Papir je bledorumene barve in je mestoma potemnel. Na vseh listih je dobro viden odtis sita v desetih kolonah, tudi vodno znamenje ostaja enako skozi ves kodeks; v celotnem rokopisu je uporabljen papir istega proizvajalca.
Rokopis poleg ničtega folija, ki je prilepljen na čelno platnico, in prvih dveh spojnih listov sestavlja 29 leg, ki jih sestavlja trikrat po 12 listov, triindvajsetkrat po 16 listov, enkrat 16 + 2 lista, enkrat 20 listov in enkrat 20 + 1 list.
Rokopisni kodeks je dobro ohranjen, le platnici sta v nekoliko slabšem stanju. Obreza kodeksa je bila nekoč obarvana z zlato ali rumeno barvo. Listi so obledeli in mestoma luknjičasti, vendar pa vsebina rokopisa zaradi tega ni okrnjena.
Posebnost rokopisa je zelo raznoliko število vrstic na stran, ki se giblje od 4 (6 oziroma 10) do 19 oziroma do 20 vrstic. V prvem spisu prevladuje od 12 pa do 14. oziroma 15 vrstic na stran. V prvem delu Exemplarja prevladuje od 12 do 15 vrstic na stran, od strani 211r do 290r od 15 do 19, po strani 300 pa 13 do 14 vrstic na stran. Tretji spis ima od 19 do 20 vrstic na stran. Najbolj enoten glede tega pa je četrti spis, kjer se število vrstic na stran v večini primerov giblje od 12 do 14.
Ves rokopis je najverjetneje napisala ista, Skalarjeva roka, vprašljivo je le avtorstvo tretjega spisa Vsakdanie Spomishlane. Pisava je v večjem delu kodeksa kaligrafska. Najverjetneje gre za izpeljanko iz humanistike. Pisava na strani 211r preide v kurzivno, kar zmanjša njeno čitljivost, po nekaj desetinah strani se pisava nekoliko izboljša, vendar pa vse do strani 395r ne doseže začetne ravni. V nekaterih delih rokopisa se pojavljajo kasnejši popravki s svinčnikom, in sicer gre za dopolnitve in popravke v foliaciji in nekatere slovnične korekture. Najverjetneje je te popravke vnesel Fran Levstik, ki je podpisan tudi na notranji strani čelne platnice.
Za platnici kodeksa služita leseni deščici, ki sta prevlečeni s temnorjavim usnjem. Platnici sta veliki 19,7 x 14,7 cm. Na platnicah so vidni ostanki dveh zapiračev, ki sta sedaj odtrgana, prednja zatiča pa sta ohranjena.
Del rokopisa je natančno datiran, Exemplar od Suetiga Bonauentura je nastal decembra 1643, o dataciji ostalih lahko sklepamo glede na umeščenost v rokopisni kodeks. Shulla tiga premishluuana je najverjetneje nastala malo pred Exemplarjem ali ob približno istem času, zadnji spis, Vselai inu nikoli, pa je najverjetneje nastal kakšno leto po Exemplarju. Glede na nedokončanost tretjega spisa Vsakdanie spomishlane, glede na njegovo umeščenost v zadnjo lego Exemplarja in glede na prazne liste med njima je mogoče sklepati, da je nastal za spisom Vselai inu nikoli. O sočasnosti nastanka prvega, drugega in četrtega spisa priča tudi dejstvo, da je v celotnem kodeksu uporabljen papir istega proizvajalca in da tudi vodno znamenje skozi ves rokopis ostaja enako.
Deli rokopisa: