Rokopis iz Leš nad Prevaljami je priročna bukovniška zbirka raznih duhovnih in ljudskih besedil, nastala v letih okrog 1760 s posameznimi vpisi do leta 1774. Opazna zunanja značilnost rokopisa je, da je nastal z vezavo dodatnih listov in snopičev v vsaj tri starejše nemške tiskovine in vsaj eno latinsko. V začetnem delu rkp. je to nemški koledar za leto 1733, Neuer Salzburger Schreib-Kalender (15 listov); v zadnjem delu pratika za leto 1709 Prognosis ephemerica catholica, das ist Teutsche grosse Pratick (5 listov) in Garten-Kalender za leto 1723 (6 listov). Iz vsake od treh obsežnih nemških tiskovin, ki je vsebovala koledarski del in prognostični del ali pratiko, je v rokopis vključen le posamezen snopič. Liste, predvidene za pisanje, je vseboval samo koledarski del solnograškega koledarja, teh je bilo lahko okrog 12. Med te in druge pole tiskovin so bile vstavljene papirne pole, predvidene za rokopis, in ponovno sešite. Zdi se, da so nemške tiskovine leškemu bukovniku služile predvsem kot knjigoveški okvir za dodajanje novih listov.
Med ohranjenimi 73 listi rokopisa jih 47 nosi slovenska besedila. To so številne molitve in cerkvene pesmi, ki kažejo na daljšo baročno slovstveno preoddajo, med njimi tudi poetična meditativna molitev ti S: 7 nebeshki rigli ali shazi s pasijonsko vsebino, tudi s staro, nekanonično temo slovesa Jezusa in Marije pred pasijonom. Poleg pesmi so vključeni odlomki iz Hoje za Kristusom, odlomki o Jezusovem trplenju iz razodetij sv. Brigite Švedske. Posebej dragoceni so tudi zapisi besedil ljudskega oziroma tradicijskega izvora, kakor so pesem o vernih dušah, pesem zoper sovražnike, ljudska ljubezenska pesem idr. Nekatera besedila so datirana z letnicami 1757, 1758, 1761, 1774, ki določajo čas nastanka glavnine rokopisa. Prvi zapisi so verjetno nastali že nekoliko pred letom 1757.
Napisala ena roka.
V rokopis je vlepljenih več podobic svetnikov, npr. sv. Krištofa (ročno kolorirana) in Jezusa z apostoli (obe na notranji strani čelne platnice); na straneh 6–7 je nemško besedilo, na katero sta prilepljeni sličici levov, izrezani iz nekega tiska in ročno pobarvani; na str. 8 je risba volka, ki lovi divjega prašiča, verjetno najstarejša ohranjena naivna, toda kakovostna risba s črnilom slovenskega kmečkega risarja; na str. 59 sta prilepljeni bakrorezni podobici svetih Treh Kraljev; na str. 102 so prilepljene štiri podobice, verjetno lesorezne in ročno kolorirane, zavetnic sv. Katarine Sienske, sv. Klare, sv. Lucije in sv. Neže (s. Agnese).
Vezava pripada neki starejši tiskovini (morda eni od treh nemških, katerih ostanki so ohranjeni v notranjosti), platnice so prevlečene s temno rjavim usnjem, ki razpada, na hrbtu je usnje še delno ohranjeno, toda vezava razpada. Na čelni platnici je še viden hladen odtis avstrijskega grba, obdaja ga vitičje, nad njim nemški napis v 7 vrsticah, zdaj neberljiv. Debelina knjižnega hrbta je 24. mm.