Prvi zvezek vsebuje 48 pesmi, od tega jih je 20 posvetne vsebine, npr.: o ženitvi, zakonu, vzdržnosti, tožbe nad razmerami po odhodu Francozov (Pesm od novice), kmečkem stanu, deželski brambi, tri pesmi je prepisal iz Knoblove zbirke Štiri pare kratko-časnih novih pesmi (1801): o prdcu, podzemeljskih jabolkah in obubožanem bogatašu. Cerkvene pesmi v prve, zvezku so po vsebini svetniške (sv. Jakob, Ožbolt, Jurij, Bric, Marko), pesmi o Svetem Rešnjem telesu, Marijine, postne spokorne, o čaščenju Jezusa, velikonočne, novoletne, ob križevem tednu in na svečnico. Drugi zvezek vsebuje 50 cerkvenih in nabožnih pesmi, ki so po vsebini svetniške (sv. Štefan, Barbara, Marjeta Kortona), romarske (Sveta Gora), božične, velikonočne, vstajenjske, o poslednjem dnevu, o Jezusovem imenu, o ovčici, grehu, ponižnosti, peterih Jezusovih ranah, pasijonske, o nedolžnih otročičih, Svetem Rešnjem telesu, Mariji, najdemo tudi tri pesmi o štajerskem vinu in eno o ovčarju.
Hriberškova pesem o smrti Verna duša zmisli tukaj in Marijina častilna pesem Kaj si je Bog na svejtu zvoliv se kasneje pojavita v natisnjeni Dolinarjevi pesmarici (1833), pesem o sodbi Prosin te o človek milu / pusti Enkrat svejt na stran je znana iz kranjskih rokopisov druge polovice 18. stoletja, zapisal jo je Ambrožič leta 1775, ter rokopisa Hadalina iz Podmelca iz let 1802 in 1810. Iz kranjske knjižne tradicije (Čuvaj te duše) je znana tudi častilna pesem Vzdigni se jezik moj. Čeprav je Majar pesem o sv. Rešnjem telesu Svoje serce povzdignimo / proti večnemu Bogu slišal peti le na Goriškem in Koroškem, jo lahko najdemo tudi pri Hriberšku ok. 1816. Ta je okoli leta 1821 zapisal še pesem: Menilo ježe Tavžent lejt / som stov no šterdeset / Kar grešnik vživaš Boga / pa še zdaj prav na spoznaš ga, ki je bila znana v kranjski rokopisni tradiciji 18. stoletja; zapisal jo je Ambrožič leta 1787. Leta 1819 zapisano pesem: gor o gor se v' zdignimu / vsi verni Kristijani, pa najdemo še v goriški pokrajini pri Hadalinu iz Podmelca (ok. 1810).
Na platnici se je podpisal Casper Taischeg, na notranji strani pa Franz Hribersheg, ki se je podpisal tudi pod določene pesmi. Praprotnik navaja, da je bil krojač v Prihovi pri Velenju (Prihova pri Nazarju?). Od 28. pesmi naprej se prične pojavljati še tretje ime: Franz Zambleg, ki je pripisal še letnico 1816.