10 Zentou Merwe en Zent 48 xr CM _ _ _ 8 f CM
13 6 Zentou Slame en Zent 40 xr CM. _ _ _ _ 2 f CM
14. En Woss ena brana nu derwu _ _ _ _ _ _ 10 f CM
15 Schire Motike gnoine Wille _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f CM
16. Kisel Selle jenu Katt uſe ukop _ _ _ _ _ _ _8 f CM
17. Ribelshen seun jenu Swensk futter _ _ _ _ 3 f CM
18 Gnoi na dworish _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 8 f CM.
19 Ena Kettna jenu Sawerniza _ _ _ _ _ _ _ _ 1 f 10 x. CM.
20 Kuhenski Zeug is eno besedo uſe _ _ _ _ _ _ 1 f CM.
21 Was Nastu jenu Stou sa resan=
zo delat _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f CM
22. Poden Zeuh _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 36 x CM.
_______________________
Zela Shuma 703 f 19 xr CM.
Teshowa ta 17 dan Sushza 1840.
x Lucas Pezhounig als Zeuge
von Teschowa Gemeinde
Untherthan der Herrschaft Oberburg
x Joseph Schaloman als Zeuge
von Teschowa Gemeinde
Untherthan der Herrschaft Oberburg
x Joseph Klantschnig von Gemeinde
Sello Edelthum Tüchern als Zeuge
Untherthan
Gregor Waste Nahmensfertiger und Zeuge
[3. stran]
1 Miha Urenzh sashaffa sa seboi sa
pogrob sa S: Mashe jenu sate uboge
sa uſe Unkoshtenge _ _ _ _ _ _ 40 f CM
2 te Dnari se usamejo won is Wentarja
Is te shume.
3 Sawol Doushnikou je toku, kolker jeh
bodo Erb powedal, tolk se jeh bo plazhal
te moshe bodo poterdil.
4. Sdei kar zhes uſe Unkoshtenge ostane, jenu
zhes doushnike, to pride na uſe 4 Erbe
glih Restalen.
5 Kar na tiga stareishiga Sina Jakopa Ure=
nizha pride Erbshne, to ostane bres zhshin=
sha do tistiga Zaita, dokler Domu na pride.
Ker on tud sa to Birtshoft na tauba
6. Glihenga je Leta, koker se bodo ti Terje
Erbi med seboi uglihali tist bo sa birta.
| 1840 III. 17., Tešova pri Vranskem, Spodnja Savinjska dolina, Štajerska – oporoka podložnika Mihaela Zavrtnika, po domače Uraniča |
[1. stran]
Testament
Mihela Ureniča, katirga je sturu ta 17ten
dan sušca od dvanajste ure do dveh ure
popoudan, on zašafa toku per soj čist
zdrav pamet.
1[.] Vas grunt is semenam vret 450 f CM.
2. Vas cimpar, kar ga je par grunt
v slabib250 250 Očitno pomota, prav: slabim. stanu _ _ _ _ _ _ 50 f CM.
3. Dve krave is teuc vret, obe dve 60 f CM.
4. En junec dve let star _ _ _ _ _ 30 f CM
5. Ena breja svija _ _ _ _ _ _ _ _ 10 f CM
6. Anajst škafov ajde, prosa 8 škafov,
turšce 7, vse vkop 26 škafov.
Vse jenem drugem 54 f xr CM 23 f 24 x CM.
7. 60 škafov krompirja, en škaf
12 xr CM _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 12 f CM
8. Špeha 60 funtov, en funt 9 xr _ _ 9 f CM
9. Suho meso 25 funtov, en funt 7 xr
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2 f 55 xr CM
10. Deset klobas _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 30 x CM.
[2. stran]
11 20 palc platna, ena palca 24 xr CM, vse vkop
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 8 f CM
12 10 centov mrve, en cent 48 xr CM _ _ _ _ 8 f CM
13 6 centov slame, en cent 40 xr CM. _ _ _ _ 2 f CM
14. En voz, ena brana nu dervu _ _ _ _ _ _ _ _ 10 f CM
15 Š[t]ire motike, gnojne vile _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f CM
16. Kisel zele jenu kat vse vkop _ _ _ _ _ _ _ _ 8 f CM
17. Ribelžen zeun jenu svensk futter 251 251 Izraz je zapisan nemško in zato v gotici. _ _ _ _ 3 f CM
18 Gnoj na dvoriš _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 8 f CM.
19 Ena ketna jenu zavernica _ _ _ _ _ _ _ _ 1 f 10 x. CM.
20 Kuhenski cojg, iz eno besedo vse _ _ _ _ _ _ 1 f CM.
21 Vas nastu jenu stou za rezanco
delat _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3 f CM
22. Poden cojh _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 36 x CM.
_______________________
Cela šuma 703 f 19 xr CM.
Tešova, ta 17 dan sušca 1840.
x Lucas Pezhounig als Zeuge
von Teschowa Gemeinde
Untherthan der Herrschaft Oberburg
x Joseph Schaloman als Zeuge
von Teschowa Gemeinde
Untherthan der Herrschaft Oberburg
x Joseph Klantschnig von Gemeinde
Sello Edelthum Tüchern als Zeuge
Untherthan
Gregor Waste Nahmensfertiger und Zeuge
[3. stran]
1 Miha Uren[i]č zašafa za seboj za
pogrob za s[v]. maše jenu za te uboge
za vse unkoštenge _ _ _ _ _ _ 40 f CM
2 Te dnari se vzamejo von iz ventarja252 252 Zapuščinski inventar.
iz te šume.253 253 Suma = vsota.
3 Zavol doužnikov je toku, kolker jeh
bodo erb povedal, tolk se jeh bo plačal,
te može bodo potrdil.
4. Zdej, kar čez vse unkoštenge ostane jenu
čez doužnike, to pride na vse 4 erbe
glih reztálen.
5 Kar na tiga starejšiga sina Jakopa
Ureniča pride erbšne, to ostane brez činža254 254 Dejansko čžinža.
do tistiga cajta, dokler domu na pride.
Ker on tud za to birtšoft na tauba.
6. Glihenga je le-ta, koker se bodo ti terje
erbi med seboj uglihali, tist bo za birta.
36 – Zavrh pri Galiciji
| 1842 I. 7., Zavrh pri Galiciji, Spodnja Savinjska dolina – oporoka podložnika Antona Supergarja |
| Pola, list meri 35,0–35,2 x 20,3–20,4 cm, popisane so tri strani. Dodani list meri 25,0 x 21,2–22,0 cm, popisani sta dve strani. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Teſtament
Od
Antona Supergarje
[1. stran]
Theſtament ali=
Sadno narozheine. kateru je Anton Superger per
svoÿ dobri pameti, inu frei voli, v Prizho spodai sraun
stojozhih podpisanih255 255 Črka h je vrinjena, zato dvignjena in manjša. prizh ſtoro al narozhu, koku se
ima po negovi ſmarti, o Praviti, inu tudi Gospoſki
lepo in poniſhnu perporozhi, de bodo leta Theſtament al
to narozheine potardili inu toku spounili, kokar je
to ſamerkano, al ſapiſano, in je narozhu
1./ Dvaiſt svetih Maſh ſe imei v´Galizie Brati, sa
njega, in sazeilo ſhlahto
2./ Kar pa zheſ te svete Maſhe, inu zheſ pogreipſhno oſtane.
ima pa negou Brat Jernej Supergar vſse zhiſto prejeti
al dobiti, sato koje njemo poponema v njegovi veliki
inu dougi Boleiſni lepo poſtreigu, inu veliko nadleiſhnoſt
al muӱo is shnim jemeu,
3./ Nӱegovi otrozi nimajo zhiſt nezh vezh sanim
Pogervati, ker so she dobili od njega vſsak 200 f CM
sa Jerpſhno, al sa Erbtal.
4./ Zerkvam namore nezh sa shafati, sato ker navei
koku dougu bo she shiveu, in she sna ſam vſse ſanuzat
al ſazerati, is tiga zil no konza je pa ta parvi testamend
ſam sjoӱoj laſtnoi rokoi, v Prizho srauno ſtoӱezhih=
= Prizh
[2. stran]
ſtaru inu pretargou, in je reku, jeſt sam she dougu bolan
som she velku ſanuzou al ſazerou, in nato visho je leta
Theſtament naredu, in is svojem laſtnim krishem potardo.
in narozhu, al puſtiu popiſsati v Prizh tih spodaipodpiſanih
Prizh, hpotardeino tiga narozheine ſe tudi Prizhe ſame
is ſvoimi laſtnimi rokami spodai pod kriſheӱo, kokar tudi
jeſt od Antona Supergarje naproishen Piſsar, is mojoj
shriftoi inu Pezhadnikam potardim to narozheine, in
Piſhem ſaverham ta 7.den Jenerja 842.
[pečat] Marttin Gmeiner m[anu] p[ropri]a piſsar in prizhe
x Anton Supergar narozhvauz
x Janes Pozhen prizha
x Marten Toman prizha
x Simon Poſhebou prizha
Publizirt am 23 August 844.
JNemanitsch m[anu] p[ropri]a V[erwa]lt[e]r
[Dodani list – 1. stran]
Skaſvainje
Srauno tega Teſtament, je tudi Anton Supergar narozhu
in povidou, deja negou Brat Jernej Supergar, tudi
nektere doushnike ſa nega Plazhou, in tudi njemo
Dnarje dajau katere je on ſanuzou, in doshniki ſo lete
katere je Jerne Supergar na meſt Antona Supergarje256 256 Druga črka r je vrinjena, zato dvignjena in manjša.
Plazhou, in dnarje van dau, katerih Dnarjo ne Jerne
Supergar prejeu, Ampak ÿh je letim Doushnikam dau
Gmainerju ................. 42 f cm
Neſhnimo Moſhu ...... 24 f
Nÿen seſtri .................. 7 f
Shmonzhki ................. 11 f
Kaplano rom ................ 6 f
Antonu Supergarju ....... 6 f
drugizh ....................... 30 f
trekizh ........................ 10 f
__________
Suma ........................ 136 f
Pertimo narozheino so glih te prizhe ſrauno ble kokar
per teſtamenti, in hpoterdeine ſe pod kriſshejo, piſshem
ſavarham ta 7den Jenerja 842
Martin Gmainer m[anu] p[ropri]a Zeig
x Anton Superga [!] narozhu
Janes Pozhen
Martin Toman
Simon Poshebou
| 1842 I. 7., Zavrh pri Galiciji, Spodnja Savinjska dolina – oporoka podložnika Antona Supergarja |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testament
od
Antona Supergarje
[1. stran]
Testament ali
zadno naročejne, kateru je Anton Superger per
svoj dobri pameti inu frej voli vpričo spodaj zraun
stojočih podpisanih prič storo al naroču, koku se
ima po negovi smarti opravit, inu tudi gosposki
lepo in ponižnu perporoči, de bodo le-ta testament al
to naročejne potardili inu toku spounili, kokar je
to zamerkano al zapisano, in je naroču:
1. Dvajst svetih maš se imej v Galicije brati za
njega in za cejlo žlahto.
2. Kar pa čez te svete maše inu čez pogrejpšno ostane,
ima pa negov brat Jernej Supergar vse čisto prejeti
al dobiti, zato ko je njemo poponema v njegovi veliki
inu dougi bolejzni lepo postrejgu inu veliko nadlejžnost
al mujo iz ž nim jemeu.
3. Njegovi otroci nimajo čist neč več za nim
pogervati, ker so že dobili od njega vsak 200 f CM
za jerpšno al za erbtal.
4. Cerkvam na more neč zašafati, zato ker na vej,
koku dougu bo še živeu, in še zna sam vse zanucat
al zacerati, iz tiga cil no konca je pa ta parvi testamend
sam z jojoj lastnoj rokoj vpričo zravno stoječih
prič
[2. stran]
staru inu pretargou, in je reku, jest sam že dougu bolan,
som že velku zanucou al zacerou in na to vižo je le-ta
testament naredu in is svojem lastnim križem potardo
in naroču al pustiu popisati vprič tih spodaj podpisanih
prič h potardejno tiga naročejne se tudi priče same
is svojmi lastnimi rokami spodaj podkrižejo, kokar tudi
jest od Antona Supergarje naprojšen pisar, iz mojoj
šriftoj inu pečadnikam potardim to naročejne in
pišem. Zaverham, ta 7. den jenerja 842.
[pečat] Martin Gmajner m[anu] p[ropri]a pisar in priče
x Anton Supergar, naročvavc
x Janez Počen, priča
x Marten Toman, priča
x Simon Pošebou, priča
Publizirt am 23 August 844.
JNemanitsch m[anu] p[ropri]a V[erwa]lt[e]r
[Dodani list – 1. stran]
Skazvajnje
Zravno tega testament je tudi Anton Supergar naroču
in povidou, de ja negov brat Jernej Supergar tudi
nektere doužnike za nega plačou in tudi njemo
dnarje dajau, katere je on zanucou, in dožniki so le-te,
katere je Jerne Supergar namest Antona Supergarje
plačou, in dnarje van dau, katerih dnarjo ne Jerne
Supergar prejeu, ampak jih je le-tim doužnikam dau:
Gmajnerju ................. 42 f cm
Nežnimo možu .......... 24 f
njen sestri .................... 7 f
Šmončki ..................... 11 f
kaplano Rom ................ 6 f
Antonu Supergarju ....... 6 f
drugič .......................... 30 f
trekič ........................... 10 f
__________
Suma ........................ 136 f
Per timo naročejno so glih te priče zravno ble kokar
per testamenti in h poterdejne se podkrižejo, pišem
Zavarham, ta 7 den jenerja 842.
Martin Gmajner m[anu] p[ropri]a Zeig
x Anton Superga[r] naroču
Janez Počen
Martin Toman
Simon Pošebou
37 – Štorje pri Sežani
| 1843 IV. 6., Štorje pri Sežani, Kras, Goriška – oporoka Terezije pl. Premerstein iz Vipave |
| Samostojen list, meri 21,8–22,0 x 17,8–17,9 cm, popisani sta obe strani. |
[1. stran]
Tastament
od Teresae Premerstain is Ipave, katirga je
Strila u Storiah na 3 dan Aprila Se Svoje
virbe Sine in h´zhere,
1ten Se Svete Mashe Sa pustim ................. 100 f –
te Svete Mashe se imajo brat an tal
u Storiah an tal u Tergi
an tal u Jiderji
ana peita Masha u Logi
per Materi Boſhje
2ten Se pustim Nannӱ Starz Svoji H´zheri
Storie ................................... 1000 f –
3ten Se pustim Svoim drugim H´zheram in Sijnom
Marie Sadnik na Verhenko, in Franzi na
Verhenko, Teresi u Terh
[2. stran]
in Janesi Premerstain Sinij u Terst Doh257 257 Drugi del besede -tarji je podpisan v naslednji vrstici pod prvim delom besede: Doh-.
Franzeti u Jidirjo Sijnij tarji
rezhem usem petem glih usi ulezhejo
eno Sumo 900 f tal po tali
in Sdraven kar je Speishe, tal po tali imajo
usij plazhet po Shumi Sedobileni nam
rezh takiri vezh udobi, ima vezh
plazhet.
4ten Svojga mosha Stefana Premerstainn
denem Seto obtalet in Sdraven Se
te denarje usdignit na Lunzhoftij
u Lublanij
Jernij Moshe prizha
Anton Kuſs prizha
Skusi mene Janes Sabritz m[anu] p[ropri]a in prizha
| 1843 IV. 6., Štorje pri Sežani – oporoka Terezije pl. Premerstein iz Vipave |
[1. stran]
Tastament
od Tereze Premerštajn iz Ipave258 258 Vipava., katirga je
strila v Štorjah na 3 dan aprila ze svoje
virbe, sine in hčere.
1ten Ze svete maše zapustim ................. 100 f –
Te svete maše se imajo brat an tal
v Štorjah, an tal v Trgi,259 259 Trg je drugo ime za Vipavo.
an tal u Jiderji,260 260 Idrija.
ana pejta maša v Logi
per Materi Božje.
2ten Zepustim Nani Starc, svoji hčeri,
Štorje ................................... 1000 f –
3ten Zepustim svojim drugim hčeram in sijnom
Marije Zadnik na Vrhenko in Franci na
Vrhenko, Terezi v Trh261 261 Vipava.
[2. stran]
in Janezi Premerštajn, sinij v Trst, dohtarji,
Franceti v Jidirjo sijnij,
rečem vsem petem glih, vsi vlečejo
eno sumo 900 f tal po tali
in zdraven, kar je špejže, tal po tali imajo
vsij plačet po šumi zedobileni,
namreč ta, kiri več udobi, ima več
plačet.
4ten Svojga moža Štefana Premerštajn
denem se262 262 Vse. to obtalet in zdraven se263 263 Vse.
te denarje vzdignit na lunčoftij264 264 Deželni stanovi, nem. Landschaft.
v Lublanij.
Jernij Može, priča
Anton Kus, priča
Skuzi mene Janez Zabric m[anu] p[ropri]a in priča
38 – Železno pri Galiciji
| 1844 X. 1., Železno pri Galiciji, Spodnja Savinska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Marije Vengust |
| Pola, prvotno zložena v obliki pisma, list meri 33,3 x 19,6–19,8 cm, popisane so tri strani. |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Theſtamend
Maria Venguſht
[1. stran]
Theſtamend
Al ſadno narozheine kateru je Maria Venguſht
Per ſvoje dobri Pameti, inu frei voli v Prizho spodai=
=podpiſanih prizh sapiſad poſtila, koku ſe imajo=
njene rezhi po njeni ſmarti obarnit, al reſtaleti,
inu tudi Gospoſki lepo perporozhi de bodo leto
njeno narozheine, al sadno volo potardili.
1/ Sa ſhaphala je na sveto Planino ....................... 1 f m.
V Galizie ſe ima 5 ſ. Maſh Plazheti,
De ſe bodo sa njeno Dusho en ſa zeilo ſhlahto brale
2/ Svoimu sÿnu Jurӱu Venguſhtu ......................... 218 f
Svoÿ Hzheri Marij ............................................ 50 f
Deÿe pa ona sÿnu vezh sa shafala kokar hzheri, je
pa ta urshoh povedala, deje ona sÿnu branila
deſe ni v Glihengo podau, koſso njemo G. Jaut =
traunik otli Plazheti, pa ni ſtoriti otou ko moje
Mati branila, sato je pa biu veliku poſhkodvan,
sato je pa njemo vezh sa shafala.
Gvant inu shkrina
shkrino, in en koſhuh ima Jur dobit, ene shkore =
ima dobiti Jurjou sÿn Mihaz, Ta drugi Gvant =
ima pa njena hzhi vſseti.
[2. stran]
Samerkano de
te sgorej Poſtaulene Dnarje toÿe 218f je nato
viſho svoimo sÿnu Jurÿu sa ſhafala, de bode on
vſse po Plazhou kar bo sa njoi Plazhila,
in sa u Woge. Sa shafa tud .................. 36 xr
Vſse leto ÿeſt od Marie Venguſt na proiſhen Piſsar
v Prizho ſrauno ſtoÿezhih Prizh Piſhem,
U ſheleiſnim ta 1. dan octobra 844
Martin Gmainer mpria
x Maria Vengoſht
je narozhila in ſe
sama is svojo roko podkrix
x Anton Videnſheg Prizhe
x Janes Zvikel
x Joseph Faland
Dises Testament wurde den beyden anwesen=
den großjährigen Erben Georg Wengust
und Maria Wengust heute publizirt wo=
gegen von denselben keine erhebliche Einwen=
dung gemacht wird.
Abhandlungsinstanz der Herrschaft Schönegg
am 28. April 1845.
|
Wilhelm Kauatz m[anu] p[ropri]a Verwalter |
x Georg Wengust x Maria Wengust Mich Urbanzh m[anu] p[ropri]a N.[amens]f[er]t[iger]u[nd] Akt.[uar] |
| 1844 X. 1., Železno pri Galiciji, Spodnja Savinska dolina, Štajerska – oporoka podložnice Marije Vengust |
[4. stran – sprednja stran zloženega pisma]
Testamend
Marija Vengušt
[1. stran]
Testamend
Al zadno naročejne, kateru je Marija Vengušt
per svoje dobri pameti inu frej voli vpričo spodaj
podpisanih prič zapisad postila, koku se imajo
njene reči po njeni smarti obarnit al reztáleti
inu tudi gosposki lepo perporoči, de bodo le-to
njeno naročejne al zadno volo potardili.
1. Zašafala je na Sveto Planino ....................... 1 f m.
V Galicije se ima 5 s. maš plačeti,
de se bodo za njeno dušo en za cejlo žlahto brale.
2. Svojmu sinu Jurju Venguštu ......................... 218 f
Svoj hčeri Marij ............................................ 50 f
De je pa ona sinu več zašafala kokar hčeri, je
pa ta uržoh povedala, de je ona sinu branila,
de se ni v glihengo podau, ko so njemo g. Jaut
travnik otli plačeti, pa ni storiti otou, ko mo je
mati branila, zato je pa biu veliku poškodvan,265 265 Oškodovan.
zato je pa njemo več zašafala.
Gvant inu škrina
Škrino in en kožuh ima Jur dobit, ene škore
ima dobiti Jurjov sin Mihac, ta drugi gvant
ima pa njena hči vzeti.
[2. stran]
Zamerkano, de
te zgorej postavlene dnarje, to je 218 f, je na to
vižo svojmo sinu Jurju zašafala, de bode on
vse poplačou, kar bo za njoj plačila,
in za uboge. Zašafa tud .................. 36 xr
Vse le-to jest od Marije Vengust naprojšen pisar
vpričo zravno stoječih prič pišem.
V Želejznim, ta 1. dan oktobra 844
Martin Gmajner mpria
x Marija Vengošt
je naročila in se
sama is svojo roko podkri.
x Anton Videnšek priče
x Janez Cvikel
x Josef Faland
39 – Gabrke pri Šoštanju
| 1845 III. 27., Gabrke pri Šoštanju, Šaleška dolina, Štajerska – oporoka podložnice Eve Plešej |
| Samostojen list, meri 34,2–34,5 x 20,8–20,9 cm, popisani sta obe strani. |
[1. stran]
Teſtoment.
Katirga jast266 266 Beseda je vrinjena in nadpisana. koker Eva Plejſhei s majo lastno
Vollo donaſhni dan to je 27 Märza 845.
dopoldan v´prizho trejih Moshou ſapi=
ſat dam, je nato visho.
Eno ſhumo katiro ſhe jast v´ Grunto imam
to je per _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 93 f 55 xr
tok od tega jast ſaſhaffam M. M.
1 Gaberſhki Zirkvi _ _ _ _ _ _ 4 f m. m.
2 Mizi Globazhnik _ _ _ _ _ _ 4 f m. m.
tok Globazniko pa ſem she vezhkrat rekla
inu ſhe sdej povem, de on nima nezh
vezh dobit.
Karpa sa opravile am tizhe, to vaj jast
proſim de, samanoj oprauta koker se ſhi=
ka, inu kar od te shume zhreſ oſtane
pa tudi rezhem tebi, Jaka inu Anna de
vama oſtane, kir mata velku mujo sma=
no inu Boh ve kok dolgo ſhe bota imela.
Gaberg den 27 März 845.
|
x Eva Pleiſhej. |
x Paul Grebenſheg Prizhe x Andreas Saiz x Valentin Sajamſheg Martin Novak m[anu] p[ropri]a namensfertiger und Zeug |
[2. stran]
[uradna zabeležka v nemščini]
| 1845 III. 27., Gabrke pri Šoštanju, Šaleška dolina, Štajerska – oporoka podložnice Eve Plešej |
[1. stran]
Testoment
Katirga jast, koker Eva Plejšej, z majo lastno
volo donašni dan, to je 27 merca 845.
dopoldan vpričo trejih možov zapisat
dam, je na to vižo.
Eno šumo, katiro še jast v grunto imam,
to je per _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 93 f 55 xr
Tok od tega jast zašafam M. M.
1 Gaberški cirkvi _ _ _ _ _ _ 4 f m. m.
2 Mici Globačnik _ _ _ _ _ _ 4 f m. m.
Tok Globačniko pa sem že večkrat rekla
inu še zdej povem, de on nima neč
več dobit.
Kar pa sa opravile am tiče, to vaj jast
prosim, de za manoj opravta, koker se šika
inu kar od te šume črez ostane.
Pa tudi rečem tebi, Jaka inu Ana, de
vama ostane, kir mata velku mujo z
mano inu Boh ve, kok dolgo še bota imela.
Gaberk, den 27 März 845.
|
x Eva Plejšej |
x Paul Grebenšek priče x Andreas Zajc x Valentin Zajamšek Martin Novak m[anu] p[ropri]a namensfertiger und Zeug |
40 – Slivnica pri Celju
| 1845 V. 17., Slivnica pri Celju, Celjsko območje, Štajerska – oporoka Jerneja Vodanška ali Moškatevca |
| Samostojen list, prvotno zložen v obliki pisma, meri 34,5 x 20,8–20,9 cm, popisani sta dve strani. |
[1. stran]
Teſtament
Jest koker tukej ſpodej podpiſan
Jarne Moskateuz srozh im po moj
Smerti pervizh, de moja shena Jera
Moskateuz dobi sa menoj istega
grunta al od Kapitala od Martina
Kreinz 20 f sreb:, in pa enga Junzhe=
ka sheni srozhim267 267 Besedi sheni srozhim sta vrinjeni in nadpisani. inu na Slimnzo K. ſ. Marij Madalen
srozhim od mojga Kapitala 5. ſveteh maſh
inu k ſvetemo Janesu na Slimnzo 5 ſueteh268 268 Črka h je zaradi pomanjkanja prostora v naslednji vrstici.
Maſh, in pa is Conduktam me morejo
h Grobu al k. semli ſpraut al ſprem=
ti, inu Martinu Arsenſheg je doga
3 f sreb:, inu Mihal Shoſhter 30 kr Sre
inu Josef Leſnika 30 kr sreb:, inu
kar pa od tega zhes to oſtane, pa dobita
od tega Kapitala moja 2 Erba Tomas
Moskateuz, inu h´zhi Jera Mateuz.
Schleinitz den 17 Maÿ 845
|
x Gregor Sageiſheg Zeuge x Martin Urlep |
x Bartlome Moskateutz Martin Jesouscheg Namensf[ertiger] u[nd] Zeug |
[2. stran]
Publizirt am 17. Juny 845
JNemanitsch m[anu] p[ropri]a Verw.[alter]
Teſtament
od
Jarne Moskateuz
is
Selle
| 1845 V. 17., Slivnica pri Celju, Celjsko območje, Štajerska – oporoka Jerneja Vodanška ali Moškatevca |
[1. stran]
Testament
Jest, koker tukej spodej podpisan
Jarne Moškatevc, zročim po moj
smrti prvič, de moja žena Jera
Moškatevc dobi za menoj istega
grunta al od kapitala od Martina
Krajnc 20 f sreb[rnih] in pa enga junčeka
ženi zročim inu na Slimnco k s[v]. Marij Madalen
zročim od mojga kapitala 5 sveteh maš
inu k svetemo Janezu na Slimnco 5 sveteh
maš in pa is konduktam269 269 Pogreb. me morejo
h grobu al k zemli spravt al spremti
ti inu Martinu Arzenšek je dogá
3 f sreb[rne], inu Mihal Šošter 30 kr sre[brnih]
inu Josef Lesnika 30 kr sreb[rnih], inu
kar pa od tega čez to ostane, pa dobita
od tega kapitala moja 2 erba Tomas
Moškatevc inu hči Jera Matevc.
Schleinitz den 17 Maÿ 845
|
x Gregor Zagajšek Zeuge x Martin Urlep |
x Bartlome Moskateutz Martin Jesouscheg Namensf[ertiger] u[nd] Zeug |
[2. stran]
Publizirt am 17. Juny 845
JNemanitsch m[anu] p[ropri]a Verw.[alter]
Testament
od
Jarne Moškatevc
iz
Sele
41 – Brezova pri Vojniku
| 1849 V. 6., Brezova pri Vojniku, Celjsko območje, Štajerska – oporoka podložnice Marije Zabukovšek |
| Samostojen list, meri 21,0–21,1 x 17,2 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Teſtamon Marije Sabukuſhek
Kako ſe ma sa njoj opravt
pogrebſhna s´kanduhtam koſhta 6 fl. 48 x
15 ſvetih Meſh tihih ................. 7 fl 30 x
5 pa petih is libero .................... 11 fl 45 x
5 tihih s Blas Sabukuſhek .......... 2 fl 30 x
1 ſ. Maſha v Petrozheh ..................... 40 x
1 ſ. Maſha v Vojnik par M. Boshii ... 40 x
sa Sedmino ..................................... .30 fl.
ſkus 8 let vſsak let 1 na tiha Maſha 4 fl.
1no kravo da Johan sa 20 fl is teh dobii Rosalja 5 fl
Franz 10 fl. Johan pa 5 oſtane is 100 fl. bo talenga
kar pa zhreſ oſtane dobi Franz Sabukuſhek.
Marija Sabukuſhek x Anton Muſel prizha
Rosalja d[et]t[o].
Bresova 6 Majna 1849
Matheus Podgorscheg m[anu] p[ropri]a
Nahmensfertiger und Zeug
| 1849 V. 6., Brezova pri Vojniku, Celjsko območje, Štajerska – oporoka podložnice Marije Zabukovšek |
[1. in edina stran besedila]
Testamon Marije Zabukušek
Kako se ma za njoj opravt
pogrebšna s kanduhtam270 270 Pogreb. košta 6 fl. 48 x
15 svetih meš tihih .................. 7 fl 30 x
5 pa pétih iz libero ................... 11 fl 45 x
5 tihih s Blas Zabukušek .......... 2 fl 30 x
1 s. maša v Petročeh ..................... 40 x
1 s. maša v Vojnik par M. Božji ... 40 x
za sedmino .................................... 30 fl.
Skuz 8 let vsak let 1-na tiha maša 4 fl.
1no kravo da Johan, za 20 fl iz teh dobi Rozalja 5 fl,
Franc 10 fl, Johan pa 5 ostane. Iz 100 fl. bo talenga,
kar pa črez ostane, dobi Franc Zabukušek.
Marija Zabukušek x Anton Musel priča
Rozalja d[et]t[o].
Brezova, 6 majna 1849
Matheus Podgorscheg m[anu] p[ropri]a
Nahmensfertiger und Zeug
42 – Nasirc pri Kozini
| 1850 XII. 23. Trst – oporoka vojaka Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini |
| Pola, list meri 32,8 x 22,5 cm, popisana je prva stran. |
[1. in edina stran besedila]
Teſtament narjen u Terſti na 27/12 1850.
Od Simona Mihalicha is Nasirza od Petra
On Per Soudatih, per Regamenti Od lundon per 2. kompaniji od prinz leopold271 271 Besede od prinz leopold so vrinjene v naslednjo vrstico pod besede: per 2. kompaniji.
Shvoh Bolan, sa u Spitau Meldiran, poklizhe sraven
Tri prizhe, katire So sdolaj podpiſane sa pod perſheſtvu
Povedat, kar ſe je is njegovih uſt Shliſhalu,
On srozhi Sojmi Brati Andrejati Soj Part kar
Mi je njemu, Od njegoviga Ozheta, sa Part danu,
is temi patmi, al pa is reslozhkan, De zhe njega Buh
Per Soudatih usame, de puſti zeu njegou Part Sojmi
Brati Andrejati, inu de On More Sam trugo napravit,
inu Plazhat 7 Svetih Maſh, Stiri is Wiljami, inu
Stiri tihe, zhe bi pak On domou pershu ta Stement
nej Dober nezh Wezh.
Sdej Sklene Soje Beſede pred Prizhami katire
So leti imenavane
x Simon Mihalich katiri srozhi
x Anton Gergavich prizhe
x Juri Razman
Skusi mene narjenu Josef Daris m[anu] p[ropri]a inu prizha
| 1850 XII. 23. Trst – oporoka vojaka Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini |
[1. in edina stran besedila]
Testament, narjen v Trsti na 27/12 1850.
Od Simona Mihaliča iz Nasirca, od Petra.
On per sovdatih per regamenti od Lundon per 2. kompaniji od princ Leopold,
švoh, bolan, za v špitau meldiran, pokliče zraven
tri priče, katire so zdolaj podpisane za pod peršestvu
povedat, kar se je iz njegovih ust šlišalu.
On zroči sojmi brati Andrejati soj part, kar
mi je njemu od njegoviga očeta za part danu,
iz temi patmi al pa iz rezločkan, de če njega Buh
per sovdatih vzame, de pusti ceu njegov part sojmi
brati Andrejati inu de on more sam trugo napravit
inu plačat 7 svetih maš, štiri iz viljami272 272 Vigilije. inu
štiri tihe, če bi pak on domov peršu, tastement
nej dober neč več.
Zdej sklene soje besede pred pričami, katire
so le-ti imenavane
x Simon Mihalič katiri zroči
x Anton Gergavič priče
x Juri Racman
Skuzi mene narjenu Josef Daris m[anu] p[ropri]a inu priča
B) Prisežna besedila v zvezi z oporokami
Prisega 01 – Ljubljana 1– 1. različica
| Prisega 01 – diplomatični prepis – 1. različica 273 273 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 115, fasc. 62, snopič 2, protokol deželnih svobodnikov 1734–38, pag. 512, 11. 11. 1734. |
| 1734 XII. 11., Ljubljana, Kranjska – prisega treh deželnih svobodnikov o ustni oporoki Ane Magdalene Šivic, deželne svobodnice z Goč na Vipavskem |
Ich Endts Vnterschribener Attestiere hiemit
das Heüt vntergesezten dato, Nachvolgende Männer
als Micha, und Mathia Feriantschitsch, und Caspar
Vaukh, Nachvolgendes Jurament, welches ichihnen
genuegsamb vorgetragen, abgelegt
haben alß
Jest N. Perscheschem Per tem Jemeni Bogo Ozheta
Sÿnu Suetiga Ducha De iest ozhem V te Rezhi Vkateri
Sem iest Keni Prizhi na Prei Pastaulen ta Praua
Boshio Resniza Gouarite De le tu char Sem iest Pret
Gespudu Secretariu Maffei Gauaru, Jenu danaschni dan
Spet Praschan Biu Se tu Gar Je Sapischanu Paterdem,274 274 Zadnja črka je popravljena, prvotno: Patderdet. De
ranca Fraua Anna Magdallena Siuizauca meni na
nei Sadne Bolesne taco Porocila Gauaret, Keteru
iest sa obeni Likoff, Priasnost, ali Saurastua Voila.
Taku meni Pomagai Bog Ozha, Sÿn, Jenu Sueti Duch. Jenu
luba rosa Pret [!] Sega madesa Spoceta Diuiza Marija Jenu
Sue Bosi Suetniki na mai Pasleidni Vre Kader Se
Bade maia Boga dusa ad maiega teleſsa lazhila Amen.
