Asketična meditativna proza o štirih poslednjih stvareh. Premišljevanje o smrti, sodbi peklu in nebesih zavzema vsako po en glavni del besedila.
Vstavljena pola s Šembiljinim prerokovanjem vsebuje za leto 1777 mdr. takšno napoved: Esteraih staierskim inu vogerskim inu Koroskim inu Krainskim boda ti ludie od neh Kralou od stopili. Dvomljivo je, da bi tako očitno neveljavno „napoved“ kdo še zapisal za nazaj, torej po letu 1777. Po tem gre sklepati, da je bila vsaj ta pola zapisana pred letom 1777 in všita v rkp ravno na konec prvega dela za podkrepitev premišljevanja o smrti.
Rokopis je datiran na koncu glavnega besedila, na str. 156: Lete Bukve so ble spiſsane ta 25 dan Juniusa u lejtu en 1793. Iz kodikoloških znamenj je moč sklepati, da gre za prepis že obstoječega slovenskega teksta.
Močnejši, debelejši papir, porjavel, razmik žic v situ cca. 24 mm, pojavlja se četvero vodnih znamenj:
Napisali dve glavni roki, dodatke pa dve stranski roki. Prva roka piše od začetka do srede strani 48, kjer se sredi stavka začne pisanje 2. roke; ki piše do str. 71, t.j. do konca drugega glavnega dela. Nato od str. 72 do konca četrtega dela na str. 156 spet piše prva roka. Str. 175–161 je napisala stranska, tretja roka. Kot četrto štejemo roko všitega Šembiljinega prerokovanja.
Platnic ni, rkp je zvezan s preprosto, verjetno domačo vezavo, šivi potekajo pravokotno skozi papirne lege (namesto vzdolžno); pola z dvema folijema med str. 8 in 9 je na to mesto vstavljena morda že ob vezavi.