Pesmarica iz Gorij je rokopis romarskih idr. pesmi za božjo pot v Marijino Celje (Mariazell) na gornjem Štajerskem, ki je nastal v Gornjih Gorjah na Gorenjskem med 1761 in 1792 s posameznimi poznejšimi vpisi še v 19. stoletju. Vsebuje 22 pesmi, od teh je vsaj 10 marijaceljskih, torej romarskih, še ena Marijina, dve svetniški (sv. Agata, sv. Barbara), nato več pasijonskih pesmi, med njimi je starejša in posebej dragocena Peſem Od jesusa slouo Jmana, tematska pasijonska pesem o Jezusovem slovesu od matere Marije pred njegovim trpljenjem (žal izpisane le prve tri kitice; sicer neznana, ohranjena le v tem rokopisu). Na koncu sledijo skupina mašnih spevov Ta deruga Pesem per Svete Mashe (fol. 31v–33v), folija 34 in 35 sta prazna, nato Pesem od sodbe Boshie (fol. 36v–39r).
Pesmi je v rokopis pisalo pet rok. Prvi dve roki sta visoko kultivirani, nedvomno duhovnikov, prva je napisala pesem na fol. 1–2, druga folije od 3r do 24r, kjer se konča pesem o mučeništvu sv. Barbare. Ta začetni del rokopisa je najstarejši, vsekakor še iz dobe priljubljenih božjih poti, t.j. pred letom 1780. Sledi še ena marijaceljska romarska pesem na fol. 24r–26r s tretjo roko, najverjetneje še v istem času. Nato sta preostali dve roki (od teh ena bukovniška) dopisali le same pasijonske in mašne pesmi, kar je moč razumeti kot posledico prepovedi romanj. Rokopis je popisan do folija 39, vpisi so tudi na zadnjih dveh, vmesni listi so prazni.
Več zapisovalcev je pustilo datirane vpise in podpise. Letnica 1761 je vpisana na
veznem listu zadnje platnice. Na zadnjem veznem foliju pesmarice (ii) je vpis,
morda z roko Justina Ambrožiča: Shkof je biu V goriah Ta 30. Dan Mesza
Roshenga zueta ulete 1792. Zapis se nanaša na vizitacijo škofa Mihaela
Brigida, ki je uradno datirana 28. junija 1792 v Gornjih Gorjah (NŠAL,
Vizitacije, šk. 8.) Pod Peſm od Jesusa iz šestih kitic (fol. 28v–30r)
se je pisec podpisal: Leto je ieshtin Om
Rokopis sestavlja deset let: osem regularnih leg iz osmih listov (le iz pete lege je iztrgan en list), spredaj in na koncu sta še legi iz le dveh listov, knjižni blok obsega tako 67 listov, s prostima veznima listoma (i, ii) 69.
V rokopis je pisalo pet rok.
Platnice so iz desenih deščic, prevlečenih s temnorjavim usnjem. Hrbet manjka, prednja platnice se ne drži več knjižnega bloka. Zapirača sta že odpadla, v obeh platnicah so vidni njuni sledovi.