Das obgemelte Männer das Jurament wie es alda geschriben
Stet, abgelegt haben, bezeügt ain solches meine aigne
Vnterschrifft vnd ambts förtigung, datum Laÿbach den
11 xber 1734
| Prisega 01 – kritični prepis – 1. različica |
| 1734 XII. 11., Ljubljana, Kranjska – prisega treh deželnih svobodnikov o ustni oporoki Ane Magdalene Šivic, deželne svobodnice z Goč na Vipavskem |
Jest N., peršežem per tem jemeni Bogo Očeta,
Sinu, Svetiga Duha, de jest óčem v te reči, v kateri
sem jest k eni priči naprej pastavlen, ta prava
Božjo resnica govarite, de le tu, kar sem jest pret
gespudu sekretarju Maffei275 275 Ustno oporoko, narejeno 17. julija 1734, je 28. avgusta istega leta zapisal v Vipavi gospoščinski upravitelj Krištof Fabjan Maffei (ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 6, fasc. 8, Testamenti, Sivic Ana Magdalena 1734, 28. 8. 1734. gavaru jenu današni dan
spet prašan biu, se tu, gar je zapišanu, paterdem, de
ranka frava Ana Magdalena Sivicauka meni na
nej zadne bolezne tako poročila gavaret, keteru
jest za obeni likof, prijaznost ali savraštva vojla.
Taku meni pomagaj Bog Oča, Sin jenu Sveti Duh jenu
luba roža pret [!] sega madeža spočeta Divica Marija jenu
sve Boži svetniki na maj paslejdni ure, kader se
bade maja boga duša ad majega telesa lačila. Amen.
Prisega 01 – Ljubljana 1– 2. različica
| Prisega 01 – diplomatični prepis – 2. različica 276 276 ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk. 6, fasc. 8, Testamenti, Sivic Ana Magdalena 1734. |
| 1734 XII. 11., Ljubljana – prisega treh deželnih svobodnikov o ustni oporoki Ane Magdalene Šivic, deželne svobodnice z Goč na Vipavskem |
Ich Endts vnterschribener Attestiere hiemit
das heüt vntergesezten dato, nachvolgende Männer
als Micha, und Mathia Feriantschitsch, und Caspar
Vaukh, nachvolgendes Jurament, welches ich
ihnen genugsamb vorgetragen, abgelegt haben alß
Jest N. Perscheschem Per tem Jemenj Bogo Ozheta Sÿnu
Suetiga Ducha De iest ozhem vtje Rezhj vkaterj
Sem iest Kenj Prizhj na Prej Pastaulen ta Praua
Boshio Resniza Gouorite De le tu char Sem iest
Pret Gespudu Secretariu Maffej Gouoru, Jenu danas=
=chni dan Spet Praschan Biu Se tu Gar Je Sapis=
=chanu Patderdek de ranca Fraua Anna Magdallena
Siuizouca meni na nej Sadne Bolesne toco Poroci=
=la gauaret, Keteru iest sa obenj Likoff, Priasnast,
alj Sourastua Voila. Taku menj Pomagaj Bog
Ozha, Sÿn, Jenu Suetj Duch. Jenu luba rosa Pret
Sega Madesa Spoceta Diuiza Maria, jenu Sue
Posj Suetnikj na maj Pasleidnj Vre Kader Se
Bode maja Boga dusa ad majega Teleſsa
lazhila Amen.
Das obgemelte Männer das Jurament wie
es alda geschriben Stet, abgelegt haben, be=
zeügt ain solches meine aigne Vnter=
schrifft vnd ambts förtigung, datum
Laÿbach den 11 xber 1734.
| Prisega 01 – kritični prepis – 2. različica |
| 1734 XII. 11., Ljubljana – prisega treh deželnih svobodnikov o ustni oporoki Ane Magdalene Šivic, deželne svobodnice z Goč na Vipavskem |
|
Jest N., peršežem per tem jemeni Bogo Očeta, Sinu, Svetiga Duha, de jest óčem v tje reči, v kateri sem jest k eni priči naprej pastavlen, ta prava Božjo resnica govorite, de le tu, kar sem jest pret gespudu sekretarju Maffeji govoru jenu današni dan spet prašan biu, se tu, gar je zapišanu, paterdek, de ranka frava Ana Magdalena Sivicouka meni na nej zadne bolezne toko poročila gavaret, keteru jest za obeni likof, prijaznast ali sovraštva vojla. Taku meni pomagaj Bog Oča, Sin jenu Sveti Duh jenu luba roža pret [!] sega madeža spočeta Divica Marija jenu sve Poži277 277 Božji. svetniki na maj paslejdni ure, kader se bode maja boga duša ad majega telesa lačila. Amen. |
Prisega 02 – Starci pri Novem mestu
| Prisega 02 – diplomatični prepis |
| 1735 X. 9., Starci pri Novem mestu, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Matije Lojha o zadnji volji Neže Lojh v zvezi z vinogradom |
Jest Mathia Loich Persechesem [!] Bogu oze=
tho, Sinu inu Suethimo Duchu, etc: de Nescha
Loӱchin, ie mene Vnoӱ saidni Bolesni hsebe
poclizala, ienu meni Narozila, de se ima neniga
Lastniga Vsturzih Starriga Vinograda, po nei
Smerti, Neni mo Sino Micha Loӱchu polouiza
proz od reſsati jenu Seno Erbschino dati, Jenu
odtalate, de ie temu toku, koker meni Buh
Oza, Schin: Jenu Sueti duch, Diuiza Maria
Vsche278 278 Sledi prečrtano: ga, prvotno: Vschega. Suetnikj na Moӱ Posledno Vro Po=
magaite Amen.
| Prisega 02 – kritični prepis |
| 1735 X. 9., Starci pri Novem mestu, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Matije Lojha o zadnji volji Neže Lojh v zvezi z vinogradom |
Jest, Matija Lojh, persežem279 279 Dejansko persehežem. Bogu Očetu,
Sinu inu Svetimo Duhu etc., de Neža
Lojhin je mene v noj zajdni bolezni h sebe
poklicala jenu meni naročila, de se ima neniga
lastniga v Sturcih stariga vinograda po nej
smrti nenimo sino Miha Lojhu polovica
proč odrezati jenu z eno erbšino dati jenu
odtalate. De je temu toku, koker meni Buh
Oča, Sin jenu Sveti Duh, Divica Marija
vše svetniki na moj posledno uro
pomagajte. Amen.
Prisega 03 – Bled 1
| Prisega 03 – diplomatični prepis |
| 1743 I. 14., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnic Marjete Klemenc in Marine Porin o zadnjih besedah podložnika Matevža Repeta |
Darauf hat die Margaretha Clemenzin und Marina Porin
folgendes Jurament abgelegt.
Jest Margareta Clemenzin, und Marina Porin
Perſsesem Kbogu Vsegamogoznemu, Materi Boſsje
Vsem Suetnikam, angelzam Bosjam, De je
Raneg Matheus Repe Na Sadni Posteli
te Besede govorou, de se imaio 3 f: Hellena
Janouke is moiga Praemosena Blazathi
koker mene Buk etc.
| Prisega 03 – kritični prepis |
| 1743 I. 14., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnic Marjete Klemenc in Marine Porin o zadnjih besedah podložnika Matevža Repeta |
Jest, Margareta Klemencin, und Marina Porin,
persežem k Bogu Vsegamogočnemu, Materi Božje,
vsem svetnikam, angelcam Božjam, de je
ranek Mateus Repe na zadni posteli
te besede govorou, de se imajo 3 f Helena
Janovke iz mojga premožena blačati.
Koker mene Buk etc.
Prisega 04 – Bled 2
| Prisega 04 – diplomatični prepis |
| 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Komarja o zadnji volji vojaka in podložnika Jurija Kozla |
Jest Jerni Komar280 280 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. Perseshem etc.
# da Sem jest Per Ranzemo Jurie
Pred negoue Koslu # duakrat V Lublane## Biu,
Smertio ketere je mene per dobre pa=
=mette Rekou, da ke be jest utegnu
## u Spitalle Vmrette, tako pad jma Vſse moje
Biu, kier premoshenie moiga Brättä
je on Sei Lorenza Kosla ottrokam paste.
Bollan le= Sojech Seester pa iſs obeno
=shou Beſsedo u miſsle Vſseu* koker etc.
* na to moje tudj u kasou da281 281 Sledi prečrtan začetek besede: ko. bratte Lorenze rezhe da
jma kniemo pritte* kater tudj je kniemo Schou, pred #
# katerem
je on po=
kle Soӱo
Vollo res=
lozhou
* moje tudj
na bratte
en Zegelz dau, katere=
ga Lorenza
Vdoua
jma.282 282 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm.
| Prisega 04 – kritični prepis |
| 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Komarja o zadnji volji vojaka in podložnika Jurija Kozla |
Jest, Jerni Komar, persežem etc.
da sem jest per rancemo Jurje
Kozlu pred negove smrtjo dvakrat v Lublane v špitale,
kjer je on sej bolan ležou, biu,
ketere je mene per dobre pamete
rekou, da ke be jest utegnu
umrete, tako pa d[a] ima vse moje
premoženje mojga brata
Lorenca Kozla otrokam paste.
Sojeh sester pa iz obeno
besedo v misle vzeu.
Na to mo je tudi ukazou, da brate Lorence reče, da
ima k njemo prite, mo je tudi na brate en cegelc dau,
katerega Lorenca vdova ima, kater tudi je k njemo šou, pred
katerem je on pokle sojo volo rezločou, koker etc.
Prisega 05 – Bled 3
| Prisega 05 – diplomatični prepis |
| 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Žumra o zadnji volji vojaka in podložnika Jurija Kozla |
Jest Jerni Schumer283 283 Nad črko m je črta, ki označuje dvojni m: mm. perseshem etc.
da je Ranneg Jurӱ Kosou, en
teden poprei koker je on ke Sou=
datam ujeth Biu, ke mene toku
rekou. Ke be jest jemou Vmrette
toku jere [!] Zundershke Sauollo
tech mene Sterjenech grobustj
nezh nasashaffam, temetzh
moi Brath Lorenz more moie
denarje, jenoi moi guant 10 leth
Sehranitte, po pretezhenech 10teh
# Satto lettah pa, jenoi ke be jest dam
Pintursh= ne Pershou # bo moi brat Lorenz Se
keh ant= mojem Premoshenam oblast jemou
Verhu okule po Soӱe Volle284 284 Prvotno: mollum. obernite jenoj285 285 Beseda je nadpisana. Pod njo prečrtano: Snau, nu.
Hodou Vedote.286 286 Sledi prečrtana beseda: koker. toje tudi Marco N.
Komarjoumo Seth Slishou etc.
| 05 – kritični prepis |
| 1779 IX. 6., Bled, Gorenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Žumra o zadnji volji vojaka in podložnika Jurija Kozla |
Jest, Jerni Žumer, persežem etc.,
da je ranek Juri Kozou en
teden poprej, koker je on ke
sovdatam ujet biu, ke mene toku
rekou: ke be jest jemou umrete,
toku Jere Cunderške zavolo
teh mene sterjeneh grobusti
neč na zašafam, temeč
moj brat Lorenc more moje
denarje jenoj moj gvant 10 let
sehranite, po pretečeneh 10teh
letah pa, jenoj ke be jest damú
ne peršou, zato ke je po pintverškeh antverhu287 287 Sodarska obrt. okule hodou,
bo moj brat Lorenc se mojem premoženam oblast jemou
po soje vole obrnite jenoj
vedote. To je tudi Marko N.
Komarjovmo zet slišou etc.
Prisega 06 – Ljubljana 2
| Prisega 06 – diplomatični prepis |
| 1780 XI. 10., Ljubljana, Kranjska – prisega podložnika Martina Presetnika iz Kleč pri Ljubljani o ustni oporoki Jerneja Severja leta 1778 |
Jest Martin Presetnik, Persheshem Bogu ozeto, Sino
jeno Svetimo Ducho eno prauo Zisto, jeno Resnizno
Persego, de je Ranke Jernÿ Sever okolle Svetga Mateusha
pred duema Letam to je to 1778to Leto Testament all
Sashafillo dellou jeno pritsho mene na Rotshou, de
je nemo Jurÿ 288 288 Ime je v gotici in nadpisano, pod njim prečrtano: Joseph. Sever na Zimsho te Hishe jeno
no obdeluaino negovich Niu, od enga Zelga Leta
ta Zemsh po glichenge 18 f Lw: Sche popounama dou=
=schan, toko guishno Koker meni praui Buch/289 289 Sledi prečrtana beseda: jen. ta
Sveti Evangelium jeno ta bresega Madesha Spozheta
Diviza Mathi Boshja Maria jeno Vse Suetniki na moi
posledni dan kader Se290 290 Sledi prečrtana beseda: mojia. moja Dusha od telesa
lozilla bode ksvelizhano pomagai inu po negove Sveti
291 291 Na začetku vrstice je prečrtano: gnade. Vole oku jest kervitshno perseshem od negove
Svete gnade inu milloste odlozhe ino nause Vezhne
Zha∫se Savershe. Amen.
| Prisega 06 – kritični prepis |
| 1780 XI. 10., Ljubljana, Kranjska – prisega podložnika Martina Presetnika iz Kleč pri Ljubljani o ustni oporoki Jerneja Severja leta 1778 |
Jest, Martin Presetnik, peršežem Bogu Očeto, Sino
jeno Svetimo Duho eno pravo, čisto jeno resnično
persego, de je ranke Jerni Sever okole svetga Matevža
pred dvema letam, to je to 1778-to leto, testament al
zašafilo delou jeno pričo mene naročou, de
je nemo Jurij Sever na čimžo te hiše jeno
no obdelvajno negovih niv od enga celga leta
ta čemž po glihenge 18 f Lw: še popounama doužan.
Toko gvišno, koker meni pravi Buh, ta
sveti evangelium jeno ta bre[z] sega madeža spočeta
Divica Mati Božja Marija jeno vsi svetniki na moj
posledni dan, kader se moja duša od telesa
ločila bode, k zveličano pomagaj inu po negove sveti
vole, oku jest kervično persežem, od negove
svete gnade inu miloste odloče ino na vse večne
čase zavrže. Amen.
Prisega 07 – Turjak 1
| Prisega 07 – diplomatični prepis |
| 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o ideničnosti prebrane oporoke s tisto, ki jo je v njegovi navzočnosti narekoval podložnik Valentin Kožar |
Jest Lippe Koshar is Lashz Teriashki kmet per=
seshem bogu Ozhetu, Bogu Sinu, inu Bogu
Svetimu duchu ena Prava292 292 Sledi prečrtano: in (?). Zhista293 293 Sledi prečrtano: und. inu294 294 Sledi prečrtano: R.
Schivotna Persega, de ta Testament, katir mene
je Sdei na prei bran biu, inu u katerimu jest
od gospuda Koplana295 295 Naslednje štiri besede so vrinjene in zato nadpisane: is lasz Anton Mlakarja. is lasz Anton Mlakarja Podpissan296 296 Sledi prečrtano: Sem. Sem,
richtig taku govori, koker Ranik Vallentin Koshar
u prizheoz mene297 297 Sledi prečrtano: govoru. Sa Schafou je #298 298 Znak za vstavitev besedila, ki je navedeno na koncu prisege: tudi de Ranic Vallentin Koshar Sraun tega, kar je sapiſsanu Negou Barn Blagu Johanesu Koscharju Sa Schafou. tu taku
guishnu koker mene Buch sdei, inu na mojo Sadno
Uro Pomagai amen. #299 299 Znak za vstavljeno besedilo. tudi de Ranic Vallentin Koshar
Sraun tega, kar je Sapiſsanu Negou Barn Blagu Johanesu Koscharju300 300 Nemški sestavljeni grafem sch je zapisan v gotici.
Sa Schafou
| Prisega 07 – kritični prepis |
| 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o ideničnosti prebrane oporoke s tisto, ki jo je v njegovi navzočnosti narekoval podložnik Valentin Kožar |
Jest, Lipe Kožar iz Lašč, terjaški kmet,
persežem Bogu Očetu, Bogu Sinu inu Bogu
Svetimu Duhu ena prava čista inu
životna persega, de ta testament, katir mene
je zdej naprej bran biu, inu v katerimu jest
od gospuda koplana iz Lašč Anton Mlakarja podpisan sem,
rihtik taku govori, koker ranik Valentin Kožar
vpričeoč mene zašafou je, tudi de ranik Valentin Kožar
zraun tega, kar je zapisanu, negov barn blagu301 301 Alodialno, lastno imetje. Izraz je razložen v nemški prisegi kaplana Antona Mlakarja: »...das übrige allodial Vulgo Barn Blagu...«.Johanesu Kožarju zašafou,
tu taku gvišnu, koker mene Buh zdej inu na mojo zadno
uro pomagaj. Amen.
Prisega 08 – Turjak 2
| Prisega 08 – diplomatični prepis |
| 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja |
Jest Lippe Koshar is Lashz Teriashki kmet persheshem Bogu
ozhetu, Sinu, inu Svetimu duchu ena prava Zhista,
inu Schivotna persega, de je Ranic Vallentin Kosher mene
pustu k Sebe poklizat, de je prizha mene, inu jernea
Hotschevarja Soi testament dellu, inu de ga je Gospud
Koplan Anton Mlakar302 302 Ime Anton Mlakar je vrinjeno in zato nadpisano. piſsou, de ta testament katirga je gospud
Anton Mlakar piſsou, inu katiri je Sdei mene na prei
bran biu, je ta prou tist testament, katirga je Ranic
Vallentin Kosharje prizha nas triech dellu, jenu de303 303 Sledi prečrtano: je.
richtig taku govori koker je Ranic Vallentin Koshar
prizha nas saschafou je, tudi de ranic Vallentin
Koshar Srauen tega, kar je Sapiſsanu negou
Barn Blagu Janese Kosharje304 304 Prvotni zapis: Koshar ju je pisar popravil v narečno obliko: Koshar je. Sa Shafou je,
tu taku guishnu koker mene Buch Sdei, inu
na Mojo Sadno Uro pomagai amen.
| Prisega 08 – kritični prepis |
| 1795 IV. 27., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Filipa (Lipeta) Kožarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja |
Jest, Lipe Kožar iz Lašč, terjaški kmet, peršežem Bogu
Očetu, Sinu inu Svetimu Duhu ena prava čista
inu životna persega, de je ranik Valentin Kožer mene
pustu k sebe poklicat, de je priča mene inu Jerneja
Hočevarja soj testament delu, inu de ga je gospud
koplan Anton Mlakar pisou, inu katiri je zdej mene naprej
bran biu, je ta prov tist testament, katirga je ranik
Valentin Kožar je priča nas trijeh delu, jenu de
rihtik taku govori, koker je ranik Valentin Kožar
priča nas zašafou je, tudi de ranik Valentin
Kožar zraven tega, kar je zapisanu, negov
barn blagu Janeze Kožarje zašafou je,
tu taku gvišnu, koker mene Buh zdej inu
na mojo zadno uro pomagaj. Amen.
Prisega 09 – Turjak 3
| Prisega 09 – diplomatični prepis |
| 1795 IV. 29., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Hočevarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja |
Jest Jerni Hotshevar is Lashz Teriashki kmet pershe=
=shem Bogu ozhetu, Sinu, inu Svetimu duchu ena prava
Zhista, inu Schivotna persega, de je Ranic Vallentin
Koshar mene pustu k Sebe poklizat, de je prizha
mene, inu Phillippa Kosharja305 305 Prvotno: Jernea Hotshevarja, prečrtano in nadpisano: Phillippa Kosharja. Soi testament dellu,
inu de ga je gospud Koplan Anton Mlakar piſsou,
de ta Testament, katirga je gospud Anton Mlakar piſsou,
inu katiri je Sdei mene na prei bran biu,
je ta prou tist testament, katirga je Ranic
Vallentin Koshar je prizha nas triech dellu, jenu
de richtig taku govori koker je Ranic Vallentin
Koshar prizha nas Sa Schafou je, tudi de Ranic
Vallentin Koshar Srauen tega, kar je Sapiſsanu
negou Barn Blagu Janese Koscharje Sa
Schafou je, tu taku guishnu koker mene
Buch Sdei, inu na Mojo Sadno Uro pomagai amen.
| Prisega 09 – kritični prepis |
| 1795 IV. 29., Turjak, Dolenjska, Kranjska – prisega podložnika Jerneja Hočevarja iz Velikih Lašč o nastanku oporoke podložnika Valentina Kožarja |
Jest, Jerni Hočevar iz Lašč, terjaški kmet, peršežem
Bogu Očetu, Sinu inu Svetimu Duhu ena prava
čista inu životna persega, de je ranik Valentin
Kožar mene pustu k sebe poklicat, de je priča
mene inu Filipa Kožarja soj testament delu
inu de ga je gospud koplan Anton Mlakar pisou,
de ta testament, katirga je gospud Anton Mlakar pisou,
inu katiri je zdej mene naprej bran biu,
je ta prov tist testament, katirga je ranik
Valentin Kožar je priča nas trijeh delu, jenu
de rihtik taku govori, koker je ranik Valentin
Kožar priča nas zašafou je, tudi de ranik
Valentin Kožar zraven tega, kar je zapisanu,
negov barn blagu Janeze Kožarje
zašafou je, tu taku gvišnu, koker mene
Buh zdej inu na mojo zadno uro pomagaj. Amen.
4. Značilnosti besedil
Značilnosti oporočnih in z oporokami povezanih prisežnih besedil se bomo zgolj dotaknili, ne da bi se spuščali v njihovo jezikovno, pravopisno, vsebinsko in oblikovno analizo ali podrobneje v okoliščine njihovega nastanka. Ti vidiki ostajajo prepuščeni nadaljnjim poglobljenim raziskavam, na tem mestu pa se bomo omejili le na nekatere posebnosti in splošne ugotovitve.
Vse tri oporoke, ki so nastale pred koncem 18. stoletja – dve še v 17. stoletju (1671 in 1685) in tretja v začetku naslednjega stoletja (1713) – so posebne že po tem, da oporočitelji niso bili navadni kmečki ljudje. Poleg tega povezuje tri najstarejša oporočna besedila še več drugih skupnih potez, po katerih odstopajo od poznejšega standarda, tj. od zapisa ustne oporoke pred pričami po tretji osebi, ker oporočitelj sam ni bil pismen. Prvi trije oporočitelji izstopajo ne le zaradi zgodnjega časa in svojega socialnega položaja – gre za plemkinjo (baronico), duhovnika (župnika, prelata in naslovnega škofa) ter za tržana – ampak tudi po tem, da sta vsaj prva dva, če ne tudi tretji, napisala oporoko lastnoročno, da so vsi trije prihajali z obrobja slovenskega ozemlja in da lahko pri vseh sklepamo na specifične okoliščine, ki so vodile k tedaj neobičajnemu dejanju, zapisu zadnje volje v slovenski materinščini.306 306 Kako neobičajna je bila oporoka v slovenščini pri nepodložnikih oziroma privilegiranem prebivalstvu, pove podatek, da je v Zbirki testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani najti do srede 19. stoletja samo tri slovenske oporoke, čeprav znaša skupno število oporok nekaj tisoč (ARS, AS 308, popis). Poleg posebnih nagibov za takšno odločitev so ta tri najzgodnejša besedila posebna tudi po pravopisni plati, prvo in tretje pa še po jezikovni. Pri tem ne gre prezreti, da so nastala v času, ko je na področju slovenskega knjižnega jezika vladala suša, kar velja še posebej za oporoki iz let 1671 in 1685.
