Kristianſku Podvuzhenie
isloshenu
U Pridigah na uſako Nedelo zhes zelu lejtu

Str.: 003r

1. pridiga

Consilium inierunt, ut caperent eum in sermone.

„So ſe poſvetovali, kaku be Jeſuſa ujeli u Beſsedi.“

Math. 22. 15.

Ki je blu fallenu de Chriſtushove lepe, dobre, ſvete Beſsede inu nauki niſo nobene-ga ſadu na perneſli u ſerzah teh Fariſeerjov? je blu fallenu na strani Chriſtusho-vih naukov? Buh obari taku miſliti. fallenu je blu na ſtrani teh fariſeerjov, do-kler niſo oteli negoveh naukov poſhluſhati, niſo oteli taisteh ſi k ſerzu useti, niſo oteli po taiſteh shiveti, ampak ſo ty ſtari oſtali uſelei nevoſhlivi, uſelei terduratni, uſelei hudobni. dans ſo perloshnoſt iſkali, kaku be Jeſuſa ujeli u Beſsedi, Conſilium inierunt, ut caperent eum in ſermone. u enaki vishi Boshja Beſseda nekaterem Kriſtianam na nuza, dokler po Beſsedah Svetega‌ Thomasha‌ tega Angelſkega Uzhenika, pervezh taiſte naote poſhluſhati: drughezh taiſte naote gor useti, tretezh taiſte naote u Serzu ohraniti inu po taiſti shiveti. Non audientim non auplantium. reintivantium.

in Joan. 8. Lact. T.
Imejte Lubesnivi
vaſs proſsim per leti pervi Nedelſki Pridigi s mano enu kratku inu dobrovolnu poterpleine inu po-ſhluſhajte:

Satu ta prei postaulena boshja beſseda na nuza, dokler taiſte na oté poſhluſhati.

X.

Ti Pervi, katiri Boshji Beſsedi ſoper ſtojé ſo taiſti kiri taiſte naoté poſhluſhati, katir otshe myrno ſpati, Palkne, vokne u zimru inu ozhy sapré, de ga ſonzhna luzh na ſmoti: taku katir otshe u grehah naprei shiveti, uſhe ſa satiſne inu sapre k boshji beſsedi de ga k pokuri k pobulshaniu na obudi inu nagajna. Nadleshan je enim takſhnim zhloveku poſhluſhati ſtraſhne resnize, od ſmerti, od Boshje ſodbe, od Pakla, notshe pridgar-ja ſhliſhati dokler notshe tudi Boga ſhliſhati, nolunt audire te quia no- lunt audire je rekou Buh k ‌Esekielu‌, „Prerok na sashudi ſe de te naote poſhluſhati dokler mene naote poſhluſhati“.

Es. 3. 7.
Kumei je konz maſhe, inu Maſhnik na prishenzo ſtopi, takſhni na marni kriſtiani pred pridigarjam obeishé ſkorei huiſhi koker hudizh pred Krisham. ja leto jih is Cerkve venu-lezhe. Iſkarjot kader je ta grishlei useu je vunkei ſhou, preiden je Chriſtus sa-zheu ſuoje govoreine vejste sakai pravi ſvete ‌Cyrillus Alexandrius‌ satu je niega ta paklenſke ſourashnik vunkei ulekou, deb ſe Judesh na Chriſtu-shovo pridigo na sgrevou: na ſpokoriu, inu sa odpuſhanie na proſou. Continuo exivit, ne moram faciens, et audiens verbum Dei, scelus expueret in zoig . Taiſte ali taiſta is Cerkve hity, kader pridiga sazhne, inu vejſte sakai? Satú dokler ſe boy deb mu ali nji ſveti nauki, Boshja Beſseda k ſarzu na ſhla. deb ſe pobulſhau ali pobulſhala. takſhni ludje teſhku ſe pobulſhajo, ſilnu teſhku.

Str.: 003v

Pervizhne dobizhke, blagu povernejo, tezhku ſhkodlivu opraulanie, klaffar-ſke neſramne pogovorre, preklinanie, fouſh greſhno perſego, nezhiſte gre-ſhne luſhte, ukorenineno ſtaro navado sapuſtijo. mozhnú ſo bogu Lubes-nivi: de nym na bo buh uſheſsa ſuoje saprou. Koker ſo oni ſuoje uſheſa bogu inu negovi beſsedi zaperli. Poſhluſhajte eden ſtraſhne exempel katiri ſe bere per Cardinalu ‌de Vitriaco‌ U niegovim due ſtu inu devet deſetimu govorreniu: en kmet ni mogou boshje beſsede terpeti temglih ku je pridiga sazhela , je precei is Cerkve pobegnou. Zhes nekatere lejta je ume-rou inu kader je niegovu mertvaſhku Truplu blu perneſsenu po krſhan-ſki navadi u Cerkou, inu ſo ble dershane ſvete molitve, peiſmi, ſi je ta na en Leſseni podobi sraven mertvaſhke ſkrine ſtojezhe koshan z-vehjhau u prizhi uſseh ludy s ſuojeme rokame uſheſsa saprou inu sa-maſhou. Inu na snanie dau s tim zhudesham. De, koker ta zhlovik kir je shiu bi uni otu boshje beſsede poſhluſhati: taku buh ni otou pro-ſhnie sa duſho tega mertviga ſliſhati. ta exempel ſi imajo samerkati do-bru taiſti, katiri uſheſsa od pridige inu boshje beſsede prozh obernejo.

Ampak (morebiti eden ali ta drughe porezhe) sim she ſam pameten, ſim sadoſti saſtopen inu poduzhén. Vejm po mojmu ſtanu inu pokhjaniu mojo doush-nuſt. Kai poterbujem tulk pridig inu naukov? Na preusemi ſe te proſim kr taku miſliſh ali pak govoriſh, poterbujeſh poterbujeſh aku be lyh eden tak nar saſtopneiſheh biu. Poglejmo si ſvetu Piſmu, kai she ‌David‌ je biu saſtop-en, pameten, u boshjeh rezheh poduzhen, en mosh po boshjim ſerzu inu vunder je boshje beſsede potrebavou katero mu je ‌Natan ‌Prerok osnanou. ſi pameten, ſi saſtopen, ſi moder uzhazheh poſvetneh rezhéh per per andoshu, per Gospodarſhtvu. ampak morebiti ſi malu uzhen.inu saſtopen u rezheh katere k svelizhaniu tuoje uboge duſhe ſliſhijo. Jok inu gorje shuga Svet Duh tem, katiri ſo ſami ſebi sadoſti uzheni, saſtopni, inu modri. vae qui sapientes estis in oculis veſtris

Js. 5.20.
inu vejſte li kai Chriſtus pravi per Svetim ‌Lukeshu‌? ſrezhni ſo pravi on, svelizhani ſo: ne taiſti kateri berò, katiri ſi ſami isloshejo, ampak ſreshni suelizhani ſo katiri boshjo beſedo ſhliſhijo. Beati quiqui audiunt verbum Dei.
Luc 11. 28.
Per Svetimu ‌Joanneshu‌ pravi on moje ouze bodo moi glaſs poſluſhale, tedei katiri boshjo beſsedo poshlushajo ſo, inu katiri te naoke poſluſhali niſo Chriſtushove ouze, vocem meam audient.
Joan. 10.16
. inu ſupet k Phariſeerjam je rekau: Kir je is buga ta boshjo beſsedo poſhluſha, satu vy hudobni fariſeerji na poſlu-

Str.: 004r

-ſhaſte, ke niſte is buga.
qui eſt ex Deo verba Dei audit propterea vos non auditis quia ex Deo non eſtis
Joan: 8. 47.
u resnizi Lubesnivi enu
ſmrtnu inu ſtraſhnu snaminie!

Bote saſtopni, pametni, podvuzheni, modri kulkur inu koker oſhete, imejte vender sa guiſhnu kar je kral ‌David‌ u bukvah ſuojeh pſalmov ſprizhvou de ishloshenie boshjeh ali Goſpudoveh beſsedy reſveti inu pravo Dusho sa ſtrpnoſt daje. declaratio ſermonum tuorum inluminat.

Ps. 118. 130.
ni sadoſti Viro sunej snati. Viro moliti, inu na snati kar vira u ſebi sapopade, ni sadoſti vediti deſset boshje inu Pet Cerkovne ſapuvidi, inu na vediti kar u ſebi sapopa-dejo kar sapovedujejo inu prepoverkijejo. K vam pervezh govorym Ozheti in uka-tere Gospodarji Gospodine vaſha doushnuſt je pridigo inu Karſhanſke nauke poſluſhati: potrebne ſhtuke snati, dobri saſtopiti, inu vaſhe otro-ke, vaſhe podloshene vishati, inu se teh podvuzhiti, ſai taiſte puſtiti i-nu nagajnati k boshji beſsedi kiri ſe ty ſhtuki isloshejo. Kais eno leh-ko raitengo bote bogù dali, aku vaſhe otroke inu poſle, nasai dershiſte de ob Nedelah ob Praſnikih sa Kſtjanſke Nauk sa pridigo zhaſsa nemajo de kumei eno ſveto Maſho ſliſhjo inu po leti precei morejo domà biti. Jeſt de vam po pravizi povejm, jeſt navejm s Kakſhno vejſtio tu ſturite ſram vaſs ima biti, de ſhe taku ſkopi pruti bogú inu pruti ubogi duſhi vaſheh domazheh inu podloshenih ſa vól enega navrednega poſvetnega do- ſhka, dejte ahtengo de vaſs buh na bo voiſtru ampak pravizhan obiſ-kau. Gledejte de na boſte tu zhaſnu inu tu vezhni ſgubili. ſram vaſs ima biti de ſte taku ſkerblivi sa vaſho shivino inu k nje pozhitku zhaſs najdete ampak ga na najdete sa vaſhe otroke, poſle, podloshene sa duſhe katere ſo vezh nuzne koker veſs volen ſvejt, sa duſhe katere ſveto reſhno Chriſtushovo kry koſhtajo. K vam drughezh govorym Kriſtianſki poſli, i-nu vaſs praſham s kakſhno vejſtiio ſe podaſte u takſhne hiſhe inu ſlu-sbe, u katerih ali nikul ali ſai ſkorei nikul perloshnoſti nemaste bo-shjo beſsedo poſhluſhati.

Ampak sakai takù govorim? Morebiti deb k mojem pridigam doſti lu-di perſhlu? Morebiti sa vol mene? Buh obari Lubesnivi, nikar sa volo

Str.: 004v

Mene, nikar sa vol tega deb ludje u velikimu ſhtiveniu k mojem pri-digam perſhli, sej nyh pride doſti ali malu, namaram. sa vol nuza va-ſheh duſh tu govorim. Te lubim, ſe shelym, deb jeſt mogou s ſvetim ‌Paulam‌ rezhi Buh meni ima sa prizho biti, kaku jeſt vaſs inu s inu svelishanie nuz uſeh vaſheh duſh shelym u Chriſtushu Jeſuſu Te stis enim mihi eſt Deus quomodo cupiam omnes vos in viſceribus Jesu Chriſti

Philipp: i. 8
. Kakſhn o Lepo perloshnoſt imaſte uſsako Nedelo, inu pra-ſnik ne u eni ampak u doſti Cerkvah Boſhjo beſsedo ſhliſhati. Vi-dite, kaku ſe bote mogli sa vol vaſhe lenobe pred Bugam sagovar-jati, jeſt guiſhnu navejm kaku.

X.

Sklenem to pervo inu kratko pridigo. Inu h konzu ſhe enkrat povejm kar ſim od sazhetka rekau: inu tudi iskaſau: satu boshja beſse-da nekaterem ni nuzna, dokler taiſte/aku lyh perloshnoſt imajo, naote poſhluſhati. Zhe vam na bom pridigvou koker shelim inu voshim po moji doushnuſti, ſai koker samorem po moji ſlabuſti imeite Lubes-nivi poterpleine, na zhakajte na lepe beſsede, ampak samerkajte ſi proſsim vaſs ſveto inu glatku resnizo katero vam bom s pomuzhio boshjo naprei neſsou. inu aku jeſt (perſtutite mi de taku rezhem s ſvetim ‌Auguſtinam‌) aku jeſt bom (kulkur mi bo mogozhe) bom mojo doushnuſt dapounou, cum ego inflerero afficium meum vos attendite periculum veſtrum. Dejte ahtengo na vaſho navarnoſt zhe ſe na bote po nuzneh naukah sadershali.

Str.: 005r

2. pridiga

deridebant eum

„oni ſo ſe neemu poſmehovali“

Matth 9.25.

italicU danaſhnim Evangeliumu nam je pred ozhmy poſtaulena ena prava inu shiv- italicva podoba od taiſteh, katiri ſ italicvete nauke, pridigo inu Boshjo B italiceſsedo ſhliſh- italicjo; ampak lete gor inu k ſerzu ſi nauſamejo. odſtopite prozh pravi Chriſtus sa- italickai dekelza ni mertva. Ampak ſpy: inu kai je s tim beſ italicsedami opravou? italicRezh italicna meſtu deb ludje ſi letebeſsede bli k ſerzu uſeli. ſo ſe
niemu poſmehova-
li.
deridebant eum. Takú je/ inu Buh dei deb timu takú na blu/ Pridigar dol s Prishenze ſuojm poſhluſhanzam vezhne resnize naprei poſtavi, vunder doſtikrat nekateri ſe teh malu ahtajo. Morebiti ſhe Pridigarju ſe poſmehujejo koku deb on prasne inu nanuzne fable osnanou. Une ali pretezhene Nedele Pridiga je bla od ta-iſteh katiri Boshje Beſsede naoté poſhluſhati, inu danaſhna bode od taiſteh, ka-tiri boshje beſsede naoté gor useti. samerkajte:

Satú nekaterem ta ſhliſhana Boshja Beſseda na nuza: dokler taiſte ſi k ſerzu na usamejo.

X

Govorím ſedei od taiſteh, katiri / aku lyh Boshjo Beſsedo ſhliſhijo/ vunder taiſte ſi k ſerzu na usamejo, inu takſhni ſo pervezh taiſti: katiri Boshjo Beſsedo ne sa ſe am-pak sa drughe poſhluſhajo: drughesh taiſti: katiri ne is dobrega zila inu kon-za temuzh is ſirvizha na Boshjo Beſsedo ahtengo dadò: tretesh taiſti katiri is Boshje Beſsede, ſhpott, smeh inu norzhio delajo. Ena huiſhe koker ta dru-gha. Pridejo nekateri u Cerkov, oſtanejo per pridigi, katera je od gerdobe teh grehov od lepote teh zhednoſt ali , tugentah od Kriſtianſke doushnuſti teh ſtariſhou, otruk vikſheh, poſlou, ampak takú koker deb pridige nyh an na ſhle, dans pravjo je Pridigar prou s shivime farbame namahlou tega gospodarja ali Gospodino, unega hlapza inu Hiſhenzo. To sakonſko perſhono, Leunega mladenzha inu deklizha danaſhna pridiga je sadela leune ſtarſhe inu otroke takú ſe saderzhè, tak-ſhni ſo: na to visho nekateri Boshjo Beſsedo ſhliſhijo sa drughe, ſami ſebe pak inu ſuojeh laſtnih fallarjou na sposnajo: na ſe na miſlijo. ‌Natan ‌Prerok od boga po-ſlan k ‌Davidu‌ Kralu mu je negove teſhke greh inu hudobo naprei poſtavou u leti perglihi: dua zhloveka ſta bla: eden bogat, eden uboge, ta perve je imou ſilnu doſti ovaz inu volov, ta drughe ni imou niſhtér koker le eno ſamo meihno ouzo. Katero je kupou, redú, koker ſuojo hzher Lubou. Pergodilu ſe je, de eden kir je varihou je perſhou h tim bogatim, inu letá na meſtu dab on biu od sujeh ovaz eno useu, je pu-stou tim ubogim negovo ouzo useti, roppati, inu taiſto sa Koſsilu perpraviti. Kai praviſh (je ‌David‌ ſerdit saupou) je li mogozhe, de ſe je letu isgodilu 2 more pover-niti, inu ſhtirkrat vezh plazhati, koker je blà ta ouza uredna more (koker guiſhnu Buh shivy inu u nebeſsah kraluje) more umreti katir je to grosovitno kervizo ſturou. Pozhaſs moi ‌David‌ mu je odgovurou ‌Natan‌: tebe ta pergliha an grede ti ſi taiſte zhlovek tu es ille vir

2 Reg i2. 7.
„tebe je buh isvolou“, tebe je puſtu sa krala shalbati: tebe je od ruk ‌Saula‌ reſhou: tulk dobrut je tebi dodelou.

Str.: 005v

Jnu ti nehualeshne ſi nagovo beſsedo sanishvou? Pred negovim oblizhvam ta greh dopernaſhou, unga katerga ſi puſtu umoriti, negovo sheno ſi ti sa ſuojo useu. Ti moi Kriſtian katir Boshjo Beſsedi poſhloſhaſh ampak ne na ſe na tuoje shiulenie na tuojo laſtno vejſt inu duſho, temuzh na dru-ghe, na sadershanie drugih ludy gledaſh, inu meniſh: de nikar tebe ampak pridiga drughe sadene. greſh vunkei is Cerkve koker ſi noter perſhau, inu kakur- ſi biu pred pridigo takurſhne oſtaneſh po pridigi. Kai miſliſh, kai ſe gor der-shesh? Kai ſe jesiſh? Kai drughe ſodiſh? raunu ti ſi morebiti taiſte namarne inu nesrezhne ozha, taiſta lena inu u ſuoje otroke norſku salublena Mati katera ſuojm ſynovam inu Hzheram prevezh ſkus perſte gledaſh uſse popuſtiſh! taiſta poredna moſhka ali shenſka perſhona. Katera une navarne kraje, thovarſhtvu perſhone, nezhiſto greſhno prekleto priasnoſt lubiſh.

Te drughe ſorte poſhluſhauzi katiri Boshje Beſsede gor na usamejo ſo taiſti: katiri k pridigi pridejo s enim smeſhanim ſerzam, s nobenim perpraulaniam, s nobe-no andohtio. Resnize katere ſhliſhio nym s kus enu uhù noter ſkus tu drughu ven gredò. Inu satu koker Svet‌ Remigius‌ Ta paklenſke ſourashnik nym Boshjo Beſsedo od nyh ſerza koker ſraven pota leshezhu ſeme odusame. Ver-bum Dei nutta cordis devotione ſusupiunt, et ides verbum Dei – Damones qua ſi ſemen via toite aufferunt.oté veſsele luſhtne pridige imeti, inu pravjo koker ſo nekateri

u ſvetim Piſmu u Isaiashovih bukvah
rekli: „Pridigarji pri dgujte inu govorite nam! Kar nam dopade! “Ni potrebe ſoper neshiſtoſt, ſo-per Kervize inu golluffie, ſoper navarno Lubesin inu perjaſnoſt , ſoper nar-blishneiſhe perloshnoſt h grehu, ſoper greſhno navado tulkain beſsedy ſturiti inu ſe na pridshenzi jesyti! Imejte s naſho ſlabo zhloveſhko naturo enu ma-lu vezh uſmilenia, ſturite nam eno perjetno, lahko, ſhroko ceſto u Nebeſsa, rezite de bomo uſsi svelizhani, Pridigujte nam od ene lehke luſhtne pokure, od naisgrun-tane Miloſti Boshje, ne pak od voiſtre Pravize, mouzhite, od ſhtraſhneh puſledneh rezhỳ, od shaloſtne ſmerti, voiſtre ſodbe Boshje, vezhneh Martr u paklu: loquimini nobis placentia videte nobis errores.
Js. 30. i0.italicVezhne resnize isloshet, Chriſtusho- italicve nauke inu negove ſvet Evangelium osnanét, ne ſam ſebe temuzh po beſsedah ſve- italictega
‌Paula‌
italic Krishanega Jeſusha pridgvati leta je doushnuſ italict teh Pridigarjou, ka- italictero italic oni koker na zviblam dobru vedò inu dopounejo. Gorje taiſtom poſhluſhauzam ka- italictiri iſhejo inu ſi vkup ſpravjo le takſhne uzhenike inu Pridigarje, katiri nym italicuſheſsa praſkajo inu ſhegetajo koker pravi ſvet Paul: gorje takſhnem, katiri od italicnuzne ſvete Evangelſke resnize ſuoje uſheſsa prozh odvernejo, inu taiſte k pra- italicsnem, navarnem, doſtikrat ſhkodlivem rezhem inu fablam o italicbernejo, de ſe letù ob italicſedanim zhaſsù is gody tega jeſt na pravim, tu vejm, kar je ſvet Apoſtel inu italicushenik teh Ajdou piſsau:
erit tempus cum ſanam doctrinam non ſuſtinebunt sed ad ſua desideria coacervabunt ſibi Magistros prurientes auribus et a veri- Str.: 006r
tate quidem auditum avertent ad fabulas autem convertentur.
Ad Timoth 2.4.i
Ampak puſtimo na ſtrani takſhne poſhluſhauze! Andohtlive inu bogabojeshe duſhe kakurſhne koker ſe troſhtam de ſte vy. Katere rade inu volne boshjo beſsedo ſhliſh-jo inu gor usamejo na ſmejo is ſhtivenia tehiſteh biti. Katiri koker samerka […] uſheſsa ne pak ſerza s ſabo perneſso: aures in auditorium non mentem afferunt. Phili Libi quis ſit ſer per Dio. aku otshete tedei lubesnivi is pridige u ti ali uni Cerkvi dobizhek sa vaſhe duſhe imeti, tak na puſtite proſsim vaſs na puſtite va-ſhega ſerza doma per Goſpodarſhtvu per vaſheh ſkerbeh inu opravilah: ampak per-neſsite s ſabo vaſhe uſheſsa inu ſerza, otshem rezhi poſhluſhajte inu usemite ſi k ſerzu, Boshjo Beſsedo poſhluſhajte ſvete nauke s dobrim s andohtlivim ſerzam. ſhe kei od ſorte taiſteh poſhluſhauzou katiri Boshje Beſsede gor na usamejo.

Jnu lety ſo taiſti katiri boshjo beſsedo sanizhujejo, ali sgol is taiſte ſmeh inu nor-zhio dellajo. Jeſt navejm (vam po pravizi povem) ali more en bol nasrezhne inu navarne ſtan od enega greſhnika biti. Koker je ſtan tegaiſtega gre-ſhnika katere norzhio inu ſpaſse dela is ſveteh rezhy: vezhneh resniz inu boshje beſsede. poſhluſhajte urshohe: taiſta resniza katera namore golfati inu taiſte modruſt katera na more golfana biti. Sam buh pravi u Svetimu Piſmu, de greſhnik kadar pride u globozhino teh grehou, sani-zhuje impius cum in profundum peccatorum venerit contemnit

. Prov. i8. 3
. Tedei greſhnik kir is boshje beſsede ſhpott, ſmeh inu norzhiu ſi dela, ſe snaj-de u taiſti ſtraſhni globozhini od katere ſvet Duh govory? ni li leta en ſilnu navarne inu nesrezhne ſtan? pejmo naprei! vam dam eno pergliho, lubesnivi inu vaſs praſham povejte meni kai ſaena bolesin je nar vezh navarna? Bote odgovorili nar vezh navarna bolezin je taiſta v kateri ſe namore po-magati, sa katero ni vezh mittelna ni nobene arznie, prou imaſte, enaku navarna inu nar vezh navarna bolesin na duſhi je bolesin tehiſteh, katiri boshjo beſsedo sanizhujejo, ſe nji poſmehujejo dokler ſkorei ni mittelna ni arznie sa takſhne, ali ni mogozhe, ali ſai ſilnu teſhku je nym poma-gati. Resgledejmo ſe zhes leto resnizo u ſvetim Piſmu, Buh je poſlau k Ju-douſkim folku ſuoje preroke katiri be negovo volo tim folku osnanili inu ga k pokuri naganiali. „Judje ſo te od boga poſlane Preroke sanizhvali, niſo sa Boshje nauke skus nyh uſta naprei poſtaulene, marali“: Subſanabant nun-cios Dei, et parvi pendebant sermones ejus. inu kulku zhaſsa terpelu? Kai ſe je isgodylu? „Jesa Boshja je pershla zhes ta folk, inu nobenega osdraula, nizh vezh ni blu“. donec ascenderet furor Domini in populum ejus, et esset nulla curatio.
Paralip 2. 36. i6
. Dellajo nekateri ſmeh, ſpot inu nozhio is-

Str.: 006v

Boshje beſsede inu pridige, sanizhujejo te katiri vezhne resnize os-nanujejo inu isloshijo. Kai je s tem farſhkeme inu minſhkem guantame ſe pusté ſhliſhati per ti ali uni perſhoni: puſtimo jih vekati Koker oté inu taku takſhni hudizhovi nameſtniki ni sadoſti de ſami ſebi ſhkodu-jejo inu ſami ſebe u ene nesrezhne navarne ſtan perpravjo, temuzh tudi s laſshniveme, greſhneme beſsedame drughe pohuiſhajo, od pokure ali ſhpogania ſveteh ſacramentov, od aiffra k ſlushbi inu beſsedi boshji, od Boga, inu svelizhania oduernejo inu nasai dershé. ſubſannabant nun-cios Dei - - donec aſcenderet furor Domini - - et esset nulla curatio.

X

Buh vaſs vari, inu tudi vy ſe varite Lubesnivi: de na bote med timi katiri Boshjo beſsedo ne sa ſe , ampak le sa drughe ſhliſhijo med timi katiri is firbza, ali raduvednoſti pres andohti pres dobrega zila inu konza k boshji beſsedi pridejo. Med taiſtimi katiri boshjo beſsedo sanizhujejo inu s taiſte ſraſse ſture. Taku njo poſhluſhajte, taku njo k ſerzu usemite: de ſe bo mogul od vaſs rezhi, kar je od Thesaloni cesſarjou ſvet‌ Paul‌ piſsau: accepiſtis and non ut verbum hominum ſed ſicut vere eſt verbum Dei: „vy ſte taiſto gor useli nikar koker zhlo-veſhko, ampak koker je u resnizi kokerr beſsedo boshjo“.

ad Theſs 2. i3.

Str.: 007r

3. pridiga

Excepit illum Gandens

„Ga je gori useu s veſseliam“

Luc i9. 6

Deb ſe uſsi Kriſtiani s boshjo beſsedo takù sadershali, koker ſe je u danaſh-
nim Evangelionu ‌Zahaeus‌ s Chriſtusham sadershou. Kumei de je on ſhliſhau de Chriſtus nemu puide, je on poſhluſhau, k ſerzu useu, dol ſtopou inu ga s veſseliam gor useu. excepit illum gandens. na to visho Lubesnivi je boshja beſ-seda nuzna. Zhe ſe ravn ſhliſhi, zhe ſe hitru gor usame, zhe ſe ſtanovitno u ſerzu ohrani. Letù je ſturou ‌Zaheus‌, ampak na ſturjo taiſti Kriſtiani, katiri Boshje beſsede naote poſhluſhati, naote gor useti, naote u ſerzu ohraniti. De boshja beſse-da nekaterem ni nuzna, dokler taiſte na ſhliſhjo, inu gor na usamejo ſem vam she u dueh popreiſhneh Pridigah skasau. Dans skashem inu rezhem:

Satú ta ſhliſhana, inu tudi gor useta boshja beſseda nekaterem na nuza, dokler lete u ſerzu na ohranijo, inu po taiſti na shivjo.

X.

Ni sadoſti boshjo beſsedo poſhluſhati, ni sadoſti to gor useti, je potrebnu njo u ſer-zu ohraniti aku otshemo lubenivi, ſrezhni inu svelizhani biti po Chriſtu-shoveh beſsedah: beati qui audiunt verbum Dei et cuſtodiunt illud.

Luc. ii. 29
. boshjo beſsedo pak u ſerzu ohraniti otshe tulku rezhi: vezhkrat na ſvete nau-ke inu resnize ſpoumniti: inu po taiſteh shiveti. Tedei ſe ni sazhuditi: zhe nekaterem pridige na nuzajo: dokler pervezh na tu kar per pridigi ſhli-ſhjo, na miſslejo. Drughezh po pridigi ſupet u ſture grehe, navarnoſt, navado inu perloshoſt padejo inu ſe u taiſte radii nu volni podajo. je reſs ſo ne-katiri, katiri boshjo beſsedo hitru gor usamejo ampak koker vezhne res-nize per pridigi lehku inu hitru gor usamejo, takú taiſte po pridigi tu-di hitru is ſpomyna inu is ſerzá lehkú inu hitrú spuſté. Meni ſe sdy (je enkrat ſvet Chryſoſtomus k ſuojm Poſhluſhauzam rekou) meni ſe sdỳ koker deb jeſt vidou, de vaſs je ena ſveta urozhina per boshji beſsedi obſhla, inu de ſte per leti koker vuſsek per oginu mehki poſtali, ampak tu me bolí tu me bode: de vy Lubesnivi kader bote is Cerkve ſhli, bote na uſse posabili, ta ſvet uzhenih otzhe tu rezhi: Koker uſseh, kader sraven ognia ſtoỳ, ſe reſtopỳ, takú vy kader ſte per pridigi ſte aiffrovy, perprau-leni k dobrimu. ampak tudi koker uſsek kader ſe od ognia prozh usame terde gratta. Taku vy kader prozh greſte po pridigi ſte takſhni kakurſhni ſte

Str.: 007v

bli poprei. ſte koker deb bli nezh dobriga na ſhliſhali. Videre vos viders adha dicta imralmiſse. ſuize ſanquam ceram embolitis, verum eum ſine ſuerit al. ſreſsum nula erib horum apur vos recordatio.ſhliſhiſh moi Kriſtian kir mo-rebiti she tulk zhaſsa u jesi inu ſovraſhtvu s tuojm blishnim shiviſh, ſhliſhiſh Pridigo od velike nam od Chriſtusha dane sapoudi de Kriſtianſke Lubesni: Katera nam sapové de imamo naſhem ſovrashnikam is serzá odpuſtiti, sa nie moliti nym dobrute iskasati. ſhliſhiſh ti hiſhne Ozha, ti hiſhna Mati ſuojo douſhnuſt: de im aſh ſouje otroke inu poſle preſkerbeti, nje podvuzhiti, na njeh ahtengo da-ti, inu kader je potreba poſvariti inu ſtraffati. de boſh enkrat od njeh Bogu tim Pravizhnim ſadaiku teſhko ſenko raitengo mogu dati. ſhliſhiſh ti ſyn ti hzhy, hlapz, ti delouz, ti moiſkra, ti Kerſhenza, de moreſh ſuoje vikſhe Lubiti, bugati, spoſhtovati, njim dobru, ſveiſtu, pravizhnu ſluſhiti, tu ſhliſhiſh sdihujepa pridigi, ſi napreiusameſh. videre vos videor ad hoc dreta vacalni ſse,ampak kumei je pridiga konshena, na taiſto vezh na miſliſh, na uſse po-sabiſh. verum cum hine ſuerit abſceſsum auſa erit horu apud vos recoridia.

italicShe mejn boshjo beſsedo u ſerzu ohranijo ty, katiri po boshji beſsedi inu pridigi u italicpopreiſhno, navarno greſhno perloſhnoſt, inu navado ſe podajo. Guiſhn u Lubes-nivi ena shaloſtna ena kervavih ſous vredna rezh je letà, de Pridigarji ſe ſil-nu pomujajo vezhne resnize tem Poſhluſhauzam prou inu po nyh saſtopnoſti naprei poſtaviti inu isloshiti, Poſhluſhauzi vender doſtikrat po pridigi taku, ja morebiti ſhe huiſhe ſhive koker pred pridigo. ſouraſhtvu, mermranie, oprau- lanie, kerviza, golfia, nezhiſtoſt pres pobulſhania naprei inu naprei terpy. odkod sa volo boshjo tu pride? Ostod, dokler takſhni ludje pravi ‌Euthymius‌ aku lyh beſsedo boshjo ſhliſhijo, gor usamejo, taiſto u perloshnoſti u ſkuſhna-vah savershejo inu ſe letè malu ahtajo. Qui facile dum docentur verbum reci-ſit etiam cum Lenſatur facile rejseit.

In i3 Math.
Poſtavimo de takſhne gre-ſhnike gnada boshja per pridigi k pokuri, k pobulſhaniu naganja inu obudì de nie is blata inu gnuſobe enga reſpodobnega, greſhnega shivlenia taku re kozh ven ulezhe. de ſe skus pravo grevengo terdnu napreiusetie, zhiſto ſpoud s Bugam ſpravio, vunder doughu na ti dobri poti na oſtanejo, ampak ſupet k grehu inu h ſim kar jih is greha pelà, obrazhajo. iſhejo inu otè greſhnu viditi inu dapaſti! Navarnu ſe pogovarjajo, ſpaſsajo inu norzhujejo koker po-prei, ſe okul ulazhijo s poredneme perſhoname koker poprei, gredo koker poprei u takſhne hiſhe, kraje, perloſhnoſti, u katere ſe vidjo, ſe ſhliſhijo ſe govorrè takſhne rezhỳ, skus katere ſe tim ubogim blishnim dobru ime zhaſt inu poſhtenie usame, Nedoushnoſt ſkodo terpỳ. Angelzi shallujejo inu ſe jozhejo, hudizhi ſe ſmejejo, Ludje ſe pohuiſhajo, Buh je reshali Letu

Str.: 008r

Letà je ta prave inu resnizhen urshoh, de je doſtikrat koker pred pridigo hudù, taku ſhe huiſhe po pridigi shivỳ.

Sedei vejſte Lubesnivi, sakai nekateri aku lyh pridige ſhliſhijo, tudi gor usamejo, vunder is teh nobenga dobizhka ali nuza na nyh duſhi doſse-shejo. Gdu je kriu, ne boshja beſseda nikar, takſhni poſhluſhauzi ſo krivi, katiri nuznej ſveteh naukou u ſerzu na ohranijo, inu po taiſteh na shivè. ſhe nekei. Porezhe morebiti eden ali ta drughe, sakai tulkukrat boshjo beſ-sedo osnaniti sakai tulkukrat pridigvati? Ti praſhaſh sakai tulkukrat pridi-gvati? inu jeſt te praſham sakai tulkukrat, ja uſsak dan jeſti?satu uſsak dan jeſti praviſh ke je mojmu shiuleniu podobnu, ke ſem uſsak dan lazhen. Prou praviſh ampak ſedei samerkej kar ti s ſvetim‌ Gregorjam‌ odgovorìm: jed. konh shivesh te duſhe je boshja beſseda Koker je onu snaminie de shelodez je skasen ali ferderban aku kruha inu jedỳ na terpỳ. raunu takù je eno snaminie de s-dusho dobrú na ſtoỳ zhe boshje beſsede na ushiva gor na usame na ohrani. Cibus mentis eſt ſermo Dei - quaſi acceptus cibus ſtomacho languente regreitur. Quan-do auditus ſermo in mente non retinetur.

Greg kom Supr Luc 8.

Takú miſlite Lubesnivi: de ſhtiveniu teh ſhtrafengah boshjih ni tanarmain-ſhe ſtraffenga, zhe Buh perpuſtỳ de ſe ſveti nauki. Vezhne resnize na osnanu-jejo. Satu on u ſuetim Piſmu kader otshe shugati ſtraſhne ſtraffenge, shu-ga de otshe Preroke, pridigarje, te katiri boshjo beſsedo osnanijo, prozh use-ti. mittam famem in terram non famem panis, neque sitim aqua ſed audien-di verbum Domini: deficient Virgines pulchrae et aduleſcentes in ſiti.

Amos 8. ii et i3.
Jeſt bom poſlou na semlo (pravi Buh skus ‌Amoshove‌ uſta) bom poſlou eno draghino eno lakoto. Ne lakote inu poshelenia po kruhu. ne-sheje inu poshelenia po vodi. ampak lakoto, shejo, poshelenie sa poſhlu-ſhati bosho beſsedo. Tu je bodo shelleli poſhluſhati pridige, resnize, am-pak obenega na bo kir be njim taiſte naprei reſsou inu isloshou. inu per tim Kai ſe bo sgodylu? Lepe Divize inu Mladenzhi bodo konz useli. Perjet-ne, Lepe ſhlahtne po boshji podobi ſtuarjene duſhe bodo poginile. deſsei Str.: 008v
Ent in ſiti.
zhes katere beſsede ſvet‌ Hyeronimus‌ takú govory. Is tega leh-kú ſklenemo inu saſtopimo: de zhe ſe boshja beſseda na ſhliſhi na ahta zhedna inu ſveta ſramoshlivoſt pogine, zhiſtoſt umerje, Lubesin pruti ſo-gu inu blishnim, ſtrah boshji, Kriſtianſke myr, vupanie inu poterpeshli-voſt u revah inu nadlugah, Miloſt uſmilenie pruti ubogem, andoht ſerzhnoſt inu ſtanovitnoſt u slushbi boshji, u doushnuſti suoiga ſtana nu poklizania, u dobreh delah uſse tugenti inu zhednoſti konz usamyo es quo intelligimus perire oudicitiam, cafratatem mori, omnes obire vir-tantes.

Dobra, potrebna, Sveta tulkukrat osnaniena boshja beſseda, ſedei na tuoji ſtrani inu per tebi ni fallenu: de ti nekaterem Kriſtianam k nuzu na pri-deſh, niſi niſi ti ampak oni ſo ſi krivi, dokler tebe na ote poſhluſhati dokler tebe naotè gor useti, dokler tebe naotè u ſerzu ohraniti inu po tuojeh naukah shiveti. non audientes, non accertantes, non euſto-dintes ſeu recidividantes. Ne bodimo my takſhni Lubesnivi! my otshemo boshjo beſsedo radi inu volni poſhluſhati, hitru inu s veſseliam gor useti, ſtanovitnu u ſerzu ohraniti. Tu je naſhe naprei usetje. Malu je mankalu de niſem posabou na lejtnu shegnanie kateru ali bol rekozh od katerega ſe to res u letí hiſhi boshji spomyn dershỳ. Usdignemo Lubesnive naſhe ſerza inu naſho ſhtimo k bogu: proſsimo ga de bo naſho molitou uſhliſhau, ut quis quis hoc ſemplum beneficia petiturus ingreditus cuneta ſe impetraſse lateta

Eccl in or ded.
De uſsak kir bo u to Cerkou s andohtio perſhau inu sa gna-de sa dobrute proſsou, bo doſsegou kar proſsi.

Str.: 009r
Str.: 009v
Str.: 010r

Kriſtianſku Podvuzhenie
od
boshjeh Tugentah ali Zhednoſtah
Viere. Vupania. Lubesni.
Perve Thajl
Pridige na Nedele zhes zelu Lejtu

Str.: 010v

Nunc autem manet Fides. ſpes. Charitas tria hac: major autem horum eſt Charitas.

„ſedei pak oſtanejo Viera, Vupanie, Lubesin leté tri Narvekſhe pak mei Nieme je Lubesin“

1 Cor. i3. i3.

Str.: 011r

italic4.
pridiga

Caelum et terra tranſibunt verba autem mea non tranſibunt

„Nebu inu semla bodo preſhlé, moje beſsede pak na bodo preshlé“

Luc. 21. 33

Zhudeſsa na ſonzu, na luni, na svesdah, ſhumenie na moriu,
bartkuſh na semli ſtrah, trepetanie, inu zhakanie teh rezhy, katere imajo priti zhes veſs volen ſvejt Prihod Synù tega zhloveka s veliko zhaſtio, mozhio, oblaſtio uſse letú ſe bo zgodi-lu takú reſnizhnu, takú guiſhnu, koker resnizhne inu guiſhne ſo lete beſsede Chriſtushove. Nebu inu semla bodo preſhli moje beſsede pak na bodo preshlè. Coelum et terra tranſibunt, verba autem mea non tranſibunt. Quasi diceret: etſi cuneta con noveantur fides fanem mea non dificiet. Je otou rezhi: (pravi Theodoreſ) zhe lyh nebeſh-ke nozhy ſe bodo gibale, semla Elementi, inu uſsi ſtuary ſe ſmeſhale, vender Cerkou moja isvolena neveſta, Evangelium moja ſveta Poſtava, Vira katero ſim gor poſtavou bodo oſtale. ſlahtne dobre dreveſsa imajo dobre ſlahtne korenine. Korenine terdne, de mozhnu ſtojè. Korenine globoke, de lepù raſsejo. Korenine rodovitne, de ſad perneſ-sò. Grunt, fundament inu korenina je Vira, pres katere ni mogozhe bogú dapaſti. Ka-kú je inu ima biti Vira terdna, globoka, rodovitna vaſs bodo podvuzhile te Adventne Pridige. Sa dans Lubesnivi poſhluſhajte kar vam skashem.

Vira more biti terdna mozhna. Ali takſhna: de to zhloveſhko saſto-pnoſt inu pamet Bogi ti pervi inu Vezhni Resnizi ſtanovitnu podvershe.

X.

Vira more terdna ali mozhna biti, ke je takú guiſhna de obenega zvibla obene neſta-novitnoſti na perpuſtỳ. Dokler Bogu Pervi inu Vezhni Resnizi verujemo, eden zhlovek poſtavimo tebi kei povè, ti niemu, negovem Beſsedam verjameſh! sakai? Mu ver-jamem (praviſh) satù, dokler ga dershím sa enega saſtopnega, modrega zhloveka ka-tir sposna inu veli kar meni povè inu ſe lehku na gollffá. Ga dershím sa enega resnizhnega zhloveka, katir po pravizi govorỳ inu me netshe gollffati inu tudi na bo gollfóu. Pameten ſturíſh. de enim saſtopnim, inu resnizhnim zhloveku verjameſh Letá je zhloveſhka Vira. Buh je Vezhna Modruſt, uſse vedit vidi, sposna popounima sapopade nam ore golfan biti, je Vezhna Resniza, uſse kar povè, govorỳ je resnizhnu namore inu notshe golffati. Tedei je saguiſhan, na falliſh kader mu virjeſh. inu Le-tà je Boshja Vira. De ti moi Kriſtian Kerſhanſko Katolſko sa resnizhno pravo Viro dershiſh ni savol tega, de ſi biu u ti Viri rojen, to taku rekozh s maternim mlekam ſeſsau: u ti podvuzhen biu. Ampak ta perve, notrejne prave urshoh je letá: de to Viero je Buh reſodeu. Inu povedau Katolſhki Cerkvi, inu skus letó tebi. ‌Romanus‌ u ſredi ſuojeh grosneh martrah je osnanou inu s veliko ſerzhnuſtio pridgou. Chri ſtusha inu Sveto Viro. Ampak kader je samerkou to terduratnoſt ‌Aſelepiada ‌te-ga Ajdouſkega Oblaſtnika, ſe je k nimmu obernou rekozh: zhe mojem beſsedam na virjeſh, poſhluſhei resnizo is uſt tega mejhnega otroka (je kasau na enega

Str.: 011v

Otrozhizha, katerega je ena Kriſtiana u naruzhah imela) poſhluſhei tega je djan-inu on bo tebi povedau kar ti jeſt pridigujem. Kumei je ta ſvet Marternik te beſsede isrekou je ta nedoushne mejhne otrok kir ni mogou ſhe govoriti, glaſs-nu saupóu! Jeſus Chriſtus je resnizhne inu prav Buh. Inu kdu ga je upraſhau ‌Aſalepiades‌ ſerdit kdu je letu tebi povedau? Meni je odgovurou otrok. Meni je tu rekla moja Mati. inu moji Materi je rekou Buh. Mihi Mater, et Mater Deus Vine bellual.

Lpec Hiſt. CIT
.Letà moi Kriſtian letà ima biti tuoj odgovor. Kdu ti je rekau: de je eden Buh inu try Perſhone: de Buh tu dobru polohna, tu hudu ſhtraf-fa: de Chriſtus Syn Boshji je zhlovk poſtau, terpou, umrou. De duſha zhloveſhka bi vekomei shivela: de je enu vezhnu veſselie u Nebeſsah, vezhna martra u pekli? de katolſhka je ſama prava resnizhna Vira zunej katere ni svelizhania. Meni odgo-vori, je rekla moja Mati, moja Lubesniva ſveta Mati Katolſhka Cerkou: inu Leti moji Lubesnivi ſveti Materi Katolſhki Cerkvi je tu rekou Buh: mihi Mater et Materi Deus.

Vidite ſedei Lubesnivi, ali mozhnu na fallijo inu ſe golffajo taiſti nesrezhni inu Pre-usetni. Katiri zviblajo al pol ſe podſtopijo ſveto Kerſhanſko Katolshko Viro Koker sdravi Pameti ſoperno tadlati. Dokler nje ſkrivnuſti s nyh ſlabo zhloveſhko na-turalſko saſtopnoſtio sapopasti nemorejo. Prou jih ſvet ‌Judesh Tadæus‌ imenu-je oblake katiri ſe od vetra ſem ter kie majajo inu okul neſso. Nubes ſine a-qua, quae a ventis circumferuntur

Jud. i.i2
. Neumni, doſti naturalſkeh rezhy sapopaſti namorejo, katere vender obzhutijo, katere ſhliſhajo, katere videjo katereh ſe dotaknejo, inu viſsoke ſkrivnuſti ſvete katolſhke Vire kakú oté sgruntati? Pametneiſhi inu ſrezhneiſhi ſo pravi Kriſtiani, katiri pred na-varne radovednoſti, pres krivizhnega preiſkania po beſsedah Svetega ‌Paula‌ s velikim myram inu veſseliam irjejo. Ob zhaſsu Kezarie teh Albigenſerjov ſe je Chriſtus u Sveti Hoſtji pokaſau u podobi enega prelepega zartanega otroka, uſsak (kir je otou) ga je vidou. Povedanu je blu letu Svetim ‌Ludviku ‌francoſkim kralu. Leta, vablen deb ſhou gledati tu zhudu, nej le grede (je odgovorou) nej grè gledati taiſte kir nad tim zvibla ali na virje de je Chriſtus u Svetimu Sakramentu pra-ve Buh inu prave zhlovk, s duſho inu s teleſsam, s meſsam inu s kervyo, ta-ku uzhỳ Sveta Mati Katolſhka Cerkov, letú meni ona povè, ſem saguiſhan vezh. Koker deb s mojmi laſtnim ozhmy Chriſtusha vidou. Lepe beſsede uredne deb njeh ſi uſsi samerkali. Reſs je Lubesnivi Vira je meni guiſhni saſtopnoſti temna, ven-der vezh guiſhnoſti u ſebi sapopade, koker uſsa zhloveſhka naturalſka saſtopnoſt spos-

Str.: 012r

Nanie, modruſt, ona je saſtopnoſt teh ſuetnikou, katera uſso modruſt tega ſvejtá pre-maga inu dellezh nasai puſtỳ. Svet‌ Hironymus ‌(kader premiſhluje lete beſsede Chriſtushove po ſvetim Matheushu na peti poſtavi: Katir rezhe k ſuoju bratu norz, ta bo paklenſkega ognia doushin.) pravi de ſe enim Kriſtianu velika ker-viza ſturi zhe ſe norz klizhe: dokler Chriſtusha Boshjo Modruſt skus Viro spos-na. qui Chriſtum Dei noverit Sapientiam, qua ratione ſtulfitia elogio denota vi pofeſt?

in Math. C. 5.

Ampak bo morebiti eden miſlou inu rekou: zhe be jeſt guiſhnu vedou de to kir je Buh re-ſoden be norſku inu naumnu blu zviblati: dokler na more falliti: inu je guiſhnu res-niga, de on ſe namore slegati. Ampak gdu me saguiſha de je on gourou inu reſo-deu? Samerkejte Lubesnivi, kader virujemo, due rezhỳ ſturimo. Prevezh virujemo sa guiſhnu dershimo, inu tu an grede naſho pamet um inu saſtopnoſt. katero Bogù ti Pervi Vezhni Resnizi Ponishnu, terdnu; ſtanovitnu podvershemo. Drughezh ſmo na-gnieni otshemo viruvati, inu tu antizhe naſho volo. H tim naſs pametni ursho-hi inu prizhe naganajo, naſs previshajo: de ſmo doushni viruvati Kulk pak inu kakſhneh Prizh imamo. Katere ſi ti o vezhne Gospud nam dau. teſtimonia tua credibilia facta ſunt nimis.

Ps. 92. 5.
Prizhe katere naſs obude. naganajo previshajo. S velikim glaſsam vpijejo inu Sprizhujejo: de ſveta Karſhanſka ka-tolſhka je ſama prava, ſama resnizhna Vira. Letú nam ſprizhuje Svetuſt te Vire katera prepové, ſourashi, savershe , uſsake ſorte hudobo. Inu sapovè, lubi. ſvjetuje perporozhỳ uſse ſorte Lepe tugenti inu zhednoſti. Letù nam ſprizhuje ſtanovitnoſt te Vire, katera u pregananju, u Topleniu, u martrah, ni nehala ni dol jemala, temuzh je oſtala, je raſla, je bla pogmerana. Prizhuje ta zhudna visha na katero je bla Vi-ra o zelim ſvejtu osnanena nikar skus bogate, viſsoke ſlahtne, uzhene, modre te-ga ſvejtà temuzh skus pred ſvejtam sanizhvane, ponishne uboge Ribzhe, kakurſhni ſo bli Apoſtelni. Prizhuje uzhenuſt inu brumnoſt tulk viſsokih imenitneh ſvetnikou katiri ſo miſlili poiſkati to Viro inu njo neiſhli uſselei zhiſto, ſvejſto, resnizhno Pri-zhuje prerokvanie na Chriſtushu dopounenu katir je to viro noter poſtavou. Oblaſt zhes paklenſke duhove katiri u mozhi te Vire ſe isgnajo. Serzhnuſt teh Martrnikou katiri ſo sa to Viro dusho inu shiulenie offrali.

Tedei magna infania eſt non credere Evangelium pravi ta uzhen ‌Pius Mirandulany‌

Str.: 012v

Inu jeſt sh njim: obilnu neumne inu mozhnu ſmeſhan more taiſte biti. Kir ſveto Kriſtianſko Katolſhko Viro sa pravo, resnizhno guiſhno na dershỳ, kir netshe Evan-gelia vieruvati. Dokler de ta Vira tu Evangelium je resnizhnu, kry teh Martrni-kou upije. Glaſs inu Pridige teh Apoſtelnou osnanujejo zudeſsa sprizhujejo Sdrave um inu pamet poterdi: Elementi govorrè. Hudizhi ſposnajo. Cujus veti tatem Sanguis Martyrum clamat. Apoſtolica reſonant vous. prodigia probant, ratio confirmat. Elementa lognuntur. Demones confitentar

. Ep 2.

x.

She kei preiden to Pridigo konzhàm. jeſt sagledam tukei na Altarju Podobo od enega ſvetnika. Katirim h zhaſti vy o Lubesnivi juter boſte to devetdanſko an-doht ſklenili, katero ſte s poſebnim aifram, s zartano Lubesnio pruti niemu dershali Svetega ‌Franciſhka Xaveria‌ Apoſtelna teh Indianerjou, inu ime-nitnega zhududelouza. On je s Chriſtushovim Evangeliam u roki taiſte del lezh od naſs leshezhe deshelle obhodou. To naſho ſveto Kriſtianſko Katolſhko Viro u Japonji inu druſeh kralejſtvah osnanou inu pridigvou. H ti Viri veli-ku ſtu thauſhent nevirnikou, viſsoke Firſhte inu Kraile prebernou. To viro s po-ſebnim, velikimi zhudeshami poterdou: s novimi nesnanimi jesiki govurou, boune osdravou, mertve k shiuleniu obudou. Ni li tu enu imenitnu ozhitnu pri-zhvanie sa naſho Pravo resnizhno Katolſhko Viro? ſlep more biti, katir sa enu takſhnu sposna.

Str.: 013r

5. pridiga

Mittens duos de discipulis suisait illi tu es qui venturus es?

„Je poſlòu dua ſuoja Jogra, inu mu puſtu povedati: ſi ti kir ima priti?“

Math. 11.3

italicDe Joannes je dua ſuoja Jogra poſlo italicu italic h Chriſtushu, inu ga puſtu praſhati al je on tai- italicste kir ima priti, ni satú ſturou, koker deb on na biu Chriſtusha sposnou inu viero- italicvou, katerega je osnanou, od katerega je rekou: polé Jagnic boshje polé kir tega ſvejta italicgrehe odjenla. Temuzh je ſturu satú, deb Jogri podvuzheni bli, inu videozhi Chriſtu- italiczhove zhudeſsa u niega vieruvali. Taku
govory Svet‌ Hieronymus‌. Aſupulus ſios mittit ad Chriſtum, ut per hane occaſionem videntes ſigna atone virtudes crederent in eum, et Magiſtro interrogante ſibi diferent. In kune loc. Lepa inu huale uredna ſkerb katero je ‌Joannes‌ imou sa ſuoje Jogre; deb enako imeli uſsi ſtarſhi inu vikſhi sa ſuoje po-dloshene! ſte ſhliſhali Lubesnivi u pervi Adventni Nedelſki pridigi kaku Vira ima biti terdna inu mozhna. U danaſhni pridigi bote ſhliſhali kakú ima biti globoka. poſhluſhaj-te.

Vira more biti globoka, podouzhena: ali takſhna de ſkriu nuſti katolſhke Vire sna inu saſtopi.

x.

Kai otshem pak rezhi skus letú. Vira more globoka, ali takſhna biti: de zhlovk nje ſkrivnuſti sna inu saſtopi? Tu otzhem rezhi Lubesnivi ſmo douſhni te od Ve-zhne resnize inu Modruſti od boga resodete inu od Svete Matere Katolſhke Zer-kve naprei poſtaulene resnize naſhe Vire vediti inu reslozhiti. Inu u teh potre-bneh ſhtukeh podvizheni biti. Eden saſtopen nuzne ſlushabnik je Kralu perjeten en naumne pak nanuzne nesaſtopne ſlushabnik niegovo jeso saſlushi pravi ſvet Buh u ſvetim Piſmu. Dapade Bogu en dober Kriſtian kir vedi inu saſtopi kar Vi-ra uzhỳ inu po ti saſtopnoſti po ſuoji doushnuſti bogu ſlushi. Letà je lehkù boshjeh gnad dobrut inu lohna troſhta. acceptus eſt Regi miniſter inteligens. Na dapade bogù en namarne tragliv Kriſtian kir is greſhne lenobe na sna kar Vi-ra uzhy, inu u ti hudobni naumnoſti naprei shivỳ, letá bo pravizhni voiſtro Roko bozhjo pozhutou. iracundiam ejus inutilis ſuſtinebit .

Prov. i4.35.
Reſs je: na ſmemo s navarnim firvizam ali s greſhno preusetnoſtio urshohe prejſkati: sakai Buh je tu ali unu resodeu. Dokler naprava, naſha Sveta Kriſtianſka Katolſhka Vira po beſsedah Svetega‌ Auguſtina ‌ni Vira teh offertneh inu preu-setnih, temuzh teh ponisneh. non eſt fides Superborum, ſed humilium.
ſerm 96 Le verb. Dom
. Per timu vunder tudi tu reſs oſtane: de ona ni ena naumna ſmeſhana ampak pametna viſsoka vira, katera aku lyh ne Soper vender zhes zhloveſhko pa-met viſsoke ſkrivnuſti u ſebi sapopade: katere ſe morejo pres zvibla sa resnizh-ne sa guiſhne dershati, volnu, ponizhnu, terdnu ſtanovitnu viruvati: Sedei Povejte meni Lubesnivi kai miſlite od takſhneh Kriſtianov, katiri sunaj Kerſta inu imena od enga pravega virnega Kriſtiana nizh ali tak malu imajo, de ſe ſkorei na vedi, al ſo ali pak niſo Kriſtiani. Be imeli boshje Resnize, potrebne

Str.: 013v

ſhtuke, ſkrivnuſti naſhe ſvete resnizhne vire virvati? Ampak kaku bodo viervali? Katereh ſe naote nauzhit, naoté saſtopit? Naotè ſhliſhati? quomodo credent ei. quem non audierunt.

