Rokopis, datiran leta 1807, sestavljajo tri besedila, prevzeta ali predelana iz obširne slovenske baročne besedilne tradicije o Jezusovem življenju. Prvih 14 poglavij (str. 1–132) povzema Jezusovo življenje od začetka njegovega javnega delovanja do cvetne nedelje, zadnje večerje in odhoda na Oljsko goro. Na str. 132 se začenja sredi strani – z isto roko, črnilom in grafičnimi značilnostmi – poglavje Od nebeshkiga vesela, ki ni del pasijonskega izročila, temveč izvira iz meditativnih besedil o štirih poslednjih stvareh, obsega str. 132–149. Na str. 149 se začenja tretje besedilo s podrobnejšim opisom Jezusovega pasijona, poglavja so šteta na novo: Ta pervi Capitel od tega verta Gethsemani. Snov besedila s strani 118–132 se tu delno ponovi. Tako imata npr. odlomka o odhodu od zadnje večerje na Oljsko goro na straneh 118–119 in 150–151 enako evangeljsko vsebino, vendar gre vsekakor za dve različni besedili. Tretje besedilo se konča s polaganjem mrtvega Jezusa v grob: 19. poglavje z naslovom Ta devetnaisti Capitel, koku je Christus v'grob poloſhen biu se konča na str. 258.
Rokopis je lepopisno izdelan prepis odlomkov iz več rokopisov o Jezusovem življenju iz 18. stoletja. Ohranil se je v zapuščini bukovnika Matije Nagliča (1799–1854), vendar ga ni napisal on, marveč izobražen pisec z zelo kultivirano pisavo; datacija 1807 je zapisana na koncu besedila, kar daje vtis zaključenosti rokopisa, čeravno ta vsebuje le poglavja iz mnogo širše pasijonske besedilne tradicije.
Napisala ena sama, izjemno kultivirana roka.
Vezava s konca 19. stoletja ali začetka 20. stoletja: hrbet in vogali v mehkem rjavem usnju, kartonske platnice prevlečene z marmoriranim papirjem.