Barbara baronica Kacijanar, rojena pl. Križanič, avtorica doslej najstarejše znane oporoke v slovenščini, napisane leta 1671 v Ljubljani, je bila rojena konec 16. stoletja v Beli krajini in je izvirala iz priseljene hrvaške plemiške rodbine.307 307 Natančno o njenem izvoru in družini: Košir, Primeri starejših oporok, str. 102–109; Žvanut, »To ie moia uola«, str. 491–492. Odločitev za slovenščino kot jezik svoje oporoke, sestavljene dve leti pred smrtjo (1673), ne preseneča ob dejstvu, da baronica potrjeno ni bila dovolj vešča nemščine.308 308 O baroničinem slabem znanju nemščine je zgovoren zapis v zapuščinskem inventarju Burkharda pl. Hitzinga († 1646), ki je upravljal zapuščino Barbarinega leta 1640 umrlega soproga Jurija Baltazarja barona Kacijanarja, gospoda v Begunjah na Gorenjskem. Med dokumenti v Hitzingovi zapuščini v begunjskem gradu je namreč naveden urbar, ki je bil preveden v »kranjski jezik« in ga je uporabljala »gospa Kacijanar«: »Item ein auf die Crainerische sprach transferiertes Vrbar, so Fraw Khazianerin gebraucht« (ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. 41, fasc. XXI, lit. H–14, 16. 5. 1646, pag. 5). Poleg tega je izvirala s skrajnega jugovzhoda Kranjske, ki je bil v 17. stoletju pod močnim kulturno-jezikovnim vplivom hrvaške soseščine, v kateri pisanje v »domačem« jeziku ni bilo nobena posebnost ne na zasebni ne na uradni ravni, vplivalo pa je tudi na nastanek belokranjskega pismenstva v domačem idiomu.309 309 Golec, Nedokončana kroatizacija, str. 11–79, zlasti str. 44–46. Hrvaški zgledi in vplivi so v oporoki baronice Kacijanarjeve očitni, še posebej v pravopisu. V jezikovnem pogledu je besedilo preplet belokranjskih, hrvaških in kranjskih elementov,310 310 Prim. Žvanut, »To ie moia uola«, str. 494–495. pri čemer so kranjski zaznavni predvsem v leksiki, saj je baronica zadnja tri desetletja živela v Ljubljani, njena zadnja volja pa je bila namenjena kranjskim sodnim oblastem.
Avtor kronološko druge slovenske oporoke, sestavljene leta 1685 v Cerknici, tamkajšnji župnik, sicer tudi prelat in naslovni škof Gregor Črvič (Cervič),311 311 Čeprav so duhovnikov priimek v drugi polovici 19. stoletja pisali kot Črvič, se je Mirko Rupel glede na njegov podpis (Ceruizh) in druge sodobne zapise priimka (Ceruich, Zeruich, Zeruitsch) odločil za obliko Cervič, dopuščal pa je tudi, da gre za hrvaški priimek Crvić (Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, str. 192). Pavle Merkù, ki je ugotovil, da je bil Črvič Goričan, je zagovarjal stališče, da se je pisal Č(e)rvič in ne C(e)rvič, ker pišejo Italijani vedno Ce-, le Kranjci včasih Ze- (Merkù, Zasebna slovenščina, str. 133). pri odločitvi za zapis zadnje volje v slovenskem jeziku najbrž ni izhajal iz enakih nagibov kot Kacijanarjeva. Glede na to, da je bil Goričan, mu nemščina v pisni obliki verjetno res ni tekla tako gladko, toda to ga vsekakor ni moglo ovirati, da ne bi zmogel tako kratkega besedila, kot je njegovo oporočno. Zanimivo je, da kot humanistično izobražen človek ni raje posegel po latinščini, ki mu je bila bliže. Motiv za rabo slovenščine gre iskati v dejstvu, da je v oporoki imenoval za dedinjo Ester Maksimilijano baronico Coraduzzi, če pa bi ta umrla pred njim, bi vse podedovala njena hči Marija Izabela, poročena Marenzi. Gre za avtorici znane slovenske plemiške korespondence med vdovo materjo iz dvorca Koča vas v Loški dolini in njeno v Trstu omoženo hčerko.312 312 Merkù, Slovenska plemiška pisma. Še več, okoli obeh plemkinj je izpričan krog oseb zelo različnega stanu, ki so slovenščino uporabljale v zasebni korespondenci in med katere je spadal tudi Črvič.313 313 Merkù, Zasebna slovenščina. Tega sicer poznamo še po enem slovenskem dokumentu, pismu iz leta 1688, ki je svojčas veljalo za najstarejše slovensko pismo.314 314 Rupel, Prispevek k protireformacijski dobi, str. 189–193. Gregorja Črviča sta pri zapisu zadnje volje v slovenščini vodila dva med seboj povezana dejavnika: v oporoki sta naslovljeni dve ženski, ki sta razen materinščine slabo obvladali druge jezike, poleg tega pa je bil oporočitelj dobro vešč slovenskega pisanja. Ne preseneča, da zasledimo v njegovem oporočnem besedilu nekaj italijanskih pravopisnih sledov, saj je bil rojen Goričan in je za povrh živel v času, ko je bila pisana in še posebej tiskana slovenska beseda redkost.
Pri kronološko tretji oporoki, ki jo je leta 1713 sestavil Mihael Modrinjak, tržan in trški svetnik ruralnega trga Središče ob Dravi, pravzaprav ne gre za rabo materinščine, ampak njej sorodne, priučene kajkavščine z redkimi prleškimi elementi, zapis pa je v kajkavskem črkopisu.315 315 O jezikovni in pravopisni podobi oporoke prim. Ilešič, Hrvatski utjecaji, str. 16–17. Povsem mogoče je, da se je Modrinjak šolal na Hrvaškem in da je testament napisal sam. V nasprotnem je bil pisec neka druga na Hrvaškem šolana ali od tam izvirajoča oseba, bodisi trški pisar, sotržan ali duhovnik. Prlekija in še posebej Središče kot njen skrajni vzhodni del sta bila namreč v tem času kulturno in jezikovno izrazito vezana na sosednji kajkavski prostor.316 316 Golec, Nedokončana kroatizacija, str. 121–136, zlasti str. 122–124. Izpričan je tudi močan hrvaški vpliv na tamkajšnja rokopisna besedila različnih zvrsti.317 317 Ilešič, Hrvatski utjecaji, str. 1 sl. Nemščina kot pisni uradovalni jezik je na tem območju imela nezanemarljivega konkurenta v kajkavski hrvaščini, po kateri se je iz praktičnih razlogov posegel tudi središki tržan Modrinjak ali nekdo iz njegove bližine.
Za zdaj ne poznamo nobene slovenske oporoke iz osemdesetletnega časovnega razpona med Modrinjakovo iz Središča ob Dravi (1713) in prvo podložniško s Klevevža na Dolenjskem, nastalo okoli leta 1790 ter zapisano leta 1796. Vmesno obdobje premošča desetina prisežnih besedil iz let 1734–1795, ki se tako ali drugače dotikajo ustno oziroma pisno izražene zadnje volje. Prisege ne izkazujejo večjih posebnosti ne po vsebinski ne po jezikovni in pravopisni plati.
Bolj heterogene so v vseh treh pogledih oporoke iz šestdesetletnega obdobja od leta 1790 do 1850, ki jih je skupno 39. Razen dveh, prve, lastnoročno zapisane oporoke učitelja (šolmoštra) iz leta 1801, in druge, zapisa ustno izražene zadnje volje plemkinje kmečkega rodu (1843), gre pri vseh za oporoke kmečkih ljudi, od katerih se je zadnji sicer znašel v vojaški suknji (1850). Lastnoročna je samo oporoka Višnjegorca Fortunata Skubica, nominalnega učitelja (šolmoštra), nazadnje organista in mežnarja na Svibnem pri Radečah (1801). Njegov motiv za izbiro slovenščine namesto nemščine ni povsem jasen. Razlog za slovensko oporoko gre iskati v Skubičevi želji, da bi jo člani njegove družine natanko razumeli, ali v dejstvu, da sta bila priči dva nepismena človeka, ki nemškega besedila ne bi razumela.318 318 Golec, Najstarejša oporoka učitelja, str. 366. Zanimiva je ugotovitev, da je drugo najstarejšo podložniško oporoko leta 1795 najverjetneje zapisal njegov sin Jožef Skubic, prav tako nominalni učitelj (šolmošter), ki v podložniški oporoki iz istega leta za povrh nastopa kot dedič.319 319 Prav tam, str. 370.
Zapisovalci oporok kmečkih ljudi, ki se vrstijo od zadnjega desetletja 18. stoletja, so po večini znani. Med njimi so lokalni uradniki, dva pomožna uradnika – nadrihtar in rihtar, drugi kmečki ljudje, omenjeni učitelj (šolmošter) in osebe neznanega stanu. Nekateri, ki so izpričani kot zapisovalci vsaj dveh oporok, so kot pismeni ljudje v svojem okolju opravljali vlogo nekakšnega pomožnega pisarja, tako Mihael Pregarc, nadrihtar v Ricmanjah pri Trstu, Jernej Zajc, rihtar v Sv. Andražu nad Polzelo, kmečka človeka Martin Dobnikar in Jurij Zakonšek z območja Tabora v Spodnji Savinjski dolini, Štefan Praznik, mož neznanega stanu z območja Velikih Lašč, in Martin Gmajnar iz Spodnje Savinjske doline, verjetno gospoščinski uradnik. Kot rečeno, je nastajanje slovenskih oporok omogočila predvsem razširjena pismenost, ki je v prvi polovici 19. stoletja ponekod zajela že opazen delež podložniškega življa.
Vzporedno s slovenskimi zapisi ustnih oporok so v istih okoljih še vedno nastajali tudi zapisi v nemščini. Razlogi za nastanek oporoke v oporočiteljevi materinščini namesto v uradnem jeziku so bili od primera do primera različni in so se lahko prepletali oziroma dopolnjevali. Sklepati gre predvsem na dva: 1) na neznanje nemščine pri zapisovalcih in 2) na željo oporočiteljev in oporočiteljic, da bi okolica njihovo zadnjo voljo povsem natanko razumela. Pri zadnjem so bili zelo pomembni specifični izrazi in formulacije, ki bi se s prevodom lahko izgubili. Nekateri zapisovalci slovenskih oporočnih besedil, če že ne skoraj vsi, so potrjeno obvladali nemščino, saj so si morali z njo v slovenskem besedilu v sili pomagati. Zapisovalci so deloma zvesto sledili govorici oporočiteljev in oporočiteljic, nedomačini so deloma rabili lasten idiom, le malo pa je v besedilih sodobnih knjižnih oblik, še največ v sakralnem delu na začetku in koncu.
Če vzamemo celoten nabor slovenskih oporok od leta 1671 do 1850, so med njimi naravnost velikanske razlike v obliki (izbira prve oziroma tretje osebe ipd.), obsegu, vsebini in izpovedni vrednosti. Pri najkrajšem besedilu, nastalem leta 1830, gre zgolj za lapidaren zaznamek, medtem ko obsega najstarejše, oporoka baronice Kacijanar iz leta 1671, kar enajst gosto popisanih strani. V nekaterih oporokah so v ospredju dedovanjski odnosi, v drugih predmeti dedovanja, v tretjih dolgovi.
Glede na namembnost in okoliščine nastanka oporočnih in z oporokami povezanih prisežnih besedil je razumljivo, da je v njih toliko narečnih izrazov. Prav zaradi številnih lokalizmov ne bi bilo smiselno izdelati slovarčka manj znanih izrazov. Predstavljeni so le nekateri splošni za oporoke značilni izrazi in besedne zveze, nanizani v kronološkem zaporedju oporok in priseg.