Rom. i0. i4
.

italicDoushnuſt inu potreba je snati: de je Buh: de ta dobre dela inu tugenti polohna, hu- italicde dela pak inu grehe ſtraffa. De je eden Buh
inu trji perſhone Ozha, Syn. Inu Svet Duh. Inu te trji perſhone le en ſam Buh. De ta druga perſhona Syn Boshji je: zhloveſhko nature gor useu, na ſvetim Krishu umrou inu naſs odreſhou. Inu takù naprei. Zhe po Chriſtushoveh beſsedah tu vezhnu shiulenie je. Sposnati ſamega resnizhnega Bogà inu Chriſtusha Jeſusha. Katerega je poſlóu, tak ſe more rezhi: de taiſti Kriſtiani leshè u ſenzi te ſmerti. Kateri ſe Kriſtiane imenujejo: ampak od Bogà, od Isvelizharja ſkorei druſega na snajo. Koker tu uſse zhaſty, uſse huale, uſse lubesni pres Konza urednu Ime boshje hu-ſsaki beſsedi inu norzhji. K gerdem inu neſpodobnim ſpaſsam, k ſhentvaniu, kou-nenim inu preklinanim, k lashnivi kervizhniu perſegi, perloshiti inu perſtavti. ſkorei drusega na vedò, koker taiſtu Jme, u katerim ſe imajo perpogniti uſ-se kolena teh kateri ſo v Nebu, na semli, inu pod semlo. Tu shegnanu, ſvetu zhaſtitu, ſladku Jme Jeſus, negovu ſvetu terplenie martro rane, kry ſmert Krish negove Svete Sacramente, u nyh greſhni urozhini inu jesi isrezhi inu nuzati Joh! U tim hudim ſtanu u ti nesrezhni temmi kaku bodo ty revni samogli nyh Stuarnika inu Odreſhenika zhaſtét? Niega proſsiti inu na pomuzh klizati? Ne-ga sahualet? Niemu ſlushiti? Niega is pravega ſerzá lubiti? Ali morebiti menjo de je she sadoſti inu uſse dobru, aku Apoſtolſko ali od duanaiſt Jogrou u dua-naiſt Artikelnah ukup slosheno Viro inu ſhe nekatere druge molitve molijo? al (perpuſtite meni Lubesnivi to beſsedo) dol slabudrajo? Kai nuza Viro taku na saſtopiti? Ramnu tulk nuza, koker ob zhaſsu ene velike ſilne lakote shitam napounene ſkedejne imeti, zhe kluzha nemaſh inu po obenim zilu na obeno visho samoreſh k shiti priti. ſe uſtraſhim kader samerkam, de /koker me Buh saguiſha. ubi non eſt ſcientia anima non eſt bonum.
prov. i9. 2.
de per eni duſhi, katera je ti traglivi inu greſhni naumnoſti podvershena ni nezh dobrega. de ſtrah inu Lubesin boshja, lubesin Kriſtianſka, uſmilenie, poterpeshlivoſt, zhiſt-toſt. Praviza uſse zhednoſte poginejo. Serze u shivotu ſe meni treſse kader miſlim kaisaenu ueſselie, Kakſhne inu kaku velike kaku obilne dobizhke Paklenſke

Str.: 014r

Sourashnik imá per takſhni hudobni naumnoſti. Ni sposnania od Boga. Od Boshjeh rezhỳ. Katere ſe na ſliſhijo, ſe ne nauzhè, ſe na vedo, ni modruſti, ni saſtopnoſti u ſhtukeh potrebneh inu u ſkriunuſtah te ſvete Vire. Inu kai ſe sgo-di. Huda jésa, doughu ſouraſhtvu, ſtraſhnu preklinannie, ſkodlive lashy mer-mranie, opraulanie inu perſegvanie, grosna kriviza, ſhkoda, inu tatvine, ker-vizhnu sadershanie inu noter potegnuvanie saſlushenega lohna teh delouzou inu najemnikou, nauſmilenu potlazhenie teh ubogih, udou, inu ſrotiz, grehii ka-teri u Nebu upijejo inu sa maszhuvanie klizhejo. Prekleti luſhti tegà meſsa Nezhiſtoſt, loternia, preſhuſhtvu. ſo gor jemale, sraſle, inu ſe ſilnu reſhile koker veli-ka voda. Ne jeſt, temuzh ‌Oseas ‌Prerok inu Buh skus negove uſta taku govorỳ. non est ſcientia Dei in Terra. Maledictum, et mendacium et homicidium. et fur-tum, et adulterium inundaverunt.

Os. 4.2.
rezite meni ali ni letá en shaloſtne svi-rek is katerega uſsa hudoba uſsa nesrezha vuntezhe?

Is tega ſe lohkú dol usame, de taiſti, katirem je Buh dau eno poſebno oblaſt inu ſkerb zhes drughe, ſo doushni, pervezh ſami prou snati. Reslozhet inu saſtopet resnize inu ſkriunuſte te Kriſtianſke Katolſhke Vire: drugezh tudi ſuoje nesaſtopne neumne podloshene u teh dobru podvuzhiti. Mei drughme nadloghame, zhes katere ſe je milu toshou ‌Jeremias‌ Prerok, je bla tudi letá nadlogha katero je on u ſuojeh shaloſtneh peiſmah objokou. Mejhni otrozi lazhni ſo shelleli ſilnu, ſo proſsili inu upyli po je-di po kruhu, ampak nobenega ni blu, kir be njem tega dau inu dodelou. Patvidi retirunt panem, etn on erat: qui frageret eis Phren 4.4.Poſtavimo tuoj otrok od lakote upije; ſe jozhe, h tebi ſouje nedoushne rozhize usdigne, Ozha Mati te praſham mu naboſh jidỳ inu Kruha dala? Ga boſh puſtu u ſilni lakoti konz uſeti? Gui-ſhnu ne. Noter u tuoje ſerze ſe bo tebi uſmilou, boſh ſhau, boſh tekla, inu mu per-neſsla jeſti. Zhe tega na ſturiſh tak rezhem, de imaſh enu ſerze is kamnia inu ſkale. is bronza inu shelesa. tu je le ena pergliha: dejte ahtengo ſedei na resnizo vikſhi ob-laſtniki, Goſpodarji, Gospodine, Ozheti inu Matere! vaſhi podlosheni, poſli, otrozi ſo majhni, ſlabi, malu podvuzheni u pravi Viri nesaſtopni inu neumni. Parvali Duſhe, sa volo katereh je Nebeſhke Ozha ſuoiga edinorojenega ſynú dau: na ta ſvejt poſloù: duſhe, sa katere je ſyn Boshji Chriſtus Jeſus neisrezhenu britke martre terpou, inu na krishu umerou. Duſhe katere je Svet Duh u ſvetim Karſtu poſvetou, sa otroke Bo-shje, sa Erbze Nebeſhkega Kraleſtva gor useu. Jnu te Lepe draghe ſlahtnu, Bogu per-jetne duſhe ſo lazhne petierunt panem . potrebujejo Boshje Beſsede, Sveteh dobreh naukou, poduzhenia u ſkriunuſtah, resnizah, potrebneh ſtukih te Vire (Leta je njeh kruh po Beſsedah ſvetega ‌Gregorja‌. Inu vy namarni vy nauſmileni njem tega

Str.: 014v

Ne daſte! et non erat qui frangeret ois.na meſtu deb poſle vaſhe otroke vaſhe po vaſhi doushnuſti podvuzhili, pelali, ali ſai poſlali inu naganjali na taiſte kraje u katerih be bli podvuzheni, njeh ſhe nasai dershite, njem perloshnoſti na per-puſtite. Zhe ty podlosheni tudi ob Nedelah inu praſnikih precei po maſhi u hipu ſe domá na snajdejo, she bliſka inu germỳ ogen je u ſtrehi! ſmirjanie; ropotanie prepiranie, klagovanie po zeli hiſhi inu ſoſeſtvu: s kaisaeno vejſtio tu ſturite te-ga jeſt na saſtopim. Smo shivino u Lublani u enim Mejſtu, u katerim (bode huala Bogù) nam lepe perloshnoſti na manka. Kriſtianſki Nauki inu pridige ſe dershè, ob uſsaki Nedeli inu Praſniku. Ne u eni ampak u vezh Zerkvah, ne enkrat temuzh vezhkrat zhes dan. sjutrei inu popudnè, u Krainſkim inu Nemſh-kim jesiku, zhe ſmo leni inu fraglivi neumni inu nesaſtopni sa ſe inu sa te na-she, vam glatkú po moji doushnuſti povem o Lubesnivi na videm koku ſe bomo mogli isgovarjati enkrat pred Chriſtushovim Sodnim ſtolam. tenka teſh-ka raitenga. ſtraſhna ſodba, voiſtra ſtraffenga (zhe ſmo takſhni inu ſe na po-bulſhamo) na naſho greſhno lenobo inu naumnoſt zhaka.

x.

S tem beſsedame, s katereme je Chriſtus u danaſhnim EVangeliu Joanneshove Jo-gre nasai poſlou, jeſt to pridigo ſklenem inu vaſs lubesnivi damú poſhlem: Pejte inu povejte kar ſte ſhliſhali inu vidili: euntes renuntiate – quae auditis et videtis.

Math. ii.4.
Pejte! hitite!„ “Poſhluſhajte resnize inu ſkriunuſte naſhe ſve-te Kriſtianſke Katolſhke Vire! Inu aku taiſteh prou inu popounima na snate nauzhite ſe! Povejte kar ſte per boshji beſsedi, per pridigah inu Karſhanſkeh na-ukah ſliſhali, inu kar ſte skus luzh te Vure reſvetleni vidili. povejte, osna-nujte, inu poduzhite ſlaſti pak vy Vikſhi inu ſtarſhi vaſhe neumne nesaſtopne podloshene. Taku bo koker ima biti vaſha Vira globoka.

Str.: 015r

6. pridiga

Dirigite viam Domini

„Porounajte pot tega Goſpuda.“

Joan. i. 26.

italicJoannes Karſtnik od Farjou inu Levitou praſhan, gdu be on biu. Je prevezh po- italicsnou inu povedou kar ni biu rekozh: jeſt niſem Chriſtus, niſem
‌Elias‌
italic, niſem Pre- italicrok, inu drugezh je povedou inu ni tajiu kar je biu rekozh: jeſt ſem en glaſs italictega upijezhega u puſhavi, porounajte pot tega Gospoda italic:
dirigite viam Domini
italicPol pak tega Goſpuda ſe porouna, kader beſsede te resnize ponishnu je ſliſhijo italicinu po boshji sapoudi ſe brumnu shivỳ.
pravi Svet‌ Gregor‌: via Domini ad cor-dirigitur cum veritatis ſermo humilites anditur – cum ad praceptum vita pre-paratur. Prou lepu k mojim napreiusetiu inu govorieniu. Pot tega Goſpuda po-rounamo, zhe Lubesnivi prou virujemo, inu dobru shivimo: tu je! Zhe naſha Vira ni ſamù terdna ali mozhna, globoka ali prou podvuzhena koker ſte she u du-eh Adventneh Pridigah saſtopili, ampak tudi rodovitna koker bote ſedei ſliſha li, samerkajte dobru kar vam skashem.

Vira more rodovitna shiva biti ali takſhna, de dobre dela doperneſse.

X

italicNi sadoſti de eden Krinize inu ſkriunoſte katere je Buh resodeu italicinu katere Sveta Zerkou naprei poſtaule sa viruvati, viruje, ni sadoſti italicde te ſkriuniſte inu resnize sna inu saſtopi, temuzh je tudi potrebnu italicde po taiſteh resnizah, inu po ti saſtopnoſti shivy. Dobre, brumne ſvete Kar italic- italicſhanſke dela dopernaſha. Letà je nuzna, rodovitna, shiva Vira, koker njo italicimenuje Svet
‌Paul ‌
italiceno fliſseg inu skus Lubesin delajozho Viro od katere ſe- italicdei govorim.
Fides quae per caritatem operatur.
ad Gal. 5.6.italic Enu drughu italicje Bogá vieruvati: po Beſsedah
Svetega ‌Lorenza Juſtiniana ‌inu Svetega‌ Au-guſhtina‌: Boga vieruvati je vieruvati de je Buh. Bogú vieruvati, je vieruvati de Buh resnizo govorỳ. U Boga vieruvati: je u niega vieruvati inu niemu ſlu-shiti! niega Lubiti! K niemu hititi. Letà o Lubesnivi letá je Vira, katero od naſs Buh otshe imeti. eſt credere in eum, credendo amare, credendo diligere, credendo in eum ire, iſta ergo eſt fideſ quam a nobis exigit Deus.
tract 29 in Joa.
Kriſtian-ſke. Svete is boshje Lubesni ſturjene dela ſo taku rekozh shiulenie inu duſha te Viere ſiut carnis noſtra natura ſine abimento durare non poleſt ta negs fides ſine bonis operiby.

Str.: 015v

italicOdtegni inu na dej tuojmu ſhivotu ſedỳ inu pitja, inu tuoja ſlaba ſvah zhlo- italicveſhka natura na bo mogla obſtati. Na boſh doughu shivou: inu na doper- italicnaſhi dobre italic brumne Kriſtianſke dela. Tak t italicuoja Vira na bo shiva, temuzh ſvah italicſlaba, nanuzna, mertva. Je ena pergliha katero daje ſvet
‌Joannes Chriſoſtomy‌
koker je mertva.
ſicut corpus ſine ſpiritu mortuum eſt, ita et fides ſine operibus mortua eſt.
Jac. 2.26.

italicZhe lyh skus uſsake velik inu ſmertne greh ſe ſgubỳ ta poſvetejozha gna- italicda Boshja, ali taiſta gnada: katera zhloveka k pervoſhenim otroku inu italicpriatlu Boshjm, k Erbzhu nebeſhkega kraleſtva ſturi: vender ſkus ſmer- italictne greh je Vira na sgubỳ (svunej grehà te Nevire, skus katero ſe tudi Vira italicſgubỳ) koker uzhi tu Svetu Tridentinſku Zerounu ukupsbiralſhe, kader italicferdama inu savershe ta preklete nauk teh Kezarjou kateri ſo rekli inu uzhy italic- italicli: de ſkus greh s gnado inu priasnoſtio Boshjo red tudi Vira ſe uſelei sgu- italicbí, ali pak de Vira katera zhes oſtane ni prava ni resnizhna.
ſi quis dime-vit amiſsa per peccatum gratia ſimul et fidem ſemper amiti, aut fodem qua remanet non eſse veram fidem (licet non ſit viva) anathema ſit
. Tin-ſseſs. de Juſtific: c: 15. Can. 28.
Tedei tudi po grehu, inu po ſkus greh sgu-bleni gnadi inu priasnoſti Boshji oſtane prava, resnizhna, aku lyh ne-shiva Vira. Pres dobrih dell, s hudimi deli inu grehi otshem rezhi zhe terdnu vierujeſh inu greſhnu shivíſh imaſh, eno traglivo inu mertvo Viero inu letá kai bo tebi k svelizhaniu pomagala? Vierujeſh koker en Kriſtian inu shiviſh o greſhnik morebiti huiſhe koker en navirne Ajd. Verjeſh Bo-ga, Stuarnika, Dobrutnika uſse huale, zhaſti, inu Lubesni uredne-ga Goſpuda, naisgruntano preskonzhno Dobruto inu lepoto, inu na-meſtu deb mu ſlushou, deb ga zhaſtíu, ga reshaleſh, ga sanizhujeſh, na meſtu deb ga hualou inu sahualou inu lubou, ſi mu nehualeshen hudu sa dobru! Grehe sa gnade inu dobrute, ſouraſhtvu sa lubesin pov-
italicrazhaſh inu poverniſh! italic Vierujeſh de Jeſus Chriſtus Syn italic boshji je sa te gros- italicne britke martre terpou, inu te ſedei koker en uſmilene Is italicvelizhar kli- italiczhe! Vabi k pokuri italic, ampak de bo tudi enkrat perſhau koker en voiſter ſod- italicnik ſoditi te shive inu mertve kader na bode vezh zhaſs te Miloſti.

Str.: 016r

italicVierujeſh de duſha tuoja bo na vekoma shivela ali ſrezhnu ali nesre- italiczhnu: de je ſtraffenga u Pakli katera bo uſselei terpela: veſselie u italicNebeſsah katiru nigdar na bo nehalu. Inu per timu oſtaneſh pres poku- italicre, pres pobulſhania, u ſmertnim ſouraſhtvu pruti tuojm blishnim, u ne- italiczhiſteh luſhtah. u krivizhnim dobizhku inu golfiji. u greſhni perloshno- italicſti inu navadi. Koker deb na vierovalu, ne Boga, ne prihodne ſodbe, ne italicduſhe, ne Vezhnoſti. Ne Nebeſs, ne Peklá italic. Lubesnivi, nuzna, shiva ro- italicdovitna s terdim savupaniam s dellajozho gorezho Lubesnio ukupei italicsdrushena Vira. katera brumne, dobre Kerſhanſke della doperneſse italicta naſs popounima s Chriſtusham savershe. Na rezimo Le s beſsedo italicinu s jesikam, temuzh skashino u resnizi s dianiam, s sadersha italicniam italicde vierujemo, sadershimo ſe italic po boshjeh sapoudah, pravizhnu, zhiſtu, boga- italicbojezhe, tak ſmo pravi inu popounima vierni Kriſtiani pravi
ſvet ‌Gregor‌. Vera eternim fides eſt. qua Loc quod verbis dieit moribus non contradi cit.
Rom 20 in Evang

italicLepu Jme, ime enega viernega Kriſtiana! Ampak bres Kerſhanſkiga, brumnega italicbogabojezhega shiulenia enu prasnu ime, inu bres dobreh dell tudi ena pras- italicna vira.
Quid proderit fratres mei si fidem quis dicat ſe habere opera autem non habeat
. rezhem s Svetim Jacobom
. Lubi moji bratje kai vam vam bo nu-zalu, de ſe Kriſtiane imenujete, de s uſtmy sposnate viro! Aku dobreh dell nemate! na gollfajte ſe! dobra vira s hudim shiuleniam vaſs na bo svelizhala? vaſs na bo u nebeſsa usignila? numquid poterit fides ſalvare eum.
Jac. 2.i4.
s ſamim, lepim, viſsokim ſlahtnem imenam (bo on rekau) odſtopite prozh od mene uſsi vy delauzi te hudobe. ſte ſhliſhali od mene: de enu je potrebnu duſho svelizhati. Inu de nezh zhloveku na nuza tudi zeu ſvejt dobiti, zhe duſho sgubỳ. ſte vedili: de je ena voſka ceſta katera pelá k shiuleniu, inu malu nyh je kateri po ti gredò. Inu ſte tudi vedili de je ena ſhroka ceſta ka-tera voshy k pogublenim, inu veliku nyh je kateri po letí gredò. ſte snali de kir otshe sa mano priti, ima ſam ſebe satayti tu je ſam ſebi ſhkuſhnia-vam, puntarſkem pozhutkam inu shellam ſilo ſturite, taiſte premoiſtrati inu premagati. ſuoj krish na ſe useti, inu sa mano hoditi. Lete resnize ſte

Str.: 016v

Verovali, ampak ſe niſte taiſteh sadershali. Nemarni ſte bli za tu vezhnu inu Nebeſhku: ſkerbni sa tu poſvetnu inu zhaſsnu. Tu pervu. Tu nar bel ſlahtnu inu potrebnu opravilu tega svelizhanja je blu tu sadnu. Tega ſe niſte ahtali. ſte uſse perpuſtili vaſhem ne ubresdanem. Pozhutkam. greſhnem shelam, ſte naprei hitili inu tekli po poti teh grehou. niſte sa mano, niſte s volo, s poterpeshlivoſtio, s veſseliam, temuzh ſte vaſh Krish ulekli, s nevolo s jeso, s prepiraniam, puntanjam, s kletvo. neſcio vos unde ſitis discedite a me omnes operarii iniquitatis.

Luc. i3.27
. Niſte ſturili dela te ſvete inu ne taku perjetne kerſhanſke lubesni. Aku lyh ſte premogli, niſte vaſhim ubogim potrebnim sapuſhenim blishnima skasali miloſti. Inu dobrut, katere jeſt koker meni ſturjene dobrute gor usamem! „pejte prozh od mene vy prekleti“ discedite a me maledicti.
Math. 25.42.
inu Lubesnivi zhe be taiſti enkrat my bli. Katere be ſtraſhne beſsede tega ſerditiga Sodnika sadele! Kakſhen. Inu ka-kú nesrezhnu grosen ſtrah be naſs obſhou? Kaku be naſhe ſerzé trepetalu? Ali be mogla vekſhe nesrezha biti, koker ſe snajditi u ſhtiveniu tehiſteh nesrezhneh od katerih pravi ‌Ezekiel ‌Prerok: deſcenderunt ad infernum cum armis ſuis.
32. 27.
De ſo ſhli dol u Paku s ſuojm oroshiam. Otshem rezhi! S imenam enga Kriſti-ana, s oroshiam te Vire, ſkus kateru (aku be bli oteli inu ſe prou pomnjali) be bli lehkú premagali ſkuſhniave golluffnega ſvejta. puntarſkega meſsá, inu pa-klenſkega ſupernika: Joh: kaku ſe paklenſki ſourashniki veſselé! De tu oro-shie is nyh laſtne Lenobe, inu hudobe je blu nanuznu, kakù ſe Prasnim J-menu the Kriſtianou poſmehujejo? Kakú saſpotujejo inu saſramujejo tu ta-ku de ſe nikul namore sbriſsati. U nyh duſho per ſvetim Karſtu noter utiſne nu snaminie! Buh naſs pred to nesrezho ovari! Ampak gledajmo le dobru, de naſha vira bo shiva, inu rodovitna: de naſhe sadershanie inu shiulenie bo Karſhanſku, bo pravizhnu, bogabojezhe inu Svetu po Viri. tak ſe imamo troſtati. de ſe tu nam na bo isgodilu.

Xnormalweight.

Takſhna tedei more Vira biti, koker ſte Lubesnivi saſtopili u treh Nedelſkah ad-ventnah Pridigah. Bres nje ſe namore Bogú dapaſti: ona je fundament inu grundt uſseh zhednoſt. ona je ſlahtna Lepa korenina vezhnega shiulenia radia imortalitatis

Sop. 5.3
Korenina mozhna, globoka, rodovitna, inu tak-ſhna ima Vira biti. Terdna mozhna: de zhlovk bogu Pervi Vezhni Resnizi inu Modruſti ſuoj um ali saſtopnoſt ſtanovitnu podvershe. Je bla ta perva Pri-diga. Globoka, poduzhena, de zhlovk nje resnize inu ſkrivnuſte sna inu sa-ſtopi, je bla ta drugha pridiga. Rodovitna, shiva: de zhlovk dobre dela dopernaſha. Je bla ta danaſhna Pridiga. ſhe kei ampak ne dans temuzh pri-hodno sadno Advento Nedelo, ali dans zhes oſsem dnỳ zhe Buh otshe od mirkel nou sa ubraniti, varvati inu ohraniti. Resnizhno Sveto Kerſhanſko katol-ſhko Viero.

Str.: 017r

7. pridiga

Parate viam Domini, rectas facite ſemitas ejus

„Popravite Goſpudove pot inu porounaite negove ſtese“

Luc 3.4.

Kar je
‌Jsaias ‌Prerok o
snanou: tu je
‌Joannes Karſtnik‌
italic pridigou: Jsaias je djauitalic:
„en glaſs tega upijejoozhega u puſhavi.“
„Popravite pot tega Goſpuda, inu porounajte u ſamoti ſtese naſheha Bogà. “inu ‌Joannes‌ je rekou: en glaſs tega vpijejozhega u puſhavi. Popravite Goſpudove pot inu porounajte negove ſteze Parate viam Domini, rectas facite ſemitas ejus. Dans ſklenem Adventne pri-dige od Viere, od katere ſte ſliſhali: de ima biti terdna inu ſtanovitna. Ima biti podvuzhena inu saſtopna. Ima biti shiva inu rodovitna. Sdei dershem mojo beſ-sedo, inu (koker ſim ono Nedelo oblubou) vam naprei poſtavem Mittelne, katere imate ſhpogati, sa ubranit varovati inu ohraniti Viero.

X

Ta perve mittel ali perpomuzh je enu dobru zhiſtu shiulenie. Lepú ſe sglihajo Pra-va Viera, inu zhiſta Vejſt. Nekateri ſe niſo ahtali dobre zhiſte veiſti, inu kai ſe je njem sgodilu? „ſo Viero sgubili“ pravi ſvet‌ Paul‌ „inu poginili“. bonam conscientiam quam quidam repellentes circa fidem naufragaverunt.

i Tim i.i9. italicKdu je biu vezh Pameten, saſtope, inu uzhèn koker
‌Salomon‌
? Kat
irmu je Buh dodelou eno tako viſsoko Modruſt: de mu ni blu para, vender ta tak Moder, tak viſsokù reſvetlèn Kral ſe je mozhnu saſhau? Tak delezh je perſhau: de je puſtou fouſh bogovam Tempelne sydati, Altarije poſtaviti, ka-dilu perſhgati, de je Aſtarten. Moloka: Camosa. Sydonjarſke, Moabitarſke, i-nu Amonitarſke Malike zhaſtiù. Otshete vediti Lubesnivi urshoh? norſka, hu-dobna Lubesin ga je sapelala. Shene ſo negovu ſerze preobernile, inu ſmottile Sprizhuje Svetu Piſmu. Depravatum eſt cor ejus per mulieres ut ſequeretur Deos alienos.
3 Reg. ii.4
. Zhe nasai pogledamo na taiſte neſrezhen inu shaloſten zha-ſs, u katerimu ſo ſe nekateri Soper Sveto Viero inu Katolſhko Zerkou puntali: bomo neiſhli de vezhkrat nezhiſtoſt je bla urshoh od Kezarie inu tega puntaria. difficile eſt reperire horeticum, qui diligat ceſtitatem, „frej inu glatka“ pravi
Svet Hieronymus!
„ni lohku enga Kezaria najdet, kir be zhiſtoſt lubou. “
in Co.2
.
14
. Kumei je mogozhe, ali ſai ſilnu teſhku je moj Kriſtian deb ti u pravi Viri terden inu ſtanoviten oſtou, zhe nezhiſto shiviſh. takú ne jeſt temuzh ta Svet Uzhenik inu nar imenitneiſhe Pridigar‌ Joannes Chryſoſtomus‌ govory: impoſsibile

Str.: 017v

Profecto eſt ſi vitam impuram habeas, in fide non vacitare. Potem on ſouje beſsede taku ſklene: Lubesnivi aku shelimo, aku otshemo tedei. u pravi Sveti. Kerſhanſki Katolſhki Viri terdni. prou okorenineni inu ſtanovitni biti tak nam je enu zhiſtu shiulenie potrebnu. ſi cupimus fidem reduatam vivendi ratione para nobis opus eſt

. Chryſ. Serm. 23. De Verb Ap
.inu letú, je ta perve mitel sa varovati inu ohraniti Viro.

Ta drughe mittel pak je ponishnoſt. Gorje temu, kir otshe s ſuojo ſlabo zhloveſhko pametjo inu saſtopnoſtio, s navarno radovednoſtio ali firvizam, s greſhno preu-setjo te guiſhne ampak viſsoke ſkriunuſte inu resnize naſhe ſvete Viere preiſka-ti inu isgruntati! qui ſcrutator eſt Majeſtatis, opprimitur a gloria.

Prov. 25.27
. Pravi Svet Duh: Buh, Goſpud Nebeſs inu semle lete rezhy inu ſkriunuſte ſkrije pred modrimi inu saſtopnimi tega ſvejta pred preusetnimi. Inu jih resodeva tim majhenem ali ponishnem. abscondiſti ea a ſapientibus et prudentibus, et revelasti ea parvulis.
Math.ii.25
. Pojdi! poſtavi na Vago ogen! Inu po-vej meni zhe samoreſh kulku vaga! Usemi mero! Inu mirei pihanie tega Vetra! otshem rezhi: namoreſh saſtopiti, sapopaſti. Isgruntati tulk natural-ſkeh rezhỳ! Katere vender, videſh! prjmeſh, shlataſh, pozhutiſh, inu kakù o reveſh kaku bo tuoja ſlaba saſtopnoſt saſtopila, sapopadla, isgruntala ſkrivnuſte inu pot tega nar Viſsokeiſhega Gospuda? Moj Kriſtian nar loshei boſh premagou Viri Soperno ſhkuſhniavo, zhe njo precei kader samerkaſh is glave is miſle puſtiſh: inu u ſerzu rezheſh: tebi moi Buh Vezhna Res-niza inu Modruſt jeſt virujem! Inu vierujem uſse kar ti resodeu, inu Sveta Mati Katolſhka Zerkou naprei poſtaule sa vieruvati: ſem perpraulen kry inu shiulenie offrati: otshem shiveti inu umreti, uti pravi ſveti Vieri. Piſhe ta viſsoku uzhén inu brumen Kardinal ‌Lellarminus‌
L.2 de art ben moi p2.
de eden sa volo ſouje uzhenuſti imeniten moſh ſe je po ſmerti perkasou ſuojmu thovarſhu: inu mu povedau de je na vekoma pogublen: dokler na ſmer-tni poſteli od paklenſkega ſourashnika skuſhan je zviblou volne na Vieri: Popetneiſhe koker ta nesrezhen je biu ta drughe thovarſh. letá kader je na ſame-tno poſtelo poſhau, inu kader mu je paklenſke ſkuſhniavz tu inu nemu od ſkrivnuſte Svete Troyze Soper Katolſhko viro naprei poſtavou, je odgo-vurrou: Vierujem, kar veruje Katolſhka Zerkou? Kai pak vieruje Katolſhka

Str.: 018r

Zerkou? Kar jeſt vierujem: kar ona tu jeſt. kar jeſt tu ona. Na to visho je ſkuſhniavo premagou. Inu eno ſrezhno ſmert ſturou. Vidite Lubes-nivi! Koker je navarnu inu ſkodlivu preusetnu preiſkati ſkriunuſte te Svet-te Viere, takù je dobru inu nuznu taiſte ponishnu vierovati.

Ta tretje misel sa ohraniti to Viero je beishati pred timi, katiri ſo puntarji nu ſouraſhniki Katolſhke Zerkve. Tu je: fouſh inu ſtrupene nauke teh Kezarjou na poſhluſhati: obene poſebne priasnoſti sh njimi na imeti. Inu leta je bla vola. Inu ta lepe nuzne nauk. Katerega je she Svet Apoſtel ‌Paul‌ ſvojmu ‌Titu‌ dau: rekozh: „Vari ſe inu beishi pred Kezarjam“: hereticum– hominem – devita

Tit. 3. i0.
taku ſo ſe imenitni Svetniki sadershali. Inu tudi drughem ſvitvali. poſhluſhajte Lubesnivi nekatere exempelne is Cerkovne hiſtorie Svet ‌Joannes‌ Apoſtel inu Evangeliſt (koker ſprizhuje Svet ‌Grenaus ‌
23 c. 3
. ſe ni otou kopat inu umivati na taiſtimu kraju. Kir ſe je snajdou kezar ‌Cerintus. ‌bau ſe je leta Lubi Chriſtushove Joger deb ſe hiſha na poderla: Svet ‌Polikarpus ‌Joanneshove Joger inu Skof u Smirni. Ko ker piſhe Svet ‌Hieronymus‌ Libr. De Seript. Eccl. Kader ga je ſrezhou kezar ‌Marcion‌ inu upraſhou. ‌Polikarpe‌ posnáſh ti meine ali ne? Mu je odgovu-rou. Te Posnam! Pervurojenega tega hudizha te posnám. Cognosco te pri-mogenitum Diaboli. Svet ‌Anton Puſhavnik ‌(koker pravi Svet ‌Athanasius‌ u niegovim shiuleniu) je uſse opominau: de ſe zol nemajo perblishati h Ke-zarjam. inu na ſmertni poſteli je h tem ſuojim djau: beishite Lubesnivi: inu na poſhluſhajte nyh fouſh, ſtrupeneh, hudobneh, puntarſkeh beſsed: i-nu naukov. Moritarus ſuis dicebat: Hareticorum et Schiſm aticorum vene na vitate. ſkerb, Lubesin, katero ſmo my nji doushni, naſs savershe: de ſe varimo pred taiſtimi. Kateri njo preganajo, ſourashijo, sanizhujejo. zhe ſmo pravi, zhe pokorni. Zhe ſveiſti inu dobri otrozi: bodimo my o Lubes-nivi tak dellezh od njeh: kak dellezh ſo onỳ od prave resnizhne Kerſhan-ſke Katolſhke Viere: bodimo my taku od njeh lozhéni. Koker ſo ony od naſhe Lubesnive ſvete Matere Katolſhke Zerkve lozhéni. Letè ſo beſse-de inu tu nuznu opominanie! Kateru nam daje Svet ſkoff inu Marter-

Str.: 018v

Nik ‌Cyprianus‌. Simus ab eist am Separati. quam ipſi ſunt ab ca-leſia profugi

. L. 1. Ep. 3
.

X.

Inu letú je uſse, kar ſem vam u tim Adventu od Viere naprei poſtavou ſe she perblishuje, inu juter bo perſhla taiſta nozh, shegnana ſveta nozh, nozh ſvetleiſhe koker dan! u kateri je perſhla luzh pres katere obeden ni reſvetlén Prava luzh, katera uſsakega zhloveka reſvetly kir pride na letà ſvejt. Lux vera qua illuminat omnem hominem venientem in hunc Mundum.

Jo i.9.
u kateri nozhi prave Buh, od pravega Boga, Syn Ozheta Nebeſhkega, Jeſus Chriſtus je rojen biu is Marie Divize u tim Davidovim Mejſtu Betlemu: Tega proſsimo Lubesnivi, adauge nobis fidem
Luc. i7.5
. de koker po obiu-noſti ſuoje Velike Miloſti dar te Viere nam je dodelou. Inu oblaſt dau: deb my kateri u niegovu Ime vierujemo. Boshji otrozi poſtali, taku tudi nam s ſuojo pomuzhio bode to Viero pogmerou.

Str.: 019r

8. pridiga

Verbum caro factum est.

„Ta beſseda je Meſsu poſtala.“

Joa i. i4.

Sobrie et iuste et pie vivamus in hoc saeculo xpectantes beatam spem.

„de stresnu, pravizhan inu bogabojezhe bodemo shivili na letim ſvejtu inu zhaka-li na tu isvelizhanſku vupanie“

. Tit 2. i2 et i3.

Dans prasnuje
naſha Sveta Mati Katolſhka Zerkou to veliko ſkriunuſt inu ta ve-lik gud Chriſtushovega Roiſtva. Paſtirji tekò: Angelzi pojejo: zhaſt huala ſe daje Bogu u viſsokuſti. Inu na semli ludem kir ſo ene dobre vole ſe nym os-nanuje. Ta pravizhne ſe perblishuje h kroni. Ta greſhnik ſe vabi k odpuſhaniu ta navierne ſe klizhe k shiuleniu. „Ta beſseda je Meſsu poſtala“ Verbum caro fa-ctum est.italicSkriunuſt viſsoka, ampak pouna Lubesni, pouna Miloſti, pouna troſhta i- italicnu veſselia. Katera naſs vuzhỳ. Po beſsedah Svetega Paula, boshja gnada Isvelizhar- italicja naſhega ſe je perkasala uſsem ludèm: inu naſs vuzhy, de imamo ſe odpovedati uſsi italichudobi inu poſvetnim shellam, de ſ terdnu ali smasnu, pravizhnu. Inu bogabojezhe italicbodemo shiveli na tim ſvejtu, inu zhakali na tu isvelizhanſku Vupanie italic, ſobrie et juſte, et pie vivamus in hoc ſeculo expectantes beatam ſpem. italicOd Viere ſem italicshe, poſehmau pak bom pridigou od vupania. Vam bom Lubesnivi u mojeh pridigah italicnaprei poſtavou enu fouſh gollufnu hudobnu: inu enu terdnu, pravu, ſvetu upanie italicupanie teh hudobneh inu upanie teh brumneh, de ſe bote pred tim pervim varvali italicpo tim drughim pak ſe sadershali. Sa dans poſhluſhajte.

italicKai je tu pravu ſvetu vupanie, od katerega ſdei govorím italicKai naſs obudi inu nagajna pravim ſvetim vupaniu.

italicX.

Vupanie je terdnu poshellenie sa doſsezhi eno ali nekatere nuzne ampak teſh-ke rezhỳ inu letù poshellenie je le po dobreh inu prihodneh rezheh pravi ‌Svet Auguſtin‌

in Euchir
. Vupaſh tedei kader pervezh terdnu shelliſh kei dobrega: dokler hud-ga na vupaſh temuzh ſe boyſh. vupaſh kader drughezh terdnu shelliſh eno po-hodno dobruto, tu je takſhno, katere ſhe videſh. inu nemaſh. ampak njo s zhaſsam samoreſh imeti. Dokler kar she imaſh tega namoreſh vupati, temuzh she ushivaſh. Spes autem quae videtur non eſt spes, nam quod videt quis quid sperat?
Rom. 8.24.Vupaſh kader
tretezh terdnu shelliſh. Kar je teſhku ven-der mogozhe doſsezhi: upanie tedei tebi dà ſerzhnuſt: inu te naganja: de ſe fliſsaſh: nu pomujaſh doſsezhi kar shelliſh po beſsedah Svetega‌ Thomasha‌ Angelſke-ga uzhenika: Spes ſupra deſiderium Simplex addit quendam conatum, et quandam animi erectionem ad conſequendum bonum ardùm.
1.2.q: 25 ard. 1. In O
.

Str.: 019v

Uſse letú kar ſte ſliſhali Lubesnivi je rezhenu od vſsakterega, bode kar kol saene ſorte, vupania, bode zhloveſhku ali naturalſku, ali bode zhes naturalſhku inu boshje vupanie. od katerega imam govoriti, inu letu upanie, je en dar boshji, ena tugent inu zhednoſt: ſkus katero zhlovk Bogu ſlushi inu dapade. Kader ponishnu inu pohlevnu sposna: de sizer pres pomuzhi gnade boshje na more nezh dobrega ſturiti, kateru be blu svelizhania inu vezhnega shiulenia vrednu inu saſlushenu: vender pak u inu na boshjo Miloſt, oblubo, uſsega mogozhnoſt inu ſveſtobo terdnu savupa, de Buh sa volo saſlushenia Kriſtusho-vega, niegovega Terplenia inu Smerti, inu sa volo teh majhneh ſkus pomuzh gnade boshje doperneſsenih dobreh dell bode niemu na pohleune proſhnie, sdihu-vanie, molitve pomuzh inu gnado dau, uſse letu ſturiti inu doperneſti: kar je k isvelizhaniu te dushe potrebnu. Inu Letu savupa satu: dokler je obetau taiſte Goſpud kir samore inu otshe ſturiti kar je obetou. Dokler je Buh oblublou, kir je preskonzhnu ſveiſt u ſuojeh oblubah inu uſsegamogozhne, ſturiti kar je ob-lublou.

Savupamo tedei Lubesnivi naſhe svelizhanie inu boga koker je Buh nam dober tu je koker ſe troſhtamo de ga bomo u Nebeſsah uſelei vidili, Lubili, inu ushi-vali. Tu shiulenie zhakamo kateru nam bo Buh dau. vitam expectamus quam Deus daturus eſt.

Tob. 2.i8
. upanie vezhnega shiulenia imamo. Ka-teru nam je oblubou Goſpud kir ſe na slashe. ſpem vita aeterna quam pro-miſit qui non mentitur Deus.
Tit i.2.
Buh bo lohn naſhe zhednoſti katir nam je zhednoſt dau, inu ſam ſebe oblubou, zhes katerega ni bulſhega? ni ſlahtaniſhega inu na more biti. On bo naſha Krona! naſhe veliku inu obilnu plazhilu. Ego merces tua magna nimis.
Gen i5.i
. savupamo uſse taiſtu kar je nuznu inu potrebnu k naſhim svelizhaniu! Gnado Boshjo! Niegovo pomuzh, mittelne sa katere proſsimo inu katereh potrebujemo katere nam pomagajo de svelizhanie doſseshemo. Spei in quantum eſt virtus principale object eſt Deus, quacum que alia Spes adjuſci espectat. ſperat in ordine ad Deus.
Kon. 2.2. gr. i4 art 5 in 0 ad i
. Letú je pravu inu ſvetu upanie. Sedei k tim drughim namerzh: kar naſs obudi inu nagajna k tim svetim inu pra-vim savupaniu?

De letú Lubesnivi bote loshei saſtopili poſluſhajte eno pergliho. Lesiſh poſtavimo bolán, pride h tebi dohtar ali arzat, kir tuojo bolesin prou dobru posná, inu tudi arznie vedi sa tebi pomagati inu osdraulati

Str.: 020r

Katere arznie aku boſh nuzau inu noter useu boſh sdrou poſtau. Perv-ezh te praſham vupaſh inu shelliſh sdravie? Shelim, sakaj? satu meni odgovoriſh satu: ke je ena dobra rezh. prvu! Dalei inu drugezh te praſham: sakai na tu sdravie s vupaniam zhakaſh? satu praviſh dokler letú meni ta saſtopne Dohtar kir meni samore inu otshe poma-gati oblubi.tu je enu naturalſku zhloveſhku vupanie. h katerim te nagania samoshnoſt, ſveſtoba. Obluba tega dohtarja. ſpes naturalis et humana. U enaki vishi vupaſh, inu shelliſh kar je potrebnu k tuojm isvelizhaniu inu tuoje svelizhanie sakai? Satù (porezheſh) ke je tu meni dobru! Ke je zil inu konz moiga ſtuarjenia. Ke le tim moja nar-vekſhe ſrezha ſtoỳ. Prou imáſh. sakai pak s vupaniam zhakaſh. ali sakai vupaſh gnado inu pomuzh boshjo. Potrebne mittelne k sveli-zhaniu inu isvelizhanie? Satu praviſh vupam: ke je Buh, kir je pres-konzhnu mioloſtiv, uſsega mogozhne, inu ſvejſte oblubou kir samore inu otshe ſturiti kar oblubi. Inu letú je Svetu. Boshje upanie. Spes Supernaturalis Theologica et Divina. H katerim te obudi Boshja obluba tedei ta prave. Perve, snotreine poglavitne urshoh tega vupania je Mi-loſt. uſsega mogozhnoſt, preskonzhna ſveſtoba boshja u ſuojeh oblubah inu koker Bogu vierjeſh. Kir guiſhne resnize govorỳ, taku na Bogá vupaſh kir velike dobrute oblubi; pravi ta Serafinſke uzhenik Svet ‌Bonaventura‌. Sicut fides aſsentit Deo ut dritanti vera. ſic ſpes ei inia-tur ut promittenti magna.

g: 3
.

Dershimo ſe gor ſhe enu malo u tim pravim ſvetim, taku perjetnim ta-ku ſladkim vupaniu! uſsè neismerne, neisgruntane, neiskonzhne Po-poumnoſti Naſhega Boga, naſs vabijo, naſ obudè, naſs tak rekozh u-tezhejo: de na niega savupamo. Inu ne ſuſebei inu Le ene, temuzh uſseh ſort dobrute te Nature. Te Gnade. Te Vezhne inu Nebeſhke Zhaſty obilnu be blu govorriti od doſti urshohou. Katiri naſs samorejo vabit inu obuditi h tim savupaniu. Ampak sa volo Kratkuſti le try s ſvet-im ‌Tomasham od Aquina‌ naprei poſtaulen. Naſs vabi inu nagajna Pervezh Previdnoſt ali ſkerb niegova Koker naſhega ſtuarnika! naſs vabi inu nagajna drugezh Samoshnoſt uſsegamogozhnoſt negova kok-er naſhega Gospuda. naſs vabi inu nagajna tretezh dobruta Miloſt negova koker naſhega Odreſhenika. Providentia ut Creatoris. Poten tia ut Supremi Domini! Miſefordia ut Redemptoris. Naſs vabi, inu

Str.: 020v

Nagajna Previdnoſt ſkerb niegova koker naſhega Stuarnika. Ego feci et ego feram. Taku naſs on ogovarja skus ‌Isaijove‌ uſta.

is. 46.4
. Jeſt ſim vaſs ſtuarou. Kader niſte bli; savupajte, jeſt na bom truden vaſs bom neſsou! Sa vaſs ſe bodem ſkerbou. Potem kir ſte, vam bom po-magou inu perſtopou u vaſheh revah. Kir sa naſs kader niſmo ſhe bli je ſkerbou deb my bli. Ta naſs kader ſmo na bo sapuſtou. Savpije Svet ‌Gregor‌.qui neckem facta curavit et eſsent. Qua facta ſunt non deſerit.
Libr. 14. Morl. C17
. Providentia ut creatoris. naſs vabi inu nagajna uſsegamogozhnoſt negova koker naſhega nar vekſhega Goſpuda. Nam otshe pomagati koker Previden inu Skerbne Stuarnik nam samore pomagati koker uſsegamogozhne Goſpud. Ima enu Ozhetovo inu ſkerbnu ſerze pruti nam, ima tudi eno uſsegamogozhno roko sa naſs. Rezi inu kashi meni. Kar be namogozhe blu ali teſhku tim Gos-pudu, inu jeſt tebi moi Kriſtian perpuſtím, de ſi kei druſega iſheſh. na kateru tuoje upanie poſtaviſh. pravi Svet ‌Bernard‌: Si quid illi mroſsi bile ſi quid vel difficile eſt, quore aliud in quo Speres. Potentia ut Do-mini.naſs vabi inu nagajna Miloſt niegova koker naſhega Odreſhenika Miſericordia ut Redemptoris. Duſha Lubesniva pravi on, na boj ſe na bodi zagovita: vupei ampak ne s enim fraglivim, temuzh s terdnim, shivim, dellajozhim Svetim upaniam. jeſt ſim sa vol tebe sa volo tuoiga svelizhania zhlovk poſtau: jeſt ſim tebe s uſsemi ſha-zi moje Svete Kervy okupou, reſhou. noli timere quia redemi
Is. 43. i
.

X.

Troſht vupanie inu veſselie Lubesnivi vam osnanujem; sakai dans je rojen Isvelizhar Kir je Chriſtus Goſpud u Betlemu Davidovim Mej-ſtu: is Miloſti inu Lubesni pruti vam je otou rojen biti u eni ſtali-zi! Maria negova shegnana Sveta Mati! Joſef nje Svet shenin nu niegov Rednik niſta imela druſeh jerperz. On je perſhau u ſuoje laſtnine, inu ty niegovi ga niſo gor usali. Leshy tu Boshje dete u peunizah povitu, u eneh jaſleh poloshenu: pejte kie Lubesnivi s miſsjo inu ſerzam, proſsite, hualite, zhaſtujte tu dete s zartano andohtio inu vupaniam! Rezite s Sveto Materjo Katolſhko Zerkvo. Tu ſpes peremnis omnium. Intende quas ſuadint précis tui per orde ſervuli.Zartanu boshje dette, uſliſhi inu shegnei proſhnie naſhe! tuojh ponishneh ſlusabnikov.

Str.: 021r

italic9. pridiga

Loquebatur de illo omnibus qui exſpectabant redemptionem Israel.

„Je govorila od niega pruti uſsem tem Kateri ſo zhakali na odreſhenie Israel“.

Luc 2.8
.

Srezhna je bla ta okul ſhtir inu oſsemdeſset lejt ſtara uduva inu Prerokina Anna katera nigdar ni prozh perſhla od Templa, temuzh andohtliva je ſlushila bogù s poſtam inu molitvame nuzh inu dan; ſrezhna: Dokler je perſtopila taiſto uro. Je-ſuſa tu zartanu Dete vidila, Goſpudi zhaſtila, inu od niega govorila pruti uſ-sem tem kateri ſo zhakali. ſo vupali odreſhenie Israel. Loquebatur de illo omity qui exſpectabant redemptionen Israel. Una Pridiga vam je skasala: Kar je tu pra-vu Svetu Upanie, inu kai naſs h tim Upaniu obudi inu nagajna. ſhe kei od tega Upa-nia dans. Moremo Lubesnivi tudi u nar huiſhah revah savupati na Boga: kir nam samore, inu otshe pomagati. Due resnize uſsem brumnem ampak revnem inu sa-puſhenem Kriſtianam h troſhtu:

Zhlovk ima nar vezh vupati na bogà tiſtikrat, kader meine de ni nobene zhloveſhke pomuzhi Buh zhloveki nar raiſhe pomaga tiſtikrat, kader ni nobene zhloveſhke pomuzhi.

X.

Sim she rekou inu ſupet rezhem: de na govorim od prasnega nemarnega inu fragli-vega, temuzh od terdnega, pravega, ſvetega vupania. Moremo savupati Bogu inu na Bogá, na niegovo uſsegamogozhnoſt, preſkonzhno Sveſtobo inu Miloſt, ne savupati ſami ſebi inu na naſho mozh, temuzh naſho ſlabuſt sposnati, pred Bu-gam ſe ponishati, negove Pravize ſe bati, taku bo on (koker ſam ſprizhuje) na naſs pogledou. Zheſ naſs ſe uſmilou, sa naſs ſe ſkerbou. ad quem reſpiciam nisi ad pauperculum, et contritum ſpiritu, et trementem sermones meos.

Is. 66.2
.Moremo savupati na Boshjo oblubo, na preskonzhnu saſlushenie naſhega Isvelizharja kir vedi, samore, otshe pomagati. Kir uſsakterega ſlabega inu brumnega osdravi, ampak ne drugazh koker zhe bounik tudi otshe, moremo mittelne nuzati, katere nam ponuja, arznio useti. Katero nam daja: pravi ‌Auguſtinus‌. ſanat omnem languidum. ſed non ſanat invitum, opus eſt: ut ſanaru velis.
in Ps. 102
. Moremo vupati niegovo gnado inu pomuzh. Kar je potrebnu k svelizhaniu, inu svelizha-nie naſhe, ampak ſe fliſsati, nobene muje na ſhparati. Dellati: naſho douſhnuſt ſtu-riti. On naſs je ſtuarou. naſs je reſhou pres naſs inu naſhega saſlushenia, ampak pres naſs pres naſhega saſlushenia naſs na bo svelizhou, pravi ſupet ta Velik u-zhenik ‌Auguſtin‌. non ſalvabit te ſime te. Letú je vupanie, od katerega govorím. Kir tu ima samore rezhi s ſvetim Apoſtelnam‌ Paulam‌.jeſt samorem uſse (ne is mo-je mozhỳ. Ne le po moji ſlabuſti, temuzh s pomuzhio Boshjo. u mojim Bogú kir meine poterdi. omnia poſsum in eo qui me confortat.
Ad. Philipp 4. 13.

Str.: 021v

Eden Kriſtian, kir takú vupa, zhe lyh ga popade britkuſt ena sa drughi, zhe lyh zeu ſvejt ſe prepira ſoper niega, zagoviten na ratta, ſerzhnuſti na ſguby. Niſo, u resnizi niſo mejhne ble teshave. Katere ſo perſhle zhes Jeruſalemſku Mejſtu teshave ſo ble letè: Katere ſo ble u ſtanu tudi moſhke. ſoudaſhke, ſtanovitne ſerza uſtraſhiti: Vender David ta ſvet kral ſe nib au. Je savupou, ne na ſydove inu turne. Ne na jame inu grabne, ne na oroshie, zhloveſhke mittelne inu brambo, temuzh na bogà. Deus noſter refugium. et virtus, Adjutor in tribu-lationibus, quae invenerunt nos nimis.

ps. 45.2
. Naſh Buh pravi on, je perbish-alſhe, mozh, inu Pomozhnik u theshaveh. Katere ſo naſs obilou neſhle inu obſule. na bojmo ſe, on je u ſredi Jerusalema. Nezh hudega ſe nabo sgodilu, per zhaſsu inu sgudej bo on pomagou. Takú je: Kader ſe nam sdy. Je obeden na zelim ſvejtu ſe zhes naſs uſmili. Kader reve inu shalloſt naſs nar huiſhe ſlazhe-jo: tiſtikrat imamo nar vezh vupanie poſtavti na Boga, naſhega Miloſtivega. ſve-ſtega Gospuda; zhe vezh navarnoſti je; vezh pomuzhi ſe moremo troſhtati od O-zheta te Miloſti inu Bogá tega zelega pravega troſhta. ibi plus eſt anzily. ubi plus eſt periculi. quia Deus eſr adjutor in oportunitatibus in tribulatione. ſo lepe beſsede Svetega‌ Ambroſiuſa‌.
L: de Jos. C5
.

Kai velà Lubesnivi (aku bomo na to visho vupali) kai velá, de bomo vezh ſvete ſerzhnuſti inu ſtanovitnoſti imeli koker morebiti ſedei imamo. qui Sperant in Domino mutabunt fortitudinem.

Is. 40.31
. na bomo savupali na zhloveſhko gnado, dopadenje, inu priasnoſt, inu ſe na bomo bali letó sa volo bogá, inu naſhe duſhe sgubiti. Ampak ſe bomo bali Gospuda Nebeſs inu Semle, kir ima oblaſt duſho inu telú vekomei pogubi-ti, inu u pekou urezhi. Na bomo savupali na poſvetnu blagu; premoshe-nie, neguiſhne inu neſtanovitne rezhỳ tega ſvejta. Katere bomo mogli (otshemo ali notshemo) enkrat ſai na ſmertni poſteli sapuſtiti, ampak bomo obrazhali inu usdignili naſhe ſerza, naſhe shellie pruti taiſtim ſhazu; katerega na sma-nka u Nebeſsah. Kamer ſe tat na perblishuje. Na bomo savupali. Na kratke nezhemerne, navarne luſhte, u katerih ſe pravi inu resnizhen myr na najde. ampak bomo iſkali, bomo hiteli k naſhim ſtuarniku, kir je ſam ſebe nam k zilu inu konzu dau. Inu u katerim naſhe ſerze Le myrnu inu popou-nima pozhiva. Vejm (porezheſh moi Kriſtian) vejm tudi u nar huiſheh thesha-vah, tudi kader ni na zelimu ſvejtu nobene pomuzhi Buh nam samore pomagati? ampak bo on Pomagou? Kai zviblaſh?

Str.: 022r

Buh nar raiſhe pomaga. Kader ni nobene zhloveſhke pomuzhi. On ſuoje Popoumnoſte resodeva inu na snanie da on iſhe ſuojo zhaſt inu otſhe deb my niega zhaſtili; tu doſeshe, kader pomaga, kir nobeden na more po-magati. otsheſh moi Kriſtian negovo pomuzh, uſsegamogozhno ozhetovo roko pozhutiti, tak je potrebnu pravi Svet ‌Auguſtin‌. De ſe uſse reſterga reslomi, shasge. De oſtaneſh pres Pomozhnika, de ſe tebe nobeden an na u-same, inu tiſtikrat ſe Buh tebe anusame: neuſse eſt. ut omnia conterantue comburantur, confringatur, ut remancas inermis non habens ubum adjutorem tuum. et quanto magis infirmus es, tanto magis te ſuscipit. „Kulkain mejn troſhta na semli imaſh, tulkain vezh dobrut inu Miloſti ſe imaſh troſtati is Nebeſs. Zhe ſi bel reven, sapuſhen, lazhen, raiſhe tebi Buh pomaga“.

in Ps. 45
. Pregledejmo to resnizo u Svetim Piſmu. u ſtarim inu Novim Testamentu.

Triji Mladenzhi ſo bli u gorezho Babilonſko Pezh versheni. Kai hudega ſe je njem sgodilu? nezh. u ſredi ognja ſo uſsegamogozhnega Gospuda. Dobrut-nika inu nyh Varha hualili inu zhaſtili. ſheſt ſtu thaushent Israelitar-ſkeh sa voiſko dobrih moshov je blu pres shén inu otruk kateri ſo raisha-li pruti ti od Boga oblubleni deshelli ſe niſo previdili, ſe niſo preſkerbeli. Am-pak ſo satú pomankanie te jedỳ imeli; ali ſo u ſamoteh inu puſhavah od lakote poginili? Nikar. Buh njeh je preſkerbou. On je njem eno dobro miso napravou. Kai je vezh ſtraſhnu inu navarnu koker ſe snajditi u thovarſhtvu u eni jami, u kateri ſo grosovitni inu lazhni levji: inu tudi tukei je Buh ſuoiga ſlushabnika ‌Daniela ‌pres ſkode ohranou. ‌Lazarus‌ je sboleu, ‌Mar-tha‌ inu ‌Magdalena‌ niegove ſeſtre ſo Chriſtushu to poſhto poſlale: polé Gos-pud, ‌Lazarus ‌katerega lubiſh je bolán, pridi inu osdravi niega! Chriſtus ni perſhou, ‌Lazarus‌ umrje! ſe u grob poloshi, je she pokoppan; She ſmer-dy! Gdu more vezh pomagati? Chriſtus je puſtou Lazara umreti: otou je: deb uſsi vidili; de nobena zhloveſhka pomuzh namore vezh perſtopiti: de zhloveſhku upanie je she konzhanu pravi Svet‌ Peter Chrysologus‌ ingue agit: ut huma-na ſpes tota preat. Et tota vis deſperationis aucdat.

Serm 63
. Potim pride inu ‌Lazara‌ supet k shiuleniu obudi: Zhast boshja je letá: tiſtikrat poma-gati. Kader obeden namore pomagati:

Felia […] Nolir od ſuojih ſourashnikov preganjan, je noter lesou

Str.: 022v

u eno ſkalo. En Pajk je Lukno od lete ſkale s paizhino pokriu. Inu obenimu od teh kateri ſo ‌Felixa‌ iſkali inu preganiali. Ni noter pa-dlu ‌Felixa‌ ondi iſkati. na to visho je skus pomuzh boshjo. tim ſvetim ſkoffu, kir je ſuoje upanie na Boga poſtavou, ta paizhina vezh ſlushila koker ta nar mozhneiſhe ſyd. Taku lehkú samore taku otshe Buh ſuojm ſlushabnikam pomagati. Takú resnizhnu je: de sa vaſs brumne savuplive duſhe ſe Buh poſebnu ſkerbí: kader ni zhloveſhke pomuzhi. Letá je za ſlatne nauk ſvetega‌ Petra Chryſologa‌. ubi huma-na deſunt. Divina ſuccerunt.

ſerm 156
. Namore ta ſvejt le enega pokasa-ti. Katir be biu prou inu terdnu ſuoje vupanie na Bogá poſtavou; inu be biu u tim vupaniu gollfán, saſramovan, sapuſhen. je resniza ka-tera naſs namore gollffati, ſam Svet Duh u Svetimu Piſmu naſs saguiſha de uſsi ſo ſrezhni, kateri na Boga savupajo: beati omnes qui confi-dunt in eo.
ps. 2.13
.

X.

Sposnaſh ſedei ali ne moj Kriſtian te due resnize: de imaſh na Boga savupa-ti nar vezh tiſtikrat kader meneſh de ni nobene zhloveſhke pomuzhi. Inu de Buh tebi nar raiſhe pomaga tiſtikrat kader nemaſh obene zhloveſhke pomuzhi. Zhe timu je takú koker ſem iskasou kai ſe toshiſh: jeſt reven obenega nimam na zelim ſvejtu koker bogá. niſi reven. Srezhen ſi. sado-ſti imaſh; zhe Boga imaſh. vezh imaſh koker de be uſse imou. Zhe niega imaſh. Kir je Gospud od uſsega kir u ſuojeh rokah uſse ſhaze imá. Zeu Svejt zeu Pekou tebi namore ſkodvati: zhe ſse Buh tebe anusame; zhe on je s tabo. Kdu bo ſoper tebe? Nej ſe le usdignejo uſse theshave! uſse ſkuſhni-ave; nej ſe koker oté prepirajo uſsi ludje; nej ſe puntajo uſsi hudizhi, nej te le preganajo koker oté, kulkur oté kader oté. In te Domine ſpera-vi non confundar in aternum.

S. 30.2
. zhe prou, Svetu, terdnu na Gos-puda vupaſh, nikul, na vekoma na boſh saſramovan, inu sapuſhen.

Str.: 023r

10. pridiga

Vidimus enim ſtellam ejus in Oriente et venimus adorare eum.

„Sakai mi ſmo niegovo svesdo vidili u Jutrvi desheli inu ſmo perſhli nega moliti“

Math. 2.2
.

Une dan ſo Angeli tega rojenega Isvelizharja Paſtirjam osnanuvali: inu dans je ena zhudnu lepa inu ſvetla svesda te Modre od jutrove deshele k niemu perpelala. Paſtirji ſo perſhli do Bethlema, inu neſhli Jeſuſa tu Boshje dete u Jaſleh poloshenu; inu ty Modri od Jutrove deshele ſo vidili niegovo ſvesdo inu perſhli niega moliti vidimus enim ſtellam ejus in Oriente et venimus adorare eum Srezhen dan! U katerimu ſe je Chriſtus Svetem trem krajlam na snanie dau inu perkasou; u katerimu ſo ony niemu ſlatú koker krajlu; myro koker zhlove-ku. Kadilu koker Bogu offrali. Sposnajmo u tim pravi Svet ‌Leo‌. Pervina na-ſhe Vire inu poklizania. Inu prasnujmo dershimo s veſselim ſerzami sazhetek tega isvelizharſkega vupania. agnoſcamus in Magis Adoratoribus Chriſti Vo-cationic noſtra fidegue primitias, et exultantiby animus beata ſpei initia cele-bremus.

Serm 2. De Epiph
. U pridigi te pretezhene Nedele ſim vam Lubesnivi ska-sou: de imamo terdnu na Boga savupati tudi kader ſe nam sdy de ni zhloveſhke po-muzhi na ſvejtu: inu de tiſtikrat nam Buh nar raiſhe pomaga. U danaſhni pri-digi vam skashem: kaisaen dobizhek ima taiſte kir prou inu terdnu na boga sa-vupa. poſhluſhajte:

Taiſte (kir ima pravu Svetu upanie) lehku doſeshe tu dobru kar od Boga proſsi. Taiſte (kir ima pravu ſvetu upanie) lehku preſtorỳ tu hudu kar na ſvejtu terpỳ.

X.

Katir prou inu terdnu na Boga savupa, ta doſseshe tu dobru kar od Boga she-lỳ inu proſsi. Pogledejmo u Svetu piſmu ali je timu takú: Ena shlahtna, inu brumna Bogabojezha Goſpa

(koker ſe bere u Danilovih bukvah na trinaiſti po-ſtavi)
s imenam ‌Susanna‌ je imela nedoushnu umreti. Dua Poredna nezhiſta ſtar-za. Inu Sodnika tega Judouſkega folka ſta njo (dokler ni otela u nyeh nezhiſto proſhno inu prekletu poshellenie dovoliti) po Kervizi preſhuſhtva doushno dala. je bla obſojena, inu she k ſmerti ven pelana. Ampak Buh je obudou ‌Danila‌ en-ga Mladenzha, ta je u ſred folka ſtopou: je puſtou ta dua hudobna Sodnika enega od druſega lozhiti; je ispraſhou uſsakega poſebei, inu obá u nyeh fouſh kervizhnim prizhuvaniu previshou. ona dua ſta mogla umreti: ‌Susanna‌ je bla reſhena, nje nedoushnoſt sposnana inu od uſseh povikſhana. Na sazhudite ſe Lubesnivi: Susanna je ſuoje ozhy pruti nebeſsam usdignila; je sdihuvala, je jo-kala; je Miloſtivega inu uſsegamogozhnega Goſpuda na pomuzh klizala, proſsila nje ſerze je terdnu na niega savupalu: flens ſuspexit ad calum, erat enim cor ejus fiduciam habens in Domino.
Dan 13.35
. inu Buh ſe je nje an useu; je njo

Str.: 023v

Is rok teh Kervizhneh Sodnikou reſhou: je nje zhiſto nedoushnoſt useu folku na snanie dau. Je skasou de on je taiſte Gospud kir reſhe kir po-maga tem kateri u nega savupajo. qui ſalvat ſperantes in se

. ib. 62
. Takú ſe je on pruti ‌Sussani‌ sadershou, inu takú ſe tudi sadershy pruti uſsem, kateri na niega terdnu vupanie poſtavijo. Letá je ena resniza ka-tero nam ſvet Duh u Svetim Piſmu skus uſta tega Modrega moshá pove re-kozh: nobeden (kir je na Gospuda savupou, ni biu gollffan, saſramuvan, sa-puſhen. Nobenega je on sanizhvou inu sapuſtou kir je nega proſsou inu na pomuzh klizou. nullus ſperavit in Domino et confuſus eſt. aut quis invoca-vit eum, et despexit illum?
Eccli. 2. 11. Et 12.
ja Lubesnivi tu je upanie ka-teru imamo na Boga; on naſs ſhliſhi u uſseh rezheh. Sa katere proſsimo, zhe proſsim, samerkajte dobru prou, po niegovi volji, sa rezhy nuzne; ſvete katere nimu dopadejo: taku naſs saguiſha Svet Apoſtel ‌Joannes‌. hac eſt fiducia quam habemus ad Eum quia quodcumque petierimus ſecundum voluntatem ejus audit nos.
Joa 1. Ep. 5.14
.

U bukvah deuteronomium
je Buh tem Israelitarjam to oblubo ſturou: de njem bo dau uſsako semlo. uſsako deshello, uſsakteri kraj inu meiſtu, katerega ſe bo nyeh nogha doteknila. omnis locus quem calcaverit pes veſter. veſter erit.
Deut. ii.24
. skus nogho po Beſsedah Svetega‌ Cypriana ‌inu Svetega‌ Bernarda ‌ſe sa-ſtopi upanie, nogha tuoja moi Kriſtian, je tuoje pravu terdnu vupanie, pes ve-ster utique ſper veſtra eſt. quantum cumque illa proceſserit. obtinebit. S Cypr. tulku boſh dobiu; kuliker boſh savupou dobiti. Tu boſh doſsegou od Boga : kar boſh od niega s tim pravim, ſvetim upaniam proſsou. zhe je le Bogu h-zhaſty, tuoji duſhi k nuzu ali pridu; tebi k svelizhaniu, sakai eno ſilnu veliko mozh u ſebi sapopade tu terdnu, tu ſvetu upanie, od katerega ſe more ſkorei rezhi u eni guiſhni saſtopnoſti: de uſse samore. Tantum per nos opera bitur Deus, quantin eum ſe noſtra giducia entenderit niſo moje ampak ſo be-ſsede Svetega ‌Bernarda‌.
L Conf
. taku resnizhnu je lubesnivi: de taiſte, kir prou, inu terdnu na Boga savupa, uſse tu dobru lehkú doſseshe, kar od Boga shellỳ inu proſsi. Ampak tu ni ſhe sadoſti:

X

On tudi lehkú preterpy tu hudu, kar na ſvejtu terpỳ. Letá je ta drugha resniza

Str.: 024r

Inu ta drughe dejl od lete pridige. Tim ſvetim Vupaniu je letú leſtnu. de uſso grenkuſt u eno perjetno ſladkuſt preoberne. Satù ‌Filo‌ taiſtu klizhe en sazhetek perjetnega veſselia. gaudium ante gaudium. Ni saſtoin: de Svet Duh u Svetim Piſmu ſrezhnega inu svelizhanega imenuje tega kir na Boga prou savupa. qui ſperat in Domino beatus eſt.

Prov. 16.20
. Dokler vezh troſhta inu veſselia ushiva u ſuojeh revah inu shaloſti. Koker greſhnik u uſseh hudobneh luſhtah pozhutou je tu Svet ‌Paul‌ Apoſtel kir ſam od ſebe ſprizhuje: de je s troſhtam napounen, inu de obilnu doſti veſselia ima u pregananiu inu terpleniu. re-pletus ſum conſolatione, ſuperabundo gaudio in omni tribulatione.
2 Cor 7.4
. pozhutou je ‌Franciſhk‌ ta ſerafinſke ozha, katirmu ſo uſse theshave; : britkuſt inu terplenie luſhtne naprei perſhle. Pozhutou je moi ‌Xaveri-us‌ katir u ſredi ſuojeh Apoſtolſkeh dela, inu terplenia u Indji inu Japonji je shellou vezh uſelei vezh sa Boga terpeti. Lubesnivi deb jeſt samo-gou vam pred ozhy poſtaviti taiſtu veſselie inu ſladkuſt, katero tu ſvetu vu-panie u ſerzah teh brumneh obudi. Kader eno kervizo; ſkodo, pomanka-nie, pregananie; kateru terpijo, kie k nogham nyh Krishanega Isvelizhar-ja pereſso inu pred negovim Krisham koker perjetne offre dol poloshijo.

Bodi delu teſhku koker otshe pravi Svet‌ Hieronymus‌, vender zhloveku ſe lehku sdy, zhe na lohn ſpoumni. Vupanie tega plazhila, je troſht te-ga dela: omne opus leve ſieri ſolet. Cum ejus pretuim cogitatur, et Spes pramy ſolatium fit.

Hier. in ep
. ſedem lejt je ‌Jacob ‌ſlushou sa to lepo ‌Rachel‌: Lubesin, inu vupanie sa dobiti njo je ſturilu. De ſo niemu te ſedem lejta koker nekatere kratke dny naprei perſhle. veliku zhaſsa je ta Israelitarſke Folk skus puſhave inu ſamote okul rai-shou, doſti nadlugh terpou s vupaniam priti u to ſrezhno lepo od Bo-ga oblubleno deshello. Nemamo o Lubesnivi nemamo tukei na tim ſvej-tu ſtanovitnega Mejſta. Ampak sdihujemo, shellymo, iſhemo enu pri-hodnu, enu ne od ſlabeh zhloveſhkeh temuzh od uſsegamogozhneh Boshjeh ruj sydanu vezhnu Nebeſhku Mejſtu: Nebu, Lubu inu le-pu domuvanie! ſrezhnu inu vezhnu prebivalſhe teh isvolenih! zhe naſs na obudiſh inu nagajnaſh? Kai naſs bo obudilu inu naganjalu? Inu ti Svetu Vupanie zhe ti naſs na potroſhtaſh, nu ſerzhné ſturiſh, u terpleniu inu nadloghah? Kai naſs samore potroſhtati inu ſerzhne ſturiti?

Str.: 024v

Puſtou je ta grosovite krajl ‌Antichus ‌Machabeerje nauſmilenu martrati: s volouſkim shillame lepſti: jesike, perſte na rokah inu no-ghah odſekati, kosho is glave dol potegniti. U Kotlah per ogniu ku-hati: dokler niſo oteli ſoper Boshjo sapoud svinſkega tiſtikrat prevo-denega meſsá jeſti: gledala je uſse letu nyh bogabojezha inu vedne- ga ſpomyna uredna Mati, katera je tu s ſveto moſhko ſerzhnuſtio preſtala sa vol upania kateru je na Boga imela. bono animo ferebat propter ſpem quam in Deo habebat.

2 Mach. 7.20
. opominala je te ſuoje otroke: de imajo sa vol Boga inu negove ſvete poſtave, ſerzhnu, ſtano-vitnu ſuoje shiulenie gor offrati. Vidla je she ſheſt ſoujh ſynou u grosovitneh martrah umreti: Le en ſam inu leta ta nar mainſhe je ſhe shivou, tim je Kral oblubou de aku bo Viero sapuſtou ga otshe ſrezhnega inu bogatega ſturiti. H tim tedei ſe je ona obernila; troſht moj: veſselie moje, ſerze moje je rekla, uſmili ſe zhes meine, katera ſim tebe devet meſsizou pod ſerzam noſsila, try lejta mleku dala inu redila, h tim lejtam inu ſtaroſti te perpraula. Lubi zartan Syn te pro-ſsim usdigni ſouje ozhy inu pogledei pruti Nebeſsam , peto te Nate-ut aſpicias ad cælum.
ib.28
. Kerſhanſka Bogabojezha duſha, zhe te sha-loſt obyde; zhe te britkuſt prjme; zhe te zagovitnoſt popade; savupei na Boga. Inu boſh s dobrim ſerzam preterpou. Bono animo ſerebat prop-ter ſpem quam in Deo habebat. Spiricius ad calum. Poglei pruti ne-beſsam; Vezhna Preskonzhna Miloſt inu Sveſtoba rezi, uſsega mogozhne Buh n ate savupam: tuojo pomuzh inu gnado na sem-li; veſselie vezhnu u Nebeſsah: tamkei shelím te viditi tamkei shelím te lubiti; Lubesniv tu upanie te bo potroſhtalu; inu bo te-bi uſse nadlughe inu theshave lehke ſturilu. ſpes promy fit ſolatu.

X.

Leta je tedei ta nuzne dobizhek, katerega en Kriſtian doſseshe kir prou inu terdnu na Boga vupa: de pervezh lehku doby tu dobru kar od Boga proſsi. De drughezh lehku preſtorỳ tu hudu kar na ſvejtu terpỳ. Samerkejte Lubesnivi ta dua nauka katera ſte dans ſhliſhali: Sveti trji Kralji, kader ſo to svesdo ugledali ſo ſe ob-veſselili s prevelikim veſseliam ſilnu. Videntes autem ſtellam gavi-si ſunt gaudio magno valde.

Math. 2.11
. inu vy aku bote uſelei na bo-ga gledali, na niega savupali bote imeli u vaſheh ſerzah resnizhnu veſselie.

Str.: 025r

11. pridiga

Non invenientes regreſsi ſunt in Jerusalem requirentes eum, et factum eſt poſt triduum invenerunt illum in Templo.

„Kader niega niſta neſhla ſta ſe vernila u Jerusalem, inu ga iſkala inu pergo-dilu ſe je zhes try dny, de ſta ga neſhla u Templi“.

Luc 2.15.16
.

Katir prou na iſhe, ta na naide, katir pak prou iſhe, ta naide. ‌Maria‌ inu ‌Joshef ‌u danaſh-nim Evangeliumu ſta iſkala Jeſuſa med ſuojo shlahto inu snanzi, inu ga niſta neſhla. non invenientes. ſta ſe nasai vernila u Jeruſalem, ga iſkala regreſsi ſunt in Jerusalem requirentes eum. Inu zhes try dny niega tamkei neſhla kir je mogou biti, u tem kar je niegovega Ozheta. U Templi, u ſredi med vuzhe-niki ſedejozhega, et factum eſt poſt triduum invenerunt illum in Templo. Naidemo pomuzh, zhe pomuzh prou iſhemo per Bugu inu na niega naſhe vupa-nie poſtavimo. Lubesnivi ſte she ſhliſhali nekatere pridige od pravega Svete-ga vupania u taiſteh rezheh katere angredo naſho duſho inu vezhnu shiule-nie. ſedei bote ſhliſhali od pravega ſvetega vupania u taiſteh rezheh, kate-re angredó naſhe telú inu zhaſsnu shiulenie. Praſham kaku imamo od Boga savupati tu poſvetnu inu odgovorìm takú:

Moremo vupati od Bogà tu poſvetnu: ampak prou proſsiti kar je potrebnu. Moremo vupati od Bogà tu poſvetnu: ampak muje ali fliſsa na ſparati.

X.

Moremo vupati od Boga tu zhaſsnu inu poſvetnu ampak prou proſsiti sa letú kar nam je potrebnu. Buh koker je Stuarnik taku je tudi Gospud Nebeſs inu semle inu od uſsega kar je u Nebu inu na semli. uſse kraleſtvu, Bogaſhtvu, Sha-zi ſo niegove laſtnine. uſse ima on u ſuojeh rokah, inu od niegoveh rok uſse pride zhes beſsede te Neveſte u viſsokeh peiſmah: niegova leva roka je pod moji glavi inu niegova deſna roka bo mene objemala. leva ejus ſub capite meo, et der-tera illius amplexabitur me.

cant. 2.6
. Zhes leté Beſsede Svet ‌Auguſhtin‌ takú govorỳ:
in Ps. i44
. Buh naſs s deſno rokó objema. Kader nam oblubi Nebeſhke vezhne ſhaze, inu ob enim zhaſsu nam pomaga s levo rook ka-der naſs s poſvetnim potrebnim blagam preſkerbi. Tudi tega ſe imamo od niega troſhtati, tudi letú moremo od niega proſsiti. Ampak kakú? Isvelizhar naſs podvuzhy kakú: taku pravi on: „dej nam dons naſh uſsakdane kruh“, s kate-reme beſsedame pravi supet Svet ‌Auguſhtin‌ naſs Chriſtus pervezh uzhỳ, le sa tu potrebnu sa uſsakdane kruh pproſsiti; nadrughezh uzhỳ: „rezhi imenova-ti to beſsedo dons inu proſsiti sa dans“. Docuit et panem ſolum petere, et ho-die nominare. sakai? satù deb my nepotrebnega poſvetnega blaga na shelleli la-komni na rattail, inu satú deb my n ate neguiſhne rezhy tega shiulenia inu ſvej-

Str.: 025v

Ta upania na poſtavili. hoc enim dieto et aviditas cum avaritia tollitus et humans vita infinuatur incertum.

ſerm i26 de temp
. Na shallimo obiu-neh, nepotrebneh poſvetneh rezhỳ, bodimo myrni zhe tulku imamo, de samo-remo po naſhim ſtanu ushivati inu ſe quantati, je ta lepe nauk ſvetega ‌ Paula‌: habentes autem alimenta et quibus tegamur his contenti ſumus, nam qui volunt divites fieri incidunt in tentationem et laqueum Diaboli
. i Tim 6.8.9
. Svet Apoſtel da urshoh: doklewr pravi on kateri ote bogati rattati uſse pod ſuoj pauz ulezhi. uſelei vezh inu vezh imeti, pridejo u ſkuſhniave inu hudizhove mreshe. U prasne nanuzne, navarne, ſkodlive shellie, katere zhloveka ulezhejo u pogublenie.

X.

Moremo vupati od Boga tu poſvetnu, kar je k naſhim shiuleniu potrebnu, ampak kar ſe imamo dobru samerkati tudi per tim pravo inu dobro ordengo dershati otshem rezhi: tu kar je shlahtneiſhe inu uredneiſhe kar duſho inu sveli-zhanie naſhe angrede poprei proſsiti, vupati, inu iſkati. inu potim ſhelei proſsiti, iſkati inu vupati kar naſhe telú inu zhaſnu shiulenie antizhe. Vezhna Resniza vezhna Modruſt Jeſus Chriſtus nam to ordengo naprei piſhe per ſvetimu

‌Matheushu ‌rekozh: „iſhite nar poprei Boshje Kraleſtvu inu niegovo pravizo; inu uſse letú (otshe rezhi tu potrebnu k vaſhim zhaſsnim shiuleniu inu preſkerbleniu) vam bo pervershenu“. quaerite primum regnum Dei. et juſtitiam ejus, et hac Omnia adjicientur vobis.
Math. 6. 33
. Kai ne kader Goſpudno molitov molimo poprei naſhega Lubes-nivega Nebeſhkega Ozheta proſsimo sa tu kar je k zhaſti, ſlusbi boshji k nuzu inu pridu naſhe duſhe inu pravimo: „Poſvezhenu bodi tuoje Ime pridi k nam tuoje kraleſtvu. Isydiſe tuoja vola koker na Nebu takú na semli“. Inu potim niega proſsimo sa taiſtu kar je k naſhim teleſsnim zhaſnim shiuleniu potrebnu inu pravimo: „dej na dons naſh uſsakdane kruh“: Prou na vupa katir to ordengo preberne inu smeſha. Joj inu gorje tim katir je u poſvetnu blagu prevezh inu takú salublen inu samaknen de na Boga, na duſho, na vezhnoſt posabi. Kai sazhnemo (ſo rekli vikſhi Farji inu Fariſeerji) ta zhlovk Chriſtus veliku zhudeshou ſturỳ. Zhe ga na prjmemo, zhe ga taku puſtimo, uſsi bodo od niega vierovali: bodo perſhli Rimlanji, naſh folk, naſhe meiſta pokonzhali, uſse tu naſhe nam useli. Nor-zi ſo ſe bali po beſsedah ſvetega‌ Auguſhtina‌ tu poſvetnu sgubiti; na vezh-nu shiulenie niſso miſlili, inu na to viſho ſo neu inu tu drughu sgubili. Temporalia perdere timnerund, et vitam aternam non cogitaverund. ac ſic

Str.: 026r

utoumque amirerunt.

Track 49 in Joa
. Enaku ſe sgodỳ nekaterem u tu zha-ſnu blagu prevezh inu greſhnu samaknenem Kriſtianam. iſhejo poſvetne rezhỳ, na lete savupajo, sa volo leteh ſa ſrezhne ſhtimajo, ſe boje lete sgubiti tem-poralia perdere timmerunt. na ſuojo ubogo duſho pak. Na nebeſsa malu ali zol na miſlijo. vitam aternam non cogitaverunt. Inu na to viſho tu vezhnu inu tu zhaſsnu sgubé: tu vezhnu, sa kateru ſe niſo ſkerbeli: tu zhaſsnu kar ſo s napokojno ſkerbjo iſkali ampak zhe na poprei ſai na ſmertni poſte-li, ali bodò ali na bodo oteli. bodo mogli sapuſtiti s veliko shalloſtio inu grenkuſtio. ad ſic utrumque amiſernat. Drughazh ſe sadershy en brumen en pravizhen zhlovk: on savupa od Boga kar je k zhaſnim shiuleniu po-trebnu: vender niegova perva inu nar ſlahtneiſhe ſkerb je sa duſho. inu Buh ga na sapuſti on ga preſkerbí. takú je junior ſui eternim ſenui et non vidi pravi ‌David‌, „jeſt ſim biu mlad inu ſim ſtar ratou, inu niſem vidou“, Kai niſi vidou Svet Kral? „niſem vidou deb biu sapuſhen ta pravizhen inu brumen niſem vidou deb niegovi otrozi nab li imeli kruha“. non vidi juſtum deré lutum nec ſemen ejus quatrens panem.
Ps. 36.25.

X.

Tretezh moremo vupati od Bogá tu poſvetnu, ampak naſhe muje, fliſsa inu della na ſhparati. Reſs je naſh Odreſhenik naſs obudi inu nagajna de imamo tudi u potrebneh poſvetneh rezheh katere naſhe shiulenie inu te-lú angredó, vupanie poſtavti na Nebeſhkega Ozheta.

Per ſvetimu Matheu-shu na ſheſti poſtavi
naſs opomina: „de imamo pogledati tyze pod nebam katere naſejejo; na shainejo, na ſpravlajo u ſkednie“. Inu vender Buh nje oshivy inu preſkerbi. De imamo premiſliti inu ozhy obrazhati na lilie, ka-tere na puli raſsejo. Na dellajo inu napredejo vender ſo taku lepù oblezhene reſs je on naſs opomina de ſe nemamo ſkerbeti sa naſhe shiulenie, sa naſhe telú, sa oblazhilu, de nemamo ſkerbni rezhi kai bomo jedli? Kai bomo pili? s zhim ſe bomo oblekli? Nolite ſoliciti eſse dicentes quid manducabimus, aut quid bibemus, aut quo operiemur?
Math 6. 31
. s tem beſsedame koker lepú samerka ta Angelſke Uzhenik Svet‌ Thomash‌ Chriſtus ni prepovedau eno dobro huale uredno maſseno ſkerb: ni prepovedou de ſe nemamo pomujati, fliſsati, dellati, inu s naſhimi delli; rokame

Str.: 026v

Mujo inu fliſsam po naſhim ſtanu inu poklizaniu, poſhtenu inu pravizhnu naſh koſs kruha; ſhpendio, jed inu oblazhilu saſlushi-ti. Ampak je prepovedau eno ſmeſhano neſmaſsno ſkerb, je prepove-du, de ſe nemamo nanuznu nepametnu ſkerbeti sa prihodne rezhy inu pergodbe; ſrezho, ali nesrezho, sgubizhek ali dobizhek. Katere ſe nam morejo pergoditi s uſsem naſhem poſhtenim fliſsam. tu nam je prepo-vedou: dokler on nam na bo ſuoje pomuzhi odtegnou, zhe my naſhe muje na ſhparamo. non dixit nolite laborare. ſod nolite ſolliciti eſse de eventu laboris

. 8 Thom conte gent. L3. C 35
. ni rekou „na delajte“ non diseit non laborate. Samerkajte ſi letu vy sanikerni leni inu traglivi, ka-teri Bogú inu ledém ta shlahtne zhaſs kradete; roké u varſhetu dershite. Pres della ſe okul ulazhate. Menite Le de vaſhe traglivu inu ſtraffenge urednu vupanie vam bo pomagalu? Ali de vam bodo pezheni tyzhi noter u uſta leteli? Lenoba je hudizhov pouſhter na katerimu on ſladku sp, ona je Mati inu moiſterza od uſse hudobe. Vidite vaſho navarnoſt; Chriſtus je rekou „na ſkerbite ſe; prevezh. inu nanuznu. ali zol navarnu“: nolite ſoliciti eſse de eventu Laboris. Letú ſi samerkajte vy zagoviti inu nesavuplivi; kateri ſte prevezh samakneni u tu poſvetnu: puſtite na ſtran prasne ſkerb: na rezite my ſe poſhtenu pofliſsamo ampak kai bo? Kaku bomo shiveli kaku ſe preſkerbeli? Kai bo, zhe u imenu boshjim dellate; zhe fliſsa na ſhparate Buh vam bo pomagou: Kai bo? uſse bo dobru.

X.

Ste saſtopili Lubesnivi, na kaisaeno visho morete od Boga savupati tu poſve-tnu: Vupajte: ampak proſsite Bogá prou sa tu kar vam je potrebnu k zhaſsnim shiuleniu. Vupajte ampak dershite pravo inu dobro orden-go. Upajte ampak na ſhparajte vaſhega fliſsa. Zhe taku savupate Lubes-nivi na bojte ſe; na bote maluvirni inu zagovitni. Buh, Ozha Nebeſhke kir vidi de vy uſsega tega potrebujete, ta uſmilen, dobrutliv Ozha katir od sazhetka tega ſvejta od ſedajne ure tulk thaushent inu million thaus-hent je inu bo do konza ſvejta preſkerbou, ta tudi vaſs bo preſkerbou.

Str.: 027r

12. pridiga

Vocatum eſt nomen ejus Jesus

„Niega Ime je blu imenovanu Jeſus“.

Luc 2.2i
.

Perpuſtite meni Lubesnivi, de jeſt dans ke je Nedela ſladkega Imena Jeſuſa, pridige od ſvetega vupania ſklenem s pridigo od tega ſvetega Imena; na ka-teru moremo naſhe zelu vupanie poſtaviti. Dokler nobenu Ime pod nebam ni danu lu-dem koker le tu Ime u kateriu imamo svelizhani biti. niegovu Ime je blu imenovanu Jeſus: tu otshe rezhi po Beſsedah ſvetega ‌Cyrilla‌ je blu imenova-nu Odreſhenik inu Isvelizhar. Dokler je biu rojen k odreſheniu zeliga ſvejtà. vocatum eſt nomen ejus Jeſus. Quod interpretatur Salvator, natus enim e-rat ad totius orbis ſalutem. Ime zhes uſse imena. Ime nar shlataeiſhe. nar imenitneiſhe, nar ſveteiſhe. Ime, u katerimu ſe imajo perpogniti uſse kolena, teh kateri ſo u Nebu. Na semli inu pod semlo. Ime kateru ſi je naſh Isveli-zhar Chriſtus saſlushou poſhluſhajte sakai inu kakú.

Si je saſlushou, dokler je tu Ime popounama dopovedou. Si je saſlushou, dokler je tu ime preſkonzhnu draghú plazhou.

Uſsi ſmo u naſhim pervim nesrezhnim Ozhetu ‌Adamu‌ pregreſhili, inu uſse naſs je ta drughe, ta nove, inu ſrezhen ‌Adam‌ Chriſtus reſhou. Nobeden ni biu pres shalloſtne hude bolezhine inu kuge tega grehà, ampak tudi nobeden ni biu, ka-tirim be na biu arznie dau Nebeſhke Arzat Chriſtus. Sa uſse pravi Svet ‌Pros-per ‌je on ſam ſebe k odreſheniu dau sa uſse. dedit ſemetisſum redemptionem pro omnebus nullo excepto. ſam ſebe je dau inu offrou sa Jude, kateri ſo nie-ga ſourashili, preganjali. ſam ſebe je dau inu offrou sa Ajde, kateri ſo nega Martrali, krishali. ſam ſebe je dau inu offrou sa Vierne kateri skus niegovu saſlushenie gnade inu dobrute prejmejo. ſam ſebe je dau inu offrou sa Nevierne kateri od enga do druſega zhaſsa ſo bli k pravi resnizhni ſveti Kerſhanſki Katolſhki Viri preoberneni. ſam ſebe je dau inu offrou sa Isvolene, kateri ga u Nebeſsah zhaſté inu hualijo. Inu tudi sa vaſs o nesrezhne inu sa volo va-ſhe hudobe od Boga savershene inu na vekoma pogublene duſhe tudi sa vaſs je on ſam ſebe dau inu offrou. Vam bo on na taiſte ſtraſhne dan kader bo perſhou ſoditi te shive inu Mertve, vam bo ſuoje rane pokasou, vaſs bo ogovarjou Vidite moje roké inu noghé katere ſte prebodili, rane katere ſte ſturili videtis

Str.: 027v

Vulnera qua inflixiſtis. Sposnate to mojo ſtran, katero ſte odperli, moje pet ſvete kervave rane, od vaſs inu sa vol vaſs ſturjene rane, prizhe moje Lubesni, snaminia moje Miloſti pruti vam, po katereh vy nehualeshni vy terduratni niſte oteli Miloſti iſkati. Agnoſcitis latus, quod pupugiſtis et per vos, et propter vos apertum eſt, ace ſamen ratiare volucſtis

.Auguſt.

Koker nesrezhni otrozi neſrezhneh ſtarſhou otrozi te jese ſmo perſhli na ta ſvejt per ſvetem karſtu ſmo prejeli poſvetejozho gnado, lepo nedoushnoſt, inu priasnoſt Boshjo, ſmo gor useti otrozi Boshji inu Erbzhi Nebeſhkega Kraleſtva poſtali to Lepoto naſhe duſhe ſmo sgubili. Zhe ſmo Boga s ſmertnim greham reshalili, ſmo perſhli inu padli u hlapzhvanie inu podloshnoſt tega paklenſkega Sourashnika ſmo ſe nehualeshni ſoper Boga naſhega Stuarnika, Gospuda, Ozheta, Dobrut-nika puntali, ſmo po beſsedah Svetega ‌Paula‌ u eni guiſhni saſtopnoſti ſupet Chriſtusha krishali. Ampak je on naſs satú pres mittelna ali perpomuzhi sa-puſtou? nikar, on je biu, inu je naſh Odreſhenik kulkukrat poterbujemo niegovo Miloſt? Lubesin, dobruta, niegova gnada je bla. Katera naſs je k pokuri obudila inu nagajnala. Reſhna Kry Jeſuſhova naſs je u Svetim Sacramentu te Pokure ozhiſtila. Filioli mei hæc ſcribo vobis, ut non pecce-tis, ſi quis peccaverit Advocatum habemus apud Patrem Jeſum Chriſtum Juſtum. otrozi lubesnivi (ſo beſsede Svetega‌ Joannesha ‌Apoſtelna) tu vam piſhem de na bote greſhili, aku pak je eden med vami pregreſhou (na bote zago-vitni) Beſsednika imamo per Nebeſhkim Ozhetu: Jeſuſa Chriſtusha. pravizh-nega; „on je ſprava sa naſhe inu sa grehe zelega ſvejta“, et ipse eſt propitiatio pro peccatis noſtris – etiam pro totius mundi.

i. Joa. 2.i
. Enga Takſheniga Is-velizharja imamo, katir je tu ſuoje ime popounima dopounou: taku obilnu je naſhe odreſhenie copiosa apud eum redemptio
. Ps. 129.7
tulk dobrut, darou, gnad, mittel-nou nam on daje inu ponuja, zhe ſi my lete k nuzu na ſturimo, zhe ſe na po-bulſhamo. Kie Lubesnivi je fallenu? numquid non eſt resima in Galaad? aut Medicus non eſt ibi? je praſhau Buh skus ‌Jeremijove‌ uſta, quare igitur non eſt obducta cicatrix Filia populi mei? „Kai ne doſti shalbe, masila, arznie je u“

Str.: 028r

„Galaadu? Kai ne? tudi arzat je tankei ? sakai tedei ni osdraulena inu sze-lena rana hzhere moiga folka“.

Jer. 8.22
. Ni fallenu na arzatu, na naſhim Isvelizharju? on shelly, on samore, on otshe pomagati osdraviti. ſaratom nem languidum. Ni fallen na arznji katero nam ponuja inu da. Ampak de sa naſhe rane na maramo na tim je falenu? Te arznie notshemo useti inu nuzati, na tim je fallenu, na naſhi leni, tudi. hudobni voli je fallenu ſed non ſanat invitum.
Aug in Ps 102
. Jeſus Lubesniv ti ſi perſhou na ſvejt sa naſs reſhiti, sa osdravti naſhe rane nagnejo obudi? Nagajnej naſho fragli-vo, naſho terduratno volo, zartan Odreſhenik my sposnamo ti ſi tu ſuoje i-me saſlushou dokler ſi taiſtu popounima dopounou, ampak ſi tudi saſlush-ou, dokler ſi taiſtu preskonzhnu draghu plazhou.

X.

U ſtarim Teſtamentu ſo nekateri tu lepu inu enga odreſhenika skus nyh ſuſebno mujo inu imenitne dela ſi saſlushili. Taku je biu u Agyptouſkim jesiku en odreſhenik imenovan ‌Joshef‌ sa vol ſuoiga dobrega ſvitvania. Kir je biu koker kraleove Na-meſtnik poſtaulen zhes le tim kralu Faraonu podloshene deshelle. Takú je biu kli-zan ‌Josue‌, kir je ſourashnike tega Iſraelſkega Folka moſhku premagou, taku tudi ‌Sirach‌ sa volo ſuoje velike uzhenuſti inu saſtopnoſti. Jesus Chriſtus pak je Ime Odreſhenika tega ſvejtá s neisrezhenu velikim inu urednimi delli saſlu-shou, inu taiſtu preskonzhnu draghú plazhou. Kakú? Deb my frajoſt Boshjeh o-trók ushivali, je Syn Boshji podobo tega hlapza na ſe useu zhlovk poſtau. deb my s Boshjo gnado odaruvanu inu bogati bli: je on trji inu trideſset lejt u pomankaniu, u revah, u Buſhtvu shivou. Deb my sdravi inu mozhni bli na duſhi, je on naſhe reve, ſlabuſte, bolezhine noſsou. Deb my povikſhani bli je on otou saſpottvan, sanizhvan. Inu pregajnan biti, deb my shiulenie ime-li inu obiuneiſhe imeli je on, kry duſho shiulenie offrou; eno grenko britko ſmert na Krishu ſturou. o neismerna uſmilena dobruta naſhega Isve-lizharja kaku draghú ſi ti naſhe odreſhenie plazhala? Ena kapelza o Lubes-nivi ena kapelza preſvete Jeſuſhove Kervy be bla obiunu sadoſti, sa reſhiti zeu

Str.: 028v

Svejt. Dokler je preskonzhnu vezh velala koker zeu ſvejt. plus dedit quam totus mundus valvet.

Aug. Serm 104 de temp
. Lehku inu obiunu be on biu zeu ſvejt reſhou aku be biu otou le s eno ſamo kaplo. Ni otou! Ampak je otou reſhiti s zelo s uſso ſoujo Kervjo, katero je od sadne kaple preliu. quod potuit gutta. hoc ſecit unda.

Takú je Chriſtus naſhe duſhe ſhtimóu. Tulk ſo one koſhtale, ſram naima bi-ti o Lubesnivi zhe ſe my teh malu ahtamo. jeſt ſe troſhtam inu vupam de Chriſtushov Exempel u naſheh ſerzah bo obudou vezh aiffra. Sa isve-lizhanie naſhe duſhe inu sa isvelizhanie duſhe naſhega blishnega. Per-loshnoſti nam na smanka sa vishati inu napelati naſhega blishnega k andohti, k ſlusbi Boshji, k ſhpoganiu Sveteh Sacramentou. Lehkú, a-ku le prou otsheno ga h tim obudimo, s dobrem, lepame, brumneme Beſse-dame? S zhednim, Kriſtianſkem, Bogabojezhim sadershaniam, s ſvetimi delli inu exepelni. Katere bo vidou. Inu Ozheta Nebeſhkega zhaſtiu. Na to visho samore Moſh sheno. Shena moshá; Ozha inu Mati otroke; Gospo-dar inu Goſpodina te podloshene, thovarſh thovarſha, thovarſhiza thovar-ſhizo, ſoſsed ſoſseda, poſel poſla, blishne blishnega brumnega ſturiti sadoſti.

X.

Lubesnivi ſte tedei ſhliſhai na kaisaeno viſho ſi je Chriſtus tu Ime Jeſus ali Isvelizhar saſlushou. saſlushou ſi je ke je tu ime popounama dopounou, sa-ſlushou ſi je, ke je tu Ime preskonzhnu draghú plazhou. Hualimo, zhaſti-mo, povikſhejmo! Lubimo tu ſvetu, tu ſladku Ime; miſlejmo, govorimo, dellajmo, veſselímo ſe! shivimo inu umerjejmo u tim ſvetim ſladkim Imenu. Bejshimo Kekei; proſsímo, molímo, inu poſtavimo naſhe vupanie na tu ſve-tu Sladku Ime. Beatus vir cujus eſt nomen Domini Spes ejus. My ſrezh-ni aku na tu Ime naſhe terdnu ſtanovitnu, ſvetu upanie poſtavimo. et non respexit in vanitates et inſanias falſas.

Ps. 39.5
. inu zhe vupania na poſtavimo na nezhemernoſte prasne, lashnive; greſhne norzhie tega Svej-ta. Od tega hudobnega vupania bodo poſehmau moje pridige.

Str.: 029r

13. pridiga

Conventione autem facta cum operarijs ex denario diurno misit eos in vineam ſuam.

„Kader je on delouse udinou sa en denar na en dan je njeh poſloú u ſouj vi-nograd.“

Math. 20.2.

Niſo ſtuarjene Nebeſsa sa goſs inu raze, ampak tudi ne sa namarne fraglive greſhne Kriſtiane zhe takſhni oſtanejo. U danaſhnim Evangeliu je ta hiſhne ozha vunkei ſhou, delouze najeu. taiſte sa en denar na en dan udinou, inu u ſouj vinograd poſlou. Conventione facta cum operarys ex denario diurno misit eos in vineam ſuam. Hiſhne Ozha je Buh, delouzi ſmo my. Vinograd je ta ſvejt. dan je naſhe kratku zhaſ-nu shiulenie. Denar je tu vezhnu shiulenie. Koker ty Evangelſki delouzi ne s ſamim prasnim vupaniam pres dela, temuzh skus mujo po delu ſo uſsak ſouj denar prejeli takú my ne s ſamim prasnim vupanjam, pres dobreh dell. temuzh s fliſsam skus dobru inu bogabojezhe sadershanie bomo Nebeſhku Kraleſtvu saſlushili: od vupania teh brum-neh ſim she; inu ſedei bom pridigou od vupania teh hudobneh. Sakai Lubesnivi? Sa-tu de ſe bote pred tim vupaniam varvali. Dua madesha samerkam na tim vupaniu teh hudobneh. Pervezh nekateri u rezheh katere k svelizhaniu nyeh duſhe ſhliſhijo. Prevezh savu-pajo. Drughezh. Nekateri u rezheh katere nyh zhaſsnu shiulenie angredó premalu savupa-jo. danaſhna pridiga bo ſoper te perve, kateri u rezheh tega svelizhania prevezh vupajo otshem rezhi: preusetnu na boshjo Miloſt greſhe? od kod tu pride? jeſt rezhem inu ska-shem:

de Letú pride od nyeh greſhne offerti ali preusetnoſti. de Letú pride od nyeh hudobne naumnoſti ali ſlepote.

x.

Je tudi enu prasnu fouſh lashnivu gollufnu inu hudobnu vupanie teh greſhnikou: kateri preusetnu na Boshjo Miloſt greſhijo. enu vupanje, od katerega ſvet Duh ſprizhuje, de je ſlabu, de na bo oſtalu, de bo poginilu ſpes impiorum peribit

. Prov. ib.28
. enu upanie, kateru je gnuſoba te duſhe, ſmrad pred boshjim oblizhiam. ſpes illorum abo-minatio animæ.
Job ii.20
. savupajo ti nesrezhni de njem bo Buh is ſuoje Miloſti inu dorutlivoſti svelizhanie dau! Kateru on otshe deb ſi ony od niegove Pravize sa ſhluſhili. Menejo de bodo pres dobreh dell ja zol s hudimi greſhnimi delli kekei perſhli kamer ſo isvoleni perſhli s veliko mujo, s ſuſebno ſkerbio, skus dobre, ſvete della skus reve, radovolnu terplenie, skus teſhke, voiſtre pokure. ſami ſebe viſsoku ſha-zajo inu ſhtimajo, koker deb Bogu kei odſhlu od ſuoje ſrezhe, zhe nyeh na bo imou per ſebi u nebeſsah, ali koker deb on kei sgubou od ſuoje zhaſt zhe nie pravizhnu na ve-koma savershe inu pogubí. Preusetni ne ſamu nezh na bo ſgubou. Zhe vaſs, koker saſlu-shite ſtraffa, savershe, pogubi, temuzh tudi sa vol vaſhega pogublenia inu pravizhne ſtra-fenge, ga bodo Svetniki na vekoma u Nebeſsah zhaſtili inu hualili. Zhaſt, mozh, huala inu povikſhanie bodi naſhim bogú ony upijejo. Dokler resnizhne inu pravizhne ſo nie-gove ſodbe, kir je ſodou inu obſodou to veliko kurbi, niſo moje ampak ſo beſsede ſvete-ga ‌Joannesha‌ u Bukvah tiga resodivenia. Laus , et Gloria, et virtus Deo noſtro, quia vera et juſta judicia ſunt ejus, qui judicavit de meretrice magna.
Apoc. 19. i. et 2.

Vejm kai porekó takſhni Kriſtiani kateri preusetnu na Boshjo Miloſt savupajo, inu per tim Str.: 029v
u grehah naprei shivè. neisrezhenu velika je porekó Boshja Miloſt. Kai naſs s Bugam pridigarji uſtraſhijo? Kai nam s niegovo ſtraffengo shugajo? Posnamo uſmileniga Gospuda. Niegove Miloſti ni konza. Ni kraja, ni ſhtivenia. reſs je Miloſt Boshja ja neisgruntana. Je neismerna. Je preskonzhna; gdu na tim zvib-la? Ampak kai je satú? ſklenejo morebiti is tega takſhni prevézh inu greſhnu savuplivi Kriſtiani. De njem je perpuſhenu frej inu pres ſtrahu Boga reshaliti de on je preskonzhnu dober? Ali ony na ſliſhijo, kaku njih Buh u ſvetimu Piſ-mu skus uſta tega modrega moshá opomina, de nemajo grehe s grehi pogme-rati, de nemajo preusetnu vupati inu rezhi, uſmilenie tega Gospuda je veliku on ſe bo zhes velikuſt inu obiunoſt mojih grehou uſmilou. Ali na vedo: de uſmi-lenie inu Jesa Boshja hitru vkup pridejo: inu de niegova pravizhna jesa voj-ſtru pogleda na greſhnike. Misericordia - et ira ab illo cito proximant, et in pec-catores reſpicit ira illius

Eccli 5.7
. ali na snajo de per Bugu koker je miloſt taku je tudi Praviza. Inu de per eni taku blisu koker per ti doughi ſtojè. Nemo ad impunitatem ſibi blandiatur de Aiſericordia Dei, quia eſt jidicium
Ang tom 8
in jis. 100
. My ſilnu ſourashmo enga hlapza kir je nehualeshen, hudoben neſveſt pruti ſoujm dobrim. uſmilenim, krotkim dobrutlivim Gospudu: enaku Bogu je ner bol ſo perne en zhlovik. Kir niega reshali ſoper niega ſe punta, kir je neisgruntanu dober nu miloſtiv. Inu u resnizi Lubesnivi kdu ſe more sadoſti sazhuditi, aku miſli, de Buh je taku dober: paklenſke ſourashnik taku hud. Buh taku lep, paklenſke Sourashnik taku gerd, Buh taku bogat, paklenſke ſourashnik tak uboge; de Buh oblubi Nebeſsa inu vezhnu Bogaſhtvu, paklenſke ſouraſhnik pak da pekou inu vezhne martre, inu vunder greſhniki raiſhi otè hudizhu ſlushiti, koker Bogu dapaſti? Kaisaen urshoh mo-re letá biti?

‌Palatius‌ en uzhén inu imeniten IsloshenikSvetega Piſma pravi de paklenſke sapelauz letu na to visho ſturi. On greſhnika obudi inu nagajna k enim hudim vupaniu koker deb takſhna rezh na bla Boga reshaliti; de zhlovk lehkú kader otshe odpuſha-nie doſseshe, inu taku ga smerti inu h tim perpravi, de frei pres teſhke vejſti, inu taku rekozh luſhtnu preusetnu na Boshjo Miloſt pregresh. Inu de Miloſt boshjo katera be mogla niega nagajnat k pokuri inu katero be imou nuzat k isvelizhaniu shpoga inu taku rekozh nuza h grehu! K hudizhovi priasnoſti. K pogubleniu suoje uboge duſhe. Silnu velika inu ſtraſhna hudoba! Immame Slagitium eſt. miſericordiam Die Lenam facere Diaboli. Et quod perguam Deo conjungi debueras diabolo copulario. Gre-ſhnik inu Greſhniza kai miſleſh? Kaku ſe gollffaſh? Kai praviſh, Goſpud je Miloſtiv pra-vish; zherei ſim greſhiu, inu Buh je meni ſhonou. Dans greshím, inu Buh saneſse juter bom greſhiu, inu Buh mi bo odpuſtou. Nesrezhen; nesrezhna, vupaſh na Mi-loſt s to ſe troſhtaſh; inu Pravize ſe na boyſh. attendis ad miſericordiam et non times Justitium. Buh ima s tabo poterplenie, zhaka; saneſse ſhona, de ſe pobul-ſhaſh. ne pak de u grehah inu hudobi oſtaneſh. parcit ut corrigaris non ut in malignitate permaneas Si vis canture miſericordiam canta et judicium.

Auguſt
.

Str.: 030r

Tract 33 in Joan
. Zhe otsheſh zhaſtet, hualiti, povikſhati Boshjo Miloſt, huali zhaſti, inu povikſhei tudi Boshjo Pravizo; otsheſh li tedei uſelei vezh nehua-leshen; uſelei huiſhe biti; dokler tuoj Buh je pres Konza dober inu uſmilen? zhe taku savupaſh tak porezhem s Svetim Duham de letu tuoje vupanie je Præ-sumptio neguiſsima
Eccli 37.3
. enu nar poredneiſhe vupanie, enu greſhnu; enu […] ketu vupanie, Kateru pride od greſhne preusetnoſti ali offerti koker ſte Lubesnivi ſedei ſhliſhali, inu kateru pride od hudobne naumnoſti ali ſlepote koker bote precei saſtopili.

x

Naumni inu hudobnu ſlepi u nyeh vupaniu ſo taiſti kateri preusetnu na Miloſt Boshjo greh dellajo. ſami ſebi oblubijo pervezh zhaſs te Miloſti. drughezh daro-ve te Miloſti. Tretezh Shpoganie te Miloſti. Otshem rezhi ſami ſebi oblubijo de bodo doſti zhaſsa imeli sa ſturiti pokuro inu odpuſhanie ſuojeh grehou do-sezhi. ſami ſebi oblubijo, de njem bo Buh ſuſebne gnade dau, sa ſrezhnu doperneſti tu veliku opravilu njeh svelizhania. inu ſami ſebi oblubjo: de bo-do s tem dodelenem gnadame dellali; in u tu opravilu doperneſli. Preproſti: k pervimu ſi oblubijo de bodo sadoſti zhaſsa imeli k pokuri: ampak gdu njeh je saguiſhou? De bodo zhaſs katerega greſhnu sapravjo , k grehu inu hudobi shpo-gajo; potim dobru nuzali, inu tiſtikrat koker miſlejo kader njem bo duſha na jesiku ſedela k pokuri obrazhali? Angel katerega je Svet ‌Joannes‌ vi-dou inu ſhliſhou je perſegou per shivimu Bugu: de na bo vezh zhaſsa; juravit per viventem in ſacula ſaculorum - -quia tempus non erit amplius.

Apoc. i0. 6
. Neumni! K drughimu ſi oblubijo: de bodo ſuſebne gnade od Boga prejeli ampak kie inu kadai njem je lete Buh oblubou? ali morebiti ſe teh ure-dne dellajo s njeh greſhnim hudobnim shiuleniam? Kai bo, kader njih bodo Sourashniki te duſhe obſuli, obdali, ſtiſkali: dotle resvergli: satu kir niſo sposnali, ino ſo oteli nuzat ta zhaſs te gnade tega obiſkania. circumdabunt te inimici tui, - et coangustabunt te undique. et ad terram proſternent te – eo quod non cognoveris tempus visitationis tua.
Luc 19.44.
Slepi! ſi oblubijo de bodò ſe enkrat prou grevali! S bugam ſe ſpravili; pravo resnizhno ſveſto pokuro dellali inu taku svelizhani rattali. ſai h konzu shiulenia. Inu na Smertni poſteli. Ampak kaku lohku ſe njem tu godỳ, kar ſe po Beſsedah Svete-ga ‌Gregorja‌
Papesha greſhniku permire, de bodo na ſe na duſho na pokuro posabili na ſmertni poſteli: kader ſo u shiuleniu na Boga posabili. de tudi tiſtikrat

Str.: 030v

Koker poprei bodo terduratni oſtali. induraverunt cervices suas.

2 Esdra 9.16
.

Zhe tedei takſhni greſhniki u hudobi naprei shive pres pobulſhania; zhe preuset-nu na Miloſt boshjo grehe s grehi gmerajo, zhe ſe u tim kar nyeh svelizhanie an-tyzhe, voiſtre Pravize Boshje na boje. ſe ni sazhuditi o Lubesnivi, dokler ſo naum-ni, preproſti, ſlepi. navarnoſti u kateri ſe snajdejo. Na vidijo inu note viditi inu raunu satú ſe tudi bogá na bojè. Pres tega ſvetega inu nuznega ſtrahu boshjega kdu more isrezhi u kakſhne nesrezhe ſtan pridejo zhe ſtrah boshji je sazhetek prave Modruſti. initium Sapientiæ Timor Domini.

Eccli i.i6
. tak tu preusetnu gre-ſhnu upanie the hudobneh kateri na Boshjo Miloſt pres ſtrahú inu frej greshé, bo en svirrek od uſsega. Zhe ſrezhen inu svelizhan taiſte ja uſsi kateri ſe Gos-puda bojè; zhe shegnan inu ſrezhen katerimu je dan ta nuzne ſtrah boshji imeti beati omnes qui timent Dominum
Ps. 27i.
Beatus. cui donatum eſt haberee Timo-rem Dei.
Eccli 25.i5
. Joj inu gorje takſhnim prevezh inu preusetnu savuplivim greſhnikam kateri tega ſtrahú nemajo, ne ſamu niſo pravizhni, temuzh tudi na bo-do. inu ſilnu teſhku bodo mogli pravizhni rattati. Qui ſine timore eſt. non poterit ju- ſtificari .
Eccli. i.28
.

X.

Kai njem je ſturiti? Imajo morebiti szagati? Buh obari, tega nikar; greſhnu, preu-setnu vupanie imajo sapuſtiti. Svetu terdnu vupanie s ſtraham boshjm imeti: Nikar preusetnu savupati. Nikar greſhnu szagati. tu be blu po beſsedah Svetega ‌Isidora‌, ſam ſebe u Pekou vrezhi. Deſperare in infernum deſcendere eſt.

L: 1
.
ſuo bo. c 14
. Morejo zhes doperneſsene grehe ſe s grevati, skus pravo pokuro s Bugam ſe ſpravti inu na niega terdnu ſvetu vupanie poſtavti. Naprei pak niega pred ozhmy imeti inu niega ſe bati. Lubesnivi ſvetu upanie na Bogà naſs more nagajnati k enim Bogabojezhim shiuleniu inu dobrem dellam; inu dobre ſvete della pogmerati naſhe dobrù terdnu vupanie na Bogà. Zhe ſmo pregreſhili je nauk Svetega‌ Gregor-ja‌, vupajmo na Miloſt Boshjo po grehu: inu nuzajmo precei Svete Mittelne katire nam on da. Preiden pregreſhimo miſlimo inu boymo ſe niegove voiſtre pravize pred greham, de na bomo dovolili. Zhe ſe bomo po tim nauku sadershali, bomo na Miloſt Boshjo prou vupali; inu ſe bomo Pravize Boshje nuznu bali.

Str.: 031r

14. pridiga

In tempore tentationis recedunt

„u tim zhaſsu te ſkuſhniave my odſtopijo“

Luc 8.13.

italicMeni ni potrebno to danaſhno Evangelſko pergliho isloshiti, katero (koker ſte ſhliſhali) italicje Vezhna Resniza inu Modruſt Sam Jesus Chriſtus isloshou. Per katereh ſeme na po-zhovie pade ſo taiſti, katiri Boshjo Beſsedo ſhliſhijo, s veſselam gor usamejo ampak u tim zhaſsu te ſkuſhniave odſtopijo In tempore tentationis recedunt. Takú je: Ne-kateri radi ſhliſhjo pridgvati od vupania. Ampak kader nie ta inu una ſkuſhnia-va, nadlugha. Pomankanie popade, na uſse kar ſo per pridigi ſhliſhali, posabjo, uno Nedelo ſim govorou od vupania tehiſteh katiri preusetnu na Boshjo Miloſt greſhe inu dans bom govurou.

Od hudobnega vupania tehiſteh. Katiri u rezheh katere njeh zhaſsnu shiulenie inu telú angredò na Bogà pre-malu savupajo.

x.

Buh nekaterem Kriſtianam naprei pride, koker je naprei perſhou tem Aſsirjarjam. katiri ſo niega dershali sa Boga teh viſsokeh. Nikar pak teh niſkeh konjou. dixerunt Syri, Deus montium eſt Dominus, et non eſt Deus vallium

3 Reg. 20. 28
. Pravi ſvetu Piſmu. Aſsirjerji ſo takú rekli: ta Gospud je en Buh teh hribou inu ni Buh teh dollin. U enaki vishi takſhnem Kriſtianam, kateri u teh k tim zhaſsnim shiuleniu potrebneh rezheh na Bogá malu savupajo, ſe sdy koker deb le gnade, darovi, dobrute te duſhe, inu nikar tega teleſsa dol is Nebeſs od Bogá perſhli. satú ſe malu ſkerbé taiſte per Bogu iſkati, teh od niega ſe troſhtat, sa lete niega proſsiti. Ampak mozhnu ſe gollffajo, grosnu fallijo. dokler uſsa ſrezha, ſhazi, Ne-beſhke inu posemelſke dobrute ſo u Boshjeh rokah. Buh je Gospud. Niegovu je kar je u Nebu inu na semli. Cuneta enim qua in coelo ſunt et in terra tua ſunt,
1 Par. 20.ii
. ſhe huiſhi pak ſo taiſti kateri u teh ſa njih telu inu shiulenie potreb-neh rezhih ne ſamú na Boga na savupajo. Temuzh savupajo na grehe inu hudo-bo. she u Paradishu je blu tu hudobnu greſhnu vupanie. Povei meni sakai je paklenſka Kazha ali hudizh k ‌Evi‌ rekou sakai je Buh tebi inu tuojmo Mo-shu sapovedau de nemata jeſti od tega derve Buh pravi ‌Eva‌ nama je pre-povedau: ſmert je shugou: rekou je de boma umerla aku boma jedla. Kai ſhe umerla bota! Na bota umerla, ampak bota koker Bogova sposnala, inu Str.: 031v
vedla tu dobru inu tu hudu. nequaquam moriemini. eritis ſicut Dii ſcientes bonum et malum.
Gen 3. 5. et 6
. takú inu s takſhnim vupa-niam je paklenſke ſourashnik naſhe perve nesrezhne ſtarſhe smottou inu sapelou. takú inu s takſhnim vupaniam tudi njeh nesrezhne otroke gre-ſhnike smotti inu sapeluje. Katiri vupajo inu ſe troſhtajo, de bodo bol ſrezhni, preſkerbleni, premoshni akú ſe Boga malu ahtajo, aku niega re-shalijo.

Inu od leté ſorte ſo taiſti: kateri greſhnu kupuvajo, predajejo. Inu ſe prau-dajo skus fouſhie, gollfie, kervize, lashnive Beſsede, fouſh kervizhnu per-ſeganie. Kateru ony ſami dellajo, inu tudi drughe kervizhne prizhe nagaj-najo, blishnega u ſkodo perpravijo, per ptuji ſkodi ſouj dobizhek imajo: torde koker otshe ſuoje blagu pogmerajo inu uſse na ſuoj malen ulezhejo. ſo taiſti inu taiſte: kateri inu katere deb perſhli u to ali uno ſlusbo: do-padli inu dopadle ti ali oni perſhoni; ſturili ali ſturile to uno ſrezho. zhaſt. nadoushnoſt. vejſt svelizhanie, Nebeſsa predajejo. Kateri inu kate-re koker prou ſueſti hudizhovi Nameſtniki inu Nameſtnize sa vol neka-tereh petiz inu ſoudou, sa vol enga neurednega dobizhka, lohna, plazhila salublene piſma, nezhiſte, greſhne preklete poſhte od enga do drughe, od leu-ne h tim drughimu neſsò. Od te ſorte ſo Gospodarji inu Goſpodine, kateri inu katere sa vol zhaſsnega dobizhka, deb njem kei per kupzhji, andverhu. Gospodarſhtvu, na odſhlu ubogem hlapzam inu kerſhenzam ob Nedelah inu Praniſkih kumei zhaſs sa eno ſveto maſho perpuſte, pu urze sa poſhluſhati ſveto Boshjo Beſsedo na dado, ob prepovedaneh dneh k prepovedanim dellam pres potrebe inu velike ſile pres velikega urshoha, nagajnajo inu ſilijo. ſo taiſti ſtarſhi ſuojm otro-kam s vupaniam nie u ta ſtan, ſlusbo, ſrezho perpravti, prevezh skus perſte gledajo. taiſti ozheti, kateri (aku lyh vedó de ſe Buh reshali. Blishne po-huiſha) ſuojem ſynovam, navarno, greſhno frajoſt perpuſté. taiſte Matere ſuojem Hzherám okul ulazhania s guiſhnem navarname perſhoname, na-varne priaſnoſti inu Lubesni na ubranjo. Ali zol k tim nagainajo.

Str.: 032r

ſo taiſte ſlaſti mlade moſhke ali shenſke perſhone, katere aku lyh sposnajo kaku ſoperna je Bogú inu svelizhaniu huda priasnoſt tega ſvejta, vender to iſhejo per ti oſtanejo: s vupaniam, ſrezhne, perſkerblene biti. Inu taku ſuoje vupanie na hudobo poſtavijo. neſrezhni naumni na miſlijo, de njeh vupanie je enu hudobni gollufnu, lashnivu vupanie. posuimus menda-cium spem nostram.

Isa. 28.15
. Upajo inu ſe mozhnu gollffajo, inu kar vupajo na doſheshejo.

Prou je rekou u eni pridigi k folku ſvet ‌Joannesh Chryſoſtomus‌, de taiſti kate-ri oté drughe gollffati od sazhetka ſladke Beſsede dadó: doſti dobreh, lepeh perjetneh rezh oblubijo: satu deb potim loshei ſkodvali. Decipientium hoc ma-xime opus eſt. prius ſciavia proponere. quo mox inferant ſoiſtia.

Rom 16 ad pop
. Svejt, Meſsú, inu Hudizh takſhnem Kriſtianam (od katereh govorím) doſti oblubijo. ampak, kar njem oblubijo na dadò: dokler ſo neſveiſti inu lashnivi. Inu tudi namo-rejo dati kar oblubijo, dokler ſo ubogi inu nemoshni. Inu kai ſe njem sgod? tu ſe njem doſtikrat sgod: nezh njem tudi u poſvetneh opravilah inu rezheh prou od rok grede; nyeh kervize, gollfie; fouſh hude kunſhti ſe resvedò inu ozhitne rattajo. Prauda ſe sgubỳ: kupzhvanie, andverh nasai oſtane pres dobizhka. nuzh inu dan delajo, ſe pomujejo, ſe poté, okul tekó. Ampak ſabſtoin; pres ſrezhe pres shegna. Per hiſhi je ubuſhtvu inu pomankanie. Otrozi ſo sapuſheni; ſtarſhi revni inu shaloſtni; poſli pres della inu ſlusbe; s eno Beſsedo tu vezhnu kar ſe: malu ahta ſe sgub. Inu tu zhaſsnu kar ſe greſhnu iſhe. ſe na dob. Posuimus mendacium ſpem noſtram: Nesrezhni deb sposnali, kaku prasnu, navarnu, hu-dobnu pomuzhi roſhtajo kir taiſte namorejo doſsezhi: deb enkrat ſuoje uſhe-ſsa odperli; Svejt upyje (po beſsedah Svetega ‌Bernarda‌.) jeſt oblubim inu na der-shim, ſe ſlashem: vam obetam shiulenie inu dajem ſmert; oblubim veſse-lie inu dam shalloſt, oblubim myr inu dam nepokoj inu ſmeſhniavo. Per meni ni pravega resnizhnega troſhta. Ni ſtanovitnoſti. Meſsú upije jeſt oblubim luſhte ampak greſhne, gerde, Vaſs umashem. Vam ſkodujem. Hudizh upije jeſt ſim ozha teh leshà; uboge ſim, ſim nesrezhen na vekoma; inu shelym tudi vaſs nesrezhne ſturiti. vaſs gollffam. Inu vunder letí ſe ſhliſhijo. Jesus Str.: 032v
Chriſtus pak, kir ima Beſsede tega shiulenia, kir oblubi inu dershy inu namore gollffati: upije. Prite, tezite k meni, zhe ſte revni, potrebni, inu jeſt vam bom pomagou, jeſt vaſs bom potroſhtou. Inu ta ſe na ſhliſhi. Mundus clamat ego deficiam. Caro clamat ego infociam. Diabolus clamat ego decipiam, Chriſtus vero clamat ego reficiam.
Bern. in ep
. ſhe kei be imou govoriti od greſhnega vupania tehiſteh, kateri na prepove-dane mittelne, na hudizhove kunſhty inu nevire savupajo. ampak od tega hudobnega vupania bom tiſtikrat govurrou. Kader s Boshjo pomuzhio vam bom pervo Boshjo sapoud isloshou.

x.

Pred takſhnim vupaniam vaſs Buh vari o Lubesnivi; my otshemo na tega uſsegamogozhnega inu pres Konza ſveſtega Gospúda, na Boga savupati kir nam tudi u zhaſsneh inu k naſhim zhaſsnim shiuleniu potrebneh rezheh, samore inu otshe pomagati. Niega otshemo ſhliſhati, niega bra- ti: na niega vupati, per niemu pomuzh iſkati inu ſe dershati. Prevezh ſe gollffajo, kateri menejo de hudoba inu greh njem bo pomagou; tega ſe nema-jo troſhtati; zhe Lubesnivi nekateri poredni inu hudobni naſs s vupaniam inu skus oblube tega ali unega poſvetnega, naurednega dobizhka h grehu va-bijo: na puſtimo ſe skus takſhne gollffie sapelati: rezimo s ſvetim ‌Auguſti-nam‌. teneam juſtitiam non conſontiam ad iniquitatem. Brumnu, bogabo-jezhe, po Kriſtianſki pravizi bomo shiveli. sa vol zhaſshega greshniga anza-na bomo u greh dovolili. na Boga inu niegovo pomuzh savupamo.

Str.: 033r

15. pridiga

Domine ut videam

„Goſpud de bom vidou“ .

Luc 18.4i

En lep exempel pravega vupania nam daje ta danaſhne Evangelſke slepez letá kir je ſhliſhou, de Jesus Nasarenſke nemu grede je ſuoj glaſs usdi-gnou. Jesus ti Syn ‌Davidov‌ je djau uſmili ſe zhes me. Inu akú lyh ſo niega ludje ſvarili: deb mouzhou, je tulkain vezh upou: ti Syn Davidov uſmili ſe zhes me! Vidite Lubesnivi niegovu ſvetu, ſtanovitnu vupanie, Danaſhna pri-diga je enu kratku opominanie inu sapopadek od uſsega, kar ſim u teh mojeh pridigah od vupania naprei poſtavou. Proſsimo tega Gospuda. Kir je tukei prav Buh inu prav zhlovk, s dusho inu s teleſsam, s meſsam inu s kervjo u ſuojm nar ſveteiſhimu Sacramentu: koker ga je proſsou ta ſrezhne ſlepz. Domine ut videam. de bomo vidili inu sposnali; de bomo ſi k ſerzu useli inu ohranili. de bomo po tim vupaniu ſe sadershali inu shiveli. jeſt sazhnem nu vy bote perprauleni.

x.

‌David‌ ta kronan Prerok u ſuojmu

ſheſt inu trideſsetmu psalmu
nam prou le-pú popiſsuje kakſhnu ima biti naſhe vupanie na Boga. Vupei pravi on na Gospuda, inu ſturi tu, kar je dobru inu ſvetu. Inu prebivej na semli, inu boſh u niegovim bogaſhtvu koker na paſhi. Spera in Domino, et fac bonitatem et inhabita terram, et pasceris in divitiis eius.
Ps. 36.3
. Premiſhlujmo te Beſse-de; inu samerkajmo ſi ſkrivnuſti; Spera in Domino. „Savupei na Boga“, na tega Gos-puda kir je uſsegamogozhne kir je preskonzhnu ſveiſt u ſuojeh oblubah. troſtei ſe niegove Miloſti, gnade, pomuzhi, mittelnou tuoje Duſhe, odpuſhania tuojeh grehou, vezhnega shiulenia s eno beſsedo kar ſhliſhi k tuoimu svelizhaniu. Savupei na niega inu boſh lohka doſsegou tu dobru kar shelliſh, lohku preſtou tu hudu kar terpiſh. savupei na niega inu nar vezh tiſtikrat kader taku rekozh ni mittelna ni obene zhloveſhke pomuzhi: dokler on tiſtikrat nar raiſhi pomaga. savupei na nie-ga inu troſhti ſe de boſh od niega doſsegou tudi tu kar je k tuojmu zhaſsnimu shiuleniu potrebnu: ampak proſsi kar inu koker potrebujeſh, proſsi po pravizi nu dobri ordengi; proſsi inu na ſhparei tuoiga fliſsa. Savupei na niega ampak ne greſhnu; tu je ne prevezh u taiſteh rezheh katere tuojo doſho angredo; ne premalu u taiſteh rezheh katere tuoje telú angredó. Otshem rezhi: na greſhi preusetnu na Str.: 033v
Miloſt Boshjo; inu u tuojeh potrebah inu zhaſsneh nadlugah na iſhi pomuzhi per hudobi inu grehu. Na preusemi ſe: tudi pak na zagei; po grehu na bodi zagovitne ampak savupei na neisgruntano Miloſt Boshjo; iſhi pomuzh, nu-zei mittelne de boſh precei gor uſtau. Pred graham na bodi namarne, ampak boj ſe neisgruntane voiſtre Pravize Boshje, to imej pred ozhmy de na boſh pa-dou. Poſtavei tedei enu pravu, resnizhnu, dobru, ſvejtu, ſerzhnu, terdnu ſtano-vitnu vupanie na tega velikega Gospuda, kir vedi inu sna, kir shely inu otshe kir premore tebi pomagati. Spera in Domino et ſac bonitatem.

Ampak per tim vupamniu na posabi na enu Kerſhanſku brumnu, bogabojezhe inu Bogu perjetnu shiulenie. Koker ta paklenſke ſourashnik pravi imeni-tne kardinal ‌Hugo‌ Kezarje s fouſh inu lashnivo viero smotti inu sapeluje, ta-ku tudi virne Katolſhke Kriſtiane s fouſh inu lashnivim vupaniam smotti inu sapeluje. Savupei na Boga inu ſturi tudi tu kar je dobru. ſac bonitatem kai je tu? K enim popounama pravim inu shivim vupaniu ni sadoſti. De ti dobre Bogú perjetne dela ſturish inu doperneſseſh, temuzh je potrebnu de tu ſturiſh takſhne delà katere tebe Bogu perjetnega, dobrega ſvetega ſturé. poſtavmo; greſh u zerkou. ſhli-ſhiſh ſveto Maſho. rad poſhluſhaſh Boshjo Beſsedo, opraviſh Sveto molitou. daſh ko-ker samoreſh almoshno inu tuojm potrebnim blishnimu te inu une dobrute is kri-ſtianske Lubesni iskasheſh, dersheſh te od Katolſhke Zerkve poſtaulene inu sapo-vedane tudi drughe frei inu radovolne poſte inu taku naprei. Per uſsim timu vunder shiviſh u grehu! oſtaneſh u hudobni navarni nezhiſti Lubesni, u nar blishneiſhi pergreſhni perloshnoſti inu navadi. Letú je takſhne dela ſturiti, katere ſo dobre ſo huale uredne ſo Bogú perjetne, ampak tebe dobregà, Svetega, Bogu perjetnega na ſturijo inu pokuro poſvetejozhe gnade inu priasnoſti Boshje nasai na dobiſh, tebi k vezhnim shiuleniu na pomagajo, s katerimi ſi Nebeſs na saſlusheſh.

Imej moi Kriſtian enu pravu inu ſvetu vupanie pruti Bogú. Bodi per niemu v gnadi. Bodi niemu perjetne, ſtoj inu prebivej u deshelli inu semli. Spera in Do-mino, et ſac bonitatem, et inhabita ferram. Kai saena semla inu deshella je letá? ta uzhen ‌Hugo‌ skus to semlo saſtopi to Sveto Kriſtianſko Katol- Str.: 034r
shko Zerkov. Ona je ta shegnana. Ta ſrezhna semla, u kateri ia uſsakteri prav inu dober Kriſtian prebivati, inu ſtanovitnu koker ona uzh inu sapo-vé, shiveti: inhabita ferram. ſim rekou ſtanovitnu brumnu shiveti: ne le ne-katere dny, ampak zelu lejtu, ne le ob tim inu unim zhaſsu, ampak ob uſsakimu zhaſsu, ne le na en kratke zeit, ampak uſelei, pred inu po veliki nozhi, u po-ſtu inu u puſtu, od sazhetka do ſrede, od ſred do konz lejta, od enega do druſega, do sadnega lejta, do ſmerti. Zhe moi Kriſtian tuoje dobru shiu-lenie terpy od dans do juter. zhe morebiti en meſsiz Bogu ſlusheſh: enajſt: Meſsizou pak hudizhu daſh, kaku mozhnu ſe boym, de pred pravizhnim Boshjm ſodnim ſtollam bodó velale te Beſsede koker velajo pred ſodbo zhlo-veſhko qui poſsedit majore parte anni, praſertur alteri

2 unica H
. utrobijo taiſte katir je vezh dejl lejta imou inu poſsedov, gre tim drughim naprei aku ſe skus Sakrament te pokure s bugam Spraviſh, aku te on ſupet sa priatla, sa ſuoiga Lubega otroka, sa erbzha nebeſhkega Kraleſtva gor u-same, ti pak le nekatere dny mu ſlusheſh, greha ſe boyſh, pred tim ſe varu-eſh, inu potim sa vol prekleteh luſhtov, ali druſeh grehou niegovu gnado inu priasnoſt sgubiſh, ſkorei zelu lejtu paklenſke ſourashnik te pod ſuojo oblaſtio ima inu kamer otshe ulezhe, dej ahtengo de te na bo mou per ſebi uſelei u nesrezhni vezhnoſti. qui poſsedit majore parte an-ni praſertur alteri. o uſmilen Buh; Ozha te Miloſti pred to nesrezho naſs ob-ari.

Bodi troſhtan Lubesniv Kriſtian te bo obarou zhe na niega prou savupaſh, zhe dobru shiviſh, zhe niemu ſtanovitnu ſlusheſh. Spera in Domino, et Spe bonitatem, et inhabita terram. Srezhen! Dokler boſh deleshen negovega bo-gaſhtva, negoveh ſhazou; erbiſhne u nebeſsah, et paſceris in divitys ejy. Letá bo ta lepa, perjetna, veſsela, maſtna, inu na vekoma ſrezhna paſha. Gospud te bo kekei poſtavou, inu nezh tebi na bo mankalu. nihil mihi deerit in loco pascua, ibi me collocavit.

ps 22
. tankei bo ſrezha pres nepokoja; Sladkuſt pres theshave; myr pres Strahu; veſselie pres konza; shiu-lenie pres shalloſti. ampak ta paſha, tu veſselie, tu shiulenie ni sa taiſte kateri ſuojem puntarſkem pozhutkam inu shellam uſse perpuſté: katiri u gerdah luſtah naprei shive; kateri grehe s grehi naprei inu naprei nakladajo. kateri ſe u nar huiſheh rézheh reſsveſselijo inu takſhni oſtanejo. Takſhnem Str.: 034v
Greſhnem Norzam inu Norrizam ne jeſt ampak Svet‌ Peter ‌Chryſologus pove qui jocari voluerit cum Diabolo. Non poterit gandere cum Chriſto. Katir otshe greſhnu, hudobnu spaſsati, norzhvati s hudizham, ta na bo mogu ſe reſsveſseliti s Chriſtusham. Brumne, bogabojezhe Spokorene duſhe sa vaſs je letu lepu domuvanie inu prebivalſhe the isvolenih. Inu ty nebeſhki ſhazi paſceris in divitjs ejus. aku Buh otshe de vy ſedei na tim ſvejtu u buſhtvu, pomankaniu, terpleniu inu nadlugah shivite, preterpite bo perſhou ta perjetne zhaſs, de bo k vam rekou; shegnani; priatli moji prjte noter u tu veſselie vaſhega Gospuda; katerega vam na bo obeden oduseu; s tim vupaniam potroſhtajte ſe!

x

Kader je ſhliſhou ta ſtar Patriarch ‌Jacob‌, de ‌Joſef‌ ſuuj Syn, katerega je she sa mertvega dershou; ſhe shivy, ja de koker kralev Nameſtnik u Egyp-touſki deshelli kraluje: ſe ni mogou od veſselia sadoſti sapopaſti, Svet Piſmu pravi de niegov duh je oshivou; sadoſti je meni je saupou, de le „moi Syn moi Lubi Joshef ſhe shiv; pujdem pujdem, inu ga bom pogle-dou prei de umerjem“.: revixit spiritus ejus: et ait ſufficit mihi si adhuc Joseph filius meus vivit, vadam, et videbo illum antequam moriar.

Gen 45.28
. Ta poterpesh-liv ‌Job ‌kir je tulk pregananja, bolezhin prestou, ſe je taku potroſhtou: „vejm vierjem de moj Isvelizhar shivy“; nej bode; nej te tu moje telú terp; Bo per-ſhla ura; „de u tim mojm meſsu bom vidou moiga Boga“: ſcio enim quod redem-ptor meus vivit et in carne mea videbo Deum.
Job. 19.26
. repoſita eſt hac ſpes mea in ſinu meo
ib. 27
. Taku miſli! Taku rezi! Taku upej moi Kriſtian zhaſsne reve (rezi) nadloghe, pregananie, buſhtvu, pomankanie; bolezhine inu bolesne, bodo nehale; tu je meni she sadoſti; pujdem inu potim bom gledou, bom Lubou, bom ushivou. Moiga Bóga na vekoma. ſufficit mihi, vadam. et videbo. et in carne mea videbo Deum. repoſita eſt hac ſpes mea in ſinu meo. Tu savupam. Tega ſe troſhtam. Tu bom s pomuzhjo Boshjo doſsegou.

Str.: 035r

italic16. pridiga

Dominum Deum tuum adorabis, et illi ſoli ſervies.

„Ti imaſh Bogá tuojga Goſpuda moliti, inu niemu ſamimu ſlushiti“.

Math. 4.10
.

Zela hudizhova ſkuſhnava, katero ſte ſhliſhali, ni bla ena vnotrejna temuzh le ena sunajna ſkuſhniava, katera Chriſtushu ni mogla ſkodv-ati. on je perpuſtou. De mu je paklenſke ſkuſhniavz Kaminie ponujou, de ga je u tim ſvetimu Meiſtu na verh Templa poſtavou: de ga je ſabo useu na eno ſilnu viſsoku gorro, inu mu pokasou uſsa kraleſtva tega Svejta inu potim ga je odgnou, rekozh pojdi prozh od meine Satan; sakai Sto piſsa-nu ti imaſh Goſpuda tuoiga Boga moliti, inu niemu ſaminu ſlushiti. Dominum Deum tuum adorabis, et illi ſoli ſervies. Boga sposnati inu v niega vierovati. Boga moliti zhaſtiti, inu na niega savupati. Bogu ſlushiti inu niega lubiti je naſha doushnuſt Lubesnivi; od Viere inu od vupania ſim she; od lubesni ſhe inu nar vezh imam govoriti. od leté tedei dans sazhnem inu vam naprei poſtavim due resnize.

Buh sapové de my imamo niega lubiti. Buh saſlushi, de my niega lubimo.

Buh nam ni nigdar vezh na snanie dau, de on je naſh nar vekſhe Gospud inu tudi naſh nar lubiſhe ozha, koker kader nam je sapovedou de ga imamo lubiti is zelega naſhega ſerza, is tele naſhe duſhe, is zele naſhe mozh: diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo, et ex tota ani ma tua, et ex tota fortitudine tua.

Deut. 6.5
. s tim skashe: de on je naſh nar vekſhe Gosput: dokler otshe imeti koker eno niemu doushno da-zio naſhe ſerze inu lubesin. Inu s tim skashe de je naſh nar lubiſhi ozha: dokler nar raiſhi ima inu nezh niemu vezh dapade koker naſhe ſerze inu lubesin. Tedei koker po Boshji voli inu po Boshji ſapoudi je naſha nar vekſhe doushnuſt Boga lubiti. Taku ima biti naſha nar vekſhe ſk-erb, ti naſhi doushnuſti doſti ſturiti inu Boga lubiti. inu u resnizi Lubesnivi ena ſilnu velika nehualeshnoſt be bla Boga na lubiti, aku lyh be on nam perpuſtou po naſhi voli inu be na biu sapovedau de ga imamo lubiti; kakſhna inu kaku velika hudoba tedei be bla niega na lubiti Kader nam pové, naſs opomina, nam sapové de ga imamo lubiti: diliges Dominum Deum tuum!

So nekateri u rezheh inu ſhtukeh svelizhania nyeh duſhe takú nesaſtopni

Str.: 035v

Inu naumni, de kader ſhliſhjo lubesin Boshjo imenovati, lete koker ene nesnane Beſsede na saſtopijo ali de bol rezhem naoté saſtopiti, na oté poſhluſhati: menjo de letá je le ena Spraha: sa Svetnike, inu ne sa uſsakterega Kriſtiana. Ampak mozhnù fallijo: dokler Lubesin pruti Bogú ni ſamu sapoud temuzh tudi zil inu konz teh ſapoudi, ja je zil inu Konz Boshjeh dell. Ad nihil aliud Deus. Quam ut umaretur. Cum am etn on vult aliud quam amari ſo Beſsede ſve-tega ‌Bernarda‌.

Serm 83 in cant
. Satu inu h tim zilu Buh lubi, deb my niega lubili. Sapoud te Lubesni je ena naturalſka sapoud, noter u naſhe ſerza tiſnena inu s Boshjm perſtam piſsana taku de ſe zhlovk na more isgovarjati de nje na sna na vedi. je reſs, skashena inu taku rekozh ferderbana je bla skus greh ampak nikar is ſerza isborſhena inu vunkei pehnena, inu Buh je to sapoud s piſsano poſtavo poterdou inu ponovou.

Med ſhumeniem inu glaſsam te trombente, med bliskanjam inu germenjam med ognjam inu dimam, kir ſe je pruti Nebam usignou, na hribu ſi-nai je on to sapoud ſupet osnanou. Ti imaſh lubiti Boga tuoiga Gospuda: diliges Dominum Deum tuum. Ni ſhe sadoſti Syn Boshji Chri-ſtus Jesus je to sapoud s ſabo perneſsou: per ſvetimu‌ Lukeshu‌ je re-kou: de je perſhou sa poſlati ta ogen na semlo. Inu „de otshe deb per shgana bla semla“, ignem veni mittere in terram, et quid volo niſi ut accendatur.

Luc 12. 29
. inu per Svetimu‌ Matheushu‌ kader je biu upraſhan katera je ta nar vekſhe sapoud je odgovurrou: Diliges Domi-num Deum tuum ex toto corde tuo, et in tota anima tua, et in to-ta mente tua hoc est maximum, et primum mandatum.
Math 22.37
et
38.
„ti imaſh lubiti Goſpuda tuojga Boga, is zelega tuojga ſerza, is zele tuoje dushe inu is zele tuoje miſli. Leta je ta nar vekſhe. Ta perva sapoud“. na pravi Chriſtus zhe otsheſh, zhe tebi dopade, zhe ſe tebi lubi; ampak pravi, ti imaſh, ti moreſh. Boshja sapoud, Boshja vo-la je: de Boga lubiſh. zhe tega na ſturiſh ſe niemu samerſh, on ſe jes zhes tebe; on tebi ſilnu velike reve inu nesrezho vezhno shuga: ja Moj Buh kai ſi jeſt pred tabo; sakai meni sapoveſh de tebe imam Lubiti? Inu zhe te na lubim ſe zhes me jesiſh; velike nadlo-ghe meni shugaſh; she letá je moja velika nesrezha zhe tebe na lubim; quid tibi ſun iſe ut amari te jubeas a me, etiſi ſaciam, una ſcaris mihi et mineris ingentes miſerias, hei mihi parvana eſt

Str.: 036r

Ipſa miſeria ſi non amen to!

Ang. LI. Conf. C5
. Ampak k mojm nuzu tu ſturiſh; snaſh inu dobru veiſh; de skus to lubesin ſo ſrezhni kateri te lubijo. ſciens iſſo amore beates qui ſe amaverint.
Bern. ſerm 83. In cant
. sapoveſh de te imam lubiti, inu deb lyh na sapovedau; saſlusheſh. ſi ureden de te lubim!

x.

Is trojnega zila inu konza enega Lubiſh. ali ga lubiſh sa volo dobizhka, nu nuza, katerega ſe troſtaſh doſsezhi, ali she imaſh od tega katerga Lubiſh. ali ga lubiſh sa volo luſhta, dapadenja, inu veſselia, kateru i-maſh inu ushivaſh nad tim katerega lubiſh, ali ga lubiſh sa volo zhed-noſti inu urednoſti, katero u ſebi sapopade, ima, inu ſe tuoje Lubesni ure-dnega ſturi taiſte, katerega lubiſh. propter utilitatem, propter voluptatem propter honeſtatem. Miſlei moi Kriſtian koker otsheſh, oberni ſe inu pogle-dei kamer otsheſh ali na tuoj nuz inu dobizhek, ali na ſladkuſt inu veſse-lie, ali na zhednoſt inu urednoſt, inu uſelei najdeſh Boga urednega de ga lubiſh. Pervezh je tebi dobru inu nuznu Boga lubiti: okú ni vidilu, uhú ni ſhliſhalu, u zhloveſhku ſerze ni perſhlu; um, pamet saſtopnoſt zhloveſh-ka namore sapopaſti kai inu kulku je Buh perpravou tem, kateri niega lubijo. Inu aku lyh on saſlushi de ga tudi pres naſhega nuza sa vol ſebe lubi-mo, vunder pres neisrezhenu velikega dobizhka, lohna, plazhila ſe on na lubi. en ſhaz kir na smanka je Lubesin Boshja; tega zhe my imamo ſmo obiunu ſrezhni inu Bogati pravi ſvet‌ Baſilius‌. Amre divign the-saurus indeficiens, quem qui habet dives eſt.

in Hen
.

Drughezh Bogá lubiti je ſladku, perjetnu, luſhtnu. Pojdi moi Kriſtian ſkuſhei; Lubi inu taku rekozh pokuſsi; inu boſh obzhutou: Ka- Str.: 036v
kú perjeten, kaku ſladak je Buh! ſeſsej, pji; napouni ſe s to Boshjo ſlad-kuſtio katero ſe namore isrezhi. ſuge, ſuge, et bibe dulcedinis Di-vina ſuavitatem ine narradbilem.

Ang ſap Ps. 30. ſerm. 5
. Pozhutili ſo letú Svetniki inu Svetnize, brumne duſhe katere ſo Boga lubili inu prizhvale. De ena kapelza notrejne Nebeſhke ſladkuſti, katera taku rekozh is Lubesni Boshje u zhloveſhku ſerze zed vezh velá inu je perjetneiſhe koker uſsi luſhti tega ſvejtá. Lubesin Boshja, inu ve-ſselie, ſladkuſt u duſhi ſo due ſeſtre, kir je ena, ondi je ta drughá ena ſe od te drughe na lozhi pravi ſvet‌ Auguſtin‌. Soror amoris dul-cedo eſt.

Tretezh inu sadnezh Buh saſlushe de ga lubiſh, dokler je pres konza ſam u ſebi uſse Lubesni ureden. On je Gospud uſseh tugentah, zhednoſt inu popoumnoſtah. Dominus virtutum

ps 23i
Vezhna Resniza; vezhna Mo-druſt; vezhna Praviza; uſsegamogozhnoſt, Miloſt; Lepota, neis-merena, neisgruntana, preskonzhna dobruta. S eno Beſsedo je ſam u ſebi pres mire. pres Konza dober; inu tudi nam dober. Per tim lubesnivi ſe u danaſhni pridigi gor na dershym, dokler od tega kar naſs ima k Lubesni Boshji obuditi inu nagajnati, u mojeh pridigeh od Lubesni Boshje doſti zhaſsa bom s pomuzhio Boshjo govurrou.

x.

Due resnize ſim vam ſedei naprei poſtavou: pervezh Buh sapové de my imamo niega lubiti, drughezh Buh saſlushi de my niega lubimo. De ſe bomo jeſt inu vy o Lubesnivi te inu drughe resnize od Lubesni Boshje prou k ſerzu useli, inu po taiſteh ſe sadershali: Proſsim jeſt inu tudi vy s mano, proſsim tegaiſtega Gospuda kir nam je sapoud te Lu-besni dau; inu kir je uſse Lubesni preskonzhnu ureden; inu sdihujem s ſve-tim‌ Auguſhtinam‌: o ignis qui ſemper ardes, et nunquam extingueris o amor qui ſemper ſerves, et nunquam tepeſcis, aucnde me, et accendar accendar ut totus te diligam.

ſoliloq: Ci8
. Ogen katir uſelei govoriſh nigdar isgaſneſh; Lubesin katera uſelei vrejeſh, inu nigder topla rattaſh obudi me! nagajnej me! Nagnej me! Pershgi me! De bom is zelega ſerza; is zele duſhe, is zele miſle, pameti inu voli; is zele mozh tebe lubou.

Str.: 037r

italic17. pridiga

Bonum eſt nos hic eſse.

„dobru je nam tukei. biti.“

Math 17.4
.

‌Peter‌, ‌Joannes‌ inu ‌Jacob‌ ſo bli ty triji ſrezhni Jogri, katere je Chriſtus s ſabo useu na en viſsok hrib. Njem ſvitlobo ſuoje zhaſty pokasou, inu pred nymi ſe ſpremenou. Peter, kir je Chriſtuſa ſpremenega, niegovu oblizhie ſvetlu koker ſonze, niegovu oblazhilu belu koker ſneh, Moyſeſa inu Eliaſa s nym govorejozha sagledou, ſam ſebe ni sapopadou od velike ſladkuſti inu veſselia, Gospud ( je on saupóu) dobru je nam tukei biti. bonum eſt, nos hic eſse. Uno Nedelo jim sazhnem pridgvati od Lubesni Boshje. ſim vam naprei poſtavou te dve resnize. Buh sapove de niega imamo Lubiti, Buh saſlushi, de niega lubimó. Lubesnivi kar je dobru tu ſe lubi. Buh je dobruta bonum eſt. nar vekſhe. Preskonzhna, vezhna dobruta. bonum eſt, nos hic eſse s nuzam je dobru je. Skus Lubesin per niemu biti, sh nim biti, u niemu biti. Bogá ſam u ſebi inu tudi nam dobrega Lubiti je naſha doushnuſt. Kai pak otshe re-zhi Bogá dobrega lubiti bote saſtopili v leti pridigu u kateri vam resloshim.

Kai otshe rezhi lubiti Bogá koker on je ſam u ſebi dober. Kai otshe rezhi lubiti Bogá koker on je nam dober.

x.

Kai otshe rezhi letù Lubiti Boga koker je on ſam u ſebi dober? Uzheniki s ſve-tim ‌Auguſtinam‌ taku odgovorè: de Boga lubiti koker je on ſam u ſebi dober. Otshe rezhi: enu nagnenie tega ſerzà imeti, sa ushivati Boga sa vol Bogá. caritatem voco motum animi ad ſouendum Deo propter ſeiptu 23. De doch xtian . C10. Inu letá Lubesin ſe imenuje, Lubesin te priasnoſti Lu-besin te dobrovolnoſti: s katero ſe Buh lubi sa volo ſuoje preskonzhne do-brute. amor amicitia amor benevolentia. Zhe po Beſsedah Svetega ‌Thomasha‌ Angelſkega Uzhenika enega lubiti otshe tulku rezhi koker niemu dobru shel-leti. diligere eſt alicui bonum velle.

P.1.q: 20. Art. i. ad 3
. Taku ti moj Kriſtian Bogà lubiſh, aku mu dobru shelliſh, kakú? Takú: zhe na niegoveh preskon-zhneh popoumnoſtah tu je de je pres konza pravizhen, miloſtiv, resnizhen, mo-der, previdne; uſsegamogozhen; lep: inu dober. , reſsveſseliſh; zhe niega zhaſt nu hualo tu je. Deb niega uſsi ludje sposnali, zhaſtili, hualili, povikſha-li, bugali. Lubili inu ſlushili, shelliſh. Lubesin tedei koker Boshjà zhednoſt ali tugent virtus Theologica. ſe takú popiſsuje. Ena zhednoſt ali tugent, skus katero ſe Bogu ſlushi inu dopade. kir ta zhlovk sa volo Boshje naisrezhene shlatnuſti, imenitnoſti, viſsokuſti. lubesnivoſti, dobrute, lepote inu naisgrun-tane urednoſti Bogá zhes uſse rezh ſhtimá, lubi, ſerzhni shelo inu ſkerb ima

Str.: 037v

Deb on, inu uſsi ludje u uſseh rezheh Boshjo Volo dopounili, niegove sapoudi dershali, nigdar niega reshalili. Ja zhlovk je taku perpraulen inu uſhafan: deb raiſhe preterpou uſse kar je teſhku. Sopernu inu bliſku. raiſhe sgubou uſse kar mu je lubu, nuznu, inu perjetnu, koker deb Boshjo sapoud prelomou. Boshji voli nu pokoren biu. Boga reshalou. Inu letú ne ſamù sa volo enega polohnania, ne ſamù is ſtrahú ene ſhtraffinge, ampak tudi, inu nar vezh satú ke Buh sa volo ſebe ſamega je te lubesni inu zhaſtí ureden.

Te perve inu nar imenitneiſhe ta nar vekſhe snotrejne inu sadne urshoh kir te moj Kri-ſtian nagajna Bogá lubiti je preskonzhna dobruta Boshja. Zhe te upra-ſham sakai vierjeſh kar je Buh resodeu inu ſveta Mati Katolſhka Zerkou viruvati naprei poſtavi? rezheſh inu dobru satu vierujem ke je Buh go-vurrou, inu resodeu. Kir je resnizhen, namore gollffati. Zhe te upraſham sakai savupaſh kar imaſh vupati. odgovorriſh inu prou! satu vupam ke je Buh oblubou kir je uſsega mogozhen. Inu ſvejſt u ſuojeh oblubah inu uſse dershy kar oblubi. Enaku zhe te praſham sakai lubiſh Bogá? Im-aſh rezhi ga lubim ke je dober inu ſam u ſebi pres Konza ureden de ga lubim. Koker tedei ta notrejne inu sadne urshoh de vierjeſh je Boshja Resni-za katira govor. Inu koker ta notrejne inu sadne urtshoh kir te obudi inu nagajna de vupaſh je Boshja ſveſtoba katera oblubi. Takù je tudi ta snotrejne nar vekſhe inu sadne urshoh kir te nagajna de Boga Lubiſh vezhna preskonzhna boshja dobruta, katera je uſse lubesni uredna. uſse lubesni uredna, aku lyh Buh nam bi dobrut na iskasou inu dodelou. Kader ſe on koker govory ſvet‌ Auguſtin‌, ſaſtoin, sa volo ſebe, sa volo ſuoje dobrute lubi. Gratis jam amatur Deus. – premium Dei iſe Deus eſt, hoc amat hoc diligit

in Ps. 42
.

x.

Ta drugha ſorta lubesni ſe imenuje lubesin tega poshellenia. Lubesin leſtnega nuza ali dobizhka. amor concupiſcentia. amor utilitatis. Taku ſe lubijo, jed ali ſhpendia, guanti ali oblazhilu, blagu, premoshenie, denariji inu zol shi-vina. Ali de bulſhi rezhem taiſte, kir te rezhy lubi, ſam ſebe u nyeh tu je ſuoj nuz, dobizhek, veſselie Lubi. ramnu prou meni tukei noter pade kar je morebiti doſtikrat ſhliſhi. praviſh de ta ali une zhlovk te lubi kir te u greh perpravi.

Str.: 038r

Praviſh de namoreſh sapuſtiti ene takſhne perſhone katera te tulkain lubí inu ſhtima, u resnizi lepa Lubesin de ſe Buh uſmili, kai ne Vouk ouzo lubi? Kader njo popade, umor, ali pak lepiga piſheta lubi inu ſhtimo, kader jih lov inu reſterga? Ena takſhna nesrezhna perſhona otshe ſebi nikar pak tebi dobru ali de bel resnizhnu govorim, ſebi inu tebi otshe, shelly inu ſtury hudú. Dokler ká-der tebe na to visho s nezhiſto, greſhno, prekleto lubesnjo lubi, ſebi inu tebi vezh skode ſtur, koker be mogli ſturiti s uſso nyh ſilno jéso inu ſouraſhtvam uſsi ſerdi-ti hudizhi. ampak puſtimo letú sa ſedei na ſtran, inu poſhluſhajmo mar kai o-tshe rezhi Boga lubiti s Lubesnjo tega poshelenia ali dobizhka amore concu piſcentia. Tu je lubiti Bogá koker je on nam dober. Boga lubiti koker je on nam dober otshe rezhi niega lubiti tudi is tega urshoha ke on nam dodela inu ska-she dobrute. Dobrute te nature, dobrute te gnade, ke on je ta miloſtiv, da-rotliv inu dobrutlivi Gospud, katir naſs daruje s dobrutame na duſhi. Inu na teleſsu, kir nam oblubi inu otshe dati (zhe te od niega gorpoſtaulene mittelne ſhpogamo, svelizhanie, vezhnu shiulenie. Je reſs u leſtni saſtopnoſti te ſorte lu-besin k vupaniu ſhliſhi, vender je tudi ona dobra inu huale uredna, inu tu-di s Lubesnjo te perve ſorte ali s Lubesnio te pariasnoſti ukupei ſto. Dokler samoreſh inu ſmesh Boga lubiti is tega urshoha dokler je on ſam u ſebi dober inu tudi is tega: dokler je on tebi dober.

De bote Lubesnivi letú loshei saſtopili poſhluſhajte eno pergliho: poſtavimo ( kar ſe je morebiti vezhkrat sgodilu) poſtavimo de ena uboga potrebna Mati ſkrivej ſvoiga mejhnega otrozhizha u ſhipttou ali u eno takſhno hiſho daje, kir je koker je navade u nekatereh meiſtah takſhni sapuſheni otrozi preſkerbè poſtavimo de letà Mati ſe puſti sa lohn inu plazhilu udinjati inu gor useti sa Amo u ti hiſhi, u katir ſe nje otrok snajde. Tega ona rada inu s veſse-liam do, dokler je ſad nje teleſsa, inu otrok katerega lubi, inu tudi, dokler se leto ſlusbo dob ſuoj lohn inu plazhilu: taku uſhafana inu perpraulena deb niega tudi doyla, aku lyh lohna inu plazhilu be na doſsegla. Ni le ena tak-ſhna Mati huale uredna Kai ne dobru inu prou ſe ona sadersh? U ena-ki vishi lubiſh moj Kriſtian Boga inu nar vezh satú: ke je on ſam u ſebi pres-konzhna dobruta. Lubiſh tudi Bogá satú: ke je on tebi dober. Ke tebi zhe ga lubiſh vezhne lohn, nebeſhku plazhilu da. Per timu ſi perpraulen niega tu-di lubiti, aku lyh lohna inu plazhila be na imou: dobru inu prou ſturiſh vupei, inu lubi, inu boj ſe, Buh ſe na lubi pres polohnanja, pravi ſvet ‌Bernard‌: aku lyh pres polohnanja saſlushe de ſe lubi. non ſine premio diligitur, qui ſine premio eſt diligenitus.

Str.: 038v

Tedei lepú ſe sglihajo amor concupiſcentia cum amore benevolentia.

Lubesin, s katero Bogá lubiſh ke je ſam u ſebi dober, s lubesnjo, s katero ga lubiſh, ke je tebi dober. U ſtarim inu novimTeſtamentu imamo exem-pelne. ‌Moyſes‌ je Bogá lubou, inu leta koker prizhuje ſvet ‌Paul ‌je raiſhe otou s isvolenim folkam preganjan biti koker pak na grehu ſe veſseliti. sa kai. Satu ke je na vezhne lohn pogledou. aſpiciebat enim in remuneratio-nem.

ad Hebr ii.25
. ‌David‌ je Bogá lubou en moſh je biu po Boshjim ſer-zu, inu on ſam od ſebe pravi de je ſuoje ſerze naganjou k pravizi k Bos-hjem sapoudam, sa vol polohnania: inclinavi cor meum ad faciendas juſt ficationes tuas propter retributionen.
ps. ii8.ii2
. Svet ‌Paul ‌je Boga s gore-zho lubesnjo lubou. Inu on per timu ſe je troſhtou s vupaniam krone te pravize nebeſhke vezhne krone. reposita eſt mihi corona justitia.
2 ad Tim
.
4.7
.

x.

Sklenem: vam niſem ſaſtoin naprei poſtavou inu resloshou pervezh kai otshe rezhi letú, Bogá lubiti, koker je on ſam u ſebi dober? Dru-gezh: kai otshe rezhi letú, Bogá lubiti, koker je on nam dober. satú ſim tu ſturou, de bote poſehmau loshei saſtopili pridige, ka-tere bom s pomuzhio Boshjo dershou od Boshje Lubesni, u kateri vaſs otshem vaſs shellym podvuzhiti po moji doushnuſti.

Str.: 039r

18. pridiga

Qui non eſt mecum, contra me eſt

„Katir ni s mano ta je ſuper mene.“

Luc 11.23
.

Nevoſhlivi imajo to navado, de kader tu dobru kar vidijo tadlati na morejo, iſhejo ta-dlati tu hudu kar na vidijo inu sa kateru na vedó pravi ſvet‌ Gregor‌. Ta ſlep je vidou ta gluh je ſhliſhou, ta mutaſt govurrou, od hudizha obſeden je biu reſhen, veſs folk ſe je sazhudou, inu vunder hudobni nevoſhlivi piſsarji inu Fariſeerji ſo na zhudesh katerega je Chriſtus dellou, na hudu plat obrazhali, on hudizhe isgajna (ſo rekli) skus Belzebuba tega vikſhega zhes hudizhe. Chriſtus koker ſte ſhliſhali njeh je modru previshou, inu med drugheme tudi leté Beſsede rekou, katir ni s mano, ta je ſuper mene tulku od inu is danaſhniga Evangelia. ſedei ſupet k Boshji Lubesni od katere govorim takú je katir skus Lubesin ni s Bugam ta je ſuper Bogà, qui non eſt mecu, contra me eſt. ſim vam she skasou, de Buh sapové inu saſlushi de ga Lubimó, ſim vam resloshou, kai otshe rezhi Boga lubiti koker je on ſam u ſebi, inu koker je on nam dober. ſhe kei imam vam naprei poſtaviti od vishe te Lubesni, poſhluſhajte! Na kaisaeno visho imamo Boga lubiti po sapoudi te Lubesni. Na kaisaeno visho my dopounimo to sapoud te Lubesni.

x

Taiſte Gospud, katir tebi sapové, de imaſh niega lubiti, tebi tudi da inu prepiſsuje visho, na katero niega imaſh lubiti. On pravi takú. „is zelega tuojega ſerza, is zele tuoje duſhe, is zele tuoje miſsi, is zele tuoje mozhi“. diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo. et ex tota anima tua, et ex tota mente tua, et ex tota virtute tua.

Marc. 12.30
. ex toto corde tuo, „is zelega tuojega ſerzà“: tu otshe rezhi: „is zele tuoje vole inu s zelo tuojo volo“. To volo otshe on od tebe imeti koker ta nai shle-htneiſhe Thejl. ex tota anima tua. „is zele tuoje duſhe. “ ex tota virtute tua. „is zele tuoje mozhi“ tu otshe rezhi: s jesikam, s ozhmy, s uſheſsami, s uſsemi pozhutki tuojega shivota. ex tota mente tua. „is zele tuoje miſsi“, tu otshe rezhi, s uſso tuojo miſsio, Spomynam, umam, saſtopnoſtio, pametjo. Niemu tedei ima tuo-ja vola zhes dana inu gor offrana biti, niemu inu niegovi ſveti Poſtavi imajo uſsi tuoji pozhutki podlosheni biti. Zhe shelliſh, niega shelli; zhe ſe veſseliſh, u niemu sa volo niegove zhaſti, inu k niegovi zhaſti ſe veſseli; zhe shalujeſh, shaluj de ſe on reshali, zhe ſe boyſh, boi ſe niegove negnade, nepriasnoſti, pravizhne inu voiſtre Jese; zhe miſsliſh, zhe ſe pomujaſh inu dellaſh; miſlei na niega; de-lej sa volo niega! Niemu ſlushi; iſhi niemu u uſseh rezheh dapaſti; inu nie-ga zhes uſse rezhy lubiti; on tebi sapové de imaſh niega na to visho lubiti, kader sapové de ga imaſh is zele duſhe lubiti: Obeden na zvibla pravi ſvet‌ Auguſtin‌ de my imamo to nar vekſhe dobruto takú lubiti, zhes uſse rezh: Letú je nam pové

Str.: 039v

S teme Beſsedame „Lubi Gospuda tuojega Boga is zele duſhe“ . Summum Bonum -nemo ambigit ita. Diligendum, ut nihil amplics diligere debeamus. Indqua ſi quificatur: quando dictum eſt. ex tota anima.

Le mor. Eccl. C ii
.

Inu u resnizi moi Kriſtian namoreſh ſe isgovarjati, de namoreſh na to visho Bogá Lubiti: ſe namoreſh isgovarjati, pervezh dokler letá je ta nar vekſhe inu perva sapoud, katero koker Buh tebi da de njo imaſh dopouniti, taku tudi tebi da kraft, mozh, gnado njo dopouniti. ſe namoreſh isgovarjati drughezh: dokler ta Gospud katir sapove de niega imaſh lubiti je tuoj Buh. Tuoj sadne zil inu konz, inu zhe je tuoj sadne zil inu konz ſe ſpodobi, je potrebnu; praviza, i-nu tuoja doushnuſt je niega takú lubiti. Poſhluſhei eno pergliho; je en la-komne, oherne, u denarje samaknen inu salublen zhlovk. Kai ta ſtur? Ka-kú ſe saderdh? On lubi denarje is zelega ſerza dokler niegova vola druſega na shell. Koker le denarje imeti. S denarjami je myrne, teh na ſhpenda, ja ſam ſebi kei dobrega inu perjetnega na pervoſhi. On lubi denarja is zele duſhe, dokler niegove shelle inu pozhutki mu ſlushjo sa doſsezhi denarje. Zhe ſe jezỳ. Tak ſe jez sa volo denarjov inu zhes tega kir ſe sh nim sa denarje prauda. Zhe ſe veſsel, tak ſe veſsel de denarje imá, ohrani inu pogmera. Zhe je nevoſhliv, tak je nevo-ſhliv tim katir denarje imá. Zhe je shaloſten, tak je shaloſten de denarje sgu-b. on lubi denarje is zele mozhi, dokler sa denarje ſe nuzh inu dan ſkerbi. pomuja, dela, tezhe, mras inu urozhino, lakoto inu shejo terp. Gerdeh ceſt, dougheh nadleshneh raish, theshav inu navarnoſti ſe na ahta. On lubi denarje is zele miſsi, dokler uſelei premiſhluje, iſhe, gleda na uſse vishe ka-kú be mogou denarje ukup ſpravti. ſedei praſham; zhe ta lakomne zhlovk sa more denarja tega de taku rezhem fouſh Boga inu malika is zelega ſerzá is zele duſhe, is zele miſli. Is zele mozhí lubiti; sakai ti moi Kriſtian be na mogou tuoiga Bogá, tuojega sadnega zila inu Konza takú lubiti? inu zhe samoreſh koker je guiſhnu de samoreſh dokler Buh katir tebi tu sapové nezh sapové kar ni mogozhe. Sakai niega taku na lubiſh? ex toto corde tuo. et ex tota anima tua, et ex tota mente tua, et ex tota virtute tua. Ohernik denarje lahkú lubi. Dokler mene. De u nyeh uſso dobruto najde inu ima kir vunder po Beſsedah Svetega Duha u ſvetim Piſmu, ſadú na bo imou. qui amat divitas fructum non capiet ex eis.

