Avtor rokopisne pesmarice je Jožef Grebelnik, cerkovnik v Vuhredu. Vuhred je bila najprej podružnica vuzeniške župnije, leta 1788 pa je bil tam nastavljen prvi stalni duhovnik – kurat. Rokopis vsebuje 67 slovenskih pesmi, ki izkazujejo jezikovne variacije, saj je pisec nekatere pesmi verjetno poznal iz kranjskih pesmaric, medtem ko domače pesmi izkazujejo vzhodnoštajerske jezikovne značilnosti. Pesmarica vsebuje svetniške pesmi (sv. Gederta, Tomaž, Blaž, Simon inTadej, Štefan, Miklavž, Jožef, Lovrenc, Andrej, Jakob, Peter), romarske pesmi (Marijino Celje, Gorska Marija), adventne, božične, novoletne, velikonočne in vnebohodne pesmi, pesem o nedolžnih otročičih, o svetih treh kraljih, o štirih poslednjih rečeh, Marijine pesmi (za svečnico, Marijino vnebovzetje, Marijino brezmadežno spočetje), spokorne in pasijonske pesmi, pesmi o smrti, pesmi o Svetem Rešnjem telesu, blagoslavne pesmi (letno žegnanje), pesmi v čast Jezusu (angelska jed), molitvena pesem o ljubezni do Boga, zakramentalne pesmi (sveto mašniško posvečenje), pogrebne pesmi, bratovščinske in eno kolednico.
Grebelnik je ohranil staro srednjeveško adventno pesem Jager na lovu šraja, stara po nastanku je morebiti tudi Prišel je advent svet, saj precej spominja na znano pesem Je angel gospodov. Med božičnimi so zanimive pesmi, v katerih pastirci poročajo o božičnem dogodku, npr. »Čuj čuj o lubi Soset moj / Kaj jest te bi povjem / Kaj se je godilo necoj / glih Sedom vur pred dnom / z Nebes je peršov en Božji fant«. Navedena Grebelnikova verzija božične pesmi je ohranjena v kranjski rokopisni tradiciji 18. stoletja pri Ambrožiču, leta 1838 pa je bila tudi natisnjena pri Valentinu Staniču. Pri Ambrožiču (1775) najdemo še nekaj variantnih božičnih pesmi, ki jih je zapisal Grebelnik, npr. pesem o Jožefu in Mariji, ki iščeta prenočišče, pesem z motivom svetlobe, ki pride iz nebes, in gorečega neba. Varianto božične pesmi o zapovedi cesarja Avgusta najdemo še okoli leta 1800 v rokopisu iz Cerkna in ok. 1810 v rokopisu iz Podmelca. Velikonočno pesem Visoko hvaljena je velika noč je kasneje zapisal ruški učitelj Glades (1834). Pesem o življenju in smrti Matere Božje se je zapisovala tako na Kranjskem pri Ambrožiču kot na Štajerskem pri Grebelniku in Hriberšku (1815).