Rožanska pesmarica

Cerkvena pesmarica iz zgornjega Roža na Koroškem je nastala približno v 2. četrtini 19. stol. Razdeljena je na dobe cerkvenega leta, vendar se začne z daljšo skupino blagoslovnih pesmi za procesijo sv. Rešnjega Telesa, sledijo pesmi za advent in Božič, pesmi za novo leto, trikraljevske, pesmi za Svečnico, pesem o sv. Jožefu (ta in o sv. Štefanu edini svetniški), pasijonske pesmi (daljša za celoten križev pot), pesmi za Veliko noč, Peſem od snajdenja ſvetega Krisha, za Vnebohod, Binkošti in sv. Trojico. Na koncu daljši skupini o sv. Rešnjem Telesu (20 pesmi) in Materi Božji, zlasti za Veliki Šmaren, med njimi ena marijanska za romanje. Rokopis se konča z 8 kiticami Marijine litanijske pesmi Pejta letania od Marie Devize, prirejene za slovenski način litanijskega petja (kitično preoblikovan elogij, ki mu sledi ljudski pripev). Ker je zadnja ohranjena lega listov popolna, litanijska pesem pa ni vsa ohranjena, verjetno ena cela lega listov manjka (prvotna zadnja lega).

Številne pesmi so prepisane že iz tiskanih pesmaric (na fol. 61r spodaj referenca druge roke: Zerk... Peſmi), npr. XVI. Peſem od Marie Devize, znana že od Paglovca: Taushent krat bodi zheshena, / O Marija roshenzvet. Nekatere redke izhajajo iz precej starejšega rokopisnega izročila, tako npr. Peſem Te Deum laudamus (fol. 6r–7v), ki je ista kot v Kapelskem pasijonu (kjer sta ohranjeni le 2 kitici), tu je ohranjena v celoti (6 kitic), doslej ni znana iz tiskanih pesmaric. Nekatere tovrstne vsebujejo srednjeveške izraze in besedne zveze, npr. nebeška družina za občestvo svetnikov in angelov ipd.

Celoten rokopis je napisal isti pisec. Jezikovno in pravopisno je besedilo zelo izčiščeno in pravilno, roka zelo vešča, vseskozi lepopisna, naslovi z rdečilom. Rokopis je evidentno napisal izobražen in slovstveno kultiviran duhovnik. Zavestno je ohranil nekatere koroške značilnosti, potrebne za ljudsko petje, npr. v nikalnici: Kaj ſveti Stefan govori ... Krive prizhe ſe kne boji.