Eceleſi. 5. 9
. inu ti sakai Bogá ta-kú na lubiſh katerimu je uſsa dobruta. Kir je vezhna preskonzhna dobruta?

Str.: 040r

Diliges Dominum. Deum ſuum. Jeſt menem de vy lubesnivi is tega kar ſim vam dosehmau naprei poſtavou she saſtopite. Kakú imamo po sapoudi te lubes-ni Bogà lubiti, vunder de bote ſhe bol saſtopili vam otshem ſhe, inu ozhitneiſhe resloshiti, na kaisaeno visho my to sapoud te lubesni dopounimo.

x.

s lubesnjo te priasnoſti Boga lubimó (koker ſte uno Nedelo ſhliſhali) kader nie-ga sa volo ſamega ſebe, ali satu dokler je ſam u ſebi dober lubimo. Letà lu-besin te priasnoſti je od duojne ſorte. Ena (koker pravijo Boshji uzheniki) ſe klizhe lubesin ſhtimajozha amor amicitia appretiativus et aſtimativus ta drugha ſe imenuje zartana lubesin amor amicitio infenſivus et tener Zhe vam lete Beſsede zhudne inu nesnane naprei pridejo imejte poterplenie de vam taiſte inu kar otè rezhi skus pergliho resloshim. En ozha imá dua ſynova: eden je velik sraſhen. Moder, pametne, dober inu brumne ureden de ga ozha inu zela shlahta ſhtimà. ta drughe je mejhen, en otrok try ali ſhtir lejta ſtar, friſhne, veſseu, perjetne inu lep veſselie ſuoiga ozheta. Poſtavimo eden med nyma more umreti. Kaisaen ta velik ali ta mejhne? poſtavimo de Buh ozhe tu da sa isvoliti de ima umreti taiſte syn katerega on otshe guiſhnu ta ozha bo veliko theshavo obzhutou u ſuojmu ſerzu zhe ſi ti tu isvoli de ima um-reti ta majnſhe, inu vunder bo letim majnſhim ſmert isvolou. De tim vekſhim Syni shiulenie ohrani, sakai letú? satù ke on pruti tim mejhnimu ima enu zartanie nagnjenie inu Lubesin. amorem intensivum et tenerum. tega tulk na ſhtima inu ſhaza koker tega vekſhega pruti katerimu ima eno bol moſh-ko inu pametno Lubesin, amorem appretiativum et aſtimativum. ſedei k res-nizi.

Reſs je Lubesnivi. Letú be ſe ſpodobilu, deb my Boga koker naſs sadne zil inu konz tudi s eno nar vezh zartano Lubesnjo amore tenero et intenſivo zhes uſse rezh lubili. Vunder Buh ta pruti nam inu naſhi ſlabuſti taku uſmilen inu dober Gospud nam ni otou sapovedati inu naſs savesati, de my imamo niega s te ſorte Lubesnio lubiti, sadoſti je niemu blu naſs savesati inu nam spo-vedati de imamo niega lubiti s te drughe ſorte Lubesnio amore appretia tivo et aſtimativo. Otshem rezhi zhes uſse rezh katere niſo Buh, is zele-ga ſerzá taku de ſmo perprauleni, raiſhe uſse kar nam je dobru nuznu perjetnu, Str.: 040v
sapuſtiti inu sgubiti, raiſhe inu poprei uſse kar nam je hudu teſhku ſupernu terpeti inu preſtati, koker niegovo priasnoſt sgubiti. Koker niega reshaliti ſaj s enim ſmertnim greham. ex toto corde, ſuper omnia. Inu letú ſe pravi Boga zhes uſse lubiti, niega uſsem rezhem naprei poſtavti. Niega po doushnuſti lubiti na to vishio ſe dopouni sapoud te lubesni. taiſta ognjena sapoud katero Buh u ro-ki dersh. in dexetera ejus ignea lex.

Deut. 33.2
. taiſto sapoud, katira je ogen, ka-terega je Syn Boshji s ſabo na semlo perneſsou, inu otshe deb ſe semle perjeu. I-gnem veni mittere in terram, et quid volo niſi ut accendatur.
Luc 12.49
.

Katir Ozheta ali mater (ali tudi eno drugho ſtuar) vezh lubi koker mene, pravi naſh Isvelizhar) ta ni mene ureden. qui amat Patrem aut matrem plus quam me, non eſt me dignus.

Math. i0.37
. Ni prepovedanu po pravi dobri ordengi, s maſso, sa volo Boga ſtuarỳ lubiti, ampak leté vezh koker Boga lubiti tú je prepovedanu. Vunder letú ti o greſhnik ſturiſh, kader en velik ali ſmertne greh doperneſseſh, nehualeshnu ſe od ſtuarnika prozh adverniſh, inu hudobnu ſe k ſtuari oberniſh. poſtaviſh taku rekozh na altar tuoiga ſerzá enga novega k ſtari oberniſh. Poſtaviſh taku rekozh na altar tuoiga ſerzà enga novega fouſh Boga ali Malika. Katerega vezh ſhtimaſh inu lubiſh, inu katir de ta-ku rezhem per tebi vezh vaga koker tuoj Gospud ſtuarnik inu Buh. Kat kul sa ena ſtuar na vag te Lubesni vezh potegne inu vaga, leta je Buh, tenku inu viſsoku modru samerka ſvet ‌Auguſtin‌: otshe rezhi: uſsako ſtuar, katero vezh Lubiſh koker Bogá inu taku de sa vol nje Boga reshaliſh, na meiſtu Boga njo maſh. Lubiſh to navarno nesrezhno perſhono, sa volo katire Bogu priasnoſt od-povedaſh, ta perſhona je tebi tuoj Buh. Lubiſh une kervizhne, dobizhke, sa katere Boshjo ſapoud prelomiſh. te dobizhke na meiſtu Bogá derſhiſh. Lubiſh taiſte preklete nezhiſte luſhte, lubesin, navado, perloshno st. Inu leté sa Bogà imaſh. quid quid in dilectionis lance praponderat, Deus eſt.

x.

Lubesniv Kriſtian Gospud Buh sapove de niega imaſh lubiti, inu is zelega ſerza, is zele tuoje, miſli inu mozhi, ta uſes lubesni; Ozha od tebe otshe imeti tuoje ſerze. Præbe, fili mi, cor tuum mihi!

Prov.23.26
. inu tuoje zelu ſerze otshe on imeti! Ali mu daſh zelu ſerze? Morebiti daſh polovizo ſlusbi Boshji polovizo hudobni ſlusbi tega ſvejta? Polovizo niegovi sapoudi, inu polovizo tuojm hudob-nim puntarſkem shenam; polovizo andohti. Inu polovizo grehu, polovizo Bogú inu polovizo hudizhu? Ah nikar! zelu zelu dej negovi Lubesni ex toto crede tno! Taku ga lubiſh na pravo visho; koker sapove. Taku dopouneſh sapoud te Lubesni!

Str.: 041r

italic19. pridiga

Cum vidiſsent, quod Jesus ſecerat. ſignum

„Kader ſo vidili tu zhudu kateru je Jesus biu ſturou.“

Joan. 6.14.

italicS tim zhudesham katerega je Chriſtus ſturou kir je pet jezhmenoveh kruhou italicinu due ribe taku pogmerou, de uſsi ſo jedli kuliker ſo oteli inu ſiti poſtali, s italictim zhudesham je on ſuoje uſmilenie inu lubesin pruti tem ludem na snanie italicdau: i italicnu s dobrutame s katereme Buh ve italicſs volne ſvejt preſkerbí on ſuojo poſebno: italicſkerb inu Lubesin pruti nam iskashe. Tu zhudu kateru je Jeſus ſturou, inu ta italicniegova dobrota je ſturila: de ludje ſo niega dershali sa Preroka kir ima na italicſvejt priti, de ſo bli naganjeni inu perprauleni niega s ſilo useti inu h Krajlu
ſhe-riti
.
cum vidiſsent, quod Jesus ſecerat, ſignum
italic. Inu Gnade, dar, dobrote, katere italicnam naſh preskonzhnu dober Buh iskashe, imajo ſturiti inu naſs nagajnati italicde niega lubimó. En kratke predgovor sa taiſte pridige, u katereh vam bom poſeh- italicmau naprei poſtavou kaku dober je Buh pruti nam! je dana italicſhna pridiga, u ka- italicteri rezhem.

italicDobrote Boshje nam Sprizhujejo de naſs Buh lubi. italicDobrote Boshje naſs nagajnajo, italicde imamo B italicogà lubiti.

x.

U resnizi tega lubiſh, katerimu dobru shelliſh, dobru otsheſh, inu doſti dobrega ſturiſh. enu guiſhnu prizhuvanie pravi ſvet‌ Gregor‌, enu guiſhnu prizhvanie te Lubesni ſo dobrote. probatio dilectionis exhibitio operio. Poglejmo lu-besnivi taiſte dobrote katere nam Buh na duſhi inu na teleſsu skashe. Premi ſhlujmo taiſte katere ſo nam s drughimi gmein otshem rezhi katere on uſsem lu-dèm dodela, ali pak taiſte katere ſo nam leſtne otshem rezhi katere on nam po-ſebej da. Obernimo ſe kamer otshemo inu bomo samerkali bomo neiſhli pres ſhti-venia doſti prizh katere nam prizhujejo de naſs on lubi: dokler samerkamo i-nu najdemo pres ſhtivenia doſti dobrot, katere nam on iskashe. zhe pogledamo semlo inu kar je na semli; morje inu kar je u murju inu u vodi; luft inu kar je u luftu, Nebo inu kar je na Nebu uſse ſtuary zhe te praſhamo s ‌Auguſti-nam ‌ dicite de illoo aliquid; rezite povejte nam kei od Boga od naſhega Dobrut-nika! tak nam odgovorré inu s velikim glaſsam upijejo: on naſs je ſtuarou, on naſs je ſturou, et clamaverunt voce magna ipſe ſecit nos.

L: i0 conf. Cap. 6
. Svet ‌Anton puſhaunik‌ upraſhem kaku on more shiveti u puſhavi pres bukvah je odgovurrou, jeſt teh na potrebujem dokler zeu Svejt je meni koker odperte bukve Str.: 041v
u katereh vednu berem Lubesin inu dobruto Boshjo. Takú je o Lubesnive uſse ſtu-ari ſo odperte Bukve u katereh zhe le otsheſh lohká bereſh Boshjo lubesin ſonze, luna, svesde na fimamentu. tyzhi inu kar letuje inu shivy u luftu; ribe inu kar plava u vodi, gorre. Doline, borſhti, nyve, pulje, derveſsa, ſadje, roshize, tra-va, uſsaki sheliſhe, uſsaka shvau na semli tebi osnanujejo nyeh inu tuojga ſtuarnika inu niegovo dobrutlivo lubesin pruti tebi. ilmaverunt voce magna ipſe fecit nos.

Pojdimo naprei: dilexit non exiſtentes pravi ſvet ‌Bernard‌. Buh naſs je lubou ka-der ſhe niſmo bli: dokler je otou deb my bli. Is nezh naſs je ſtuarou, inu ſtua-rou k enim taku shlahtnim viſsokim zilu inu konzu, deb my niega na tim Svejtu zhaſtili, lubili, na unimu Svejtu pak niega na vekoma ushivali. Je otou de ſmo bli rojeni u katolſhkeh deshellah od katolſhkeh ſtarſhou. Podvuzheni u resnizhni sveti katolſhki viri. Nam je dau sdravo pamet sdrave inu zele ude ali glide; naſs je preſkerbo de ſmo mogli shiveti. naſs je varvou pred navarnoſtio. ſuoje Angele je poſtavou sa naſhe varhe. Nam je dodelou koker poſebne mittelne Svete Sacramente. Inu tu nar vekſhe tu nar shlahtneiſhe kar nam je mogou dati Jeſus Chriſtus pravi Buh inu pravi Zhlovek s dusho inu s teleſsam, s meſsam inu s kervjo ſam ſebe u ſvetimu ſacramentu tega Altarja k spishi naſhe duſhe je dau. Dilexit et reſiſtentes. naſs je lubou tudi kader ſmo ſe niemu ſoper poſtavili. naſs ni na vekoma pogubou inu savergou, koker ſmo niega s naſhimi grehi morebiti tulkukrat inu tulkukrat reshalili inu vezhno ſtraffengo saſhlushili je imou s nami poterplenie, naſs je vabou, klizou, obudou k pokuri! Je zha-kou na naſhe pobulſhanie, naſs je vabou, klizou, obudou k pokuri! Je zha-kou na naſhe pobulſhanie. quando ignora bam me inſtruxit, quando errabam-me reduxit. Quando peccebam me correxit. Kader naumne niſem saſtopou me je podvuzhouz. Kader ſim falliu ſe smottou inu saſhou, me je nasaj pelou, ka-der nehualeshen ſim pregreſhou, me je ſvarriu inu pobulſhou. Kader ſim ſtau me je dershou, kader ſim padou, me je pousdignou. Kader ſim ſhou me je vosou. Kader ſim ſe k niemu nasai vernou, me je priasnu gor useu inu objemou. quando Steti me tenuit, quando cecidi me erexit, quando ivu me duxit, quando veni ad ipſum me ſuscepit.

Bern. Sup. Ps. quid. retrib
. Ja moj Buh. Moj dobrut-nik ni zhaſsa, ne dneva, ne ure, ne hipa, ob katerim jeſt be na ushivou tuoje gnade tuoje dobrute. nulla eſt hora vel punctam quo tuo Beneficio non utor.
Aug. ſoliloq. Ci8
. Morem ſlep biti zhe na vidim na sposnam de me lubiſh; gluh

Str.: 042r

Morem biti zhe mozhno inu glaſsno ſhtimo ſuojeh dobrut na ſhliſhim katere ſprizhujejo de me lubiſh. ja obenega pozhutka nemam, ali pak enu ſerze is slaminia is shelesa morem imeti. Zhe mene leté na nagajnajo de tebe lubim.

x.

Dobrote Boshje naſs obudé inu nagainajo, de imamo Boga lubiti. Letá je ta dru-ghe thejl u letí pridigi. Lubimo tega unega, dokler niega lubiti nam je nuznu ſai naſs obud inu ulezhe k lubesni, nuzna inu dobrutliva lubesin katero nam ta ali une iskaſhe. Buh koker ſmo ſhliſhali enu malu po-prei nam ſuojo Lubesin skashe skusi ſuoje obiune dobrote. Tedei le té dobrote naſs ulezhejo inu nagajnejo, deb my Bogá lubili. Koker ſtuary della niegoveh dobrutliveh rok nam osnanujejo inu prizhujejo de on naſs lubi; taku tudi naſs (zhe le otshemo prou poſhluſhati) opominajo: naſs vabijo, naſs nagajnajo de imamo niega lubiti. miaris fabricam. Vi-deſh to uno lepo perjetno ſtuar; videſh ta ſvejt, to veliko hiſho katero je dobrut-liv ſtuarnik s ſuojem uſsegamogozhneme rokame ſydou, ſe sazhudiſh; inu ona tebi porezhe Lubi Lubi niega kir me je ſtuarou. ama fabricatorem Ang in med.

ſup. Ps. i45
. Ampak porezheſh lubim kar videm. „Boga katerega na videm kaku bom lubou?“ Deum quomodo amaturus ſum quem vides? na tú odgovorim eno pergliho. Lubiſh enega prjatla, ta je en ſtar moſh, kai na nimu lubiſh, ſive laſsè, dol nagnieno inu perpogneno glavó? Nikar praviſh! Kai pak lubiſh, de je pameten, moder, de meni dobru ſvituje, de je od dobrega ſer-za, rad pomaga, de je ſveiſt. tedei modruſt, ſveſtobo, niegove tugente inu zhe-dnoſte lubiſh ergo fidem amaſh. ja leté lubim! Ampak te praſham kaku te ti lubiſh, dokler njeh na videſh? niegoveh zhednoſt, odgovoriſh; modruſti, ſveſtobe na videm, ampak vunder is negoveh dell, sadershania, dobrut sa-merkam, doli usamem, pozhutim inu u eni guiſhni saſtopnoſti niegovo Modruſt inu ſveſtobo videm. Prou imaſh, ſdei samerkei, koker inu s ka-tirim ozhmy modruſt inu ſveſtobo videſh. takú inu s timi ozhmy tudi Bo-ga videſh. pravi ſvet ‌Auguſtin ‌ quibus oculis videtur fides, ipſis oculis videtur Deus.
Hom 38 ex So
. inu koker dobrote tega priatla, te nagajnajo de niega ſveſtega Lubiſh, taku dobrote Boſhje te nagainajo, de imaſh Bo-ga lubiti. Videſh videſh moi Kriſtian po Beſsedah ſvetega ‌Paula‌, s ozhmy tuoje duſhe kar ſe na vidi s teleſsnim ozhmy, inu saſtopiſh (zhe ahtengo

Str.: 042v

Daſh) skus ſtuarjene rezhy, nyeh ſtuarnika. invisibilia enim ipſius, per ea quæ facta ſunt, intellecta, conspiciuntur.

ad Rom 1.20.

Akú tedei dobrote Boshje naſs nagajnajo de imamo Boga lubiti odkod pride inu kaku ſe letú sgody de ga na lubimo, Gdu je kriv? Lubes-nivi my ſamí ſmo krivi, dokler teh nuzneh prizh katere nam osna-njo inu prizhujejo de naſs Buh lubi inu katere naſs nagajnajo inu vabijo deb niega lubili notshemo poſhluſhati notshemo bugati. raiſh poſhluſhamo, inu bugamo naſhe hudobne puntarſke pozhutke inu she-le, hudizhove ſkuſhniave, zhloveſhku lashnivu greſhnu perlishva-nie inu obetanie, pravo inu dobro ordengo ſmeſhamo, na mejſtu deb Boga (koker be imeli) uſsem ſtuarem naprei poſtavli, niega morebiti do-ſtikrat ſtuarem nasai poſtavimo, ſtuar nemaſsnu, greſhnu lubimo inu ſtuarnika nehualeshnu hudobnu reshalimó. gorkeh, kervaveh ſonz uredna ſlepota nehualeshnoſt hudoba, zheb ‌Eſther‌ to imenitno Krali-zo inu zheno Krajla ‌Aſsuera‌, kir je biu Gospud od Indje do Aſirye zhes ſtu inu ſedemduaiſset deshell zheb njo biu en praſhou, krali-za kai vezh ſhtimaſh vezh lubiſh tega tuoiga Gospuda inu roshó ali pak eno peſt blata. Kaku be ſe ona bla uſtraſhla inu sazhudi-la zhes letu norſku inu hudobnu praſhanie? Ni potrebe praſhati: tu my ſturimo, kader ſmertne greh ſturimo u eni guiſhni saſtopnoſti to uno nau-redno ſtuar vezh ſhtimamo vezh Lubimo, koker naſhega ſtuarnika inu Dobrutnika Krajla Nebeſs inu semle. Kader sa volo ene lepote katira je dans, inu juter pod semlo u grobu gnije. Sa volo enga nezhiſtega luſhta, katerega naſhim greſhnim shivotu tim shaklu tega ſmrada inu gnuſobe perpuſtimo, sa volo enga kervizhnega dobizhka sa eno peſt semle, prahú inu blata naſhega taku dobrega taku dobrotlivega Bogá reshalimo.

x.

Preklete ſmertne greh kam naſs perpraviſh, dobrote tuoje dobrutliv Buh uſmilen Dobrutnik nam prizhujejo de naſs Lubiſh naſs nagajnajo de tebe imamo lubiti ja tebe tebe lubiti je naſha doushnuſt, ampak kaku malu ſmo morebiti doſehmau to doushnuſt dopounili! Pulehrintudo tam antiqua tam nova ſero te amavi

Aug.
Lepota taku ſtara, katera ſo od vekoma do vekomei. Lepota taku nova uſelei enaka uſelei pres mire pres konza lepa perjetna ſladka dobra; kaku keſnu ſmo tebe lubili; dej mozh, nagnej ſerze, obudi volo de poſehmau uſelei ſdei inu na veko-ma tebe bomo lubili.

Str.: 043r

20. pridiga

Jesus autem abſcondit ſe, et exivit de Templo

„Jesus pak ſe je ſkriu inu je ſhou vunkei is Templa.“

Joan. 8.59.

Dans je takú imenuvana zherna ali tiha Nedela. Nedela, katero ſi je ena huale uredna andohtliva bratouſhina Chriſtushovega Terplenia i-nu ſmerti k ſuoji ſuſebni andohti isvolila. Dans kader ſo Judje kamine pobirali deb u niega luzhali, je Chriſtus ſkus ſuojo Boshjo muzh pred ozhmy ſuojeh ſourashnikou ſe nevideozhega ſturou inu po ſredi leteh vunkei ſhou is Templa. Jesus autem abſcondit ſe, et exivit de Templo inu dans naſha Sveta Mati Katolſhka Zerkou ima navado podobe naſhega Isve-lizharja na Krishu pokriti. Pretezheno Nedelo u pridigi od Lubesni Boshje ſim na-prei poſtavou dobrute Boshje katere nam prizhujejo de naſs Buh lubi, inu naſ na-gajnajo de my niega imamo lubiti. Na danaſhno Nedelo pak ſim odlaſhou pridi-go od dobrute Chriſtushovega terplenia inu ſmerti. ſe ſpodobi lubesnivi ſlaſti pak vam bratje inu ſeſtre te bratuoſhine premiſhluvati inu ſi k ſerzu useti to neisrezhenu veliko dobruto, skus katero po beſsedah Svetega ‌Bernarda‌ Syn bo-shji skashe ſuojo Lubesin pruti nam: inu podvuzhi naſho Lubesin pruti niem poſhluſhajte kaku.

Nam skashe ſladko lubesin, inu naſs podvuzhí niega zartanu lubiti. Nam skashe modro lubesin: inu naſs podvuzhi niega pametnu lubiti. Nam skashe mozhno lubesin, inu naſs podvuzhi niega ſtanovitnu lubiti.

x

Buh vaſs je ſtuarou, velika dobruta; Buh naſs je reſhou, ſhe vekſhe dobruta; kader naſs je ſtuarou je rekou eno beſsedo, inu ſmo bli: kader naſs je reſhou, je doſti beſse-dy, sveteh nuzneh naukou govurrou, doſti velikeh zhudeshou delou, doſti britkeh martrah preterpou. Kader naſs je ſtuarou, je on nami naſs dau! Kader naſs je re-ſhou je on nami ſam ſebe dau. Lubou naſs je Ozha Nebeſhke takú, de je dau ſuoje-ga edinu rojenega Syna. Lubou naſs je Syn boshj takú: de je ſam ſebe zhes dau sa naſs. Smo bli ſlabi, revni, bouni, nesrezhni otrozi te jese krivi vezhnega po-gublenia, inu je perſhou Syn tega nar Vekſhega Gospuda, Gospud Nebeſs inu semle je perſhou terpeti inu umreti sa naſs. je perſhou s ſuojem raname inu s ſuojo ſve- to reſhno Kervjo nam arznio perpravti. je zhlovk poſtou; uſse letú je ſturila ne-gova ſladka lubesin inu zartanu nagnjenie pruti nam. dilexit dulciter, quia carnem indicit. Hoc fecit amor affectu potens.

Bern. Sup. Cant ſer. 20 et ſerm 64
.

To perjetno, to ſladko, to zartano Lubesin nam je Chriſtus skasou, inu s to naſs vabi, naſs podvuzhi, deb my niega s zartano Lubesnio nasai lubili. reſni-

Str.: 043v

Zhnu, zhe verjameno Svetim‌ Lorenzu Juſtinianu‌, nar loshei inu nar bulſhe bomo pokuſsili vedne ſtudenz Lubesni Boshje, zhe andohtlivi premiſhlujemo Kriſtushovu Terplenie, enu takſhnu premiſhluvanie naſs bo obudilu, nagajna-lu inu uleklu k eni zartani lubesni prut naſhim Isvelizharju, shellym, deb ſi letu prou dobru samerkali taiſti inu taiſte, kateri inu katere (aku lyh imajo doſti lepe perloſhnoſti) vunder ſe tega malu ahtajo. Fable, quante, ſpaſsi, norzhie doſtikrat navarni poredni luſhti tega ſvejtá vabijo, inu ſe hit Se tezhe; doſti ludy je viditi. K maſhi; k pridigi ſe sgon; inu ſtolli u zerkvi ſo prasni. malu ſeſtra ſhe mejn bratou is te bratouſhine je viditi. Ni zhaſsa sa letú. Ampak doſti zhaſ-sa je sa prasne, nanuzne, opraulive, ſkodlive, Klaffarſke inu salublene pogovo-re, po leſtneh inu ptujeh hiſhah inu veshah: po gaſseh inu plazi. Gospodarji inu Gospodine na perpuſté: ampak perpuſté uſse vediti inu viditi; s teme inu uneme na-varnem perſhoname ſe okul ulezhi, inu ene ure, ali pu ureKriſtushu inu ne govim terpleniu k zhaſt na perpuſtijo? Sveta, hualeshna, zartana Lubesin kie ſi? sadoſti: ſamú letú ſhe rezhem: Ti inu ſlaſti ti kir ſi is leté bratouſhi-ne pogledei na zartano Lubesin s katero te je Chriſtus lubou; inu uzhi ſe ne-ga zartanu lubiti, de skus navarne, golluffne, hudobne, greſhne luſhte valen ſe na boſh smottou inu saſhou. diſce amare dulciter ne illectus deficias.

id. ibi
.

x

Drughezh Chriſtus nam je iskasou modro lubesin, dokler sa naſhe grehe je on boshji Pravizi popounima urednu sadoſti ſturou. inu taiſte nuzne mittelne gor poſtavou katire je otou de my imamo nuzati sa doſsezhi odpuſhanie inu ſe ſpravti s Bugam. Dilexit nos ſapienter, quia culpam cavit.

Id. ib
. Sa volo naſheh grehou je terpou; let ſo niega vezh martrali, bodli, inu boleli; koker ſhtri-ki, jermeni; ketine, ſhibe, gaishle, ternje, shebli, shlaki, shlaternize, rane inu uſse martre; katere je na ſuojmu ſvetim nedoushnim shivotu preterpou. Dobruta naisrezhenu velika, my ſmo imeli, my ſmo greſhili inu on je terpou! Letu pres exempla! gnada pres saſlushenia; Lubesin pres konza pres mere. Opus ſine exemplo; gra-tia ſine merito; caritas ſine modo.
Id.. in. ſerm quadl
.

Moi Kriſtian Letá Chriſtushova Lubesin te podvuzhi, de niega imaſh lubiti pa-metnu! Tu je takú, de ſe na puſtiſh gollffati inu k grehu sapelati. diſce dma-re predenter ne deceptus deficias.

id. ibid
. Ne le s Beſsedo, ne le s jesikam temuzh u resnizi, u djaniu niega lubi! Lubiti ſamú s uſtmy, inu per tim niega s grehi reshaliti: leta je hinauſhina, letá je ena prasna, fouſh; lesh-

Str.: 044r

Niva Lubesin! Na to visho s beſsedame praviſh ga lubim, ampak rezi kar ot-sheſh s dianiam praviſh na maram sa niega. Inu sa negovo priaſnoſt, res-nizhnu pametnu lubi! Zhe iſhe paklenſke Sourashnik s ſuojeme ſkuſhniavame zhe iſhe poredne Svejt s kunſhtjo inu gollfio, zhe iſhejo tuoji puntarſki po-zhutki inu shelle, poredni ludje s vableniam, oblubame, hudobnim perlish-vaniam u greh perpraviti. Vari ſe! Bodi ſerzhan, na boj ſe, inu na puſti ſe smottiti; Na boj ſe ti ali uni nesrezhni sapelauki, tim ali unim nesrezh-nim sapelanzi hudizhovim Nameſtnikam ſe samirti, inu priasnoſt gor dati! Na boj ſe. To navarno hiſho, perloshnoſt, zhloveka sapuſtiti. Sa-kai ſe boſh bau? Ali ſe tulk hudega od niega boyſh, ali tulk do-brega troſhtaſh! Kulkur te je lubou, inu kulker je sa te terpou tuoj Buh, tuoj Isvelizhar; miſli kakteſhki ſo grehi, sa volo katereh je Chriſtus ranjen inu martran biu! agaoſce vulnere tua, pro qui bus receſse eſt Chriſtum vulnerari.

Id. Serm. De Natu
. She kei inu letu je de:

x

Dilexit nos fortiter, quia mortem ſuſtinnit

id ib
. Tretezh Chriſtus nam je is-kasou mozhno ſtanovitno lubesin: dokler sa naſs je ono grenko britko ſmert ſturou. de ſe je ponishou inu pokoren biu do ſmerti noter do ſmerti tega Krisha: de je try inu trideſset lejt u pomankaniu, buſhtvu in u pre-gananiu shivou, de od enega ſuojeh Jogrou isdan! s ſhtrikami svesan od poredneh hlapzou inu berizhou sapluvan, touzhen, udarjen ſem ter kie k kervizhnu ſodnim ſtollam ulezhen. Koker en preproſte norz saſhpottan, nauſmilenu resgaishlan, reſtergan reſmeſsarjen; s terniam kronan enimu puntarju inu Rasbojniku nasai poſtaulen kervi-zhnu k ſmerti obſojen, u prizhi nisſhtvenu veliku folka zag med duema Rasbijnikama krishan, potim kir je Nebeſhkega ozheta pro-ſsou sa ſuoje nar vekſhe ſourashnike inu pregajnouze, sa taiſte, ka-tiri ſo niega saſpotvali; preganjali; kleli; martrali inu krishali, potim kir je blu uſse doperneſsenu ſuojo glavo nagnou, inu ſuojo du-ſho puſtou; uſse letú ali ni enu ozhitnu prizhvanie niegove ſta-novitne lubesni pruti nam?

Diſie amare fortiter ne compreſsus deficias

id. ibid
. En lep nauk sa

Str.: 044v

Te moi Kriſtian katir te opomina de imaſh tuoiga Isvelizharja ſtanovitnu lubiti, inu de tebe od Chriſtushove Lubesni nema lozhiti, ne buſhtvu inu pomankanie; ne shalloſt inu britkuſt; ne theshave inu pregana-nie; ne bolezhina, ne ſmert. ſtanovitnoſti je krona oblublena. Am-pak kai je letú? ſedei doperneſseno hudobo objokati; inu zhes enu mejhnu ſupet kervaveh ſous vredno hudobo doperneſti? u Zerkvi ſi Chriſtushove Dobrote inu negovu Terplenie k ſerzu useti; inu potim ſupet u leuni navarni hiſhi, perloshnoſti, navadi; per taiſti nesrezhni perſhoni. Perpovedani Lubesni inu priasnoſti, gerdah nezhiſteh luſh-teh, kervizhneh dobizhkeh, niega krishati? U hiſhi Boshji per molitvah ga proſsiti, hualiti inu zhaſtiti, doma pak inu per tho-varſhtvu doſtikrat morebiti tudi u prizhi nedoushneh duſh skus o-praulive, klaffarſke, gerde neſramne beſsede taku rekozh niega saſramuvati inu saſhpottvati; inu na meiſtu deb ſe reve inu nadlu-ghe volnu od niegove ſvete ozhetove inu (tudi kader naſs tepe) ku-ſhnet uredne roke gor usele, u nesrezhi, u nadloghi, u terpleniu ſuoj ſtrupene jesik bruſsiti, kleti inu preklinati; zhes nega ſe puntat inu prepirati; inu mermrati. nauzhi nauzhi ſe tudi u theshaveh inu Krishah niega ſtanovitnu lubiti. diſco amare for titer ne compreſsus deficians.

x

Stu inu petdeſset lejt je she minilu, de letá Bratouſhina je Chriſtushu na Krishu umerjozhim, inu negovem sadnem ſmertnem teshavam: inu tudi ne-govi shalloſtni pod Krisham ſtojezhi Materi Mariji h zhaſti, sa eno dobro ſrezhno ſmert, inu k pomuzhi teh duſh u vizah u Zerkvi mojega tho-varſhtva bla gor poſtaulena. Bratje inu ſeſtre tulk ſveteh odpuſtkou ſte deleshni! Ahtajte ſe teh ſhazou! Inu gledejte de ta perve aiffer na bo per vaſs ſlab inu messu rattau. ſpomnite ſe: de vaſs Isvelizhar o lu-besnivi dilexit dulciter, Sapienter, fortiter! diſce amare dulciter, prudenter fortiter.

id ib
. Lubou vaſs je on zartanu, modru, ſtanovitnu! Inu vy niega na pruti Lubite zartanu pametnu ſtanovitnu! Dej o Krishana Lubesin dodeli o Lubi Jesus inu obudi u naſheh ſerzah to ſladko, modro; mozhnó Lubesin; inu ti o ſveta, shegnana, isvolena Diviza; tudi pak sha-loſtna Mati ‌Maria‌! Katera ſi per Krishu ſtala inu vidila tega tuojega Lubesniviga ſyna u negoveh britkeh martrah; o kakſhen inu kaku boi-ſke mezh te bolezhine te shalloſti je tuoje máternu ſerze prebodou; inu skus tuojo leſtno duſho ſhou! Kraliza teh Marternikou, isproſsi doſseshi nam! ſac ut ardeat cor meum. In amando Chriſtum Deum.
Eal in Agu
. de bo naſhe ſerze gorrelu od Lubesni pruti Chriſtushu!

Str.: 045r

21. pridiga

Rex tuus venit tibi manſuetus

„Tuoj Krajl pride h tebu Krotak“

Math. 2i.5.

Kdu be biu verjeu, de ta Folk katir je tulku naukov ſhliſhou, tulk zhu-deshou vidou, tulku dobrut od Kriſtusha prejeu, katir mu je to zhaſt katero ſmo u danaſhnim Evangeliu ſhliſhali, iskasou, kdu pravem be biu verjeu, de ta nehualeshen Judouſke folk niega bo k ſmerti tega Krisha pogirvou. inu vender letú ſe je pergodylu. Taku hitru ſe zhloveſhku ſerze preoberne! Ste saſtopii u popreiſhnah pridigah od boshje lubesni. Kar naſs samore obuditi inu nagajnati k Lubesni Boshji. She kei dons od uſmilene Boshje Lubesni inu miloſtive dobrute pruti greſhnikam. Rex tuus venit tibi manſuetus. Buh Krajl Nebeſs inu semle pride krotak. On greſhnika iſhe on greſhnika gor usame. Due resnize perjetnega inu ſvetega troſhta poune!

Miloſt Boshja hit sa greſhnikam kader ſkus grehe od Bogá bysh inu tega s ſkerbio k pokuri klizhe, vabi.

Miloſt Boshja na pruti gre greſhniku, kader ſe skus pokuro k Bó-gu nasai verni, inu tega s veſselam gor usame.

x.

U resnizi lubesnivi namoremo isrezhi namoremo doſti sapopaſti, kai je letá. E-no vezhno, neisgruntano, preskonzhno dobruto s ſmertnim greham reshaliti. Od Stuarnika ſe lozhiti inu nehualeshnu prozh odverniti inu k ſtuarem ſe hudobnu oberniti, lepoto te duſhe poſvetejozho gnado inu priaſnoſt Boshjo sgubiti, Boga ſou-rashiti, inu od niega ſourashen biti. Inu vender lete hudobe; te ſkode, te nesrezhe greſhnik ſe doſtikrat na ahta. Sakai ne? Satú dokler na miſli kai sazhne inu de la! ſe malu pomuja Boga sposnati; niegove Velikuſti inu urednoſti na premiſhlu-je inu per tim mejhnim Boshjem sposnaniu. Hudobnem nagajeniu, pozhutkam inu shellam uſse perpuſt: ſe ni tedei temu tulkain sazhuditi; ampak letú je ſil-nu zhudnu, de taiſte uſsegamogozhen uſsegavedejozhe Gospud, katir zhloveſhko nezhe-mernoſt inu naurednoſt popounoma sapopade, katirmu od ſuoje notrejne zhaſti inu ſrezhe nezh na odyde kader greſhnik skus ſmertne greh od nega ſe lozhi inu besh de ta Gospud sa volo tega beiga inu lozhenia taku rekozh veliko shalloſt obzhuti sa greſhnikam hitỳ, niega ſkerbnu iſhe, vabi, opomina, nasai klizhe. Lubesnivi poglejte le noter u Sveti Evangelium inu bote nejſhli per Svetim ‌Lukeshu‌ eno per-gliho, u kateri bote lohkú vidili kaku britku niega noter u ſerze nje reven nesrezhen ſtan bode inu boly. En dober Lubesniv Paſtyr od ſtu ovaz eno ouzo sgubỳ. Kai

Str.: 045v

ſturỳ? Okuli inu okul gleda, ouze ni viditi, klizhe; ouza ſe na oglaſsi. Je sgublena! Ta paſtyr tedei sapuſtỳ devet inu deveteſset ovaz u puſhavi; gre, tezhe zhes nyve inu borſhte, zhes hribe inu dolline; usdigne ſuojo ſhtimo, upije is zelega gerla kar samore, pogleda; praſha, iſhe, nima pokoja, myru, na nehá, dokler njo nanajde. dimittit nonaginta novem in deſerto, et vadit ad illam qua pe-rierat, donec inveniat eam.

Luc i5.4
.

Ta ſgublena ouza je greſhna zhloveſhka duſha, inu ta Lubesniv miloſtiv Paſtir je Chri-ſtus Jesus. Kir sa volo nje inu is Lubesni pruti nji je na ta ſvejt perſhou; njo reſhou terpou. Kry prelyu; duſho shiulenie gor offrau. Sa letó ſe ſkerby, to iſhe, kader ona po ſhroki ceſti te hudobe k vezhnim pogubleniu tezhe, njo vabi, opomina, klizhe deb ſe k niemu skus pokuro nasai vernila: njo klizhe skus nuznu noterdajanie inu notreiſhno ſhtimo skus ſuojo ſveto gnado; skus nauke the Pridigarjou inu Spoudnikou; skus napokoj te krive inu doushne vejſtí, skus dobre exempelne dru-ſih brumneh Kriſtianou, thovarſhou inu thovarſhiz, skus to ali uno nesrezho, po mankanie, nadlogho, Buſhtvu, pregananie, shaloſt, Bolezhino, Bolesin, skus premiſhluvanie te Vezhnoſti, te ſmerti; ali drughe resnize, skus grenkuſt katero on u ſredi greſhneh hudobneh luſhtou poſhle. Na to visho on noter u ſerzu upije! Kaki doughu bo tu tuoje greſhnu shiulenie terpelu? Kam poideſh zhe taku shiviſh? Kai bo s tuojo ſlahtno duſho katere ſe na ahtaſh? vezhnoſt ſe perblishuje! Sdei je perjeten zhaſs; sakai odlaſhaſh; verni ſe nasai k tuojm Bogu kir she tulkuzhaſsa s tabo poterplenie ima, ſturi eno pravo resnizhno ſta-novitno pokuro. Odpovedei leuni nesrezhni Perſhoni, nezhiſti Lubesni; sapuſti uno navarno hiſho, greſhno perloshnoſt. priasnoſt, ſlusbo; navadi; poverni dej nasai taiſtu kervizhnu blagu! Spravi ſe enkrat s tuojim miloſtivim Bugam; on te bo Lubesnivu gor useu; inu taku naprei; taku opomina, taku obudi inu nagajna, taku nasai inu k ſebi klizhe. vadit ad illam qua perierat. donec inveniat eam.

Moj Buh kai je tebi tulkain leshezhu nad tem. De enega porednega nepokornega hlapza; eno sgubleno ouzo; greſhno terduratnu duſho ſupet nasai dobiſh? ali morebiti namoreſh pres leté biti? poſtavmò (inu kai be blu) zheb ti puſtou njo is inu po nje frei leſtne hudobni voli na vekoma poginiti? ali be ti sa tu nesrezhen biu? Nikar. Ti be samogou zheb otou na mejſtu ene pogublene thaushent inu thaushent duſh ſtuariti, katere be tebi ſhluſhile, tebe zhaſti-le inu hualile. Inu svelizhane ble! Zhe greſhnik vekoma pogine, tak je nie-gova leſtna hudoba, vola; terduratnoſt katera mu je urshoh; koker je tuoja

Str.: 046r

Tuoja uſse zhaſty inu huale uredna dobruta inu Miloſt: katera greſhnika kader skus grehe od tebe beshỳ, ſkerbnu iſhe k pokuri vabi inu klizhe, katera tudi niega zhe ſe skus pokuro h tebu nasai verne s veſselam gor usame: le ta je ta drughe dejl, Lubesnivi le ſhe neu kratku poterplenie!

x.

Kader greſhnik s sgrevanim ſerzam skus pravo pokuro k Bogu ſe nasai vern i , Buh ga ſupet priasnu inu s veſselam u ſuojo gnado gor usame. To resnizo ſam Chriſtus per ſvetim Lukeshu s eno perjetno pergliho poterduje, s pergliho od sgu-blenega Synù. Letá koker ſte vezhkrat per Ezerziziah ali pridigah ſhliſhali je skus enu porednu gerdu nezhiſtu shiulenie uſse tu ſuoje sapravou, inu od veli-ke lakote shellou s otrobmy inu ſvinſko jedjo shelodez napouniti. U tim ſta-nu je ſam uſebe ſhou, inu sgrevan k ſuojm ozhetu ſe podau. in ſe reverſus et ſurgens venit ad Patrem ſuum.

Luc 15.16. et 19
. Kumerne; masan; nagnuſne veſs ſtergan inu u zujniah: inu Ozha kai? Morebiti ni otou niega posna-ti? pogledati? Ga ni otou pred ſabo puſtiti? Ali ſai ga je ſmirjou kre-gou, niegovu sadershanie mu naprei metou? Nikar nezh od tega o lubes-nivi ſhe od dellezh kader ga je sagledou; ſe mu je ta reveſh noter u ſer-ze uſmilou, ni zhakou dokler je k niemu perſhou; na ſuoje kolena zdol padou; gorke ſousé prelyu, inu sa odpuſhanie proſsou, ampak o uſmilenu inu zartanu ozhetovu ſerze; ta dober ſtarzhek mu je na-pruti ſhou; ne ene hude Beſsedize mu je rekou. Temuzh zhes uratu mu je padou; inu ga priasnu kuſhnou. cum adhuc longe eſset vidit illum Pa-ter ipſius, et miſericordia motus eſt, et accurrens cecidit ſuper collum ejus, et oſculatus est eum.
ib. 20
. „Le hitru pejte (je djau k ſuojm Slusha-bnikam) perneſsite tu nar lepſhe oblazhilu, perſten, zhevle, oblezute ga, perpravite eno dobri ſlahtno miso! Bodemo dobre vole inu veſseli; do-kler ta uboge otrok je biu mertou inu je ſupet oshivou! ta moj Lubes-nivi ſyn je biu sgublen, inu je neiſhan“. manducemus et epulemur.
ib. 23
.

Buh je ta Miloſtiv Ozha; ſpokoren greſhnik ta poprei ſgublen potim pak sgrevan k ozhetu nasai gredejozhe Syn. Miloſt Boshja je preskonzhna inu niegovu uſmilenie zhes uſse negove della. Koker ta Lubesnivi Pa-ſtyr, kader to sgubleno ouzo najde nje na sveshe ali ſhtrika na uratu

Str.: 046v

Na vershe inu sa ſabo na ulezhe temuzh veſseu njo na ſuoje rame polo-sh. cum invenerit eam, imponit in humeros ſuos gaudens.

Luc 15.5
. njo da-mú noſsi, prjatle inu ſoſsede ukup klizhe inu vabi da ſe imajo sh nim ve-ſseliti. Taku Jeſus Chriſtus sgrevanega Greſhnika s veſselam gor usame inu Sprizhuje, de nad nim bo veliku veſselie u Nebeſsah. gaudium erit in calo ſuper uno peccatore ponitentiam agente.
ib. 7
. Kakſhne, kaku lepe troſhta poune; imenitne exempelne imamo od neisrezhene Miloſti naſhe-ga Isvelizharja, tega preskonzhnu dobrega inu dobrutlivega Paſtirja? ‌Zaheusa‌ enga Vikſhega teh ozhitneh Greſhnikou je priasnu klizou; u ni-egovo hiſho ſe vabou; inu kader je ſuoje dobru perpraulenu ſerze iska-zou, mu povedou de negovi hiſhi je svelizhanie doſhlu, de on je en prave ſyn ‌Abrahama‌. ‌Magdaleno‌ eno ozhitno greſhnizo katera je sgrevana kekei k negovem nogham hitela je s veſselam gor useu nji grehe odpuſtou, inu u myru od ſebe prozh poſlou. Is ‌Saula‌, en-ga Preganjauza teh Kriſtianou, je ‌Paula‌ Apoſtelna teh Ajdou ſtu-rou. Enimu sraven nega na Krishu viſsejozhim Rasbojniku, kir ga je proſsou Gospud ſpoumni na me kader prideſh u tuoje Kraleſtvu je priasnu oblubou: dons moj Disma ſhe dons boſh ti s mano u Pa-radishu!

x.

Greſhnik inu greſhniza sposnaſh le ſedei preskonzhno Miloſt Boshjo katera sa tabo hity kader ſe od Boga skus grehe lozhiſh inu te k pokuri klizhe katera tebi na pruti gre, kader ſe skus pokuro k Bogu nasai podaſh inu te s veſselam gor usame. Na odlaſhi pokure od enega do druſega zhaſsa, ſe-dei ſo perjetni dnevi tega svelizhania, na rezi naprei inu naprei juter juter neſrezhna Beſseda kulk ſi she pogubila; sakai ne ſedei; ſhe dons, ſhe to uro tuojmu greſhniku shiulenie kónza na ſturiſh? ecce rex tuus venit tibi manſuetus. Tuoj Buh, tuoj Krajl inu Gospud! Tuoj Stuarnik; tuoj Lubesnivi Ozha, tuoj Isvelizhar inu Dobrutnik te vabi, poſhluſhej negou glaſs! verni ſe nasai k niemu koker te ſkerbnu iſhe, tak te bo veſselu gor useu.

Str.: 047r

22. pridiga

Valde mane – veniunt ad monumentum.

„ſo perſhle h Grobu v jutru zol sgudei.“

Marc 16.2.

Te ſvete shene ſo perſhle h Chriſtushovim grobu. Koker ſo Jeſuſa u niegovim shiu-leniu Lubile, takù ſo nega po negovi ſmerti ſhtimale inu niemu hualesh-ne ble. So perneſle deshezhe shaube masila ali ſpezarie, otele ſo niegovu tru-plu masati inu poshaubati. Njeh Lubesin inu hualeshnoſt ni bla lena fragli-va, keſna, temuzh je bla fliſsig hitra inu urna, ſo perſhle h grobu u jutru zol sgudei. valde mane veniunt ad monumentum. Kaku dober pruti nam je Buh on prizhuje s ſuojeme dobrutae. Inu naſs vabi k hualesnoſti, m pak kaku ſe sadershimo? Posabimo na lete, dostikrat tudi hudu sa dobru povra-zhamo. poſhluſhajte.

My na ſpoumnimo na dobrute Boshje, inu letá je posabliva inu nam ſkodliva nehualeshnoſt.

My sa lete hudu povernimo, inu letá je greſhna inu bogù ſoperna nehualeshnoſt.

x.

Namoremo sadoſti hualeshni biti Bogú naſhim Dobrutkiku sa darove te gna-de, te nature, te duſhe, tega shivota, katere nam on dodeli. Ni obenega zha-ſsa, ob katerimu be my na ushivali niegoveh dobrut, koker pak ni ure ni hipa, ob katerimu be my niegoveh gnad na ushivali, takú tudi nema biti ne ure, ne hipa, ob katerimu be my imeli niega pred ozhmy imeti na niega ſpoumniti, niega sahualiti. Ampak kai ſturimo? Meſsizi inu lejta morebiti pretekó, de na boshje dobrute na ſpoumnemo! De sa shiulenie! Sa ſdravie! Sa naſhu preſkerblenie Bogá na sahualimo: kader ali dan, ali nuzh perhaja peteln sapoje inu na to visho Stuarnika sahuali. Kader tyzhi pijò glavizo pruti Ne-beſsam pousdignejo inu taku dobru koker samorejo Bogù hualo dadò. versheſh kiekei tuojm peſsú eno Kuſt, inu on kamer greſh sa tabo tezhe, zhe te sgub te iſhe; laja koker more te ubrani. Videſh moj Kriſtian naumna shivina tedei inu beſhtie ſo tem od katereh kei dobrega prjmejo hualeshne! Inu ti (te ni ſram) ti ena umna pametna od Bogà s poſsebneme gnadame obdaruvana ſtuar, ti kie uſse tu dobru kar na dushi inu teleſsu imaſh, od niega imaſh, mu niſi hualeshen? pra-vi ſvet ‌Ambroſius ‌ illa impertita alimonia ſervant memoriam, tu non ſervas ſalutis accepta.

L 6 Hex. C4.

Kai bode pak Lubesnivi zhe Bogu zhaſti inu huale na damo sa niegove gnade?

Str.: 047v

Zhe na niegove dobrute posabimó kai bode? Velika ſkoda sa naſs dokler Buh ſe na bo naſs ſuſebnu ahtou. Drughezh nam bo ſuoje poſebne gnade ote-gnou. Tretezh on naſs bo u eni guiſhni saſtopnoſti sapuſtou. Buh ſe na bo ſuſebnu naſs ahtou!

Per ſvetim Lukeshu na ſedemnaiſti poſtavi
ſo Chriſtuſu napruti perſhli deſset gobovih mosh, niega proſsili, deb ſe zhes njeh uſmilou inu njeh ozhiſtou. Chriſtus ſe je uſmilou. uſsi deſset ſo bli ozhiſteni: inu ven-der sunaj enega samega Samaritana nobeden ſe ni sneſhou kir be ſe biu nasai vernou inu Bogú zhaſt dau. Nekateri islosheniki Svetega Piſma menijo, de ty nehualeshni ſo ſupet u njeh popreiſhno bolesin nasai padli. Nej bodi temu koker otshe. Buh ima, inu ſe sadershi pruti tem nehualeshnem koker deb njeh na posnou! Pravi
gloſsa interl.
ſic habet ingratos quaſi ignotos ni sadoſti: Buh bo tudi tem nehualeshnem ſuoje ſuſebne dobrute odtegnou. Ka-der je svirrek tega ſtudenza sapert inu samaſhen voda na tezhe: taku po be-ſsedah Svetega ‌Auguſhtina‌, poſebne gnade nehualeshnim zhloveku na pridejo. obſtruens ſontem miſericordia tua Super hominem.
Soliloq: Ci8
. inu na to visho kader tem nehualeshnem te poſebne gnade inu dobrute bo odtegnou njeh bo Buh sapuſtou, letù on ſam skus ‌Isaijove ‌uſta prizhuje rekozh: „Boſh sapuſhen: do-kler ſi posabou na Boga tuojega Svelizharja, inu niſi Spoumnou na tuojega mo-“ „zhnega Pomozhnika“. eriſ deserta. quia oblita es Dei Salvatoris tui, et fortis adjutoris tui non es recordata.
Is. 17.10
.

Ta Ǣgyptouſke ‌Joshef‌ je u jezhi ſuojem duema thovarſhama njeh sanie is-loshou. Temu kir je sa kralevo miso kruh pekou je osnanou de zhes try dny bo ſuoje shiulenie sgubou, temu drughimu, katir je Krajlu Faraonu vinu natozhou je povedou: de zhes try dny bo ſupet u kralevo gnado inu u ſuojo popreiſhno ſlusbo perſhou, koker je rekou ‌Joshef‌ taku ſe je isgodilu Pek je biu obeſhen. Ta drughe pak je ſuojo ſlusbo nasai dobiu, inu Krajlu Faraonu ſupet vinu nalyu. Ampak ta nehualeshen, kader mu je dobru ſhlu pravi Svetu Piſmu, je na ‌Joshefa‌ ſuojega isloshenika posabou. ſucceden-tibus prosperis – oblitus est interpretis sui.

gen 40.23
. Zhes dva lejta ſhelei per eni guiſhni perloshnoſti ſe je ſpomnou: ſuoj fallar, lenobo inu nehualeshnoſt sposnou. demum reminiſcens ait confiteor peccatum meu.
Ib 4i.9
Moi Kriſtian, ſrezhnu, dobru, uſse po tuoji voli tebi grede od rok, shiviſh inu ushivaſh, inu per temu Boga na sahualeſh, na miſliſh, na ſpoum-neſh na tega Gospuda inu dobrutlivega Ozheta, od katerega, uſsake dober dar pride. Pride ena nesrezha zhes tuoje blagu, ena bolesin te u poſtelo

Str.: 048r

Vershe! nadlogha shalloſt te popade. Buh skus to perloſhnoſt te opomina tuoje nehualeshnoſti: otsheſh snati kaku mu imaſh sa naprei hualesh-ne biti, poſhluſhei. Pervezh: sposnei niegove dobrute, inu taiſte viſsoku ſha-zei, sahuali ga s ſerzam. Drughezh sahuali ga s jesikam. Dej niemu zhaſt inu hualo, inu h temu tudi drughe ſlaſti pak tuoje otroke inu podloshe-ne nagainej. Tretezh: skashi tuojo hualeshnoſt s enim brumnem Bogabo-jezhim, Krſhanſkem shiuleniam, ſturi kar ſturiſh dobru s ſveto dobro mei-nengo, inu […]uſelei Boga hualou. Pravi ſvet‌ Auguſtin ‌ ſac omnia bene et ſemper laudaſti Deum. ſlaſti pak vari ſe de na boſh sa dobrute Boshje hudu povernou: ta be bla ena Bogu ſoperna inu greſhna nehualeshnoſt. inu leta je ta drughe Thejl.

x.