Nekateri splošni oporočni izrazi
| Zaporedna številka in letnica in dežela nastanka besedila | oporoka, volilo | oporočitelj/ica |
| 01/1671, Kranjska |
ordinga, tastament: – ordingu inoj tastament storiti; – ordinga ali tastament; – tastament (mojga tastamenta, v tastamentu. v mojem tastamentu ...). šaf(u)t, zadnja vola: – na le-ti moje šafti ino zadni voli inoj tastamentu; – le-ta moja šaft ne more obstati za tastament; – le ta moj tastament, zadnu volu inoj šaft; – moju šafut ali tastament. poslidna vola: – le-tu moju poslidnu volu inoj tastament. |
--- |
| 02/1685, Kranjska |
pisimce: – z le-tim mojim pismicam. |
--- |
| 03/1713, Štajerska |
testamentum: – testamentum. |
--- |
| 04/okoli 1790, Kranjska | --- | --- |
| 05/1795, Kranjska |
testament, zadna vola: – strim mu[j] testament inu dam mojo zadno volo. |
--- |
| 06/1795, Kranjska |
testament: – testament; – strim muj testament; spomin: – strim muj spomin. zadna vola: – potrdem mojo zadno volo. |
--- |
| 07/1801, Kranjska |
testament, zadna vola: – testament nu maja zadna vola; – testament al moja zadna vola. |
tega zadniga poterdéjna zdejlavc |
| 08/1802, Kranjska |
testament: – gorij popisan tastament; – strim muj tastament. spomin: – strim muj spomin. zadna vola: – poterdem mojo zadna vola. moja vola: – potrde mojo volo. |
--- |
| 09/1809, Štajerska |
testament: –testament. zadna vola, testament: – óčem na znajne dati mojo zadno volo ali testament. |
--- |
| 10/1816, Istra |
testament: – testament; – svoj testament spovedat; – po timu sturjenmu testamentu. |
--- |
| 11/1820, Štajerska |
testament, rezročejne: – testament sli rezročejne. |
|
| 12/1821, Štajerska |
testament: – testament; – storim testament. |
zašafvavc |
| 13/1822, Istra |
testament: – testament. |
testamentator |
| 14/1814, Štajerska |
testament: – testament. |
--- |
| 15/1823, Istra |
testament: – svoj testament rezkladat; – ta moj testament sturim; – moj testament; – za ta testament. zadna vola: – to mojo zadno volo. |
--- |
| 16/1825, Štajerska |
testament: – testament. testement: – testement. |
zašafvavc |
| 17/1826, Istra |
testament: – testament; – moj testament sturit; – spovejdat ta svoj testament; – ta svoj testament; – ta testament. |
--- |
| 18/1826, Istra |
testament: – od testamenta; – per tem testamentu. |
--- |
| 19/1827, Štajerska |
tastament: – tastament. |
--- |
| 20/1827, Štajerska |
testament: – testament. |
zaposti le-tu |
| 21/1828, Štajerska |
tastament: – tastament. |
--- |
| 22/1829, Štajerska |
tastament, zašafilu: – tastament ali zašafilu. |
--- |
| 23/1829, Štajerska |
testement: – testement. |
--- |
| 24/1829, Kranjska |
testament, naročenje: – testament jnu naročenje. neročejne: – moje prvo neročejne; – moje neročejne. |
--- |
| 25/1830, Štajerska | --- | --- |
| 26/1830, Istra |
zamerk: – en zamerk. |
--- |
| 27/1831, Štajerska |
testament: – testament. neročenje: – moje neročenje. zaušafilo/zaušafilu: – po zaušafili. |
--- |
| 28/1831, Štajerska |
testament: – testament. zadna misu, vola: – moja zadna misu inu vola. |
--- |
| 29/1831, Kranjska |
testament: – testament. |
--- |
| 30/1832, Štajerska |
posledna vole, testament: – posledna vole ali testament. |
|
| 31/1835, Štajerska |
testament: – testament. |
--- |
| 32/1836, Štajerska |
testament: – testament. |
--- |
| 33/1837, Štajerska |
testoment, zašafilo: – testoment ali zašafilo. testament: – testament. |
stri testament |
| 34/1838, Kranjska |
testament: – testament. |
zašafvavc |
| 35/1840, Štajerska |
testament: –testament. |
--- |
| 36/1842, Štajerska |
testament: – testament; – testament naredu. testament, (zadno) naročejne: – testament ali zadno naročejne: – le-ta testament al naročejne. testamend: – ta parvi testamend [...] storu inu pretargou. |
naročvavc |
| 37/1843, Goriška |
tastament: – tastament [...] je strila. |
--- |
| 38/1844, Štajerska |
testamend: – testamend. testamend, zadno naročejne: – testamend al zadno naročejne. naročejne, zadna vola: – naročejne al zadno volo. |
je naročila. |
| 39/1845, Štajerska |
testoment: – testoment [...] zapisat dam. |
--- |
| 40/1845, Štajerska |
testament: – testament. |
--- |
| 41/1849, Štajerska |
testamon: – testamon. |
--- |
| 42/1850, Trst |
testament: – testament narjen. tastement: – tastement. |
katiri zroči |
| Prisega 01/1734 | --- | --- |
| Prisega 02/1735 | --- | --- |
| Prisega 03/1743 | --- | --- |
| Prisega 04/1779 |
vola: – sojo volo rezločou. |
--- |
| Prisega 05/1779 | --- | --- |
| Prisega 06/1780 |
testament, zašafilo: – testament al zašafilo delou. |
--- |
| Prisega 07/1795 |
testament: – ta testament. |
--- |
| Prisega 08/1795 |
testament: – soj testament delu; – testament [...] delu. |
--- |
| Prisega 09/1795 |
testament: – soj testament delu; – ta testament. |
--- |
| Zaporedna številka in letnica in dežela nastanka besedila | voliti, zapustiti | dedič(i), (po)dedovati | dediščina, dedni delež |
| 01/1671, Kranjska |
zašafati, zapuščati: – zašafam inu/ino zapuščam; – zašafam; – zašafala; |
jerb(i): – obeniga jerba; – za jerbe; – moje jerbi; – tri jerbe. |
--- |
| 02/1685, Kranjska | --- |
poverbati: – brez obene pravde poverbat. |
--- |
| 03/1713, Štajerska |
pročiti: 320 320 Najbrž prav: poručiti. – pročim. poručati, poračati: – poračam; – poručam. ostavlati: – ostavlam. |
--- | --- |
| 04/okoli 1790, Kranjska |
dati: – je dau. |
--- | --- |
| 05/1795, Kranjska |
zašafati: – gori postavim inu zašafam; – pravica zašafat jmam; – zašafam; – preč zašafou. zašafvati: – zašafvati. |
jerb(a): – dva jerba. jerbati: – jerbati moreta. univerzal (= glavni dedič): – ta univerzal. |
tal: – suj tal; – tal od moje hčjere. |
| 06/1795, Kranjska |
izročiti: – izročim. zročiti: – zročim. zašafati: – zašafam. |
erbati: – erbat pravica ima. univerzal erb (= glavni dedič): – temu/timu univerzal erbu; – ta univerzal erb. erb: – ta erb. |
--- |
| 07/1801, Kranjska |
zašafati: – zašafava. |
univerzal (= glavni dedič): – muj univerzal; – za univerzale; – mojmu univerzali. erb: – k talengi tih erbov. |
erbšina: – ženska erbšina. – ostan na erbšina. erbšena: – ena erbšena. |
| 08/1802, Kranjska | --- |
jenvuzar jerb (= glavni dedič): – za majga jenvuzar jerba; – majmu jenv[u]zar jerbi. |
|
| 09/1809, Štajerska | --- | --- | --- |
| 10/1816, Istra |
zapustiti: – zapusti; – zapustila. |
--- | --- |
| 11/1820, Štajerska |
zašafati: – zašafou; – zašafam. |
--- |
erbšna: – od moje erpšne. jerpšna: – z jerpšne; – kar jerpšne am tiče. erptajl: – moje lasno blago ino erptajl zašafou. |
| 12/1821, Štajerska |
zašafati: – zašafou. |
jerb(i): – parvim jerbam. |
jerbšpna: – dobit jerbšne. |
| 13/1822, Istra |
zapustiti: – zapustim. |
verb(i): – za verbe; – dva verba; – moji verbi; – z mojmi verbi; – na moje verbe; – mojem verbam. |
--- |
| 14/1814, Štajerska |
zašafati: – zašafala. zašafati, čist šenkati: – zašafala al čist šenkala. |
--- |
erbšna: – vas tal al erbšno. |
| 15/1823, Istra |
zapustiti: – zapustim. |
verb: – moj verb; – ta verb. erb: – mojmu erbu. |
tal: – sez svojmi tali. |
| 16/1825, Štajerska |
zašafati: – zašafam. postiti: – postim. |
--- |
tal: – polovico svojga tale. |
| 17/1826, Istra |
zapustiti: – zapusti. |
--- | --- |
| 18/1826, Istra |
reztalati: – reztalou. |
--- |
part: – per teg partig. |
| 19/1827, Štajerska |
zašafati: – zašafam; – zašafala. |
erbtal: – moj erbtal. |
|
| 20/1827, Štajerska |
zapisati, zapostiti: – zapišem inu zapostim. |
virb: – za virba. |
--- |
| 21/1828, Štajerska |
zašafati: – zašafala. |
--- | --- |
| 22/1829, Štajerska |
zašafati: – zašafa; – zašafala. |
--- | --- |
| 23/1829, Štajerska |
zašafati: – zašafa. |
--- | --- |
| 24/1829, Kranjska | --- | --- | --- |
| 25/1830, Štajerska |
zašafati: – zašafala. |
--- | --- |
| 26/1830, Istra |
pustiti: – pustim. |
--- | --- |
| 27/1831, Štajerska |
perporočiti: – perporočim. zašafati: – zašafam. |
--- |
tal: – od jejniga tala; – soj tal. |
| 28/1831, Štajerska |
zašafati: – zašafam. |
--- | --- |
| 29/1831, Kranjska |
zašafati: – zašafam. |
--- | --- |
| 30/1832, Štajerska |
zašafati: zašafam. |
--- | --- |
| 31/1835, Štajerska |
zročiti: – zročili. izročiti: – izročili. |
erb(i): –erbi so štiri. |
--- |
| 32/1836, Štajerska |
poročiti: – poroči; – poročila. poračiti: – poračila. |
--- |
erbtal: – svoj erbtal; – tisti erbtal. |
| 33/1837, Štajerska | --- | --- | --- |
| 34/1838, Kranjska |
zapustiti: – zapustim. |
--- | --- |
| 35/1840, Štajerska |
zašafati: – zašafa. |
erb(i): – bodo erb povedal; – 4 erbe; – terje erbi. |
erbšna: – pride erbšne. |
| 36/1842, Štajerska |
zašafati: – zašafati. |
--- |
jerbšna, erbtal: – za jerpšno al za erbtal. |
| 37/1843, Goriška |
zapustiti: – zapustim. zepustiti: – zepustim. |
--- | --- |
| 38/1844, Štajerska |
zašafati: – zašafala. – zašafa. |
--- | --- |
| 39/1845, Štajerska |
zašafati: – zašafam. |
--- | --- |
| 40/1845, Štajerska |
zročiti: – zročim. |
erb(i): – 2 erba |
--- |
| 41/1849, Štajerska |
dati: – kravo da. |
--- | --- |
| 42/1850, Trst |
zročiti: – zroči. |
--- |
part: – soj part; – za part danu; – njegov part. |
| Prisega 01/1734 | --- | --- | --- |
| Prisega 02/1735 | --- | --- |
erbšina: – erbšino dati jenu odtalate. |
| Prisega 03/1743 | --- | --- | --- |
| Prisega 04/1779 | --- | --- | --- |
| Prisega 05/1779 |
zašafati: – neč na zašafam. |
--- | --- |
| Prisega 06/1780 | --- | --- | --- |
| Prisega 07/1795 |
zašafati: – zašafou. |
--- | --- |
| Prisega 08/1795 |
zašafati: – zašafou. |
--- | --- |
| Prisega 09/1795 |
zašafati: – zašafou. |
--- | --- |
Manj pogosti oporočni izrazi in besedne zveze
| izvršitelj oporoke |
eksekutor: – k enimu eksekutora tiga mojga testamenta (01/1671); – imenovanoga tastamenta eksekutora (01/1671); – eniga eksekutora. |
| kodicil |
kodicil: – za kodicil (01/1671). |
| volilo, legat |
legat, šafinga: – zašafani legate (01/1671); – odpravleno vse legate (01/1671); – v legate ali šafingu (01/1671). zašafilu: – to moje zašafilu (05/1795). |
| nujni delež |
legitima: – z legitimu (01/1671):; – od katerih legitima bude (01/1671):. lejitima: – od cajliga mojga premoženja lejitimo (15/1823); – plačou leijtimo (15/1823). |
| imenovati dediče |
justituirati za erbe: – justituiram za jerbe (01/1671). |
| kurator-ica, skrbnik/-ica |
kurator: – zapustim za kuratorja (15/1823). kuratrica: – zapustim za kuratrico (15/1823). |
| razbremeniti obveznosti |
odverbati, razpatiti: – toku odverbam inu jeh razpartim (13/1822):; – moje otroke odverbat (13/1822):; |
| odpravljen z dediščino |
oderban: – bla pret oderbana (21/1835). |
| delitev |
obtalenga: – s tem se pa stri obtalenga (33/1837). talenga: – k talengi tih erbov (07/1801); – talenga (41/1849), |
| razdeliti |
obtaleti: – denem se to obtalet (37/1843). |
5. Viri in literatura
Arhivski viri
-
Arhiv Republike Slovenije (= ARS)
- AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko
- AS 166, Mesto Višnja Gora
- AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišča v Ljubljani
- AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani
- AS 721, Gospostvo Bled
- AS 743, Gospostvo Klevevž
- AS 1073, Zbirka rokopisov
- AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko
- nerazvrščeno gradivo, mapa Slovenica – neurejeno
-
Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NŠAM)
- NŠAL 25, Pfalz
- NŠAL 28, Mašne ustanove
-
Österreichisches Staatsarchiv, Wien (= ÖStA), Haus-, Hof-
und Staatsarchiv (= HHStA)
- Fürstlich Auerspergsches Archiv (= FAA)
-
Pokrajinski arhiv Koper (= PAK)
- PAK 252, Zbirka slovenski spisi
-
Zgodovinski arhiv Celje (= ZAC)
- ZAC 471, Deželsko in krajevno sodišče Planina pri Sevnici
- ZAC 500, Preiskovalni urad Brode
- ZAC 528, Krajevno sodišče gospoščine Novi Klošter
- ZAC 530, Krajevno sodišče gospoščine Ojstrica in Podgrad
- ZAC 542, Krajevno sodišče gospoščine Ranšperk
- ZAC 556, Krajevno sodišče Šalek in Turn
- ZAC 557, Krajevno sodišče gospoščine Šenek
- ZAC 561, Krajevno sodišče gospoščine Tabor pri Vojniku
Literatura in objavljeni viri
- [Anonimus]: 1816. Slovenski testament iz Ricmanj. V: Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istriana. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 242–243.
