Rokopis iz Škofič
Rokopis z začetka 19. stoletja iz Škofič ob Vrbskem jezeru vsebuje slovensko predelavo nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice po imenu María de Jesús de Agreda (1602–1665). Gre za besedilo o Jezusovem in Marijinem življenju, toda pripovedovano je z gledišča Marije, tako da je Jezusovo življenje uokvirjeno v pripoved o Mariji od njenega rojstva in detinstva prek življenja svete družine in pasijona do poveličanja in Marijinega kronanja v božji slavi.
Po jeziku in socialnem kontekstu je besedilo bukovniškega izvora. Glede na krajevna imena in letnice (ki so posteriorne, najstarejša 1844) v beležkah, zapisanih ob glavnem besedilu, je T. Domej nastanek rkp umestil v župnijo Škofiče in ocenil, da se v zapisu združujeta nadnarečna pisna zvrst jezika in krajevno narečje, celotna jezikovna podoba pa je blizu krajevnemu govoru.
Besedilo je v slovenščino prevedeno in prirejeno po nemški izdaji iz leta 1739. Mestoma je strnjeno in okrajšano, toda smiselno povzeto in sklenjeno. Razen uvoda je celotno besedilo rokopisa povsem ohranjeno.
Rkp je vezan v platnice, prevlečene s temno rjavim usnjem, ki so prvotno pripadale drugi knjigi. Bil je dvakrat vezan, kar kaže na dolgo dobo uporabe. Zlasti na začetku je bil močno poškodovan, nekaj listov manjka. Rkp je bil izpostavljen sajam (npr. v črni kuhinji), te so v povezavi s pogosto uporabo močno počrnile večje predele, zlasti vogale listov. Črnilo je železotaninsko, zato so ponekod nastale razjede.
- Domej, Teodor: Rokopis iz Škofič o Marijinem in Jezusovem življenju, Obdobja 36. Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne / Slovene Literary Manuscripts from the Middle Ages to the Long Nineteenth Century, Ljubljana, 2017, 15–21 (Prva predstavitev rokopisa in temeljne opredelitve o genezi, dataciji in umestitvi besedila.)
V zadnji legi so ohranjeni listi do veznika (20 folijev), od veznika naprej jih je 20 izrezanih.
Napisala ena roka.
Platnici, ki sta oblečeni v temno rjavo usnje, ne spadata h knjižnemu bloku, verjetno sta bili dodani pozneje, saj se format platnice in knjižnega bloka razlikuje za cca. 15 mm po višini, nekoliko tudi po širini. Drugi znak, da so platnice nekoč pripadale drugi knjigi, so odtisi petih enojnih vezic na hrbtu usnjene prevleke platnice, medtem ko po natančnem pregledu knjižnega bloka kažejo pikiranja na legah štiri enojne vezice z začetnim in končnim šivom. Odtisi vezic na platnici so povsem neskladni z sledmi vezic na knjižnem bloku. Na knjižnem bloku je zaslediti več različnih priložnostnih krpanj vezave, odtod izhajajo tudi različna pikiranja in različen povezovalni material.
- 2020-06-29 — Andrejka Žejn: Vsebinski dodatki po kodikoloških in tekstoloških izsledkih Andrejke Žejn med restavriranjem rokopisa.
- 2018-02-15 — Matija Ogrin: Prvi opis med restavriranjem v Arhivu RS, s pomočjo in ugotovitvami Darje Harauer in Blanke Avguštin. Florjanovič.