Akú je ena veliku inu ſtrafenge uredna nehualeshnoſt na dobrute na ſpoumniti. Kulkain vekſhe inu ſtraffenge uredneiſhe nehualeshnoſt je sa tu dobru hudu pover-niti? aku je enu snamenie od enega terdega inu ſkorei ne zhloveſhkega ſerza do-brutnika na sahualiti, kaisaenu inu kakú hudobnega ſerzá snamenie je dobrutnika reshaliti? Inu zhes letú ſe Buh toshi. filios enutrivi, et exal-tavi. ipſi vero spreverunt me. Pravi on

per Isaju i.2
. jeſt ſem ſynove gor redu inu povikſhou, ony pak ſo mene sanizhvali: smo rojeni u katolſhkeh deshel-lah od katolſhkeh ſtarſhou! ſmo poſtali u ſvetimu Kerſtu otrozi Boshji: Erb-zhi Kraleſtva Nebeſhkega: otrozi ſvete Matere Katolſhke Zerkve. Filios. ſmo k enim viſsokim zilu inu konzu povikſhani, s ſvetimi Sacramenti, s reſhnim Jeſushovim teleſsam inu kervjo: s poſebneme gnadame inu dobrutame preſkerbleni. enutrivi et exaltavi. Inu tega ſtuarnika, Dobrutnika, Ozhe-ta, kader greſhimo, kader niegove sapoudi prelomimo, ſe na ahtamo, niega sanizhujemo. ipſi vero spreverunt me.

Leta je greſhna, Bogú ſuperna nehualeshnoſt, niemu sa dobrute grehe, sa lubesin ſouraſhtvu poverniti. Spomyn, um, volo, svunajne inu notrejne pozhutke k Boshjm reshalenim nuzati inu ſhpogati. uſheſsa k poſhluſhaniu, inu jesik nu-zati k govoreniu; oprauliveh, nezhiſteh Beſsedy! K kletvi! K fouſh kervizhni perſegi. Roke k kervizhnim blagu. K prepovedanem, gerdem, greſhnem rezhem iſtegniti. retribuebant mihi mala pro bonis.

ps 34.i2
. ſe sazhudiſh inu ſtra-ſhiſh kader ſhliſhiſh kar piſhe ta uzhen Kardinal ‌Baronius ‌
ad ann. 689
. de ‌Baſilius ‌Ceſsar od enga jelena s rogovami sa paſs na quikſhu pousignen:

Str.: 048v

Kader en ſlushabnik mu je paſs preſekou taku de je ſrezhnu dol padou je puſtou tim ſlushabniku glavo odſekati menejozh de ga je otou umoriti kir ga je vunder od ſmerti reſhou. Ti veliki inu grosovitni nehualeſhnoſti ſe sazhudiſh; ampak sazhudi ſe vezh zhes tuojo nehualeshnoſt, kir ſe podſtopiſh tuojga Isvelizharja, katir je sa te tulk terpou; kry duſho inu shiulenie gor offrou. Tulk neisrezhenu velikeh dobrut dodélou? ſupet u eni guiſhni saſtopnoſti krishati.

Si premoshen; imaſh ſrezho per tuojmu gospodarſhtvu; andverku, delu, ſlusbi dobrute Boshje ſo lete moi Kriſtian: per temu vunder ſi nehualeshen, ſi nau-ſmilen pruti Bogù, kakù? Takù; veiſh de kar temu ubogim potrebnim blis-hnimu ſturiſh je tulku koker deb Chriſtushu kei dobrega ſturou: po niego-veh beſsedah per

ſvetimu Matheushu
fecistis uni ex his fratribus meis mi-nimis, mihi fecistis.
Math 25.40
. Kar ſte ſturili enemu is mojeh nar majn-ſheh; (ubogeh potrebneh) bratou: tu ſte meni ſturili. vender pruti tem potreb-nem aku lyh dobro perloshnoſt imaſh kei dobrega njem ſturiti, imaſh enu ter-du nauſmilenu ſerze, eno ſkopo oherno roko. Namorem praviſh; ſo hude lejta, imam otroke derſhino preſkerbeti: malu noter doſti ven grede. Veliku de-lu, mejhnu plazhilu; na premoreſh; ampak sa offer sa oblazhilu zhes tuoj ſtan, sa nepotrebno greſhno poshreshnoſt, sa hudu thovarſhtvu, sa navejm kaisaeno priasnoſt inu lubesin, sa jegro, norzhie, vaſsuvanie premoreſh! sa Chriſtusha tu je sa niegove brate, potrebne uboge ſouda vinarja nemaſh ampak sa poredne sapelauke inu sapelauze hudizhove Nameſtnike petize inu duaiſsetize imaſh. inu takú doſtikrat kar ſi s kervavim putam pu lejta sa-ſlushiſh u nekatereh dneh s veſseliam k hudizhu grede. sadoſti.

x.

Na Boshje dobrute na ſpoumniti je ena posabliva inu ſkodliva nehualeshnoſt sa dobrute Boshje grehe inu hudobo poverniti je ena greſhna inu Bogu ſuper-na nehualeshnoſt. Buh naſs pred eno inu drugho obari Lubesnivi. my ot shemo koker ſmo ſhliſhali Bogú hualeshni biti, inu to naſho hualeshnoſt s enim brumnim shiuleniam na snanie dati. inu po Beſsedah ſvetega Pau-la ſe pomujat: de bomo shiveli, ne ſami ſebi, hudobnim pozhutkam, grehu, temuzh Chriſtushu shiveli. Kir je sa naſs umerou, inu od ſmerti gor uſtou. Ut. qui vivunt, jam non ſibi vivant, sed ei qui pro ipſis mor-tuus eſt. et resurrexit.

2 Cor. 5.i5
. Leta je pirh katerega vam dam, letu vam voſhim ne ſamú sa lete velikonozhne Prasnike, temuzh sa vaſhe zelu shiulenie.

Str.: 049r

23. pridiga

Sicut misit me Pater, et ego mitto vos.

„Koker je mene Ozha poſlou, taku jeſt vaſ poſhlem“.

Joan. 200.2i
.

Kai oté rezhi leté Beſsede, katere je dans Chriſtus k ſuojem Jogram rekou? Koker je meine Ozha poſloú, takú jeſt vaſ poſhlem. Svet‌ Gregor ‌odgovorr: de Kriſtus s teme Beſsedame je otou letú rezhi: s katero Lubesnio je Ozha mene ſuojeha Syna poſlou delati inu terpeti sa zhloveſhku odreſhenie, s to Lubesnio jeſt vaſ moje Jogre poſhlem Evangelia pridgvati, dellati, inu sa volo mene terpeti.

Hom 26 in Evang
. ſicut mixit me Pater, et ego mitto vos. Ste saſtopili u pridigah od Lubesni Boshje kai je Bogá lubiti. Kakú ſe more Buh lubiti, inu kar naſs nagajna de Bogá lubimo. ſhe dua snaminia vam naprei poſtavim, is katereh bote sposnali ali Boga lubité. dellati je tu pervu. terpeti je tu drughu snaminie, od tega en drughekrat. ſedei inu sa dans od pervega. samerkajte le dobru!

Sa volo Bogá dellati je enu snaminie de Bogá lubimó.

x

Vezhna Modruſt inu Resniza Jeſus Kriſtus

per Svetim Joannesu
pravi: qui ha-bet mandata mea, et ſervat ea, ille eſt: qui diligit me.
I4.2i
. „Katir ima moje sapoudi, inu taiſte dershí, ta je kir mene lubi“, tedei enu resnizhnu enu gui-ſhnu snaminie de Bogà lubimo je letú po Boshjah sapoudah shiveti inu do-bru dellati. Koker pak enu guiſhnu snaminie je de eden Bogà lubi, zhe negove sapoudi dershi. takú je tudi enu guiſhnu snaminie de eden Bogá lubi zhe negove sapoudi dershi. Takú je tudi enu guiſhnu snaminie de eden Bogá na lubi. zhe negove sapoudi na dershí. Akú lyh pride u Zerkou. Maſho ſhliſhi, ſuoje molitve opravi; per Boshji Beſsedi. Sdihuje, na perſse udari, inu ſe joka. ja akú lyh uſse te drughe dershi, inu eno ſamo Boshjo sapoud prelomi. Bogá na lubi, inu plazhila te Lubesni, katera je svelizhanie, na bo doſse-gou. Katir mene lubi (ſupet govorỳ taiſte kir namore poſtati naſh Isveli-zhar, katir meine Lubi, ta bo mojo Beſsedo dershou. Si quis diligit me, ſermo-nem meum ſervabit.
Joann. I4.23
. samerkajte kar rezhe; on na rezhe kir mene Lubi, bo le nekatere moje Beſsede inu sapoudi, ampak bo mojo Beſse-do. uſsako sapoud dershou, inu s tem naſs podvuzhi, de sa isgaſniti u na-ſhah ſerzah ogen te Lubesni Boshje, inu to Lubesin sagnati je she sadoſti, de ſe tudi ena ſama Boshja ſapoud prelomi: dokler (zhe ſe letú pergod)

Str.: 049v

Buh vezhna neisgruntana uſse lubesni pres Konza uredna Dobruta uſsem rezhem ſe naprei na poſtaule. zhes uſse rezhy, inu is zelega ſer-zá ſe na lubi.

Nekateri Judouſki uzheniki ſo fouſh inu hudu menili inu uzhili: de zhloveſh-ka duſha, kader na ſodne dan ſe bo neiſhlu de je vezh dobrega koker hudega ſturila, bo svelizhana. Leta je ena leshniva inu hudobna fabla teh Rabiner-jou. ſkorei ſmem rezhi: de ſe po temu nauku nekateri Kriſtiani sader-shè: pravjo: jeſt na kounem, na kradem, na dellam kervize. en greh: mam. Ta une boshje sapoudi na dershím: Na kouneſh, kradeſh, gollfaſh, ampak shiviſh u nezhiſteh shellah, luſhtah, navarneh hiſhah, greſhni navadi, nar blishneiſhi perloshnoſti, koker deb ſeſhta inu deveta sa-poud sa tebe na bla. Ptujega Blaga ſe na datakneſh; ampak tuojmu blishnimu s tuojim kervizhnim porednim ſkodlivim jesikam tu kar je shlahtneiſhe koker ſrebru inu ſlatu, niegovu dobru ime, zhaſt inu poſhte-nie odusameſh, koker deb tebe an na ſhle te boshje Beſsede: ti nemaſh kra-ſti, nemaſh krive prizhe govoriti; shiviſh sicer po Boshjah sapoudah, am-pak taiſtu ali leunu ptuje blagú u tuoji hiſhi, kervizhne denarje u tuoji moſhni; ſmertnu ſouraſhtvu inu jeso u tuojmu ſerzu ohraniſh; nasai na daſh na poverniſh; na odpuſtiſh. ſi quis diligit me, ſermonem meum ſervabit.

ib
. otshete snati Lubesnivi, ali vy Bogá Lubité, tak usemite u roke deſset sa-poudi Boshje, pregledejte taiſte eno sa drugho; ispraſhajte vaſho vejſt; kakú njeh dershité: Pregledajte tudi sapoudi naſhe Svete Matere Katolſh-ke Zerkve, na enako viſho miſlite na doushnuſt vaſhega poklizania ali ſtana, u katerimu ſe snajdete, miſlite kaku leti vaſhi douſhnuſti […] ſturite, inu njo dopounite; inu zhe vaſs vaſha vejſt velikega fallarja dou-ſhne inu krive na da; vupajte inu troſhtejte ſe de Bogá lubite. Zhe pak ta-kſne fallarje samerkate, ſklenite inu ſtraſhite ſe: dokler Bogá na lubité. qui non diligit me, sermones meos non ſervat.
ib. 24
.

Slaſti pak samerkajte ſi Lubesnivi kaku ſe sadershité ob zhaſsu te ali une

Str.: 050r

Skuſhniave, inu is tega vaſhega sadershania bote lohkú dol useli inu spo-snali: kakú ſto s vaſho Lubesnio pruti Bogú. Ti Ozha imaſh enega ſynú tega lubiſh je she prou zhe le pametnu inu Kriſtianſku. Ampak ſyn je poreden, potrebnu be blu ga poſvariti ga ſtraffati, ſerze te boli; zheb me le ene hude beſsedize rekou, ga norſku lubiſh, prevezh inu greſhnu zartlaſh, mu uſse perpuſtiſh, skus perſte gledaſh, mouzhiſh, ja mu ſhe k hudobi pomagaſh, sa Bogà, sa doushnuſt enga pravega Kerſhanſkega ozheta na maraſh. Bogà na lubiſh. Ti Mati imaſh eno offertno jesizhno hzer greſhnu salubleno norro; veſh kam inu s komu gre inu ſe okul u-lezhe kakſhno priasnoſt ima; na mejſtu deb njo po tuoji douſhnuſti, Svarila nji perloſhnoſt odusela, is ene greſhne Lubesni pruti nji, ſhe perloshnoſt daſh, hualiſh, nagajnaſh. Bogá na lubiſh. Ti Syn. Inu Hzhy moreſh tuojem Star-ſhem, zhaſt. pokorſhino. Lubesin iskaſati ampak po Boshji sapoudi nikar pak ſuper Boshjo sapoud, zhe tedei to sa volo ſtarſhou prelomiſh; kei hude-ga ſturiſh; Bogá na lubiſh? qui amat Patrem aut Matrem plus quam me – Filium aut Filiam ſuper me non est me dignus.

Math. 10.37
. „Katir Lubi Ozheta ali Mater vezh koker mene; inu katir lubi Syna ali hzher bol koker mene, Ta ni mene ureden; ta ni moj perjatou“ pravi Chriſtus. Ti Gospodar inu Gospodina le prevezh dobru snaſh de ta ali une tuoj poſel s ſuojem porednim sadershaniam inu beſsedame otroke inu te drughe poſle, skusi pohuiſha h grehu sapela-je; ampak sa volo zhaſsnega dobizhka inu nuza mu ſlusbe gor na daſh; ga lubiſh, ga na pobulſhaſh, Bogá na lubiſh! Ti hlapz inu Kerſhenza obzhutiſh de u ti hiſhi, u ti ſlusbu, per teh perſhonah nedoushnoſt inu duſha grosno ſkodo terpỳ; u nar blishneiſhi greſhni perloshnoſti naprei shiviſh, inu taiſte na sapuſtiſh; Bogá na lubiſh. Poſtavio ſhe eden exempel: ſturiſh moj Kri-ſtian en lepe inu dober dobizhek. ſpoudnik te saguiſha de ta dobizhek je kervizhen. De ga namoreſh s dobro veſtjo obdershati te opomina: de poſehmau ſe imaſh pred takſhnim dobizhkam varvati: inu tega precei nasai dati i-nu poverniti. Zhe letú ſturiſh je snainie de Bogá lubiſh, zhe pak na ſtu-riſh, je snaminie de Bogá na lubiſh. Tedei po Boshjeh inu zerkovnah sa-poudah po Kriſtianſki doushnuſti shiveti inu dellati je enu pravu nu resnizhnu snaminie de ſe Buh lubi.

Inu eno takſhnu snamnie te prave inu gorezhe Lubesni Boshje je imou ta Angelſke Mladenzh. Katerimu k zhaſti ſhſhnedelſka andoht u letí

Str.: 050v

hiſhi Boshji dans sazhne, Svet ‌Aloysius Conzaga‌. On je ſuoje shiulenie po Boshjeh sapoudah rounou, obenega fliſsa, obene muje ni ſhparou, inu satú je ſuojo nedoushnoſt inu per ſvetimu Karſtu perjeto poſvetejozho gnado Boshjo do ſmerti ohranou inu s ſabo u grob noſsou. on je ſuoje pozhutke kader ſo sazheli ſe usdigovati ali prepirati, u ſuoji pervi Mladoſti moſhku inu ſtanovitnu premagou inu premoiſtrou. Inu taku je doſ-segou, de potim mu niſo bli nadlesheni, de ſe niſo puntali. porezheſh je biu Svet-nik, ja na to visho je Svetnik rattou? veiſh moj Kriſtian kdu je Svetnik katir po Boshjah sapoudah po sapoudah katolſhke Zerkve po kerſhanſki doushnuſti ſuojga ſtana shivy, katir per Bugu u gnadi ſto letá je Svet-nik. Me saguiſhaſh de ſi takſhen; inu jeſt tebi oblubim de ſi ſvetnik. Aloyſius praviſh je biu en nadoushen Mladenzh, ſe ni u perloshnoſti u navarnoſti sneſhou. Odgovorrim: ni shivou u ſamotah med Puſhauniki temuzh med drughimi shlahtnimi Mladenzhi u kralevi hiſhi je ſlushou ſkorei uſsak dan je kralizi ſtregou inu vender vezh lejt ni ſuoje ozhy u nje oblizhie usignou. ſhe vezh tudi ſuoje leſtne Matere ni pogledou. S takſhno ſkerbio je ſuojo nedoushnoſt ohranou. Takú tudi u ſredi ſvejta je ſuojo ſuſebno Lubesin pruti Bogu skaſou.

x.

Sklenem to pridigo s Beſsedame Svetega‌ Joannesa: ‌ Filioli mei, non dili-gamus verbo, neque lingua, ſed opere et veritate,

Joa 3.18
. Nikar o Lubes-nivi nikar le s Beſsedo, ſamu s jesikam Bogá lubimó. ampak Lubimo niega u djaniu inu u resnizi. Lubesin zhe na della ni Lubesin pravi Svet ‌Gregor‌. ſi non operatur. amor non eſt.
Hom 30. In Evang
. zhe prou i-nu dobru della, je prava inu resnizhna Lubesin. Zhe po Boshjeh inu zer-kounah ſapoudah po Kriſtianſki doushnuſti, zhe brumnu inu Bogabo-jezhe shivimo, imamo snaminie, de Bogá lubimó.

Str.: 051r

24. pridiga

Bonus Paſtor animam ſuam dat pro ovibus ſuis

„En dober Paſtir da ſuoje shiulenie sa ſuoje ouze.“

Joan. 10. Ii

Po Chriſtushoveh Beſsedah je enu guiſhnu snaminie od enega dobrega Paſtirja, de ta ſuoje ouze posná, sa taiſte ſe ſkerbí, taiſte ubrani, ja ſuojo duſho inu shiulenie da sa ſuoje ouze. Bonus Paſtor animam ſuam dat pro ovibus ſuis. inu enu pravu resnizhnu snaminie od enga dobrega inu Bogá prou lubejozhe-ga Kriſtiana je letà: de ta is lubesni pruti Bogú rad inu volne terp. Uno Nedelo ſte ſhliſhali Lubesnivi de sa volo Bogà dellati je snamnie, de my bo-gá lubimó, inu dans koker ſim oblubou, akú otshete s manó enu kratku po-terplenie imeti, bote saſtopili tu drughu snamnie prave Lubesni Boshje, ot-shem rezhi:

Sa volo Bogá volnu terpeti, je enu snamnie de Bogá u resnizi lubimo.

x

Otshete vediti kakú ſto s vaſho Lubesnio pruti Bogú, tak le pregledejte vaſhe sa-dershanie ſlaſti ob zhaſsu kader vaſs ta ali una britkuſt inu nadlugha popa-de. Nekateri inu nekatere verjamejo de njeh ſerze je pounu andohti inu Lubesni Boshje. Dokler radí u Zerkou gredó, radí molijo. Kak doughu tu terp? Tak dou-ghu de je moſh dober, shena mirna, otrozi inu poſli volni. Pokorni, ſveſti, kup-zhia, andverk, Goſpodarſtvu dobru ſrezhnu od rok grede. poſtavimo, en otrok umerje; ſuſha, ſlana, tozha na gruntah ſkodo ſturí, zhes denarje inu blagú ena nesrezha pride, inu precei ſe andoht, lubesin Boshja preoberne. Kateri malu poprei ſo od zartane ſladkuſti u zerkvi sdihuvali, potim doma bodó od jese jokali inu kateri kader njem uſse po njeh voli ſrezhnu gre, molijo deb nje uſta ſuhe po-ſtale, kader ſe njem kei ſopernega permiri kounejo deb ſe semla pod njeh nogha-me odperla. Teſhku je reslozhiti inu posnati eno ſlabo luknaſto poſsodo od ene mozhne inu zele poſsode kader obdue u vodi ſtojé. Usemite taiſte vunkei is vode, inu bote slozhek med eno inu drugho samerkali, dokler ta ſlomlena inu luknaſta na dersh vode. ta zela inu mozhna pak vodo dersh. U ena-ki vishi teſhku ſe reslozhi inu posná en Kriſtian kir Bogá le k videshu lubi od en-ega Kriſtiana kir Bogá u resnizi lubi. Kader enim inu temu drughemu dobru gré. Le pozhaſs, de Buh ſuojo dobrutlivo roko inu shegen u poſvetneh rezheh nyma nasai potegne, de njeh s shalloſtio, Bolesnio, nesrezho, inu te ſorte nadlugho objſhe, inu hitru bote reslozhili posnali unega kir Boga k videshu lubi, od tiga kir niega

Str.: 051v

U resnizi lubi. Je biu en zhaſs ob kateremu je ta Bogabojezhe Job ſrezhen biu uſsega doſti imou. Inu je biu en zhaſs ob katerimu je reven, sapuſhen, nesrezhen vunder ob enimu inu drughemu zhaſsu je ta uſelei ſveſt. ſtanoviten Boshji ſlu-shabnik ſrezho inu nesrezho od Boshjeh rok s dobro volo gor useu. rekozh: Dominus dedit, Dominus abſtulit ; ſicut Domino placuit, ita factum est.

Job i.2i
. Lubes-nivi taku ſe sadershati inu terpeti je enu pravu snaminie, de ſe Buh u resnizi lubi.

Ampak ſlabu snaminie ſlabe Lubesni Boshje per taiſteh Kriſtianeh, kateri na meſtu deb ſami ſebe doushne dali ſuoje ſlabuſti, inu fallarjou, drughe krive dadò inu obto-shjo. Kader ſim bla ſama ſuoja ſhe ledih (pravi leuna) nigdar Buh obari, nigdar is mojeh uſt ni blu ſhliſhati ene hude inu jesne beſsede. ſedei ke imam enega na-pokoinega pyanza inu sapraulauza sa moshá uſsako uro kounem. Ni mogozhe obſtati. Kader ſim biu ſhe ne oshenen (pravi taiſte) ſim biu volne, ſim snou kei preſtati. ſedei ke imam eno hudo sheno. Eno offertno, jesizhno drashnizo ali furio more uſelei bliſkati inu germeti u hiſhi sicer je uſse ſaſtoin. Kader ſim (rezhe ta inu une poſel) kader ſim imou inu imela dobre mirne gospodarje inu goſpo-dine ſim biu pokoren, ſveſt, ſim bla marna fliſsig poterpeshliva. ſedei ke imam enga ohernega, nauſmilenega Gospodarja, eno Gospodino Buh meni moje grehe od-puſti, katera je hudizhu ven perſhla, navejm ki meni glava inu jesik stoy od ne-vole, zagovitnoſti, inu jese, kdo be mogou tulku terpeti? Inu takú naprei. Moj Kriſtian lep isgovor; poterpeshliv biti kader nezh nemaſh terpeti! raunu koker ſe poſtiti, kader ſi ſit. Aku be bla u tuojm ſerzu taiſta Lubesin, katera dobre Kriſtiane obudí inu nagaina tudi u ſredi terplenia Bogú ſtanovitnu ſlushiti, tuoja poterpeshlivoſt be ſe na puſtila od britkuſti inu thesav prema-gati, ampak be lete moſhku inu ſerzhnu premagala. Poſehmau (zhe tebi Buh po ſuoji pravizhni neisgruntani ſodni nadlughe, buſhtvu, bolesin, nesrezho poſhle tak ſe sadershi inu rezi ſam ſebi, kar je Chriſtus rekou kir je vidou de ura ſuoiga Terplenia ſe she perblishuje. De bo ta ſvejt sposnou (je djau) de jeſt Ozheta lubim, usignimo ſe! inu pejmo! ut cognoſcat mundus quia di-ligo Patrem – Surgite, eamus.

Joan. i4.3i
. de bom jeſt (rezi) inu tudi dru-ghi sposnali, de Boga is zelega ſerzà. Zhes uſse rezhy, vezh koker ſam ſebe

Str.: 052r

Lubim; pejmo napruti theshavam katere nam napruti pridejo, usemimo taiſte gori ne ſamu, s volo inu poterpeshlivoſtio, temuzh tudi s shello; s veſselam ſurgite eamus. Na to visho bosh skasou moj Kriſtian de prou inu res-nizhnu Bogá lubiſh.

Pravijo nekateri te arznie saſtopni Dohtarji De ſlatú zhloveka, kir taiſto noter usame, ſerzhnega ſturi u navarnoſti. Nej temu bodi koker otshe: letú je guiſhnu: de taiſte Kriſtian katir u duhouni saſtopnoſti ſlatú otshem rezhi Lubesin Boshjo u ſuojemu ſerzu ima, nadloghe inu theshave katere mu Buh po-ſhle s veliku ſerzhnuſtio terp. Svet ‌Ignazius Marternik‌ je Leté obiunu imou: satú je ſtraſhnem martram inu ſmerti sa volo Chriſtusha inu niegove ſvete Viere tak veſseu inu ſerzhen napruti ſhou. Le bau ſe je, deb skus en zhudeſh ti grosovit-ni levi krotki na poſtali, inu ſe niega koker druſeh Marternikou na dotak-nili: satú je voſhou inu rekou: Ignis, crux, beſtia, totius corporis contritis et tota tormenta Diaboli in me veniant tantum ut Chriſto ſonar.

in ep ad Rom. cit, ab Hyer. De ſcript Eccl
. Nej le pridejo zhes mene, ogen, Krish, grosovitne be-ſhtie, inu zela jesa ſourashnika paklenſkega, uſe martre: de bom le k mojm Kriſtushu perſhou inu niega ushivou: Letú je blu pravu. ſkuſhanu, resnizhnu ognjenu ſlatú, aurum ignitum probatum.
Apoc. 3.18
. Letú je bla prava Lube-sin Boshja; ampak kai dershitè Lubesnivi od taiſteh Kriſtianou, kateri Bogá ſamu tiſtikrat Lubijo, kader njih Buh (zhe ſmem takú govorriti) zartlá. Tu-je uſse da kar shellé inu oté. Meni naprei pridejo takſhni Kriſtiani (vam dam eno pergliho) koker ſtare urata, katere kader inu koker doughú ſo pomasane myrnu inu lohkú ſe okul obrazhajo, koker hitru pak ſe masilu poſhuſhi ſkriplejo inu zvilijo. Dixi in abundantia mea non movebor in æternum.
ps. 29.7
. dokler uſega doſti imajo, dokler njem Buh da masila otshem rezhi, ſuoj shegen u poſvetneh rezheh ſo pouni andohti, dobreh shell, ſvetega napreuset-ja. ſladkeh brumneh Beſsed inu poterpeshlivoſti: ampak pozhakajte le enu malu, de njem Buh ſuoj shegen odtegne. De ſe tu masilu poſhuſhi: de poman-kanie, bolesin, buſhtvu, pregananie, neſrezha britkuſt zhes njeh porik

Str.: 052v

Zvilijo, ſe toshijo, mermrajo, inu prepirajo, nevolni, jesni, smamleni inu ſmeſhani rattajo. avertisti faciem tuam a me. et factus ſum conturbatus.

ib.8
.

Tedei britkuſt inu theshave nam dado saſtopiti kakurſhna je naſha Lubesin pruti Bogù, zhe taiſte radi inu volni terpimo, skashemó: de Bogá u resnizi lubimo, zhe taiſte takú na terpimo, skashemo: de Bogà prou na lubimo. Qui non eſt tentatus quid ſcit?

Eccl. 34.9
. Kir ni ſkuſhan kai sna kai vedi? Pravi Svet Duh. Koker deb biu rekou: Kir skus nadloghe ni ſkuſhan nezh na sna. Dokler aku be lyh uſso mo-druſt, inu uzhenuſt tega ſvejtá imou, nezh na vidi nuznu zhe Boga na lubi. Pres Boshje lubesni uſsi Modri, saſtopni, uzheni zhe umerjejo, ſo na unimu ſvejtu ne-srezhni, inu njeh poſvetna saſtopnoſt, Modruſt kai njem pomaga. Vy Lubesnivi (: aku Bogú dapade vaſs s teme inu uneme revame obiſkati :) obudite ſami ſebe inu potroſhtajte ſe s to miſsio: Buh vaſh Gospud vaſs ſkuſha, ne k hudimu, dokler tega namore ke je vezhna Svetuſt, temuzh k vaſhim nuzu! K svelizhaniu vaſhe duſhe, vaſs ſkuſha k dobremu: de bote ſkaſali, al vy niega is zelega ſerza is zele duſhe lubité ali ne. Tentat vos Dominus Deus veſter, ut palam fiat utrum diligatis eum, an non? In corde et in tota anima veſtra.
Deut. i3.3
. my ſrezhni zhe s poterpeshlivoſtio, s ſerzhnoſtio terpimó: na snanie damo de Bogà lubimó.

x.

Sim ſkorei posabou. De dans je ta drugha Nedela andohti Svetega‌ Aloyſiuſa‌. kateremu h zhaſty ſim ſi naprei useu skus te Nedele per uſsaki pridigi vam Lubesnivi is niegovega shiulenia nekei naprei poſtaviti. Ni ſaſtoin ena Sveta ‌Magdalena de Pazzis‌ tega Svetnikaimenuvala Nesnanega Marternika te Lubesni.

in lect brev
. Dokler is Lubesni pruti Bogu je shellou doſti terpeti inu deb lete ſuoje Lubesni Boshje poune inu gorezhe ſvete shelle utalas-hou, je on tudi koker ſhe en zartan mladenzh ſuoj nedoushne shivot s poſebnu voiſtremi delli te pokure martrou. Od teh vezh en drughekrat. sa dans. amen.

Str.: 053r

25. pridiga

Vos autem contriſtabimini: ſed triſtitia veſtra vertetur in gaudium.

„Vy pak bote shaloſtni, ali vaſha shaloſt ima u veſselie preobernena biti“.

Joan. 16.20
.

Kriſtus je she naprei ſuojem Jogram povedou: de, kader bodó Evangelium prid-gvali, sa volo niega inu te od niega gor poſtaulene Viere ſe pomujali, bodó imeli do-ſti preganania inu ſupernoſti preſtati. Vy bote (je on dans djau) vy bote shalo-ſtni. vos autem contriſtabimini. Ampak bote potroſhtani: vaſha shaloſt ima pre-obernena biti u enu resnizhnu ſtanovitnu veſselie, katerega na bo obeden od vaſs useu. ſed triſtitia veſtra vertetur in gaudium. sa volo Bogá dellati, sa volo Bogá terpeti ſa dua snamnia de my Bogá u resnizi lubimó. Letu ſte ſhli-ſhali u dueh sadneh pridigah od Lubesni Boshje. danaſhna pridiga bo Bogá resnizhnu lubejozhem Kriſtianam h troſhtu, u kateri iskashem: de

Kir Bogá prou lubi, lohkú della. Kir Bogá prou lubi, lehkú terp.

x.

Kai otshe rezhi sa volo Bogá dellati ſim vam she isloshou, kader ſim govurrou: od pervega snamnia prave Lubesni pruti Bogú. Tiſtikram ſim skasou de sa-volo Bogá dellati otshe rezhi: kriſtianſku, brumnu, bogabojezhe po boshjeh nu Zerkovneh sapoudah shiveti, inu doushnuſt u ſuojmu ſtanu ali pokliza-niu dopouniti. Inu takú ſe sadershati inu dellati je lehkú temu kir Bogá prou lubi. To resnizo takú poterdem: de Boshje ſapoudi niſo teſhke prizhuje taiſte Joger katir je dobru vedou kai je Lubesin Boshja dokler je Chriſtusha, inu Kriſtus niega pred drughimi lubou, Svet Joannes Apoſtel inu Evangeliſt: is per vimu piſmu pravi on: hac eſt enim Charitas Dei, ut mandata ejus cuſtodiamus ét mandata ejus gravia non ſunt.

I Joa. 5.3
. Leta je (prava) Lubesin Boshja: de my Boshje sapoudi dershimó: inu Boshje sapoudi niſo teſhke. Enaku ſhliſhimo is uſt Vezhne Modruſti inu Resnize naſhega Isvelizharja, katir ſuoje sapoudi ni perglihou enimu grenkim inu nadleshnimu Jarmu, eni voiſtri inu teſhli butori temuzh je rekou per Svetimu Matheushu: moj jarm je ſladák, inu moja butara je lohka. Jugum enim meum ſuave eſt, et onus meum leve.
Math. ii.30
.

Inú u resnizi Moj Kriſtian kakú (praſham s ſvetim ‌Auguſtinam‌) kaku je te-bi teſhka Boshja sapoud? Quamodo grave eſt Mandatum Dei? Ali Bogá lubiſh?

Str.: 053v

Ali pak Bogá na lubiſh, zhe Boga na lubiſh na sazhudi ſe; raumnu satu je ali ból rekozh tebi teſhku naprei pride Boshja sapoud. Aut enim quisque im diligit, et idco grave eſt. aku pak Bogá lubiſh, ni inu u eni guiſhni saſtop-noſti tudi namore biti tebi teſhka ſapoud Boshja. Rad, lohkú, s veſseliam Bogá zhaſtujeſh inu hualeſh; proſsish inu sahualeſh. Se k negovi ſlusbi ſuſebnu gor poſtaulene dny prasnujeſh, k niegovi zhaſti inu andohti ſhpogaſh. ſtarſhem zhaſt pokorſhino lubesin iskasheſh, ne ſamu pred prepovedanem, greſhnem, djaniam, tudi pred takſhneme frei inu radovolneme shellame ſe varvaſh, tuojmu blishnimu tu ſuoje puſtiſh inu daſh, niemu na Blagu, na dobrim imenu inu zhaſti, na shivo-tu na duſhi ſkode kervize na ſturiſh. na shelliſh. inu takú naprei. Aut diligit et grave eſse non poteſt.

de natur
.
et grat
. Lubesin katero pruti Bogú imaſh, bo-shje ſapoudi tebi lohke inu perjetne ſtur: ona koker govor Svet ‌Leo‌ ſtur de ti kar Buh sapové ne s eno Superno, ſilno theshavo, temuzh s nagnieno, dobro veſse-lo volo dellaſh inu doperneſseſh. non dura ibi receſsitate ſervitus, ubi diligitur quod jubetur. ſhe vezh: ona ſtury de sa volo Bogá rada inu lehku terpiſh. inu letá je ta dru-gha resniza. Katero vam imam naprej poſtaviti. Le ſhe enu kratku poterplenie.

x.

Katir Bogà u resnizi lubi, ta lehkú terp kar ima terpeti: satu dokler niemu niegovu terplenie pervezh mejhnu: drughezh kratku: tretezh perjetnu naprei pride. Taſei culus myrha dilectus meus mihi.

Cant. i.i3
. je rekla neveſta u viſsokeh Pejſmah. „Moj lubi je meni koker en ſopek myrrha, myrrha je enu grenku sheliſhe. “Svet ‌Ber-nard‌ te Beſsede premiſhluje. Sakai Neveſta nje shenina je imenuvala en mejhne Snopek te myrrhe? Inu pravi satu je Neveſta nje lubega shenina ne eno veliko Butaro, temuzh le en ſnopk imenuvala: dokler is lubesni pruti niemu je sa myrhu dershala inu ſhtimala. Kar je imela teſhkega, grenkega, inu Sopernega terpeti inu preſtati. Sponsa – non faſcem ſed ſaſciculum dilectum dicit: quod leve pra amo-re illius ducat. Quid laboris immineat ez doloris.
Bern in cant
. Na enako visho ſe sadershi eden Kriſtian kir Bogá prou lubi: is Lubesni pruti Vezhni preskon-zhni dobruti inu Lepoti, uſse theshave, nadlughe inu britkuſt na tim ſvejti koker majhne rezhy ſhtimá inu preterp. Leve pra amoris illius ducit, quadquid laboris immimat et doloris.

Drughezh enim takſhnem Kriſtianu zelu niegovu terplenie kratku inu raumnu […] tú lehkú naprei pride. ‌Jacob‌ (koker ſe bere u Bukvah Geneſis) je ſlushou ſedem lejt sa to lepo inu niemu oblubleno ‌Rachel‌. Skus ta zhaſs je doſti terpou ſedem

Str.: 054r

Lejt en dobru doughe zhaſs bo eden miſlou, inu vunder ‌Jacobu‌ ſo ſedem lejta naprei perſhle pravi Svetu piſmu koker nekateri dny. kakú takú, Lubesin ve-lika katero je on imou pruti ‌Racheli‌ je taku rekozh okraiſhala: inu ſturila de ſo niemu ſedem lejta sdelle ſkorei koker ſedem dny. Servivit ergo Jacob pro Rachel ſeptem annis, et videbantur illi pauci dies præ amoris magnitudine.

Gen 29.20
. Kar je lubesin per Jacobu, tu bo lubesin Boshja ſturila u naſheh ſerzah. Naſhe zhaſsnu terplenie nam bo kratku naprei perſhlu; inu reve katere terpimo bomo dershali s ſvetim ‌Paulam‌ sa nekatere teſhke minute ali hipe kateri hitru minijo. No mentaneum – tribulationis noſtra.
2 Cor.5.i7.

Ampak poſtavimò deb lyh terplenie od enga Kriſtiana kir Boga prou inu ſerzhnu lubi blu veliku: deb blu doughu: vunder ſmem rezhi inu ſi vupam tudi skasati, de je ſhe lehkú terplenie, dokler Buh ga potroſhta? Inu niemu negovu terplenie perjetnu ſladku ſtu. mouzhím od druſeh exempelnov. Le od ſvetega ‌Paula‌ govorím: zhe eden tak guiſhnu ta pruti Jesuſu Kriſtushu gorezhe lubesni poune Apoſtel teh Ajdou je obiunu doſti imou terpeti: je biu (koker ſam prizhuje) je biu u jezhah, u ſmertni nuji od Judou je petkrat ſhtirideſset shlakou eden menie prejeu. trikrat s shibame tepen. en-krat s kaminam poſut, trikrat be biu ſkorei utonou, nuzh inu dan je prebivou u glo-bokuſti tega morja. Veliku pota je ſturou doſti deshell obhodou, u navarnoſti na vo-dah, u navarnoſti med rasbojniki, med rojaki, med Ajdmi, med fouſh bratmi, u muji u dellu, u mnogim zhuveniu, u lakoti, u sheji, u doſti poſtah, u mrasu inu nagoſti vunder per uſsem temu je biu s troſhtam napounen inu u ſuojmu ſerzu obiunu veſse-lia obzhutou u uſseh theshavah. repletus ſum conſolatione ; ſuperabundo gaudio in omni tribulatione noſtra

2 Cor. 7.4
. Takú Buh tem katiri niega lubejo u ſredi njeh terplenia (u perglihi rezhem) nekatere Kapelze Nebeſhkega troſta inu ſladkuſti da katere ſo perjetneiſhe koker uſsi luſhti tega ſvejtá, inu katere uſso grenkuſt ſladko ſtu-ré. Sposnáſh tedei Lubesniu: de zhloveku kir pravo Lubesin Boshjo ima, niegovu terple-nie na tim ſvejtu majhnu, kratku; perjetnu, inu sa volo teh urshohou lehku naprei pride.

De pak tebi tuoje terplenie veliku, doughu, grenku inu ſilnu teſhkú naprei pride, de ſe toshiſh zhes uſsako Beſsedo; pomankanie, ſkodo, nesrezho, bolesin ali bolezhino. de jamraſh koker deb tebi u revah na zelimu ſvejtu para na blu, de ſe prepiraſh jesíſh inu puntaſh u tuoji inu ptujeh hiſhah po plazi inu gaſsah, de ſuper tuojega blíshnega; zhes negovu sadershanie, shiulenie, poſhtenie; ja zol ſuper Boga, inu pravizhne neisgruntane Sodbe uſsegamogozhnega Goſpuda Nebeſs inu semle tuoj

Str.: 054v

Opraulive, hudobne. ſtrupene pregreſhne jesik iſtegneſh, nuzaſh, bruſeſh kou-neſh inu preklinaſh. s temu, /rezi potem s uſtmỳ kar inu kulkur otsheſh, de Boga lubiſh) s temu skasheſh de Bogá na lubiſh. kai miſliſh Ti katir ſi ta-kſhne inu ti katera ſi takſhna, praviſh doſti terpim: ampak zhe taku terpiſh ſkorei koker t vekoma pogubleni pres nuza, pres saſlushenia terpiſh. ſebi inu drughem ſkodujeſh, ſebi na shivotu inu na duſhi, na shivotu dokler skus tuojo neſmaſno hudo jeso inu napoterpeſhlivoſt ſdravie inu shiuleie sgubiſh. na duſhi dokler njo u revne greſhne ſtan perpraviſh kader Boga reshaliſh. drughem ſkodujeſh, dokler blishnega pohuiſhaſh, doſtikrat na niegovi zhaſty, blagu, shi-votu, inu vejſti mu ſkodo dellaſh, jese, ſmeſhnave, prepiranie, ſouraſhtva kletvine inu tulk grehou urshoh inu perloshnoſt daſh. Ni sadoſti terpeti i-nu Krish noſsiti. Resnizo ti glatku inu po pravizi povém Hudizh ima ſuoje per-leshnike, kateri sa nim, ſuoj Kriſh ſerditi, zagoviti, napoterpeshlivi inu greſhni ulezhejo inu s to teſhko butaro k vezhnimu pogubleniu tekó. Inu Kriſtus ima te ſuoje, katirisa nim ſuoj Krish brumni, ſerzhni, andohtlivi ulezhejo, inu s to perjetno inu ſladko butaro pruti Nebeſsam hitijo. Ni drughazh moi Kriſtian zhe otsheſh sa Chriſtusham priti, premagej ſe, ſturi ſi ſilo; usemi tuoj Krish ulezi ga s dobro volo; sa volo Bogá, s poterpeshlivoſtio, ſerzhnuſtio, ſtanu-vitnoſtio, inu pojdi sa Chriſtusham, tollat crucem ſuam, et ſequatur me

Math. i6.24
. tak pravi on. Kir namore gollfati inu kir ima beſsede vezh-nega shiulenia.

x.

Danaſhna je tretja Nedela tega Meſsiza inu tretja od Andohti Svetega‌ Aloyſiu-ſa‌. Exempel tega Nadoushnega Mladenzha inu Svetnia naſs ima obuditi inu na-gajnati, de radi inu volni naſhe terplenie od Boshjeh rok gor usemimo. On je Boga Lubou inu is te Lubesni pruti Bogú je shivou koker Angel u meſsu. On je Bogá Lubou inu is te Lubesni je u ſredi ſvejtá pokuro ſturou koker en Puſhaunik u ſamotah. Trikrat uſsak teden u Kruhu inu vodi ſe poſtou: ja zelu niego-vu shiulenie je blu eden vedne poſt dokler kumei sa eno unzio je blu, kar je per koſsilu ushivou. Trikrat zhes dan s ſhtrikami inu ketname je gaishlou, inu kader mu je gaishle smankalú s paſsjem jermeni ſuoje nedouſhne Koſt toukou na meiſti cilicia, s shelleshnem svesdizame ſe opaſsou. Pu eni Angelſki zhiſtoſti inu nedoushnoſti je ‌Aloyſius ‌ſuoj shivot taku ojſtru dershou: na zartlajmo m naſhega pregreſhnega shivota; radi, volni theshave katere nam Buh poſhle poter-pimo!

Str.: 055r

26. pridiga

Vado ad eum qui misit me, et nemo ex vobis interrogat me quo vadis?

„Jeſt grem h temu kir je mene poſlou, inu nobeden med vami mene naupraſha, kam greſh?“

Joan. i6.5.

Je she na tu perſhlu, de Kriſtus je mogou k ſuojemu Nebeſhkemu ozhetu jiti. vado ad eum qui misit me „: jeſt grem je djau h temu kir je mene poſlou“. Jogri ſo savol tega shaloſtni poſtali inu ſe niſo upali upraſhati kam gre? et nemo ex vobis inter-rogat me quo vadis? „inu nobeden med vami mene napraſha, kam greſh“. Buh naſs je ſtuarou, deb my niemu ſlushili, nega zhaſtili inu lubili na temu ſvejtu, inu na u-nemu ſvejtu k niemu perſhli niega vekomei ushivali. Inu ta je naſh zil inu konz. ampak kaku ſe my ahtamo tega shlahtnega zila inu konza? miſlimo le kam gremo inu kam imamo jiti? ſlushimo Bogu, zhaſtimo inu lubimo niega s kai-saena sapoud je sapoud lubesni Boshje, kakú njo moremo dopouniti, kai naſs obudí inu nagajna. Kakſhne snamnia ſo de my Bogá lubimo, ſte ſhliſhali u pridigah od Lubesni Boshje. Koker ta perva pridiga je bla en sazhetek inu predgo-vor od tega, kar ſim imou vam naprei poſtavti, takú bo danaſhna pridiga en kratku opominanie inu sapopadek od tega, kar ſim vam she naprei poſtavou. ſhe nekatere nuzne nauke bote saſtopili:

Od potrebne inu doushne Lubesni pruti Bogú; Od hualeshne inu nuzne Lubesni pruti Bogú.

x.

Uſsem je potrebnu inu uſsi ſmo doushni Boga lubiti is zelega ſerzá, is zele duſhe is zele miſle, inu is zele mozhí, inu zhes uſse rezh takú: de ſmo perprauleni raiſhe inu poprei uſso ſrezho, blagú, zhloveſhko gnado, inu uſse dobizhke, kar je inu more biti na temu ſvejtu nuznu perjetnu inu dobru sapuſtiti inu ſgu-biti, raiſhe inu poprei uſso nesrezho, ſkodo, theshavo inu kar je teſhku; hudu inu ſupernu terpeti inu preſtati, koker pak Boga reshaliti ſai s enim ſmertnim greham. Letá je ena takú guiſhna resniza (pravi Svet ‌Auguſtin‌) de nobeden na zvibla niegove Beſsede ſo leté: nar vekſhe inu vezhna dobruta Buh ſe more takú lubiti de obena rezh ſe ſme vezh lubiti koker on. Summun Bonum – non modo diligen dum eſse nemo ambigit, ſed ita diligendum, ut nihil amplig diligere debeamus.

L i de mor Eccl. C 12
tim nar vekſhem Gospudu eno rezh enaku ſhtimati inu Lu-biti, be she bla ena velika Kriviza. Inferioris comparatio Superioris ingaria eſt. govor ſvet ‌Gregor‌ Papeſh. tedei Boga zheſs uſse rezh lubiti je doushnuſt naſha od katere pravi Svet ‌Paul‌, de naſs nema inu na bo mogla lozhiti, ne nadlugha ne britkuſt, ne Lakota, ne nagoſt ali buſhtvu, ne pregananje, nezh nezh ali mar-tre, ne ſmert, ne shiulenie, ne angeli, ne prihodnu, ne viſsokuſt, ne globo-

Str.: 055v

Zhina, ne hudú ne dobru s eno beſsedo nobena ſtuar. neque creatura alia po-terit nos ſeparare a charitate Dei.

ad Rom 8.39
. Leta je doushnuſt tega zhlo-veka pruti Bogú, ampak kervaveh ſous uredna namarnoſt inu ſlepota, kuliku njeh je, kateri sa njo malu ali pak zol nezh na marajo; aku ſe le ena majhna theshava perkaſhe, ja tudi pres lete radi inu volni inu veſseli Lubesin Boshjo sapravijo, savershejo, sanizhujejo. ſedei ſe doushne dado per Sakramentu te Pokure ſuojeh velikeh grehou s kateremi ſo tulkukrat Preskonzhno dobruto Boshjo reshalili, inu precei ſupet u taiſte nesrezhne kraje, hiſhe, perloſhnoſti, navade, k tem navarnem perſhonam inu greſhnem rezhém nasai gredó. Katere ſo njem ſlushile koker oroshje, sa sagnati Lubesin Boshjo is njeh ſerzá.

Lubesnivi vejſte kai vaſs bo Buh upraſhou nar pervezh, kader bote ſtali pred niego-vim oiſtrem, pravizhnem ſodnem ſtollam? vaſs bo praſhou: kar Kriſtus ‌Petra‌ diligis me plus his? aku lyh u eni drughi saſtopnoſti ‌Petra‌ je upraſhou ali on niega vezh lubi, koker niega ti drughi lubejo. diligis me plus his

Jo 2i.i5
. inu vaſs bo praſhou, ali vy niega lubité vezh koker drughe, u temi ſtanu u katerem vaſs najdem (bo djau) lubite vy mene vezh koker vaſhe ſtarſhe, snanze, thovarſhe, priatle? Lubite vy mene vezh koker blagú, dobizh-ke, ſdravie; inu uſse poſvetne rezh? diligis me plus his? Miſlite ſedei Lubes-nivi inu odgovorite meni ſami per ſebi, de ſe bote ſedei kader je ſhe zhaſs inu perloshnoſt, nuznu sa en dober odgovor pred Boshjim ſodnikam perpravli Lubite vy Boga u resnizi? Is zelega ſerzá? Zhes uſse ſtuarjene rezh? ſuper Omnia ex toto corde?bote rekli: ja lubimó. Ampak kakú morete u resin-zi tu rezhi vy, kateri sa en nauredne dobizhek, sa eno peſt prahú inu semle taku lohku, is navade. fouſh, greſhnu kervizhnu Bogá (de taku rezhen) k uſsaki rezhi sa prizho usemite, u jesi, u theshavi, kounete inu preklinate huiſhe koker Turki inu neverniki; morete le vy tu u resnizi rezhi? ſtarſhi, vikſhi inu oblaſtniki, kateri vaſhem otrokam, poſlam inu podloshnem is greſh-ne preklete Lubesni, Lenobe inu fraglivoſti prevezh skus perſte gledate, ſi dobro priasnoſt, thovarſhtvu, okulazhanie, perloshnoſt perpuſtite. Mo-rete u resnizi letú rezhi vy moſhke shenſke perſhone, katere deb le doſsegle kar vaſhe puntarſke greſhne shelle oté, namarate ſvete Boshje sapoudi prelomiti inu sanizhvati. S tem skasheté, de Bogá menje lubite koker dru-ghe rezh. Skasheté de u eni guiſhni saſtopnoſti vaſhe dobizhke veſselie, lu-ſhte ſkorei sa Bogá imate. diligris me plus his? u resnizi tedei vy pravite Gospud my tebe na lubimó. Vezh koker tebe lubimó naſhe hudobne otroke.

Str.: 056r

Vezh koker tebe lubimó naſhe greſhne luſhte. Vezh koker tebe lubimó naſhe gollfie. Katir ima resnizhno ſerzhno Lubesin Boshjo, ta ſe ne teſhkega bo ne tudi od perjetnega ſe puſt sapelati. Kir Boga prou lubi, niega na lubi Le s Beſsedame. Temuzh s djaniam, s dobrim bogabojezhem shiuleniam inu sadershaniam, je enkrat sa uſelei guiſhnu probation dilectonis exhibition eſt operis. sadoſti od tega: ſedei h temu drughemu, le ſhe enu kratku poterplenie.

x

Koker ni ure, ni minute, ni obenega zhaſsa, ob katerem be my Boshje lubesni na pozhutili inu Boshjeh dobrut na ushivali: taku po Beſsedah Svetega‌ Au-guſtina‌ nema biti ne ure ne minute, ne zhaſsa, ob katerem be my na imeli Bogá pred ozhmy imeti, niemu hualeshni biti. Vejmo de tudi neumne shivali ſuoje dobrutnike koker samorejo lubejo, sahualijo, inu koker govor ſvet ‌Am-broſius‌ nehualeshnoſt ſourashijo. etiam beſtias refugere crimen ingrati.

26 Hom C 4
. Kaku gerdú inu ſtraffenge urednu be blu, akú be my umne pametne, s velika-me dobrutame povikſhane ſtuari, naſhim ſtuarniku inu dobrutniku nehualesh-ni bli? Boshje dobrute (koker ſmo ſhliſhali) nam prizhujejo inu skashejo Lubesin katero Buh ima pruti nam. Inu letá naſs imajo obuditi, inu nagajnati naſho lubesin pruti Bogú. De nam je skasou ſladko, modro, mozhno Lubesin; de naſs je podvuzhou kader ſmo bli neumni, naſs vodou kader ſmo ſe smottili, pobulſhou kader ſmo greſhili, dershou kader ſmo ſtali, gor usignou kader ſmo padli; pelou kader ſmo ſhli, gor useu kader ſmo k niemu nasai perſhli, sa te inu uſse niegove dobrute mu nemamo kei poverniti, koker de le nie-ga lubimó pravi ſvet‌ Bernard‌, nec pro his omnibus quod rependam habeo niſi tantum ut diligam.
Sup po: qud retr
. Koker de n ate niegove dobrute vezhkrat ſpoumnimo; inu niemu perjetno hualeshno, nam pak nuzno Lubesin iskashemo. poſhluſhajte kakú.

Pervezh moi Kriſtian aku pozhutiſh, ſhliſhiſh, vidiſh to ali uno lepo perjetno do-bro ſtuar na semli, usigni tuojo miſsu nagnienie ſerze pruti Bogú. miſli

Str.: 056v

Rezi; zhe je ſtuar lepa dobra perjetna, o kakſhne more biti ſtuarnik, naisgrun-tana ſladkuſt; vezhna lepota; preskonzhna dobruta, taku taiſte kir Boga prou lubi k niemu s ſerzam gor ſtopi. aſcenſiones in corde suo dispoſuit

ps 83.6
. drughezh zhe theshavo, pregananie, pomankanie, shalloſt terpiſh, offrei volne inu rad niemu gor; katir temu kir is Lubesni pruti niemu terp: gren-kuſt u sladkuſt preoberne. Rezi s ſvetim ‌Paulom‌; me na bo od mojega Isve-lizharja lozhila ne reva ne britkuſt. quis nos ſeparabit a caritate Chriſti tribulatio an angustia ?
ad Rom 8.35
. tretezh kar dellaſh po tuojmu ſtanu inu doushnuſti ſturi Bogu h zhaſti, s dobro meinungo, na to vishho skus tuoje uſsak-dane dela katere ſame u ſebi niſo dobre niſo hude, vunder zhe taiſte is dobrega zila inu konza, inu meinenge is Lubesni pruti Bogu ſturiſh, doſti saſlusheſh kaisaena theshava je rezhi? „Moi Buh sa volo tebe, is Lubesni pruti tebi, tebi h zhaſti tu delam tu otshem ſturiti“. omnia in gloriam Dei facite.
i cor. i0.3i
. Buh gleda na ſerze na dobro volo to ſhtimá. per Svetimu ‌Lukeshu‌ so bogati inu premoshni u Jeruſalemſkem Templu doſti denarjou noter u ſkrino zerkoune-ga ſhaza metali inu offrali: ena uboga uduva je offrala dua vinarja: inu vun-der pred Bugam je ta uboga sheniza vezh dala koker uſsi ti drughi. hæc pauper plus quam omnes miſit.
Luc 2i.3
. Kaku? Svet ‌Paulin‌ odgovor, nje offer je Bo-gu nar bol perjetne biu ne sa volo urednuſt tega kar je dala, temuzh sa volo nje dobre meinunge inu andohti, s katero je dala. Non tam pretio munerum quam obſegrӱ placuit affectu.
Ep 4 ad Sev
. Tulku ſturỳ moj Kriſtian eni Boga lubejo zhe ſerze, ſveta, zhiſta meinenga!

x

Svet ‌Aloyſius‌ (kateremu h zhaſti dans zheterto Nedelo niegove andohti ima-mo) ſe je pomujou uſelei ſuoje miſle, nagnienie, inu ſerze k Bogú gor usi-gniti u uſseh rezheh je perloshnoſt iſkou sa hualiti inu zhaſtet Bo-ga. Po nozhi inu po Dnevi je vezh ur u premiſhluvaniu vezhneh inu nebeſhkeh rezh doperneſsou, inu takú je doſsegou, de per molitvah ga niſo nanuzne ſtreſsene miſle motile. Ampak de je biu ſtanovitnu koker u Bogá samaknen. Kar je terpou je is gorezhe Lubesni pruti Bogú terpou. ſuoje uſsakdane dela je s poſebno ſveto meinungo inu Lubesnio ſturou inu na to visho je perſhou k eni taku veliki ſvetuſti.