- [Anonimus]: 1823. Slovenski testament iz Ricmanj. V: Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istriana. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 243–245.
- Dolenc, Metod: Pravosodstvo pri novomeškem inkorporiranem uradu nemškega viteškega reda v letih 1721 do 1772. Zbornik znanstvenih razprav I (1920–21), str. 22–101.
- Golec, Boris: Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) – zakladnica slovenskih sodnih priseg. Arhivi 28 (2005), št. 2, str. 239–312.
- Golec, Boris: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja, (Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva). Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/.
- Golec, Boris: Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini. Kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja. Šolska kronika 25 (2016), št. 3, str. 350–373.
- Golec, Boris: Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. (Thesaurus memoriae. Opuscula 3). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2012.
- Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html.
- Golec, Boris: Slovenski testament iz Svibnega iz leta 1801. Zasavc III, št. 34, 7. 10. 1993, str. 33; št. 35, 14. 10. 1993, str. 33; št. 36, 21. 10. 1993, str. 34.
- Golec, Boris: Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti – II. Arhivi XX (1997), št. 1–2, str. 178–186.
- Hozjan, Andrej: Historično o novoodkritem prekmurskem zapisu iz 1680 in o natisnjenem nekrologu za Rozo Rebeko Schrattenbach, grofico Nádasdy, iz 1718. V: Vugrinec, Jože (gl. ur.): Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci, 2005, str. 367–373.
- Ilešič, Fran: Hrvatski utjecaji u istočno-štajerskim tekstovima. (Preštampano iz 162. knjige »Rada« Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti). Zagreb: Tisk Dioničke tiskare, 1905.
- Kidrič, Fr.[ance]: Opombe k protir. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino III (1921–22), str. 73–133.
- Košir, Matevž: Primeri starejših oporok v slovenščini, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Arhivi 26 (2003), str. 89–114.
- Košir, Matevž: Prisege v slovenščini. Arhivi XV 1992, str. 6–11.
- Koruza, Jože: O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo XVIII (1972/73), str. 193–200, 244–254.
- Krnel Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Koper: Pokrajinski arhiv, 2009.
- Legiša, Lino (ur.) – Gspan, Alfonz (ur.): Zgodovina slovenskega slovstva. I Do začetkov romantike. Ljubljana: Slovenska matica, 1956.
- Merkù, Pavle: Slovenska plemiška pisma družin Marenzi – Coraduzzi s konca 17. stoletja. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1980.
- Merkù, Pavle: Zasebna slovenščina v 17. stoletju. Slavistična revija 30 (1982), str. 121–150.
- Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. I. del. Od Andriolija do Zorna. Ljubljana: Viharnik, 2013.
- Ribnikar, Peter: Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976.
- Rigler, Jakob: Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. V: Vrbnjak, Viktor (ur.): Svet med Muro in Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868–1968. Maribor: Obzorja, 1968, str. 661–681.
- Rupel, Mirko: Prispevki k protireformacijski dobi. Slavistična revija V–VII (1954), str. 178–194.
- Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Koper 29. X. – 29. XI. 1952. Koper: Slovensko-hrvatska prosvetna zveza - podzveza v Kopru, 1952.
- Umek, Ema (ur.) idr.: Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982.
- Umek, Ema (ur.): Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1971.
- Žvanut, Maja: »To ie moia uola«. Po sledeh nekega testamenta iz 17. stoletja. Zgodovinski časopis 52 (1998), št. 4, str. 487–496.
6. Povzetek
Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850)
Oporoke, napisane v slovenskem jeziku in nastale do srede 19. stoletja, ki v uradovalnem pismenstvu v slovenščini pomeni prelomnico, so bile do nedavnega komaj znana zvrst starejših slovenskih dokumentov. Zapisovanje ustnih oporok pred pričami, ne da bi jih sproti prevajali v drug jezik (v nemščino, latinščino ali italijanščino), je namreč nasploh zelo pozna praksa. Razmahnila se je šele od konca 18. stoletja dalje, vzporedno s povečano stopnjo pismenosti. Pred prvimi zapisi ustnih oporok srečamo v slovenščini osamljene primere oporočnih besedil izpod peresa oporočiteljev samih. Še pred kratkim smo poznali več prisežnih besedil, ki oporoke tako ali drugače zadevajo, kakor oporok samih.
Nabor oporok v slovenščini po trenutnem stanju raziskanosti ni več neznaten – skupno jih je 42 – odraža pa tudi pestro socialno strukturo oporočiteljev: od podložnikov do plemičev, po ena oporoka pripada tržanu, učitelju, duhovniku in vojaku. Precej reprezentativno so zastopane tudi slovenske pokrajine od Istre in Trsta do Prlekije na severovzhodu slovenske Štajerske.
V monografiji je v diplomatičnem in kritičnem prepisu objavljenih 51 slovenskih besedil, nastalih med letoma 1671 in 1850. Gre za nabor doslej odkritih najstarejših slovenskih oporočnih besedil (42) iz časovnega razpona 1671–1850 in za prisege, ki se nanašajo na oporoke (9) iz let 1734–1795.
Značilnosti oporočnih in z oporokami povezanih prisežnih besedil se monografija zgolj dotika, ne da bi se spuščala v njihovo jezikovno, pravopisno, vsebinsko in oblikovno analizo ali podrobneje v okoliščine njihovega nastanka. Ti vidiki ostajajo prepuščeni nadaljnjim poglobljenim raziskavam.
Vse tri oporoke, ki so nastale pred koncem 18. stoletja – dve še v 17. stoletju (1671 in 1685) in tretja v začetku naslednjega stoletja (1713) – so posebne že po tem, da oporočitelji niso bili navadni kmečki ljudje, temveč plemkinja, duhovnik in tržan. Vsaj prva dva, če ne tudi tretji, sta oporoko napisala lastnoročno, vsi trije so prihajali z obrobja slovenskega ozemlja, zato so tri najzgodnejša besedila posebna tudi po pravopisni in jezikovni plati.
Za zdaj ne poznamo nobene slovenske oporoke iz osemdesetletnega časovnega razpona 1713–1790. Vmesno obdobje premošča desetina prisežnih besedil iz let 1734–1795, ki se tako ali drugače dotikajo ustno oziroma pisno izražene zadnje volje. Prisege ne izkazujejo večjih posebnosti ne po vsebinski ne po jezikovni in pravopisni plati.
Bolj heterogene so v vseh treh pogledih oporoke iz šestdesetletnega obdobja od leta 1790 do 1850, ki jih je skupno 39. Razen dveh, prve, lastnoročno zapisane oporoke učitelja (šolmoštra) iz leta 1801, in druge, zapisa ustno izražene zadnje volje plemkinje kmečkega rodu (1843), gre pri vseh za oporoke kmečkih ljudi, od katerih se je zadnji sicer znašel v vojaški suknji (1850). Razen učiteljeve so bile vse izražene ustno in zapisane po tretji osebi. Med zapisovalci najdemo lokalne uradnike, pomožne uradnike iz kmečkih vrst, druge kmečke ljudi in osebe neznanega stanu. Nekateri so kot pismeni ljudje v svojem okolju opravljali vlogo nekakšnega pomožnega pisarja. Vzporedno s slovenskimi zapisi ustnih oporok so v istih okoljih še vedno nastajali tudi zapisi v nemščini. Razlogi za nastanek oporoke v oporočiteljevi materinščini namesto v uradnem jeziku so bili od primera do primera različni in so se lahko prepletali oziroma dopolnjevali. Sklepati gre predvsem na dva: 1) na neznanje nemščine pri zapisovalcih in 2) na željo oporočiteljev in oporočiteljic, da bi okolica njihovo zadnjo voljo povsem natanko razumela. Zapisovalci so deloma zvesto sledili govorici oporočiteljev in oporočiteljic, nedomačini so deloma rabili lasten idiom, le malo pa je v besedilih sodobnih knjižnih oblik.
Če vzamemo celoten nabor slovenskih oporok od leta 1671 do 1850, so med njimi naravnost velikanske razlike v obliki, obsegu, vsebini in izpovedni vrednosti. Pri najkrajšem besedilu, nastalem leta 1830, gre zgolj za lapidaren zaznamek, medtem ko obsega najstarejše, oporoka baronice Kacijanar iz leta 1671, kar enajst gosto popisanih strani. V nekaterih oporokah so v ospredju dedovanjski odnosi, v drugih predmeti dedovanja, v tretjih dolgovi. Glede na namembnost in okoliščine nastanka oporočnih in z oporokami povezanih prisežnih besedil je razumljivo, da je v njih toliko narečnih izrazov.