Str.: 057r

27. pridiga

Exivi a Patre et veni in mundum, iterum relinquo mundum et vado ad Patrem.

„Jeſt ſim od ozheta vunkei ſhou inu perſhou na ta ſvejt. ſupet sapuſtiu ta ſvejt inu grem k Ozhetu“.

Joan. i6.28
.

Buh je ſuojega edinorojenega Synu dau Ozha Nebeſhke je niega na ta ſvejt poſlou, inu Syn Boshji je na ſvejt perſhou. Volo ſuojega Ozheta dopounou. Inu kader je tu veliku opra-vilu zhloveſhkega odreſhenia doperneſsou je ta ſvejt sapuſtou inu k Nebeſhkemu Ozhetu ſhou. Koker on ſam u danaſhnim Evangeliumu prizhuje rekozh: jeſt ſim od Ozheta: vunkei ſhou inu perſhou na ta ſvejt. ſupet sapuſtím ta ſvejt inu grem k Ozhetu. Exivi a Patre et veni in mundum, iterum relinquo mundum et vado ad Patrem. Lubesnivi en lep inu nuzen nauk sa naſs; de imamo Boga, inu blishnega lubiti. Boga nar per-vezh inu pred uſsemi: potím ſamè ſebe inu Blishnega. Bogá sa volo Bogá, ſamè ſebe i-nu blishnega sa volo Bogà. Takú my pridemo od Bogá k blishnimu, inu od blishnega nasai gremo k Bogú. Od Lubesni pruti Bogu ſim she; posehmau bom od Lubesni pruti Blishnemu pridigvou: u danaſhni pervi pridigi vam bom ishloshou.

Blishnega Lubiti je doushnuſt katero Buh sapové.

Kai pomeni inu u ſebi sapopade letú, blishnega lubiti?

x

Na miſlite; koker deb jeſt (kader od lubesni pruti temu blishnemu govorím) koker deb jeſt pravim mogou mouzhati od Lubesni Boshje; nikar Lubesnivi namorem. Dokler Lubesin pruti Blishnimu inu Lubesin pruti Bogù ſo med ſabo táku savesane de ena pres drughe na obſto; ena pres drughe ni popounama. Zhe mej ſabo ſe Lubimo pravi ſvet ‌Joannes‌, Buh u name oſtane inu niegova Lubesin je u name popounama. Si diligamus invicem, Deus in nobis manet, et charitas ejus in nobis perfecta eſt.

i Jo. 4. i2
. Aku Boga u resnizi lubimo, tak blishnega tudi u Bogú lubimó. inu zhe blish-nega u Bogú sa volo Bogá lubimo, tak my niega prou lubimò, kakú bomo mo-gli Boga lubiti katerega na videmò? Lepa je inu uredna de njo dobru samerkamo. Per-gliha katero da Svet ‌Auguſtin‌: Kader imaſh zele, sdrave terdne noghe prou, inu loh-kú po poti naprei greſh: poſtavimó de ſi eno raneſh, slomiſh, sgubiſh, kai ne teſh-kú ali pak zol na boſh mogou jeti? U enaki vishi kader imaſh duojno Lubesin, namrezh pruti Bogú inu pruti blishnemu prou inu lohkú greſh po poti tega sve-lizhania zhe eno sgubiſh po ti poti na boſh mogou jeti. Na bodi tedei hrom ali kru-lov ſo Beſsede tega ſvetega Uzhenika, imei due noghe; leté ſo lubesin pruti Bogú inu lubesin pruti temu Blishnemu. habeto duos pedes, noli eſse clandus, duo pedes ſuet duo amores, Dei, et proximi.
in ps. 33
.

Inu letá je doushnuſt katero nam Buh sapové; letá je sapoud katero nam on da: de

Str.: 057v

Imamo blishnega Lubiti; taiſte Gospud kir je rekou ti imaſh Lubiti Goſpuda tuoje-ga Bogá is zelega tuoiga ſerza, is zele tuoje duſhe, inu is zele tuoje miſli. Leta je ta nar vekſhe inu perva ſapoud: je tudi djau, „ta drugha sapoud pak je letí enaka: Ti imaſh lubiti tuojega blishnega koker ſam ſebe“. ſecundum autem ſimile est huic : diliges proximum tuum, ſicut teipſum.

Math. 22.39
. samerkajte dobru lubesnivi te Beſsede katere je Jesus Kriſtus od lubesni pruti tem blishnemu govurrou. Ni rekou akú vam po vaſhi glavi dapade, aku otshete inu ſe vam lubi, tak vaſhega blishne-ga lubite; ampak je rekou: leta je moja vola, tu vam sapovem. De ſe imate med ſabo lu-biti ne s eno Lubesnio k videshu; ne le s Beſsedame; temuzh u resnizi, s ſerzam; s pravo lubesnio katera dobru shelly inu dobrú ſtur; po mojem exempelnu hoc est præceptum meum. hæc mando vobis , ut diligatis invicem ſicut dilexi vos.
Joan. i5.i2. et i7
. Tedei vidimo inu sposnamo de blishnega lubiti je ena doush-nuſt katero nam Buh sapové: je ozhitnu, inu raimno satú ſe per temu dalei gor na dershím, temuzh vam isloshim. Kai otshe letú rezhi blishnega lubiti. Kai pomeni inu u ſebi sapopade. poſhluſhajte.

x

De bote loshei saſtopili kai otshe rezhi letá Boshja ſapoud ti imaſh Lubiti tuojega Blishnega koker ſam ſebe, dejte ahtengo na toy puncte katere vam naprei poſtavim u pervimu vam isloshim. Kdu je naſh blishne katerega moremo lubiti: u drughè-mu: Kai je letù blishnega lubiti koker ſam ſebe. U tretemu: h kaisaenemu zilu inu konzu imamo blishnega lubiti. Zhe mene eden upraſha, kdu je moj blis-hne; odgovorim: na unemu ſvejtu ſo uſsi Angeli inu isvoleni u nebeſsah, inu duſhe u vizah katere ſo saguiſhane de bodo enkrat kekei perſhle. Na tim ſvejtu pak uſaktere zhlovk po Beſsedah Svetega ‌Auguſtina‌ proximus eſt omnis homo. Vierni inu nevierni; svunajni inu domazhi; priatli inu nepriatli; brumni dobri inu greſhni hudobni uſsi ſmo blishni omnes proximi ſumus. Pervezh sa volo na-ſhega sazhetka inu roiſtva . dokler uſsi imamo enaku telú is prahú inu semle uſsem bo umreti. Koker ſmo enaku is pepela inu semle useti, taku bomo ſupet po naſhim shivotu u pepeu inu semlo ſe nasai vernili. conditione terrena morta.

Citatis
. Tretezh sa volo upania te erbſhine. Dokler uſsi ſmo ſtuarjeni h temu shlahtnem viſsokemu zilu inu Konzu deb Boga vekomei u nebeſsah ushivali. Spe hereditatis. Je Ajd, je Jud, je Kezar; je Katolſhki Kriſtian, hudoben, greſhne naſh blishne; ampak my navejmo kai bo sh nim; morebiti de skus Boshjo Miloſt ſe bo preobernou, uredno pokuro ſturou, inu ſhé en velik Svetnik rattou!

Drughezh: blishnega lubiti koker ſam ſebe otshe rezhi: niemu tu kar je dobru

Str.: 058r

shelleti inu ſturiti, tega pak kar je hudu ne shelleti ne ſturiti. Dua nauka katera nam sapoud inu doushnuſt lete Lubesni islosheta. Ta perve je sapiſsan u Evan-geliumu per Svetemu ‌Matheushu‌. omnia quacumque vultis ut faciant vobis homines, et vos facite illis

Math 7.i2
. „uſse tu kar vy otshete (pametnu) deb vam ludje ſturili; letú tudi vy njem ſturite“. ta drughe je sapiſsan u ſvetim Piſmu u ‌To-biashoveh‌ Bukvah: quod ab alio oderis fieri tibi, vide ne tu aliquando alteri fa-cias.
Tob. 4.i6
. „Kar ti notsheſh deb tebi en drughe ſturou; vari ſe de tudi ti enemu drughemu na boſh ſturou“. Leta tedei je zele inu popounima Lubesin pruti temu blishnemu pravi ſvet‌ Proſper‌: de my tu dobru kar otshemo deb ſe nam ſturilu; otshemo shellimo inu ſturimo naſhemu blishnemu. Inu de my nezh hu-dega kar notshemo deb ſe nam sgodilu, na shellimo na ſturimo naſhemu blish-nemu. hæc eſt proximi fota dilectio ut bonum quod tibi conferri vis. Velis et proximo. et matum quod tibi nolis accidere, nolis et proximo.
L3 de vit: contempl. ci5
. Akú be uſsi po teh naukah ſe sadershali inu shiveli kakú dobru inu lepu be ſtalu s ſvetim Bogú tak perjetnem, ludem tak nuznem kerſhanſkem myram inu Lubesnio; tatvina, gollfia, ſkoda kerviza be ſe na dellale. jesa, kreh, ſouraſhtvu, prepiranie be proſtora na imele; merm-rania, toshbe, klagvania oprauliveh inu ſkodliveh Beſsed zhes zhaſt dobru ime inu poſhtenie tega Blishnega; preklinania be na blu ſhliſhati. Blishnega Lubiti koker ſam ſebe pravi Svet ‌Auguſtin‌ u drugheh Bukvah od Kri-ſtianſkega nauka otshe rezhi zelo Lubesin pruti blishnimu koker Lubesin pruti ſam ſebi k Bogú vishati inu rounati. proximum vero tonquam ſeipſum id eſt: ut tota proximi ſicut etiam noſtri dilectio referatur in Deum.
L2 de doctr. Chriſtian. c 24
.

Inu is tega lohkú saſtupité h kaisaenemu zilu inu Konzu ali sakai ima-mo Blishnega lubiti koker ſamí ſebe. Sa volo Bogá Lubesnivi. naſh Blishne je ſtuarjen po Boshji podobi. je ſtuarjen k tim viſsokemu zilu, deb enkrat deleshen poſtau vezhnega shiulenia, duſha niegova Sveto reſhno Kriſtushovo kry koſhta. Ta je urshoh (govor ſvet ‌Thomash‌ ta Angelſke úzhenik) sa volo katerega moremo drughe lubiti. Diligere debemus alios, quia ſunt nobis proxi-mi, et propter naturalem Dei imaginem, et ſecundum capacitatem gloria.

2.2.q 44. art 7
. Zhe moj Kriſtian le satu tuojega blishnega lubish: dokler tebi da-pade; dokler je perludne; perjeten, dober, dokler ſe troſhtaſh tu inu unu od niega doſsezhi, dokler tebi u potrebi pomankaniu ali drugheh nadlugah pomaga. Prou inu popounama ga na lubish. Si quis quemlibet amet, ſed >Propter Deum non amat, charitatem non habet. ſo Beſsede Svetega‌ Gregor-ja‌ Papesha:
hom 38 in Evang
. zhe Blishnega sa volo tuojega dobizhka, inu ne sa volo Bogá lubiſh, nemaſh prave resnizhne Lubesni. Katir sa volo Bo-ga inu is tega ſvetega zila inu Konza pruti drughem Lubesin ima, ta prou inu resnizhnu Blishnega Lubi.

X

Inu takú je Lubou taiſte Angelſke Mladenzh inu Svetnik (kateremu h zhaſti u ti hiſhi Boshji dans to peto Nedelo niegove andohti dershimo) Svet ‌Aloysius Conzaga‌. zhiſta ſveſta inu ſveta Lubesin pruti tem blish-nemu je niega nagajnala inu pelala kekei u ſhpitalle, u katereh je bounikam tudi s navarnoſtio ſuojega shiulenia rad inu volne inu s poſsebnim veſseliam ſtregou.

Str.: 059r

28. pridiga

Hæc facient vobis, quia non noverunt Patrem, neque me.

„Letú bodó oní vam satú ſturili kir oní na snajo ne mojega Ozheta, ne mene“.

Joan. i6.3
.

De Judje niſo obene Lubesni imeli pruti Kriſtushovem Jogram, temúzh te ſourashili, preganajli. Is Synagog isvergli. Ja zol menili de kader njeh ubijejo Bogú ſlusbo ſturé je blu satú: kir oni niſo snali. Ne ozheta Nebeſhkega, ne Synú Boshjega, naſhega Is-velizharja. hæc facient vobis, quia non noverunt Patrem, neque me. Tu prizhuje Je-sus Kriſtus u danaſhnemu Vangeliu. Lubesnivi katir sna inu sposná de Buh je Lube-sin. De Ozha Nebeſhke is Lubesni pruti nam je zhlovk poſtau, terpou inu umerou. De Svet Duh je duh te lubesni, kaku be on na imou ſuojega Blishnega lubiti? U Pridigi te Pretezhene Nedele ſim vam naprei poſtavou kakſhnu sapoud je, inu kai otshe rezhi blishnega lubiti koker ſam ſebe. Dans vam bom isloshou try dary ali leſtne perſtau-ke te Lubesni. poſhluſhajte! Prava lubesin pruti tem blishnemu

Imá biti Pametna Lubesin.

Imá biti Nuzna Lubesin.

Ima biti Volna Lubesin.

x

Lubimó blishnega akú mu dobru otshemo, shellimó, inu kader je perloshnoſt dobru ſturimo u temu kar niegovo duſho inu negovu telú antizhe. Lubimo bli-shnega koker ſamí ſebe, aku mu takú dobru voſhimo. Otshemo inu dellamo koker ſamí ſebi. Letá je vola, inu sapoud boshja: diliges proximum tuum, ſi-cut teipſum

. Math 22.39
. ti imaſh lubiti tuojega blishnega koker ſam ſebe. po Letí sapoudi imamo trojno doushnuſt: pervo doushnuſt: naſha Lubesin pru-ti blishnemu ima biti pametna, pravizhna pres ſkode naſhega blishnega. Drugho doushnuſt naſha Lubesin ima biti pridna nuzna temu blishnemu tudi pres naſhega leſtnega dobizhka. tretjo doushnuſt. naſha lubesin ima biti, volna fliſseg, dellajozha pres lenobe inu fraglivoſti. uſse tri ſorte te doushnuſti ſo uko-reninene u teh beſsedah: ti imaſh lubiti tuojega blishnega koker ſam ſebe inu ſhliſhijo k temu de my to veliko sapoud te Lubesni prou dopounimo: pre-gledejmo tedei dobru eno sa drugho.

Prevezh umna, pravizhna, brumna pres ſkode tega blishnega more biti nasha Lubesin na ſmemo blishnega takú lubiti, deb my greſhili prepovedane inu Bogu ſoperne re-zhy doperneſli, inu Blishnega h grehu nagajnali, sapelali inu perpravli na to visho blishnega na lubimó temuzh nar huiſhe ſourashimo. Dokler niega u taiſto ſkodo, nesrezho perpravimo, u katero paklenſki ſourashniki uſelei ſe pomuje-jo inu iſhejo niega perprauti. Tedei koker hudizh zhloveká ne dobru temuzh hu-

Str.: 059v

du otshe, shell, inu iſhe ſturiti. Takú tudi temu blishnemu hudu oté, shellé i-nu dellajo taiſti, kateri skus hudobnu thovarſhtvu, skus greſhnu podpihvanie, obetanie, vablenie inu perlishvanie, skus gerdo nezhiſto prekleto priasnoſt inu lubesin drughe sa blagú, sa zhaſt, sa nedoushnoſt, sa gnado boshjo inu priasnoſt sa duſho inu Nebeſsa perpravijo. U resnizi letá ni lubesin po Boshji sapoudi ká-tera pravi ti imaſh lubiti. diliges. Ampak je ena ſkodliva, neuſmilena, grosouit-na, greſhna lubesin ali de bol rezhem hudizhovu ſouraſhtvu pruti blishnemu. Lubes-nivi pravo pametno, ſveto kerſhanſko lubesin imamo pruti naſhemu blishnemu pravi Svet ‌Proſper‌ tune diligimus proximum, kader niega k zhednemu bogaboje-zhemu sadershaniu, k vezhnemu shiuleniu nagajnamo, opominamo; quando ad mores bonus et vitam æternam ſequendam. Kader sa niegovu svelizhanie ko-ker sa naſhe ſe ſkerbimó. ſcintinobis ſaluti eorum conſulimus.

C.5 de vit. contempl. Ci5.

x

Drughezh naſha lubesin ima biti pridna inu nuzna tu je my imamo lubiti blish-nega niemu dobru shelleti sa volo niega tudi pres leſtnega naſhe-ga dobizhka. Moi Kriſtian aku blishnega lubiſh ke je tebi priasen inu perjeten pruti tebi inu tem tuojem perluden. Pruti tebi krotak u beſsedah; dobrutliv u di-anju; pameten moder u ſvitvaniu; ke je tebi u tuojmu hiſhovaniu, andverku kupziji nuzen. Popounama Boshje ſapoudi od lubesni na dopouniſh, dokler ti tuoj dobizhek, tuoje veſselie, ſam ſebe ne pak blishnega koker Buh sapové Lubiſh. diliges proximum tuum. Kader nam je Buh to sapoud te lubesni dau je ſhpogou to beſsedo proximum. Je zhloveka imenovou blishnega sakai? Sa-tú deb my saſtopili, de niega imamo lubiti koker blishnega, koker nam e-nakega, ne koker hlapza, dokler aku je naſhe blishne, glih inu nam enake enake ke je ſtuarjen po boshji podobi koker my; ſtuarjen k enemu zilu inu konzu. K vezhnim shiuleniu koker my. Nej bodi potim shlahne ali gmein, od imenitnega viſsokega ali pa od ponishnega rodú; nej bodi bogat, srezhen, napotre-bne, ali uboge, reven inu potrebne; domazhi ali vunajne, snan ali ptuj perjeten ali nadleshen, hudoben, ali dober. Je enkrat naſh blishen; inu satu ſmo doushni ga lubiti. Pravi Svet‌ Thomaſh Aquin. ‌ propter hoc ix eharitate diligere debemus alios. Quia ſunt nobis proximi.

2.2. q: 44. Art 7
.

Takú je Lubesnivi katir prou resnizhnu inu po boshji sapoudi blishnega lubi, ta na gleda na ſuoj dobizhek. Ta na shell na ſturí ſkode kervize temu blishnemu ta drughe na sanizhuje inu ſe zhes taiſte na povikſhuje. Ta na mermra, na kla-guje ſe na toshi, na punta na prepira, ſe na jesy na koune. Lubesin je poter-

Str.: 060r

Peshliva inu dobrutliva, lubesin na aiffra, na ſtur kervize, ona ſe ne napi-huje, ona ni velike zhaſti lakomna. Ona ſe na puſti resdrashiti. Ona nezh hudega na miſli, ona ſe kervize ne, ampak resnize ſe veſsel. Ona uſse vidu- je, ona uſse vupa. Ona uſse terp. Ona ſuojega prida na iſhe. charitas – non quærit quæ ſua ſunt.

I cor. I3.5
. lete ſo lepe inu ſlatne beſsede, s katereme Svet ‌Paul‌ resnizhno Kerſhanſko lubesin popiſsuje. Uredne deb njeh uſsakteri Kri-ſtian u ſuojmu ſpomynu inu ſerzu sapiſsane ohranou. Inu po njeh saſtopnoſti inu nauku uſelei shivou.

x.

Tretezh inu sadnezh moremo imeti pruti blishnemu volno, fliſsnu, urno, dellajozho. ſkerbno, dobrutlivo Lubesin. Lubi niega koker ſam ſebe upije ſveta Boshja sa-poud ſciut teipſum. Mera te Lubesni pruti ſebi, je tudi u eni guiſhni saſtopnoſti mera te lubesni pruti blishnemu. Tedei poprei koker otsheſh saſtopiti snati inu vediti kakú imaſh blishnega lubiti, moreſh snati saſtopiti inu vediti kakú maſh lubiti ſam ſebe. Intellige quæ ſunt proximi tui ex te ipſo Ecleſiaſtici.

3i.i8
. Nar pervezh gledei premiſli ali snaſh ſam ſebe Lubiti pravi Svet‌ Auguſtin‌ Prius vide ſi noſti diligere teipſum. Inu potém gledei inu premiſli inu ſi perporozhi blishnega katerega imaſh lubiti koker ſam ſebe. et tune tibi commendato proxi-mum quem diligus ſicut teipſum.zhe na snaſh na vediſh ſam ſebe prou lubiti boſh ſebe inu blishnega lohkú gollffou: ſí nondum noſti diligere te time ne decipi as proximum ſcient té. Moj Kriſtian aku me upraſhaſh kaku ti imaſh ſam ſebe Lubiti: jeſt takú odgovorrim s ſvetem ‌Auguſtinam‌: ſam ſebe prou inu ſvetu lubiſh. Kader Bo-ga vezh koker ſebe zhes uſse lubiſh. teipſum ſalubiter diligis ſi plus quam te di-ligis Deum. Koker tedei ſe pruti ſebi, taku sadershi ſe pruti blishnemu, tu je: ſturi! fliſsej ſe! Pomujei ſe! Obudi niega, nagajnej nega, pojdi mu naprei s tuojem expelnam. De bo Boga prou lubou. Quod ergo agis tecum, id agendum cum proximo eſt hoc eſt ut ipſe etiam perfecto amore diligat Deum. uſse ſaſtoin prou inu ſvetu blishnega na lubiſh koker ſam ſebe, zhe niega koker ſam ſebe k Bogu na vishaſh; zhe ſi len inu fraglive inu niega k Bogu na perpeláſh. non enim eum di higis ſicut teipſum ſi non ad id bonum ad quod ipſe tendis, adducer fatagis.
Li de mor Eccl. C.6
. Blishnega prou inu koker ſam ſebe na lubiſh, kader sa volo niega nobene theshave; nadleshnoſti, muje della obenega gor na usameſh. Kader mu u potrebi, u pomankaniu aku lyh imaſh perloshnoſt na perſtopiſh.

Naturalſka luzh te pameti osnanuje; Buh sapové. Jesus Kriſtus upije; Evan-

Str.: 060v

Geliſti prizhujejo, ſtar inu nove Teſtament uzhita: de imamo Blishnega lubiti koker ſam ſebe. Inu vunder kaku malu njeh je, kateri be to ſveto to Bogú tak perjetno, to od Kriſtusha tulkukrat perporozheno sapoud te lubes-ni prou dershali; doſti njeh je kateri blishnega lubejo ampak s eno ſkodlivo greſhno lubesnio inu taku ga nar huiſhe ſourashejo kader menejo de niega lubejo. Doſti njeh je kateri blishnega lubejo ampak s eno le njem nuzno lubesnjo, inu taku ſami ſebe ne blishnega lubejo. Nar vezh pak njeh je, ka-teri blishnega lubejo ampak s eno leno traglivo, inu taku rekozh mertvo lu-besnjo dokler naoté sa niega ſe pomujati, inu ſkerbeti; naoté sa niega kei teſh-kega ali nadleshnega preſtati. S eno beſsedo ga na lubejo koker ſami ſebe s veſſe-liam, s aiffram; s terdno volo, s dobrutame. Temuzh le koker eno rezh, na ka-teri njem je malu ali zol nezh leshezhu.

x.

Ni biu med temi, temuzh med taiſtimi katiri Blishnega prou inu popounu lubejo je biu ſvet ‌Aloyſius‌. Lubesnivi nad nim imamo poſebne inu imenitne exempelne! Inu eno shivo podobo te resnizhne, ſvete inu popounama Kerſhanſke Lubesni od katere ſim dans govurou. Nego-va lubesin je bla modra, pametna ſveta, dokler niegovu ſvetu nedoushnu sader-shanie je samoglu drughe k eni zartani andohti obuditi. Katiri ſo niega sa-gledali ſo ſe niemu koker enemu zhloveku pres meſsa, ali enemu Angelu meſsu sazhudili. Niegova lubesin je bla nuzna inu pridna tem blishnemu dokler ne ſam ſebe, ne ſoujega nuza inu dobizhka temuzh blishnega sa voſ Bogá, Boshjo podobo inu Bogá je lubou u temu blishnemu. Niegova lubesin je bla volna ſerzhna. Dokler u ſhpitallah je revnem inu bounem s navarnoſtio ſuojega shiulenia rad inu veſseu ſtregou: Bolesin poskerbou inu taku tudi is Lubesni pruti Blishnemu ſuoje shiulenie gor offrou. Imenitne ſlushabnik Boshji; inu naſh ſuſebne pomozhnik, kateremu h zhaſti my dans to ſheſtnedelſko andoht ſklenemo; uzhi naſs uzhi naſhega blishnega pametnu inu ſvetu; nuznu inu pridnu; volnu inu ſer-zhnu lubiti. Ti ſtoyſh u ſvitlobi teh ſvetnikou pred Boshjim Thronam kir naſhe proſhne ſhliſhiſh. inu ſi ſhe koker ſi biu na semli nagnjen i-nu perpraulen potrebnem pomagati. doſseshi nam skus tuojo mogo-zhno proſhno, de bomo na tim ſvejtu naſhega blishnega takú lubili de u Nebeſsah sh nim inu s tabo bomo Bogá na vekomei lubili.

Str.: 061r

29. pridiga

Pacem relinquo vobis, pacem meam do vobis.

„Jeſt vam myr sapuſtim! Moi myr jeſt vam dam“.

Joan. 14.27
.

Myr je bla ta perjetna nuzna ſveta erbiſhina katero je Kriſtus Jeſus ſuojem Jogram sapuſtou. Ne taiſte fouſh lashnive inu golluffne myr katerega ta ſvejt da temuzh taiſte pridne, resnizhne ſtanovitne myr. Katir je Kriſtushove Jogre u ſredi pregananja; terplenia. Inu uſseh theshav katere ſo sa volo Kriſtusha inu niegove-ga Svetega Evangelia preſtali; volne, veſsele ſerzhne dellou. Pacem relinquo vo-bis, pacem meam do vobis. Ste saſtopili u sadni pridigi kakſhna ima biti lu-besin pruti temu blishnemu; inu ſedei aku otshete imeti s mano enu kratku poterplenie bote saſtopili kaku naſhimu Isvelizharju perjetna inu Kriſtianam leſtna zhednoſt je lubesin pruti temu Blishnemu, poſhluſhajte

Lubesin pruti blishnemu je ena Kriſtushu ſuſebnu perjetna zhednoſt.

Lubesin pruti blishnemu je ena Kriſtianam ſuſebnu leſtna zhednoſt.

.x.

Akú otshemo snati, kaku perjetna je Isvelizharja zhednoſt ali tugent te Kerſhanſke lubesni, tak poſhluſhajmo tu kar je on od lete govurrou. Is niegoveh uſt Lubes-nivi bomo nar bulſhe inu nar loshei resnizo saſtopili. Leta je moja sapoud de vy mei ſabo ſe lubite pravi on per ſvetemu ‌Joanneshu‌: samerkajte dobru sapoud te lubesni pruti blishnemu on klizhe inu imenuje ſuojo sapoud. hoc eſt praceptu meum je reſs she na hribu ſina u ſtaremu Teſtamentu je bla ta sapoud od Bogá dana, ampak Kriſtus nam njo je s ſuſebnu zartaneme beſsedame osnanou kir je djau. hoc eſt præceptum meum ut diligatis invicem

. Joan. I5.i2
. Kir njo je ſuojo inu ſebi taku lubo perjetno sapoud imenovau; kir njo nam je tulku-krat perporozhou inu koker enu guiſhnu snamnie ſuojeh praveh Lubeh Jogrou inu Kriſtianou gor poſtavou.

Dobru je letú vedou ta od Kriſtusha takú lublen inu Kriſtusha ſuſebnu lubejozhe Joger, Apoſtel, inu Evangeliſt Svet‌ Joannes‌, od katerega Svet‌ Hieronymus ‌piſhe: de u tim Mejſtu Efesu kader ſam ni mogou vezh sa volo ſuoje velike ſtaroſti inu ſlabuſti u Zerkou jeti, temuzh niegovi Jogri ſo niega kekei noſsili, njem inu drughem je pogoſtim lete Beſsede rekou: filioli diligite alteratrum! „Lubesnivi moji otrozi Lubite ſe med ſabo“. Navelizhali ſo ſe the tulkukrat ſhliſhaneh beſsed

Str.: 061v

ti okuli ſtojezhi inu niega praſhali, sakai njem s miram le te beſsede pove na tu je ‌Joannes ‌odgovurou. Satú vam letú povem inu tulkukrat povem ke je Gospudova sapoud. Doſti ſe ſtur aku ſe ona dopoune. quia praceptum Domini eſt, et ſi ſolum frat, ſufficit.

Hyer in comment Ep ad Gal
. Inu u resnizi lubesnivi. Blishnega lubiti koker ſam ſebe, blishnega prou popounama sa volo Bogá inu is lubesni pruti Bogú lubiti, Bogù bel dapade; je naſhemu Isvelizhar-ju perjetneiſhe; je vezh koker drughi offri inu dela te andohti. Tulkain Buh ti Lubesin ſhtima inu ſhaza, de nekatirkrat tudi kar niegovo zhaſt inu ſlusbo ka-tero ſmo niemu doushni antizhe de taku rezhem ſi puſt odtegniti, k exemplu moi Kriſtian otshe inu ſebi perpuſtí: de ob Nedelah ob sapovedaneh praſnikah maſho inu ſlusbo Boshjo u Zerkvi ven puſtiſh, kader je velika potreba, ſila, ka-der namore drughazh biti, koker de moreſh tuojemu blishnemu u bolesni ſtrezhi diligere proximum tamquam ſeipsum, majus eſt omnibus holocautomatibus et ſacrificijs.
Marc i2.33
. videſh tedei inu sposnaſh kakſhna inu kakú Kriſtu-shu perjetna zhednoſt ali tugent je lubesin pruti temu blishnemu: imej le ſhe enu malu poterplenia inu poſhluſhei de ta lubesin je ena uſsakateremu pra-vemu Kriſtianu leſtna zhednoſt inu tugent, inu letá je ta drughe dejl.

.x.

Kdu more nad temu zviblati de taiſta zhednost ali tugent je leſtna pravem i-nu resnizhnem Kriſtianam, katera je enu guiſhnu snaminie, katera njeh od druſeh slozhi, inu takſhne slozhek takſhnu snaminie praveh Karſhanu Kriſtianou je lubesin od katere govorim. pregledejmo to resnizo; dejte ahten-go kakú inu sakai! Pervezh ſam Jesus Kriſtus je to lubesin sa enu guiſh-nu snaminie ſuojeh Jogrou (ali praveh Kriſtianou) poſtavou. in hoc cognoscent omnes quia diſcipuli mei eſtis je djau ſi dilectionem habueritis ad invicem.

Joa. i3.35
. ne u zhudesah, ne u viſsoki modruſti inu uzhenuſti; ne u zhaſti, ſrezhi Bogaſtvu; ampak „u temu“ u temu „bodo uſsi sposnali, de vy ſte moji Jogri“ „koi is tega bodo ludje doli useli; bodo miſlili, bodo menili de ſte vy moji jogri aku ſe mei ſabo lubité“ temuzh je djau „u timu bodo snali; bodo sposna-li de ſte moji jogri pravi Kriſtiani“. Ni diau bo sposnou eden! ali ta drughe; ali nekateri; ali doſti, temuzh is vaſhe lubesni med ſabo bodo uſsi uſsi sposnali de ſte moji Jogri. in hoc cognoſcent omnes. Akú tedei je temu takú koker je gui-ſhnu de resnizhne guíshne slozhek praveh Kriſtianou inu guiſhnu snamnie je ta Lubesin; tak je lohku dol usame inu ſklene: de ta lubesin more biti ne

Str.: 062r

Ena gmein, ſamu naturalſka, zhloveſhka Lubesin koker imajo tudi Ajdje i-nu Navirniki, Turki, Judje, inu uſsi taiſti kateri Kriſtusha na sposnajo inu negove poſtave na dershé. Temuzh ena prava ſuſebna, viſsoka, zhes naturalſke Kerſhanſka Sveta Lubesin. takſhno otshe Kriſtus imeti, inu kakſhna je na-sha? Ni zhaſsa deb ſe per temu gor dershou; miſlimo le inu ispraſhajmo ſa-mi ſebe!

Drughezh kakerſhni ſo imeli biti takerſhni ſo bli ti pervi Kriſtiani, tu je Bogabojezhi, brumni, myrni ſveti Kriſtiani. Inu od teh ſto sapiſsanu na zheterti poſtavi Jokerſkega Djania: de njeh ſerze je blu enu; inu ena nji-eh Duſha, otshe rezhi: skus saveſo ſvete lubesni med ſabo ſo enako miſsu inu volo imeli, ſe dobru inu lepu sglihali: multitudinis autem credentium erat cor unum. et anima una.

act 4.32
. satú ſe niſo mogli njem sadoſti sa-zhuditi tudi njeh ſourashniki Ajdje kateri ſo rekli pogledejte kaku ſe Kriſtiani med ſabo lubejo. Zheb ob ſedanemu zhaſsu savesa te ſvete Lubes-ni ſerza inu volo teh Kriſtianou vkup sdrushila. Kaisaen perjetne myr be prebivou u duſhi? Kakú velika zhaſt be ſe Bogu iskasala? Ka-kſhen lep inu nuzen exempel be ſe ludém dau? ſrezha, ſvet throſt ve-ſselie inu shegen Boshji be biu u nekatereh hiſhah, u katereh ga ſedei ni; inu ga ni, dokler ni Kerſhanſke Lubesni. Je enkrat guiſhnu: Kir ni lete lubesni temuzh je kreh, prepiranie ſouraſhtvu, tankei Buh s ſuojem ſvetim shegnam na prebiva. Kriſtus je u nekatere hiſhe perſhou koker bere-mo u Svetemu Evangeliu: perſhou je u hiſho ‌Magdalene‌ inu ‌Marthe‌ dueh brumneh ſeſtrá inu ‌Lazara‌ njeh brata od ſmerti k shiuleniu obudou; je perſhou u hiſho enga Kralizha inu niegovega ſynu osdravou: je perſhou u hiſho ‌Shimona‌ inu niegovo thaſhzo od merslize reſhou, je perſhou u hiſho u Kani Galilae inu per ohzeti biu inu vodo u vinu preobernou; je perſhou u hiſho tega Vikſhega teh ozhitneh Greſhnikov ‌Zahaja‌, u hiſho pak te-ga viernega ponishnega Kapitana u Kafarnaum ni noter ſhou, sakai ne? ‌Origenes ‌pravi de u to hiſho ni ſhou; katera je bla s shounjeri ali ſouda-tami, s oroshjam napounena. oroshje orozhje je u tuoji hiſhi moi Kri-ſtian. kakſhnu? Mermranie; tosbe; apraulanie; ſerd, jesa, puntanie; kletvina, Jeſus Kriſtus Vaivoda ali firſht te Svete Lubesni inu myrú no-

Str.: 062v

Ter na pujde. Veiſh Kam on gre? veiſh gdu ga per ſebi ima? Qui charila tem habet. Deum habet. Qui odium habet. Diabolum autoit. taiſte i-ma Bogá kir lubesin ima; kir pak ſouraſhtvu ima hudizha red. niſo moje temuzh ſo Beſsede ſvetega ‌Basilja‌.

Tretezh pravi Kriſtiani ſo taiſti, kateri Kriſtushovo poſtavo inu niegove sapoudi dapounejo. Kriſtushovo poſtavo pak inu sapoudi dapounejo Kriſtiani kateri blishnega prou inu popounama lubejo: tedei Kriſtiani kateri imajo pravo lubesin priti njeh blishnemu, ſo u resnizi, ne le s imenam; s prasneme be-sedame temuzh u djaniu pravi Kriſtiani: inu da je temu taku prizhuje ſvet‌ Paul‌; kir na Galatarje piſhe: alter alterius onera portate, „noſite eden tega drugega niegove butare“, otshe rezhi „imejte mei ſabo ſerzhnu, Kerſhan“- „ſko Lubesin; inu taku bote Chriſtushovo poſtavo dapounili “ et ſic adim-plebitis legem Christi.

ad Gal. 6.2
. ni rekou ſvet ‌Paul‌ ſamú; „Lubite ſe mei ſabo inu na to visho bote Kriſtushovo poſtavo dershali“ temuzh je djau „bote popounama dershali, dopounili“ ſic adimplebitis legem Christi. Dokler katir blishnega prou popounama koker Jesus Kriſtus otshe tu je sa volo Bogá is Lubesni pruti Bogu lubi, ta tudi Boga lubi. Inu taku s Lubes-njo pruti Bogú, inu s Lubesnjo pruti blishnemu zelo poſtavo dapouni ka-tera u ſebi to duojno lubesin, lubesin pruti Bogú inu lubesin pruti blish-nemu sapopade. in his duobus mandatis univerſa lex pendet.
Math 22.40
.

.x.

Letú lubesnivi ima sa dans od velike zhednoſti te kerſhanſke lubesni sadoſti biti. Proſsimo taiſtega Troſhtarja, kateri je dans u podobi inu ſhtauti o-dejlenih inu ognieneh jesikou zhes Kriſtushove Jogre perſhou: svetega Duha, Duhá te ſvete lubesni. De bo naſhe ſerza napounou s leto naſhemu Isveli-zharju taku lubo inu perjetno, inu uſsakteremu pravemu Kriſtianu potrebno inu leſtno Lubesnio.

Str.: 063r

30. pridiga

Ait ad illos parabolam iſtam.

„On je njem pravou to pergliho.“

Luc 15.3.

U danaſhnemu Vangeliu Kriſtus ſe perglihuje enemu zhloveku katir potim ke eno od ſuojeh ſtu ovaz ſgubỳ. Devet inu devetdeſset u puſhavi sapu-ſtỳ gre hit inu iſhe to sgubleno ouzo dokler njo ne najde inu kader taiſto najde, njo na ſuoje rame poloſh, damù perneſse ſuoje perjatle inu ſoſsede k veſseliu vabi. To pergliho je on dans tem nevoſhlivem hudobnem Fariſeerjam pravou. ait ad illos parabolam iſtam. Lepa perjetna nuzna per-gliha; u kateri nam skashe kaku on zhloveka lubi, inu s katero naſs pod-vuzh kaku my imamo blishnega lubiti. She nekatere pridige ſo ble od lubes-ni pruti naſhemu blishnemu, inu od te lubesni bodo ſhe nekatere pridi-ghe. aku otshete snati kaku imate blishnega lubiti; tak gledejte lubesni-vi. Kaku je Kriſtus zhloveka lubou. Niegova Lubesin je en popounama pra-ve Muſhter po kateremu ſe morete sadershati. Imejte le enu kratku am-pak dobrovolnu poterplenie inu sa dans poſhluſhajte kakſhna ima biti Lubesin pruti blishnemu po Xtuſhovim exemplu.

.x.

Kriſtus otshe, on sapové de my med ſabo imamo ſe Lubiti. Koker je on naſs lubou. letá je moja sapoud (pravi on per ſvetemu‌ Joannesu‌) de ſe vy med ſabo lubite, koker jeſt vaſs ſem lubou. K lubesni tedei on ne ſamú naſs nagajna inu savershe skus ſuojo sapoud. diligatis invicem. Temúzh tudi naſs vabi inu ulezhe s ſuojim exem-plam. ſicut dilexi vos. Je reſs s teme beſsedame nam ni otou sapovedati, de my i-mamo naſhega blishnega tulku lubiti, kulkur je on naſs lubou: nam ni otou sapovedati, de ima naſha lubesin taku velika biti pruti naſhemu blishnemu koker velika je bla niegova Lubesin pruti nam; vunder s teme Beſsedame nam je dau saſtopiti: nam je naprei piſsou visho na katero imamo blishnega lubiti: namrezh po niegovemu exempelnu. Inu to visho te Lubesni nam on sapove rekozh: hoc eſt præceptum meum: ut diligatis invicem, sicut dilexi vos.

Joa: 15.12
. poſhluſhajte ſedei lubesnivi kakú je Kriſtus lubou inu od niega nauzhite ſe blish-nega lubiti; on je lubou prou ali po pravi ordengi. Prava ordenga u Lubesni katero moremo imeti pruti temu blishnemu, otshe inu more imeti try rezh, laſtnuſti ali perſtauke. Pervezh de vejmo reslozhiti med rezhjo inu rezhio. Drughezh de vejmo reslozhiti med perſhono tega blishnega inu kar on ſtur inu doperneſse. tretezh de vejmo reslozhiti med tem kar nekateri imajo nekateri nemajo. Zhe mene na sa-ſtopite, imejte poterplenie, precei, de bote loshei saſtopili, vam bom uſse te-

Str.: 063v

Try puncte po verſti isloshou:

Prava inu resnizhna lubesin na ſme ſmottena inu ſmeſhana biti. Temuzh more lepo pravizhno ordengo imeti. ordinavit in me charitatem pravi Neveſta u viſsokeh pejſmah.

C2.v5
. Tedei pervezh moremo dobru reslozhiti med rezhio inu rezhio. Tu je med duſho inu med teleſsam tega blishnega takú: de duſho Lubimo sa volo Bogá telú sa volo duſhe inu satú de duſho tega blishnega vezh lubimo koker telu. letú je Kriſtus ſturou: katir per ſuojeh lubeh Jograh inu Apoſtelnih ni lubou teleſsa k drughemu zilu inu konzu, koker le sa volo duſhe, dokler njem je sapove-dau: de njeh telú imajo moſhku k nuzu njeh duſh offrati inu zhes dati nadlu-gham, buſhtvu, terpleniu, pregananiu, martram inu ſmerti. ni lubou drugh-eh njeh duſhe koker sa volo Bogá. Dokler njeh je klizou, vabou, isvolou ne sa volo njeh uzhenuſti, saſtopnoſti; perludnoſti, temuzh den ſveti bli. elegit nos – ut essemus sancti.:
Eph. i.4
. Kaku ſe ti sadersheſh moi Kriſtian, videſh po-trebnega ubogega blishnega, ſe tebi uſmili, mu perſtopiſh, mu pomagaſh u shivotu, s almoshno, ga guantaſh aku samoreſh, da naſittaſh; ga osdraviſh ampak zhe lyh samoreſh niegove Duſhe ſe an na usameſh, videſh de greſh inu ga na ſvariſh; samerkaſh de nasaſtopi de fallỳ inu niega na podvuzhaſh ja ſhe huiſhe mu dobrega nuznega ſvita na daſh, morebiti doſtikrat ga ſhe k grehu obudiſh; nagainaſh, perpraviſh. sveta Kriſtianſka Lubesin ordengo der-sh. ſmeſhanu inu kervizhnu na ſturỳ. Charitas – non agit perperam.
i. cor. i3.4
.

Drughezh moremo reslozhiti med perſhono tega blishnega, inu med tem kar on ſtur ali doperneſse: takú prou ſourashimo greh inu hudobo katero naſhe blis-hne della inu katero ſam od ſebe is ſuoje frei leſtne vola ſtur inu ima am-pak uſelei moremo lubiti niegovo po Boshji podobi ſtuarjeno duſho; inu drughe darove katere od Bogá ima. Taku ſe je Kriſtus sadershou: on aku lyh je nar vezh per ſuojemu isdajauzu Iſkarjotu niegovo grosno hudobo inu la-komnoſt souraſhou, vunder ni nehou niega k ſebi nasai ulezhi, k pokuri vabit-mu je noghe umivou. Ga je k sadni vezhirji puſtou: ja kader ſe je she Ju-deſh perblishou s mnoshizo od ſlushabnikou teh Judouſkeh Farjou, Spredni- kou inu Fariſeerjou ga je priaſnu gor useu; kuſhnou; inu s ſladkeme Beſsedame ogovarjou; prjatou pokai ſi perſhou? Ti moi Kriſtian u lubes-ni katero ſi temu blishnemu doushen doſtikrat te ordenge na derſhiſh: per-ſhono katera kei hudiga ſturỳ, inu hudobo katero ſtur ukupei ſmeſhaſh:

Str.: 064r

Eno inu to drugho, ja nekatirkrat vezh perſhono koker to od nje doperneſseno hudobo ſourashiſh. zhe tebe tuoj blishne le temnu inu hudu pogleda, zhe tebi le eno ali drugho hudo beſsedizo ne is hudobnega ſerzá temuzh is ene nagloſti rezhe; zhe to morebiti eno majhno kervizo della; ſe jesiſh puntaſh mu hudu shelliſh voſhiſh; kouneſh preklinaſh; zeu shouz u tebi ureje, ogen je u ſlami; bliſk inu ſtrelle od nebeſs klizheſh deb ga pokonzhale. Charitas - non irritator.

ib. 5
. Prava ſveta Kriſtianſka Lubesin ſe na puſtí resdrashi-ti; ſe na jes ſoper tega kir hudu ſturm temúzh ſoper greh inu hudobo kate-ra ſe doperneſsa.

Tretezh inu sadnezh moremo prou inu dobru reslozhiti med taiſteme rezhmy ka-tere nekateri od naſheh blishneh imajo drughi pak nemajo. Inu leté niſo od ene ſorte. Nekatere ſo ſamé na ſebi dobre, koker ſo tugenti ali zhednoſti, nekatere ſo ſamè na ſebi hudobe inu grehi. Nekatere ſamè na ſebi niſo do-bre, niſo hude koker ſo ſlahtnu roiſtvu, sdravie, ſrezha, bogaſtvu. dobra gla-va saſtopnoſt, uzhenuſt, inu drughi ali od nature she ali pak skusfliſs mu-jo inu delu sadublene dar. Zhe ſe na letú ahtenga na daje; ordenga te pra-ve Kriſtianſke Lubesni ſe lohkú ſmesha, ta ali une bo menou de Lubi eno ‌ſusan-no‌, dokler je andohtliva, brumna, bogabojezha, timentem Deum. Inu njo le lu-bi, dokler je perludna, bogata; lepa inu sa volo drugheh navejm kakſhneh ursho-hou. pulchram nimis

Dan. 13.2
. taiſta ali leuna bo menila, de prou inu kerſhan-ſku lubi enega Josefa, dokler je poſhtén; bogabojezhe; inu en dober Kriſtian, Do-minus cum es. inu ga le lubi ne po pravi ordengi te ſvete Lubesni; temuzh do-kler je premoshen; fliſsig; perjetne inu perluden inu fleten. Pulchra facie et deco-rus aspectu.
Gen 39.2
. Ne takú Kriſtus: on je lubou uſse sa volo tega, kar je blu u njeh Lubesni urednu. upraſhou je enkrat naſh Isvelizhar ſuoje Jogre kai lu-dje pravijo kdu be biu Syn tega zhloveka? inu tudi kai ony Jogri pravijo kdu be on biu? Na tu je Peter odgovurrou ti ſi Kriſtus tega shivega Bogá Syn ‌Peter‌ je po Duhu govurrou inu satu je niega Kriſtus hualou rekozh„: isveli-zhan ſi ti ſhimon Jonau Syn“, sakai meſsú inu kry ni tebi tega resodelu. Am-pak moi Ozha kir je u Nebeſsah. Beatus es Simon Barjona.
Math 16.17
. Kader pak ‌Peter‌ ſhliſhejozh Kriſtushovo terplenie inu ſmert je po meſsu Govurrou Goſpud tu ſe tebi nema sgoditi, je niega Kriſtus voiſtri ſvarriu, rekozh: „pojdi od mene ſtopi sa mano Satan“: dokler ſi meni enu pohuiſhanie, na veiſh; na saſtopiſh kai je boshjega temuzh kar je zhloveſhkega. vade poſt me Satana,
ib. 23
. Kar je blu urednu ſhtimati lubiti inu hualiti, tu je Kriſtus ſhtimou hualou inu lubou; inu kar ni blu urednu ſhtimati hualiti inu

Str.: 064v

lubiti, tega ni ſhtimou ni hualou ni lubou. Lubesnivi kaku ſe imate sa-dershati letú vy vidite; otshem rezhi: imate lubiti blishnega po pravi ordengi te lubesni; pred niegovemi naturalſkimi durmy lubiti niegovo brumnoſt, niegove tugente ali zhednoſte; zhednu, bogabojezhe. Kriſti-anſku sadershanie; kaku pak ſte ſe sadershali ſamí ſebe ispraſhajte, ſamú letu vam ſhe povem s ſvetim ‌Paulam‌; resnizhna, prava, ſveta ker-ſhanſka lubesin je Kervize inu hudobe na veſsely, ampak ſe veſsel res-nize. Charitas non gaudet ſuper iniquitate, congaudet autem veritati.

i Cor. 13.6
.

.x.

Jeſt be imou ſhe veliku govorriti od naſhe Lubesni pruti blishnemu po Kriſtu-shovem exempelnu, ampak aku be otou tu ſturiti be mogou eno novo pridigo napraviti. Kar vam ſedei namorem naprej poſtaviti; odlaſham na en drughekrat. doſti sa dans kar ſte ſhliſhali od prave ordenge te Kerſhanſke Lubesni. taiſta shena u danaſhni Evangelſki perglihi, katera od ſuojeh deſset denarjou enega ſgub: eno lush vusghé, hiſho pometa; ſkerbnu iſhe dokler ga nanajde. Jesus Chriſtus je ta prava luzh katera uſsakega zhlo-veka resvetl. na niega, na niegove exempel gledejte, diligatis invicem ſicut dilexi vos. Mei ſabo ſe lubite koker je on naſs lubou; inu bote imeli pravo lubesin pruti vaſhemu blishnemu.

Str.: 065r

31. pridiga

ſecuti ſunt eum.

„ſo sa nim ſhli“.

Luc 5.ii
.

Katir po Kriſtushovi beſsedi inu u niegovem imenu della, letá nuznu inu s dobizhkam della. inu katir sa Kriſtusham grede, letá na fall inu ſe na ſmotti ‌Peter‌ inu niegovi thovarſhi ſo uſsó nuzh dellali, inu niſo nezh ujeli, na Kri-ſtushovo beſsedo ſo mresho vun vergli inu ſo saperli eno veliko trumo rib takú: de njeh mresha ſe je tergala. Inu de obdua zhouna ſta ſe ſkorei topila. ſo zhoune h kraju pelali: ſecuti ſunt eum. U sadni pridigi od kerſhanſke lubesni ſem vam skasou kaku imamo blishnega lubiti po Kriſtushovemu exemplu: inu ſem vam oblubou od tega ſhe vezh en drughekrat govoriti. Dans beſsedo dershím inu vam ſhe naprei skashem:

Kakſhna ima biti naſha lubesin pruti blishnemu po Kriſtushovemu exemplu.

.x.

Kriſtus naſs je Lubou nuznu, u resnizi, s djanjam. Pregledejmo le niegovu ze-lu shiulenie, inu bomo neiſhli kai inu kulku je k naſhemu pridu dellou. kai je mogou vezh ſturiti lubesnivi koker je is lubesni pruti nam ſturou? Kir je sapuſhen, sanizhvan, nah med duema Resbojnikama na Kriſhu umerou; rezite ali more vekſhe Lubesin biti koker ſuojo duſho poſtaviti, ſuoje shiulenie gor offrati sa prjatle kateri ſe lubejo? s sdihuvaniam, s eno mo-litvijo, s eno kapelzo kervy be biu (akú be biu otou) lohkú naſs reſhou, ampak obiunu naſs je lubou, s ſuojo ſveto kervjo naſs je umivou inu ozhi-ſtou. dilexit nos et lavit nos a peccatis noſtris in ſanguine ſuo.

Apoc.
i.5
. inu letá niegova lubesin ni bla ena lubesin le k videshu; temúzh je bla prava resnizhna notrejna u ſerzu u koreninena dobrutliva lubesin. naſha lubesin kulkukrat je fouſh, prasna; leshniva: inu ena hinauſhina pred katero ſvet Duh besh? Pervezh na Lubiſh nuznu inu resnizhnu tuoje-ga Blishnega kader skasheſh inu praviſh de ga lubiſh, u resnizi pak ga na lub-iſh: inu taku ſe sadersh taiſte kir malu da, malu dobrega temu blishnemu ſtury vunder mu doſti naprei vershe, ſhiroku uſta odpré koker deb niegove ve-lik dobrutnik biu. exigua dabit, et multa improperabit.
Eccl 20.i5
. drughezh na lubish resnizhnu inu nuznu tuojega blishnega: kader ga le s uſtmi inu s je-sikam, ne pak s ſerzam lubiſh, leta je hinauſhina od enega ſkodlivega perlishauza, katir ſladke beſsede da; doſti oblubi, malu ali nezh na drsh blishnega gollffá, inu mu ſkoduje. Simulator ore decipit amicum ſuum.
Prov ii.9
. tretezh blishnega nuznu inu resnizhnu na lubiſh, kader mu hudú

Str.: 065v

shelliſh, hudu ſturíſh, u ſerzu ga ſourasheſh. inu leta je hinauſhina od enega hudobnega Isdajauza, „kir ſuojemu priatlu pyti daja, inu pytje s shouzam meſha“. Gorje tebi zhe ſi takſhne. Væ qui potum dat amico ſuo mittens fel ſuum.

Hab. 2.i5
. Prava kerſhanſka Lubesin je pres hinauſhine je resnizhna je ſveſta; ona drughazh na miſli koker govor. Ona blishne-mu dobru voſhi inu kader je perloshnoſt tudi dobru ſtury! Dilectio ſine ſimulatione.
Rom. i2.9
.

Kriſtus naſs je lubou saſtoin. Ne ſam ſebi k pridu, ne sa volo ſuojega nuza pres ſuojega dobizhka: uſso zhaſt katero je on od Ozheta koker Isvelizhar inu Odreſhenik doſsegou, uſso to zhaſt je on samogou (aku be niemu dopadlu) do-ſezhi koker Syn Boshji naturalſke, ſvet, Nedoushen, neumadeshen inu lozhen od greſhnikov. Tedei kader naſs je lubou, je lubou ke mu ne takú dapadlu-volnu. rad. inu ſaſtoin. diligam eos ſpontanee.

os. i4.i5
. ni lubou, koker deb biu perjeu od naſs dobrute je grehe; sa ſuojo dobrutlivoſt je nehualeshnoſt od naſs perjeu. Ni lubou: koker deb vupou od naſs dobrute doſsezhi: dokler je snou inu vedou de ſmo bli. ſmo inu bomo nehualeshni: inu de niſmo u ſtanu ſlabi inu revni niemu dobrute iskasati. Tedei je Lubou s eno zhiſto Lubes-nio, kir ni gledou na ſuoj temúzh na naſhe nuz. Chriſtus non ſibi pla-cuit.
Rom 15.3
. Takſhna je bla Kriſtushova, ampak kakſhna je naſha lu-besin? My morebiti doſtikrat lubimo nashega blishnega, ampak ga lubimo le satú ke nam je dobru, nuznu niega lubiti. Ga lubimo dokler on nam kei dobrega ſtur: naſs podvuzh nam dobru ſvituje kader ſmo nesaſtopni inu ſue-ſhani, nam pomaga s denarjam, s blagam, s ſlusbo, s dellam, kader ſmo potrebni inu ubogi. Naſs potroſhta kader ſmo shalloſtni u theshavah u re-vah. U bolezhinah, u bolesni, ga lubimo, ke nam je veſſelu inu perjet-nu niega lubiti poſtavimo ke je luſhtne, veſseu! Perjetne, perludne ga lubimo ke ſe throſhtamo inu savupamo od niega ali skus niega kei dobrega sadobiti: tedei ne niega temuzh naſhe dobizhek, naſho ſrezho naſhe veſselie, s eno Beſsedo ſami ſebe lubimo. Prava kerſhanſka

Str.: 066r

Lubesin ſe takú na sadersh; ona na gleda na taiſta kar je nji nu-znu inu koker pravi ſvet ‌Paul ‌ona ſuojega prida na iſhe. Chari-tas non quærit quæ ſua ſunt.

i cor. 13.5
.

Ne ſamú nuznu, ne ſamú ſaſtoim, temuzh tudi mozhnu inu ſtanovitnu, naſs je Kriſtus lubou. Koker je on te ſuoje lubou kir ſo bli na ſvejtu, takú je on njeh lubou do Konza. in finem dilexit eos.

Joan. i3.i
. Ni bla niegova (koker nar-vezhkrat je zhloveſhka) ena neſtanovitna lubesin katera skus en kratke zhaſs terpy inu zol lohkú ſe preoberne. temuzh je bla Lubesin katera je skus niego-vu zelu shiulenie, uſelei; do ſmerti na Krishu terpela: dokler tudi na temu Krishu veſsejozhe je proſsou ſuojega Nebeſhkega Ozheta sa ſuoje nar huiſhe Preganjauze, sa taiſte grosovitne Rabelne kateri ſo niega Krishali ( „ozha“ (je djau) „odpuſti njem sakai oni navedó kai dellajo“. Moi Kriſtian kakú lohkú kokú hitru ſe tuoja Lubesin pruti blishnemu preoberne? Dans tega ali unega zhes uſse ſhtimaſh, Lubiſh, kar mu videſh inu koker samoreſh mu pomagaſh; mu ni koker meneſh para na zelemu ſvejtu; inu juter ga vezh na moreſh terpeti, ga na pogledaſh, ni huiſhega na semli koker on. ſedei blishnega hualiſh, niega ſe an usameſh. dobru ime kader taiſti drughi popadejo, ubraniſh; inu zhes enu mejhnu ga opraulaſh bodi reſs ali lashnivu, bodi ſkritu ali ozhitnu niegove Beſsede niegovu shiulenie inu sadershanie tadlaſh, niegove mejhne inu ve-like fallarje resglaſhiſh inu pogmeraſh. zhes dobru ime, zhaſt inu po-ſhtenie tuoj hudobne, kervizhne; nauſmilen, greſhne ſtrupene je-sik bruſseſh. Enu malu poprei ſi s tuojem blishnem myrnu pokoinu shivou; kader ti je ſturou kar ti je dapadlu; kader je uſse ſhlu po tuoji glavi, po tuoji voli, inu potim akú ti je morebiti eno hu-do Beſsedizo rekou; krivu pogledou; ſuojo pravizo iſkou inu obarvou; kei doli udarou. ſe jesiſh, ſe toshiſh; uſsem ludem ſo per niega s klagovaniam uſheſsa napouniſh. ſkodo kervizo nesre-zho mu voſhiſh inu shelliſh; ga kouneſh, ga hudizhu isdajeſh.

Str.: 066v

Lubesin Prava Kerſhanſka Lubesin je ſtanovitna. aku prou Lubiſh uſelei Lubiſh, resnizhne priatou (prizhuje Svet Duh u ſve-temu Piſmu, ob uſsakteremu zhaſsu lubi. omni tempore diligit qui amicus eſt.

Prov. i7.i7
.

.x.

Ste tedei saſtopili lubesnivi kaku naſs je Kriſtus lubou, je lubou prou ali po pravi ordengi. je lubou nuznu inu resnizhnu. Je lubou ſaſtoin pres ſuojega dobizhka. je lubou mozhnu ali ſtanovitnu. Taku tudi vy vaſhe-ga blishnega lubite; inu leta je niegova ſapoud katero nam je dau. leta je tudi niegove exempel, s katerim nam je naprei ſhou, diligatis invicem ſicut dilexi vos.

Joan i5.i2
. Po temu ſe sadershite; sadershou ſe je po temu exemplu ta Svetnik od katerega ſe dans ſpomyn dersh inu od katereha sraven tega Altarja ſtojezho podobo vidite Svet‌ Joannes Franciſhk Regis‌ is mojega nar majnſhega thovarſhtva: imou je eno prou zhu-dno Lubesin pruti ſuojemu Blishnemu mirabiti charitate
Eccl in orat
. Je lu-bou prou ali po pravi ordengi dokler nar pervezh je iſkou duſhe k Bogu perpe-lati: doſti Kezarjou je k resnizi inu k pravi ſveti katolſhki Vieri. veliku greſhnikou k pokuri inu Kerſhanſki Brumnoſti perpravou, potim ſe tudi s uſso ſkerbio pomujou blishnemu u revah pomankaniu pomagati inu satu je biu imenuvan en Ozha teh ubogih. Je lubou u resnizi dokler ne le s beſsedame temuzh s dobrotame na uſse vishe koker je samogou je tem blishnem perſtopou. Je lubou ſaſtoin pres ſuojega zhaſsnega dobizh-ka dokler neiſhtvenu doſti preganania, theshav, navarnoſteh, je is lu-besni preterpou. Je lubou ſtanovitnu: dokler od sazhetka ſuojeh Apoſtolſkeh dell do konza ſuojega shiulenia do ſmerti je u ti lubes-ni oſtou.

Str.: 067r

32. pridiga

Vade prius reconciliari Fratri tuo

„Pojdi poprei inu ſpravi ſe s tuojem Bratam.“

Math. 5.24.

Takú mozhnu inu globoku naſhemu odreſheniku kerſhanſka lubesin tudi pruti naſhem ſouraſhnikam per ſerzu leshỳ: de po niegoveh beſsedah kader tuoj dar k altarju perneſseſh, inu ondi ſe ſpoumniſh, de tuoj brat (ali bli-ſhne) imà kei ſuper tebe, imaſh ondi per altarju tuoj dar puſtiti; poprei ke-kei jiti, inu ſe s tuojem bratam s tuojem blishnem ſe ſpraviti. Vade prius reconciliari Fratri tuo. Kriſtus je naſh Goſpud inu Isvelizhar, koker Gos-pud nam s uſso ſuojo oblaſtio sapové: koker Isvelizhar nam s ſuojem ex-empelnam skashe de imamo ſourashnike lubiti, inu od leté Lubesni bodó po-ſehmau moje pridige. u danaſhni pridigi (katera je en kratke predgovor k tem drughem) vam bom skasou

de je Kriſtushova sapoud ſourashnike lubiti.

de je Kriſtuſhove exempel ſourashnike lubiti.

x

U taiſti sapoudi (katero nam je Buh dau) de imamo naſhega blishnega lubiti u ti sapoudi ſo tudi sapopadeni naſhi ſouraſhniki. Tudi leta kir je tebi moj Kriſtian ſoperne; kir te reshali, kir tebi ali po tuoji glavi, ali u resni-zi kei hudega ſturí, satú na nehá tuoj blishne biti. Je zhlovk koker ti ſtuarjen po Boshji podobi, povikſhan k enemu viſsokemu zilu inu Kon-zu koker ti, je reſhen s ſveto reſhno Jeſuſhovo Kervjo koker ti; je u eni viri u eni ſveti Katolſhki zerkvi, ima enake ſvete ſakramente koker ti samore vezhne zhaſty inu nebeſhkega kraleſtva deleshne biti koker ti tedei niega ſourashnika moreſh lubiti po Boshji sapoudi diliges pro-ximum tuum. Jeſus Kriſtus Vezhna Resniza inu Modruſt nam to sa-poud inu naſho doushnuſt ozhitnu povè inu resloshi: poſhluſhajmo niegove Beſsede

per Svetemu Matheushu na peti poſtavi
: Tukei on na re-zhe zhe otshete tak lubite vaſhe nepriatle, zhe ſe vam lubi; molite sa te katiri vaſs preganajo; zhe vam dapade ſturite dobru tem kateri vaſs ſourashejo, temùzh on pravi: „ta je moja vola! letá je moja sapoud! Tu otshem, tu vam povèm; tu vam jeſt sapovém, “ ego dico vobis. „Lubite vaſhe ſou-rashnike“. diligite inimicos veſtros. skashite dobrute, ſturite dobru tem ka-teri vaſs ſourashejo. benefacite his qui oderunt vos molite sa taiſte

Str.: 067v

Kateri vaſs preganejo inu kervizhnu obtoshejo. orate pro persequentibus et calumniantibus vos.

Math 5.44
. Gdu na vidi inu na sposna de ſou-rashnike lubiti je Kriſtushova sapoud?

Sveta pravizhna dobra sapoud. mandatum ſanctum, et justum, et bonum

Rom 7.i2
. Sveta sapoud mandatum ſanctum. dokler taiſte kir njo dershi je ſvet inu Bogú perjetne. Ne lohkú ena rezh
pravi Svet Joannes Chryſo-ſtomus
. Ne lohkú ena rezh zhloveka Bogú tak podobnega ſturí, ko ker temu kir mu kervizo dela? saneſsiti inu odpuſtiti, nihil magis Dlo aſsimilat, quam injuriam facientibus ignoſiere. Pravizhna ſapoud manda-tum juſtum. Mera s katero ti otsheſh deb tebi tuoj Blishne merou tu je tebi odpuſtou. ima biti mera s katero tudi ti tuojmu Blishnemu nasai meraſh tu je odpuſtiſh. letú je pravizhnu: kulkur ti otsheſh deb ſe tebi odpuſtilu (go vorỳ ſupet ta ſvet uzhenik) tulku tudi ti odpuſti quantam vis dimitti tibi tantum dimitte. Lepa nuzna inu dobra sapoud. mandatum bonum. Dokler dobru inu perjetnu je zhe en brat s drughim; otshem rezhi en blishne s tem drughem u ſpravi, u myru, u lubesni shiv; quam bonum ez quam ju-cundun habitare Fratres in unum.
ps i33.i.
moi Kriſtian malu od enega pra-vega zhloveka imaſh, zhe ſi en hude brat, aku blishnega ſouraſhiſh; aku ſe shnim na saſtopiſh, aku u myru na shiviſh, parum homines, quia mali Fratres pravi Tertullian. Pater uſse je resnizhnu boſh rekou uſse verjamem ampak ena teſhka sapoud je letá. Na tú jeſt teb odgovorím s ſvetim ‌Auguſti-nam ‌teſhka je ali ſe tebi sdỳ ta sapoud ampak je pervezh lohka zhe miſliſh na lohn: Lubi ſuoje ſourashnike, molj sa njeh, ſturi njem dobru, pravi Kri-ſtus ſhliſhiſh kar njem imaſh dellati; pogledej pak tudi na plazhilu: aku njem odpuſtiſh , boſh perjetne, boſh en Lubesniv otrok Ozheta Ne-beſhkega: grave praceptum ſed grande præmium, audiſti opus expecta mercedem.
Serm. 3.i4
. drughezh je lohka, akú gledaſh na taiſte exempel katerega je tebi dau taiſte katir je tebi sapovedou de imaſh ſourashnike lubiti, otshem rezhi zhe gledaſh na tuojega Isvelizharja kir je ſuoje nar-vekſhe ſourashnike lubou. inu leta je ta drughe Thejl:

Souraſhnike lubiti je Kriſtushove exempel. S tem nam je naſh Isvelizhar na-prei ſhou, deb lohkú inu s veſseliam sa nym ſhli. Mu ni blu sadoſti (ſo

Str.: 068r

Beſsede Svetega ‌Auguſtina‌) mu ni blu sadoſti naſs s beſsedame opo-minati inu nam sapoud te Lubesni dati: naſs je otou tudi s ſuojem exemplam obuditi naganjati inu u ti Lubesni poterditi. Parum erat Dominum hortari verbo niſi firmaret exemplo.

In Ps. 63
. Vejmo kaku ſo niega ſourashili ti poredni nevoſhlivi Piſarji, Fariſeerji, Judouſki Vikſhi inu Farji; kaku ſo niega preganjali hudobni inu nehualeshni Judje, inu Per timu vejmo kakſhno lubesin njem je on iskasou? Kulk dobrut njem je dodelou; je preterpou njeh ſlabuſt, je osdravou njeh bolesne; je ſvariu njeh hudobo; je osnanou inu pridigou nebeſhku Kraleſtvu inu ony sa uſse nie-gove dobrute. Lubesin, inu mittelne (s kateremi njem je otou pomagati) nehualeshni ſo ſe ſuper niega koker dobrutlivega Arzata ali dohtarja puntali; inu koker nekateri bouniki kader u urozhini leshè, smamleni ſmeſhani ſo iſkali niega pogubiti kir je perſhou njem pomagati inu njeh osdraviti. ſo upjli de ima umreti: de ima kriſhan biti. Povejte meni lu-besnivi ali niſo bli letí grosovitni ſouraſhniki: guiſhnu takſhni ſo bli.

Dobri otrozi ſi nar bel k ſerzu usamejo taiſte nauke katere njem njeh ozha na ſmertni poſteli inu she umirejozhe daje, na lete nauke doſtikrat ſpoumnejo; po leteh ſe u perloshnoſteh sadershé. Kriſtus Jeſus naſs Lubes-niu Isvelizhar inu uſmilen Ozha nam je dau skus ſuoje zelu shiulenie le-pe, nuzne, ſvete nauke ſuſebnu pak nam je takſhne dau ob zhaſsu ſuojeh sadneh theshav inu ſmerti na Kriſhu; katerega ſvet ‌Auguſhtin‌ eno pridshen-zo imenuje na kateri naſs on podvuzhỳ. Na krish pravi ſvet ‌Bernard‌ je ſturou ta dober uzhenik, kar nam je sapovedou: je molou je od ozheta Nebeſhkega proſsou odpuſhanie sa taiſte katiri ſo niega pregajnali inu u-morili. ſecit bonus Doctor quod juſserat, orat non ſolum pro perſequenti bus, ſed etiam pro occidentibus ſo.

tract de paſs c 8
. Sa ſuoje Preganjau-ze, sa ſuoje ſourashnike inu ob taiſtimu zhaſsu, kader ſo ſe niemu poſmeh-vali, niega saſpottvali; kleli, martrtali inu kriſhali je proſsou, illis jam pe-lebab veniam, a quibus adhuc accipiebat inzuriam.
Aug
.

Aku be biu otou, be biu tihu molou, potuit orare in ſilentis ſed tu non ha- Str.: 068v
Beres exemplumitalic.

Aug ſerm iro de temp
italic. nit aku molou, temuzh glaſsnu italicdeb niega uſsi italic ſhliſhali: tebi k exempelnu teb italici k nauku moj Kriſtian italicPo katerem italicſe italic imaſh sadershati pruti tuojem tudi nar huiſhem ſou- italicrashnikam: Imei u italicſe italiclei pred ozhmy ta exempel tuojega Isvelizharja. italicohrani u italicſe italiclei u tuojmu ſerzu ta niegove nauk inu na puſti niega italicnigdar is ſpomyna po Beſsedah ‌ſvetega Bernarda‌; inu na bode no-beden ſourashnik taku mozhán inu ſtraſhne; nobena Kerviza tak velika, nobenu pregananje tak voiſtru, nobena grenkuſt tak ſuper-na katero be to s to brambo na premagou. Reconde in thesauro cordi-tui hoc verbum – hunc elypeum contra nimicorum inſultus op-ponens.
tract de paſs. c8
.

.x.

Ste tedei Lubesnivi ſhliſhali de ſourashnike lubiti je Kriſtushova sapoud inu je Kriſtushove Exempel. Zhe je morebiti kar jeſt ſizer na verjamem zhe morebiti vunder med vami je eden ali ta drughe katir u ſuojem ſerzu pruti Blishnemu jeso ſerd ſouraſhtvu redỳ tega opominam, inu proſsim s teme beſsedame s katereme ſim to Pridigo sazheu: vade prius reconciliari Fratri tuo! „pojdi o lu-besniv pojdi, ſpravi ſe s tuojem bratam s tuojem blishnem;“ et tunc veniens offeres munus tuum! „Pridi inu poloshi doli pred altarjam Kriſtushovega Krisha k nogham tuojega Krishanega Odreſhenika tu premaganu ſouraſhtvu! “letá bo eden niemu per jetne tebi nuzne offer inu dar.

Str.: 069r

33. pridiga

Miſereor ſuper turbam.

„Meni ſe leti ludje uſmilio“.

Marc 8.2
.

Deb ſe uſsakteri Kriſtian pruti ſuojemu Blishnemu takú sadershou, koker ſe je u danaſhnemu vangeliu Kriſtus sadershou pruti temu folku; ve-liku ludy je sa Kriſtusham ſhlu sa poſhluſhati niegove Svete nauke inu kader niſo imeli kei jeſti ſo ſe niemu uſmilili. Miſereor ſuper tur-bam. Inu to miloſtvo Lubesin je Kriſtus s dobrutame iskasou, kir je ſedem Kruhe inu enu malu ribiz useu, sahualou, poſvetou ali she gnou inu skus enu zhudu takú pogmerou: de ſo uſsi jedli inu ſiti poſtali. uſmiliti ſe nam ima naſh blishne, inu ſmo doushni Lubesin tudi naſhemu nar vekſhem ſourashniku koker ſte ſhliſhali u sadni pridigi de ſourashnike lubiti je Kriſtushova sapoud inu exempel. Dans bote saſto-pili due resnize, eno tem katiri ſourashnikou na lubejo Buh dej de le ne-mu nuznu ſtrahu; to drugho tem kateri ſourashnike lubejo, k pravemu troſhtu: poſhluſhajte;

Navarnu inu ſtraſhnu je ſourashnika na lubiti inu niemu na odpuſtiti.

Dobru inu perjetnu je ſouraſhnika lubiti inu niemu odpuſtiti.

Eden Krajl je otou raitengo dellati s ſoujimi hlapzi. Teh hlapzou eden mu je biu doushan deſset taushent zentov denarjov, inu kader ni imou inu ni biu u ſtanu plazhati je Gospud ukasou niega, negovo sheno, otroke inu uſse kar je imou, predati. Reveſh kir je ſuojo nesrezho vidou je padou doli na ſuoje kolena, je proſsou Goſpuda sa gnado; sa miloſt, sa poterple-nie; inu Gospuda noter u niegovu dobru ſerze ſe je uſmilo, mu je douh doli puſtou. Ampak kai ſe sgodilu? Ta hlapez kir prozh grede; najde en-ga ravenhlapza katir mu je biu ſto denarjou doushan, tega on popa-de, ga sazhne davti: inu ga perſiliti deb plazhou: sanizhuje niegovo ponishno proſhno; nema poterplenia nema miloſti, ja ga vershe u jezho Gospud kir je tu nauſmilenu sadershanie tega hlapza ſhliſhou, ga je pred-ſe poklizou; hudobne je djau, veſs douh ſim jeſt tebi doli puſtou kir ſi ti mene proſsou; niſi le tudi ſe imou uſmiliti zhes tuojega raven hlapza koker ſim ſe jeſt zhes tebe uſmilou; nonne ergo oportuit et te miſereri con-ſervi tui, ſicut et ego tui miſertus ſum?

Math i8.33
. prozh sh nim; Tri-noghi usemite inu martrajte niega! ſte ſhliſhali Lubesnivi to pergliho katero Kriſtus naprei poſtaule per ‌Svetemu Matheushu‌, poſhluſhajte inu samerkajte dobru ta nauk katerega daje (raunu takú pravi on) raunu

Str.: 069v

Takú bo moi ozha Nebeſhke tudi vam ſturou, aku ga odpuſtite en uſsakteri ſuojemu bratu (ali ſuojemu blishnemu) is vaſheh ſerz. ſic et Pater meus cælestis faciet vobis, ſi non remiseritis unusquisque Fratri ſuo de cor-dibus veſtris.

ib.35
. vidite kakú navarnu inu ſtraſhnu je ſourashnika na lubiti ſourashniku na odpuſtiti!

Saſtoin moj Kriſtian ſe troſhtaſh odpuſhanie tuojeh grehou od Boga doſse-zhi; zhe ſmertnu ſouraſhtvu u tuojmu ſerzu imaſh, rediſh, inu ohraniſh zhe Blishnemu na odpuſtiſh. to glatko inu guiſhno resnizo tebi taiſte pové kir namore gollffati; Isvelizhar; taku on govorỳ: aku vy na bote odpuſtili tudi vaſhe ozha kir je u nebeſsah vam na bo odpuſtou vaſhe grehe. Si vos non dimiserctis, nec Pater veſter qui in calis eſt dimittat vobis peccata ve-ſtra.

Marc ii.26
. aku be ti s zhloveſhkimi inu Angelſkimi jesiki govurrou inu Lubesni nemaſh, ſi en sbudejozh bronze ali sgonezh, aku bo ti prero-kvou, vedou uſse ſkriunuſti, inu uſse snou inu lubesni nemaſh, niſi nezh aku be ti uſse tuoje blagu resdelju tem uboghem inu puſtu tuoje telú shgati inu Lubesni nemaſh, nezh tebi na pomaga. charitatem autem non habuero nihil mihi prodeſt, pravi Svet ‌Paul‌.
i Cor. i3.2
. aku le enega zhlo-veka na temu ſvejtu ſourashiſh, uſse tu dobru kar kul ſturiſh. ſaſtoin ſturiſh; pred saſlushenia ſturiſh. uſse je sgublenu govory Svet ‌Auguſhtin‌ qui vel unum hominem in hoc mundo odio habet, quid quid de bonis opera-bus obtulerit, totum perdet.
Serm 5 de S Steph
. Pojdi le na Boshji pot u […] u Jerusalem inu drughe ſvete kraje kamer otsheſh; moli; poſti ſe; nei wuge mej kulkur otsheſh; puſti ſe sapiſsati u te inu une bratouſhine tezi sa odpuſtke; odtergej ſebi tudi poſhtenu inu perpuſhenu veſselie; gei-ſhlej ſe; ſtopi k Spoudi; prjmi Svetu zartanu ; Jeſuſhovu telu kulkukrat otsheſh, aku blishnega ſmertnu ſourashiſh; aku ſouraſhnika telu kulkukrat otsheſh, aku blishnega ſmertnu ſourashiſh, akú ſourashniku na odpuſtiſh aku ſe na ſpraviſh, uſsa molitou; almoshne; poſti; pokure; Sveti sakramen-ti; tebi na nuzajo. grehi tebi niſo odpuſheni; uſse je sgublenu. Nezh na pomaga. non dimittet. nihil prodeſt. totum perdet. voiſka ſtraſhna am-pak guiſhna resniza taku guiſhna, koker guiſhnu je de je Buh u Nebeſsah resniza katero nam povedo uſsi uzheniki; katero nam osnanujejo uſsi Sve-ti uzheniki inu Ozheti; katero uzhy uzhenik uſseh uzhenikou vezhna mo-druſt Jesus Kriſtus; njo virjaſh? vierjem praviſh:

Ampak Lubesnivi aku vierjeſh inu per temu vunder blishnega ſourashiſh mu na odpuſtiſh: tak navejm inu pervezh na sapopadem. Kaku ti sa-moreſh eno myrno pokojno uro imeti: dokler enu veliku ſouraſtva

Str.: 070r

Kateru ‌Svet Thomaſh od Villanove ‌hudizha imenuje u ſebi u tuojmu ſer-zu rediſh; drughezh moliſh uſsak dan Ozha naſh inu u timu tudi proſsiſh Boga rekozh odpuſti nam naſhe doughe; te praſham kai ne kader tu pra-viſh ali ſi perpraulen? Ali niſi perpraulen tuojem doushniku, blishnemu ſourashniku odpuſtiti? zhe ſi perpraulen tak te Beſsede katere kmalu sraven poſtaviſh koker my odpuſtimo naſhem doushnikam, te Beſsede pravim tebe obudé inu nagajnajo sa odpuſtiti tuojemu ſourashniku, dokler rezheſh odpuſti nam naſhe doughe nashe grehe koker my odpuſtimo naſhem doushni-kam naſhem blishnem naſhem ſourashnikam. Aku pak niſi perpraulen od-puſtiti: tak ne ſamu prasnu temuzh tudi norſku ſe odpuſhania tuojeh gre-hou inu gnade troſhtaſh: sakai? Satú dokler kar tebe antizhe tega na ſturiſh kar Bogu oblubiſh inu praviſh de ſtuoiſh: tu je praviſh inu pro-ſiſh de ima tebi Buh odpuſtiti koker ti drughem odpuſtiſh, katerem vunder na odpuſtiſh. inu na to visho ſi uredne, deb tebi kader prideſh n ate be-ſede odpuſti nam naſhe doughe koker my odpuſtimo naſhem doushnikam uſsi hudizhi upyli. lasheſh. Laſheſh. sposnate tedei Lubesnivi kaku ſtraſhnu inu navarnu je Souraſhniku na odpuſtiti. ſedei samerkajte inu poſhluſhajte kaku dobru inu perjetnu je ſourashnike lubiti.

X

Koker ſo ſtraſhne taiſte Beſsede katere Kriſtus h tem govory kateri po niegovi sapoudi ſourashnika na lubejo temuzh ga ſourashejo mu na odpuſté: ta-kú ſo perjetne inu ſvetega troſhta poune te Beſsede katere on rezhe h tem katiri ſo tudu po niegovi ſapouedi ſourashnike Lubejo inu njem odpuſté. Si dimiseritis hominibus peccata eorum. dimittet et vobis Pater vester cæleſtis de-licta veſtra.

Math 6.i4
. aku vy bote ludém njeh grehe odpuſtili. Tudi va-ſhe Nebeſhke ozha vam bo vaſhe grehe odpuſtou. videſh moi Kriſtian Buh je tebe poſtavou sa Sodnika zhes tuoje grehe s katerimi ſi niega reshalou: Buh je tebi oblubou odpuſtiti aku ti Blishnemu odpuſtiſh: na tuojmu ſourashniku samoreſh skasati kaku shelliſh deb ſe pruti tebi Buh sadershou: zhe ti blish-nemu malu tak on buh tebu malu; zhe ti blishnemu veliku: Buh tebi ve-liku, zhe ti is zelega ſerzá inu ſveſtu; tak Buh na enako visho tebi odpu-ſti! ſo Beſsede Svetega ‌Joannesha Chryſoſtoma‌. Te Judicem ſecit in condonatis ne tuorum criminum. ſi pauca dimitis pauce dimittunz, ſi plura, ſi en corde dimittis et ſincere eodem pacto tibi Deus dimittit. Videſh kaku dobru inu zartanu ſe pruti tebi Buh sadershỳ, dokler na to visho je takú rekozh u tuoji oblaſti, de ſi samoreſh na unmu ſvejtu eno lohko; veſselo ſodbi ſturiti; ſo Beſsede Svetega ‌Eligia ‌ Satis delicate nobiſcum agitur, qundo in

Str.: 070v

Poteſtate noſtra datur, qualiter judicemur in die Judic.

Hom Jin can Dai
.

Jeſt niſem u ſtanu Lubesnivi vam naprei poſtaviti taiſtu veſselie, kateru Jeſus Kristus Firſht tega ſvetega myrú inu Kriſtianſke Lubesni obudi u ſerzah teh iſteh kateri is Lubesni pruti niemu temu ali unemu Blishnemu kir nie reshali odpuſté; eno Kervizo, ſkodo; pregananie, sanizhvanie, opraulanie, kateru terpe eno jeso inu ſouraſhtvu kateru premagajo, kekei k niegovim krishu koker en niemu perjetne offer perneſsó. jeſt namorem isrezhi kaku Isvelizhar njem uſse theshave lohke ſtutỳ, inu grekuſt u ſladkuſt preoberne; pozhutnu je letú Svet‌ Joannes Gjualbert. Ugotu‌ niegovimu Bratu je eden shiulenieod-useu; inu tega je Joannes na velik petik ſamega inu pres uſsega oroshia na eni takſhni ceſti ſrezhou, de eden temu drughemu ni mogou beishati. sneſhou ſe je Joannes u eni takſhni perloſhnoſti u katere be biu lohkú tega ſourash-nika umoriu; ampak Krishanemu Isvelizharju k zhaſti mu je odpuſtou; ja zol je niega na meſtu ſuojega brata gor useu. poſhluſhajte kai ſe je is-godilu inu saſtopite lubesnivi kakú dobru je ſourashniku odpuſtite. ‌Jo-annes ‌ſe je u eno zerkou polek ceſte podau, ſuojo molitov opravou; inu Krishan Kriſtus na eni podobi je pruti niemu glavo nagnou: koker deb ſe biu sa to timu Blishnemu ſturjeno dobruto inu Lubesin sahvalou. Bam

tom ii. ad ann i05i
.

X

Inu letú Lubesnivi ima sa dans doſti biti kar ſim vam skasou, de pervezh je navarnu inu ſtraſhnu ſourashnika na lubiti, inu mu na odpuſtiti, de drughezh je dobru inu perjetnu ſourashnika lubiti, inu mu odpuſtiti. Jeſt menem, de taiſte kir je tu perva prou k ſerzu ſi useu, ſe bo nu-znu uſtraſhou inu naprej ſuojega ſourashnika na ſourashou temuzh mu odpuſtou; inu taiſte kir je tu drughu prou premiſhluvou; troſhta inu ſvetega veſselia poune bo ſuojega blishnega tudi kir mu kei hudega ſturỳ is ſerza lubou.

Str.: 071r

34. pridiga

Ex fructibus eorum cognoscetis eos.

„nie imate na njeh ſadju sposnati.“

Math. 7.20.

italicAkú otshete Lubesnivi sposnati inu vediti kakſhnu je dervú, tak le poglejte italickakſhne je ſad. Na raſse grosdje na terniu, na raſsejo fige na oſatu. ſad italicskashe kakſhnu je dervù: dober ſad skashe, de je dobru dervú; hud inu
lazhilam ſkrije inu ſe noter u ouzhjo kosho savije koker otshe, vunder snotrej le vouk oſtane. Inu nej taiſte, kir ſoper Kriſtushovo sapoud blishnega ſourashi nej s uſtmi rezhe; koker otshe de blishnega lubi. Vunder je u resnizi, snotrej u ſer-zu poune fouſhie, hudobe, gollfie. nikar na Beſsedah, temúzh na ſadju, tu je na dellah ſe ima sposnati. ex fructibus eorum cognoscetis eos. Syn Boshji nam je tulkukrat Kerſhanſko Lubesin perporozhou: to je sa snamnie ſuojeh Jogrou poſtavou: to nam je sapovedou; ſuoj myr nam je dau, nam je sapuſtou; ta ,myr to Lubesin otshe od naſs imeti. Myr po Beſsedah ſvetega ‌Thomasha‌ Angekſke-ga uzhenika je trojne ſorte, myr s Bugam; myr ſam s ſabo, myr s blishnim. Kir blishnega ſourashi nobenega myrú nema pravi Svet‌ Cyprian‌. Quam ſibi paco promitunt inimici Fratrum. s.
30
. de nemà myrù s blishnim je ozhitnu. De ne-ma myrú ne s Bugam, ne ſam s ſabo vam bom skasou. sa dans rezhem:

Kir blishnega ſourashi inu mu notshe odpuſtiti nema myrú ſam s ſabo.

x.

Kai je myr? myr je (odgovor Svet‌ Thomash Aquin‌) kader uſse gre po „pravi inu lepi ordengi“. Tranquilitas ordinis.

22.q: 29. a.i
. u resnizi myrú na bo u enemu zhloveſhkemu ſerzu, akù ondi uſse rezhỳ ſmeſhane ſtojè. Pamet more sapovedati; pozhutiti inu shelle morejo bugatu: zhe shelle inu pozhutki sapovedujejo: inu pamet Buga, ni ordenge, uſse ſmeſhanu pujde. Gorje kam katir ſe puſté od ſuojeh hudobneh pozhutkou inu puntarſkeh shell ſem ter kie ulezhi, letè bodo sh nim tu ſturile, kar napokojni vetri na morju ſturè. Kateri tem shellam uſse perpuſtè, hudobni pravi Svet Duh skus Isai-jove uſta. ſo koker morje, kateru ureje inu pozhivati namore. Impy qua-si mare fervens quod quieſcere non poteſt.
Is. 57.20
. zhe je enu hudu na-gnienie, tak je guiſhnu Jesa enu takſhnu hudu nagnjenie, kateru ordenge na dershí. Katero zhloveku myr odusame; kater uka smotti; inu ſmeſha. drughi hudobni pozhutki inu neſmaſsne shelle zhloveſhku ſerze ſkuſhajo, vabijo nagnjejo. cætera vitia anim um ſolicitant. Jesa taiſtu naglu popade, ulezhe inu

Str.: 071v

dol vershe. ira præcipitat. Drughe hudobne shelle inu neſsmaſsne pozhutki s zhaſsam ſe pogmerajo, raſsejo, jesa pozhaſs na grede; non paulatim procedil-ira, temuzh prezei koker poide je nar mozhneiſhe, koker sazhne, je she zela ſed dum incipit tota eſt. zol en Ajd ‌ſeneka‌ je tu sposnou.

L3 de ira. cap. 1
ſedei Lubesnivi takú miſlite; zhe jesa takú mozhna, grosovitna, nepo-kojna inu zhloveka tak nepokoinega ſturỳ? Kai bo ſturilu ſouraſhtvu kateru (koker pravi Svet‌ Auguſtin‌) je ena ſtara sa volo vezh urshohou ukup spraulena inu ukoreninena jesa. Odium eſt vetu sira ex plurubus can-ſis collecta, diuturno tempore perſeverans.
L. de def
. Kakú bo tu zhloveſhku ſer-ze ſmeſhalu? Poſtavte ſi le naprei enga ſtari jesi inu ſouraſhtvu podvershenega zhloveka inu poglejte kakú ſe ſkerb, vije; martra, shalluje, kader vidi, de ſe ſuoj ſourashnik veſselỳ inu ſmeja. uſsaka ſenza mu navarna naprei pride. on ſe na podá u thovarſhtvu, meni de pouſod mu ſo mreshe poſtaulene: tudi snanzou inu prjatlou ſe boỳ: uſsak dan ſe s shouzam napouni, inu naba- baſsa, tu je niegovu shiulenie; gmaha nema; pozhitka na najde inu rezite meni ali ni resnizhnu de taiſte kir ſouraſhtvu u ſuojemu ſerzu ima inu redỳ nema myrù; inu de en takſhne je ſam ſuoj nar huiſhe preganjauz, trinog, inu rabel?

Purgarji tega Spanſkega Mejſta Sagunta potim (ke ſo ſilno inu sadno lakoto ter-peli, inu ſklenili mei ſabo ſami ſebe umoriti, ſo ſuoje laſtne hiſhe shashgali: deb le oni ne shivi inu njeh mejſtu u roke ‌Hannibala ‌na perſhlu. Takú ſo ſi ti nesrezhni vezh hudega ſturili, koker njem be biu njeh ſourashnik ſturou, na enako visho en Kriſtian kir blishnega ſourashi, inu ſe shnim notshe ſpravti mu notshe odpuſtiti, ſe otshe nad ſuojem ſourashnikam maſhzhuvati, ſam ſebi nar vezh ſkoduje; ſam ſebe nar bol martra; inu je ſuoj leſtne nar huiſhe ſoura-shnik. Grave est ſaxum. et onerosa arena. ſed ira ſtulti utroque gravior. Pravi Buh u ſvetemu Piſmu

prov. 27.3
. „Teshák je kamen, ſkala, inu pezhovie, tes-hak je peſsek, ampak ſhe thesheishe je jesa tega norza“. Tu je koker isloshi ‌Lyn-nus ‌temu norzu (kir ſe neotshe ſpravti temuzh iſhe maſhzvanie) je ſuoja jesa ſu-je ſouraſhtvu nar thesheiſhe. ſcilicet ipſi ſtulto. Doſti grenkuſti, theshav; nad-leshnoſti, inu britkuſti ſami od ſebe imajo terpeti taiſti nesrezhni, kateri navejo kakſhne inu kakú velike ſebi od blishnega ſturjene kervize inu ſkode u Spomynu dershè; inu zhes tega ali unega zhloveka snotrej u ſerzu hudo jeso. ſerd, ſouraſhtvu kuhajo. Kulkukrat shalloſtni, smamleni, inu ſmeſha-ni ſe okululezhejo? Kulkukrat u veliko ſkodo, nesrezho, ſtraffengo pade-jo. Kulkukrat ne ſamú blagú, zhaſt, poſhtenie, ſdravie, temuzh tudi shiu-

Str.: 072r

Lenie sgubijo? Dohtarji ali kateri arznio saſtopijo ſo samerkali inu pravijo de taiſte shivale katere meja od shouza imajo dalej shivé koker taiſte shi-vale katere doſti shouza imajo: dokler jesa je en hude ogen, kir tega kir nie-ga u ſebi dershi, pozira inu pokonzá. nej bodi temu koker otshe Lubesnivi-tu je guishnu, akú bote vezh shouza (otshem rezhi kulkain vezh jese, ſerda, ſouraſhtva bote u vaſheh ſerzah pruti vaſhemu blishnemu ohranili inu redili) kulkain mejn perjetnega pokoja, tulkain mejn Svetega Kerſhanſkega myrú bote imeli. akú pak bote vaſhe ſourashnike lubili, ſem kateri vaſs preganajo, re-shaljo, ſourashejo, dobru ſturili, saneſli; inu tudi pruti njem po Kriſtushovem exemplu miloſtivi, krotki inu is ſerza ponishni tak bote obzhutili u vaſheh ſerzah pravu resnizhnu veſselie; inu bote neiſhli myr vaſhem duſham: taiſte Gospud kir namore gollfati Jesús Kriſtus vaſs od tega saguisha: invenie-tis requiem animabus vestris

Math ii.29
. de je temu takú poſhluſhajte en exempel ali hiſtorio katero popiſsuje eden sa volo ſuoje Brumnoſti inu uzhenu-ſti po zeli loſhki desheli imenitne Pridigar.
En Padagstiano P. Segneri. Pi. Chriſt Inſtr. diſe. 22.

Od enega zhloveka je bla kerviza inu ſhpot ſturjen enemu guiſhnemu ſoudatu. Letá, kir perloshnoſti ni imou ſe mashzvati (dokler ta drughe je hitru u ptuje kraje beishou) ſe je perſegou: de ſi otshe tak doughu brado, rovt inu laſse pu-ſtiti raſsiti: dokler bo ſuojemu ſourashniku to ſebi ſtuorjeno Kervizo povernou i-nu plazhou. tr zele lejta je u tim ſtanu oſtou vezh eni sverini koker zhloveku podoben: ke je Isvedou ki ſe ſuoj nepriatou gor dersh. To poſhto ſhliſhati inu na raiſho ſe poditi je per niemu enu blu. Raisha, pride u tu mejſtu; gre gor inu dol po plazzu, zhaka koker na tim nar bulſhem kraju sa dobiti ſuojega Sourashnika. Ampak poſhluſhajte kai je sh nim sazhela Boshja Previdnoſt inu Milost. Raumnu ob temu zhaſsu ſe je u temu Mejſtu Miſsion dershou. Pri-shenza je na plazzu perpraulena ſtala: Pridigar ali Miſsionar je sa-zheu pridgvati. Pervezh kakú velika potreba je ſourashnikam tudi nar-huiſhem odpuſtiti inu shnymi ſe ſpraoti: drughezh kakú veliku saſhlu-shenie inu pred Bugam perjetnu je ſourashnikam odpuſtiti inu sh nymi ſe ſpravti. Soudat kir od konza vezh is enga firviza ali prasne radovedno-ſti koker is andohti poſhluſha, potim skus Boshjo gnado inu Miloſt reſve-tlén inu obuden ſi lete resnize globoku k ſerzu usame. Pridiga je kumei konzhana inu on hit kekei k Mashniku Boshjim Nameſtniku; sgrevan

Str.: 072v

na ſuoje kolena dol pade; ſe ſpové, inu ſuojemu ſourashniku myr inu odpu-ſhanie oblubi, koker je s ſousame myr inu odpuſhanie ſuojeh grehou od Bogá proſsou. tu mu ni blu ſhe sadiſti: oblubou je tudi to ſebi ſtur-jeno kervizo s dobrutame plazhati. Inu u resnizi pravu napreusetje nu resnizhnu odpuſhanie, kir je ſhliſhou de taiſte kir ga je reshalou je u jezhi sa volo dougha, je on is ene prou ſerzhne, dobrutlive, Karſhan-ſke Lubesni ſuojga kojna, ſuoje oroshje predau; doughé plazhou. ſuojegá popreiſhnega ſourashnika is jezhe reſhou, ja niega sa ſuojega nar lubeſhe-ga thovarſha inu prjatla gor useu; s ſuſebnim veſselam, inu takú zarta-no ſladkuſtio ſuojega ſerzá, de ſam ſebi ni sapopadou od troſhta. Sedei vaſs praſham: poſtavimo deb ta ſoudat ſouraſhtvu dershou, deb na biu odpuſtou deb ſe na biu s ſuojem blishnim ſpravou! Be le biu on myr imou? Be le on biu tu veſselie, to ſladkuſt obzhutou? guiſhnu ne. Poglejte niega u enemu inu u temu drughemu ſtanu: u ſtanu kader je ſourashou! ſuojega ne-priatla pregajnou; niega iſkou sa niemu to Kervizo poverniti u ſtanu tega ſerdá inu ſouraſhtva. utemu je biu ſmotten, s mahlen; napokojne veſs sgublén ſkorei eni ſerditi beſhtji podoben. Poglejte pak niega u ſtanu, kader je is ſerzá odpuſtou temu, kir ga je reshalou; kader ga je lubou, dobrute mu skasou sa ſuojega lubega ſtanovitnega thovarſha gor useu, u ſtan tega odpuſhania inu te Lubesni je biu myrne, veſseu; troſhta poune. Po-prei kader je ſourashou mu ni obena theshava takú nadleshna inu ſo-perna bla., inu vezh niega martrala koker niegova huda jesa, inu ſou-raſhtvu; potim kader je odpuſtou inu lubou; mu je niegova lubesin inu odpuſhanie ſlaiſhe perjetneiſhe blu. Koker maſhzvanie.

.x.

Vidite tedei lubesnivi de taiſte kir ſourashniku odpuſti; sh nim ſe ſpravi, niega lubi. Myr ſam s ſabo imá: taiſte pak kir tega na ſtu-r, ſerd inu ſouraſhtvu ohrani inu red, ſam s ſabo myrú nema. ſklenem to pridigo s beſsedo danaſhnega Vangelia: attendite! „Varite ſe!“ Jesa inu ſouraſhtvu je ta Gollufne Prerok; kateri upije: maſhzuj ſe nad tim kir te reshali! Poverni mu hudu sa hudu; na odpuſti mu pregajnei niega; tuoja zhaſt; praviza otshe tu imeti; ampak na poſhlu-ſhajte tega gollufnega Preroka. Vezhna Resniza; Kriſtus firſht tega myrú; upije, lubite; molite; odpuſtite: sturite dobrute tem katiri vaſs ſourashejo, pregajnajo; letá letá ima beſsede vezhnega shiulenia, niega poſhluſhajte.

Str.: 073r

35. pridiga

Laudavit dominus Villicum iniquitatis, quia prudenter feciſset.

„Ta Goſpud je hualou Kervizhnega hiſhnika de je on biu taku pametnu ſturou.“

Luc 16.8.

Sa resnizo u en prou revne ſtan je perſhou ta danaſhne Evangelſke hiſhnik koppati ni mogou, petlati ga je ſram blu. Ludje ſo tukei inu tamkei is-govorrili de je blagu ſuojega Gospuda sapravou. toshba je perſhla pred Gospuda.inu Gospud mu je sapovedou de ima raitengo dati. Kai je sazh-eu hiſhnik, on je k ſebi poklizo uſse doushnike ſuojega Gospuda? uſsa-kterega upraſhou kulku je doushan? piſmu prenaredou, inu en dober dejl dougha odpuſtou. Gospud kir je letú svedou; je to aku lyh ne dobro ne pravi-zhno ampak u eni guiſhni saſtopnoſti pametno ſkerb tega hiſhnika hualou. Laudavit dominus Villicum iniquitatis, quia prudenter feciſset. zhe tedei (Pravi Svet ‌Gregor‌) zhe tedei ta kervizhne hiſhnik je biu hualen de akú lyh sa Gospuda kervizhnu inu gollufnu, vender sa ſe nuznu inu pamet-nu je dellou. Kulkain vezh bo Kriſtus hualou ſuoje jogre taiſte kriſtiane kateri ſo eden pruti tem drughemu miloſtni, lubesnivi, inu dobrutlivi. on otshe deb my miloſt inu lubesin tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam iskasali kir tega na ſturỳ nema myrù ne ſam s ſabo, ne s Bugam. Kir blishnega ſou-rashi inu mu na odpuſti nema myrù ſam s ſabo tu ſte ſhliſhali u sadni pridigi, u danaſhni bote saſtopili: de

Kir Blishnega ſourashi inu ſourashniku na odpuſtí, nema myrú s Bugam.

x

Buh je naſhe lubesniv ozha; on je naſhe nar vikſhe Gospud. On je naſhe Pra-vizhne Sodnik. Koker naſhemu lubesnivimu ozhetu ſmo my niemu doushni lubesin, koker naſhemu nar vikſhemu Goſpudu ſmo my niemu doushni po-korſhino, koker naſhemu pravizhnemu ſodniku ſmo my niemu doushni ſtrah.otshem rezhi: zhe otshemo myr imeti s Bugam moremo my niega ko-ker ozheta lubiti. Koker Goſpuda niega bugati, koker Sodnika ſe niega bati. taiſte Kriſtian pak katir pruti ſuojemu blishnemu ſerd jeso veliku ſou-raſhtvu u ſerzu ima, redỳ inu ohrani, inu sh nim ſe notshe ſpravti pervezh Boga koker Ozheta na lubi. Drughezh Bogá koker Gospuda na buga. Tre-tezh ſe Bogá koker Sodnika na boỳ. Teden en Kriſtian kir blishnega ſouras-hi inu ſourashniku na odpuſtí nema myrú s Bugam. Pregledejmo dobru lu-besnivi te try resnize sapured eno sa drugho.

Kir Blishnega ſourashi inu ſourashniku na odpuſti Bogá koker ozheta na lubi inu satú myrú nema s Bugam, Kriſtus potim kir je per ſvetemu ‌Matheushu‌ djau, Lubite vaſhe ſourashnike, ſturite dobru tem katiri vaſs

Str.: 073v

Sourashejo, molite sa taiſte katiri vaſs preganajo je precei sraveb poſta-vou te beſsede. ut sitis Filӱ Patris veſtri, qui in cælis eſt.

Math. 5. 45
. de vy bote otrozi vaſhega ozheta kir je u Nebeſsah. Koker tedei taiſti ſo otrozi Ozheta Nebeſhkega kateri ſourashnike lubejo: ony Boga lubejo inu Buh njeh lubi: takú taiſti niſo otrozi Nebeſhkega ozheta, kateri Blishnega ſourashejo, ſourashnikam na odpuſtijo, Bogá na lubejo inu Buh njeh na lubi inu u resnizi moi Kriſtian katir ſi takſhne s tim ſtarim uzhenikam Testu-lianam te upraſham quomodo placabit Patrem, iratus in Fratram?
L de or. c5
. Povej meni na kaisaeno visho bosh pravizhno jeso Boshjo utalashou, kir greſhno jeso pruti blishnemu rediſh? ali kaku ſe boſh s Ozhetam s Buga ſpravou? Kir brata ali blishnega ſourashiſh? na moreſh na moreſh Boga gnadlevega miloſtvega imeti pravi ſvet‌ Cyprian‌, kir s blishnim myrú nemaſh non poteſt habere placatum Deum qui eum Fratre non habet Pacem.
D90u Cain
. uſse ſaſtoin (koker ſim she en drughezh rekou) uſse ſaſtoin, nezh na po-maga, ſaſtoin ſe troſhtaſh od Boga odpuſhanie tuojeh grehou doſsezhi; zhe ti tuojmu blishnemu na odpuſtiſh, zhe u ſouraſhtvu naprei shiviſh. ena takú guiſhna resniza, koker guiſhna je Boshja beſseda. „Aku vy na bote odpuſtili tudi vash Nebeſhke Ozha vam na bo odpuſtou vaſhe grehe“. Si vos non di-miseritis. nec Pater veſter, qui in cælis eſt dimittat vobis peccata veſtra.
Marc ii.26
.

Drughezh kir blishnega ſourashi inu nieu na odpuſtí. Bogá koker Gos-puda na buga, inu satú sh nim nema myrù. jeſt ſe nab om per letí resnizi doughu gor dershou lubesnivi: dokler ſte she ſhlishali u pervi Pridigi od Lubesni pruti ſourashnikam, de naſh Isvelizhar, inu naſhe Gospud Kriſtus Jeſus nam je s uſso ſuojo oblaſtio sapovedou; naſhe nepria-tle lubiti, naſhem ſourashnikam dobrute iskasati, sa naſhe preganjauze Boga proſsiti inu moliti; de on s ſuojim exemplam je to sapoud poterdou ego autem dico vobis.

Math 5.44
. Samú letú rezhem taiſte, katir ſuojega blish-nega na lubi; katir ſouraſhtvu u ſerzu dersh; katir temu ali unimu kir-mu je kei hudega ſturou inu reshalou, na saneſſe, Kriſtushovi Sapoudi ſo-per ſtoỳ. Soper ſuojega Bogá inu Gospuda ſe punta. Katir ſe otshe nad ſuojm ſourashnikam maſhuvati volo inu sapoud ſuojega Gospuda inu Isvelizhar-ja sanizhuje. Inu takſhnem puntarjam; terduratnem; nepokornem hudobnem ni myr. Pravi Gospud. non eſt pax impys dicit Dominus.
Isai. 48.22
.

Katir ſourashneka na lubi, temu is ſerzá na odpuſtí, inu ſe otshe nad nim ma-ſhvati, ta ſe Bogà koker Sodnika na boỳ; inu sh nim myrù nema. Se na boy Boga ne koker enega Pravizhnega Sodnika, ne koker enega ſveſtega Sodnika.

Str.: 074r

K pervemu ſe na boỳ Bogá koker pravizhnega Sodnika, dokler ſe preusetnu me-ſha u taiſtu kar Bogu ſhliſhi. Inu otshe takú rekozh oblaſt Boshjo ſou-jo oblaſt ſturiti. U moji oblaſti je pravi Buh u ſvetem Piſmu u Buk-vah Deuteronomium u moji oblaſti je ſe maſhuvati. „meni ſhliſhi, moje je maſhvanie“. mea eſt ultio.

Deut. 32.35
. Kai ne taiſte kir ſkodo, kervizo ter-pỳ, tosbo ſturỳ, ſe prauda, pravizo per ſodniku kir oblaſt ima iſhe? ſe na ſhliſhi deb en poſel Goſpudu; en Pergar Rihtarju, en podloshen Krajlu ali Ceſsarju rekou, ſam ſi bom Pravizo ſturou: jeſt ſim ſuoj Sodnik: jeſt imam to oblaſt. inu ti hudoben ti preuseten ti nesrezhen kir ſe otsheſh nad tuojem ſourashniukam maſhvati. Se Bogà uſsegamogozhnega pravizhnega Sodni-ka na boyſh? ti ſe podſtopiſh niegovo oblaſt sa tuojo oblaſt ſturiti? Am-pak morebiti meniſh de ta Pravizhne Sodnik ſe tebe na bo useu; de na tebi ſturjene Kervize posabi; de ſe na bo nad tuojem ſourashnikam maſhu-vou? nikar tega na miſli; je pravizhne; je sveſt; na gollfa; je oblubou ſuojo Beſsedo dershỳ! mea eſt ultio, et ego retribuam - eis in tempore
ibid.
„moje je maſhzvanie, inu bo perſhou zhaſs, ob katerem bom jeſt tuojem ſourashnikam povernou kar ſo tebi ſturili; bom plazhou; bom ſhtraf-fou; ſe bom tebe anuseu. ſe bom nad nymi maſhvou“. Nikar tedei o Lu-besnivi (ſo Beſsede Svetega ‌Paula‌) non vſsmetipſos defendentes chariſsimi ſed date locum iræ, „nikar ſami ſebe maſhujte; temuzh pozhaſs s jeso! dokler ſtoy sapiſsanu meni maſhzvanie, jeſt bom povernou pravi Buh“. ſcriptum eſt enim, Mihi vindictam : ego retribuam, dicit Dominus Rom
12.19
.

Inu aku ſe moremo my Kriſtiani isgovarjati? Kakſhne inu kaku ſtraſh-ne ſtraffenge ſmo uredni, akú sapoud te kerſhanſke lubesni prelomimo; Blishnega ſourashemo; niemu na odpuſtimo? Kader vejmo, beremo ali ſhliſhimo de tudi modri nevirniki inu Ajdje sa volo naturalſke zhedno-ſti ſo bli tulkain miloſtvi inu dobrutlivi pruti njeh ſourashnikam. Philosophos conſiderate gentilium et diſcentis quanto digni ſimus ſup-placio qui Divina legis pracepta contemnimus, quando inveniuntur illi propter humanam honeſtatem innumera ſeciſse.

Choyſ. Rom 14 in Math
. En ‌Julius Cæsar‌ je biu taku krotkega dobrega ſerzá, de ſuojem nar huiſhem ſourashnikam je ſuſebno zhaſt inu nar vekſhe dobrute iskasou. ‌Plutarch‌ En‌ Pompejus ‌kader ſo niemu u roko perſhle taiſte piſma. Katere ſo niegovi isdajauzi niegovem ſourashnikam piſsali, uſse u ogen vergou inu shesh-gou, deb ſe na obenega isdajauza inu ſourashnika na ſpoumnou. En ‌Marcus Bibulus‌ je taiſtem kateri ſo niegova dua Synova umorili, s ſuoje-me rokame ſhtrike odvesou, inu njeh frej od ſebe puſtou. En ‌Octaviany Auguſtus ‌je te nar huiſhe inu voiſtreiſhe Beſsede ſuojeh neprjatlou s perjetnem oblizhiam poſhluſhou inu gor useu.
Senec Li de. Clen ci0
.

Str.: 074v

‌Phocium‌ en imenitne oblaſtnik zhes uſse Atheniensarſke shounjarje (kader je biu od nehualeshnega Folka k ſmerti obſojen, niemu Rabel she poſsodo s ſtrupam sa pyti perneſsou, inu niega niegovi perjatli praſshali? Kai sae-no poſhto imajo niegovim ſynu perneſti? Inu kai otshe deb ony niemu rekli) je odgovurrou: rezite mojmu Synu: mu sapovem de ima na tu meni od Ateniensarjou danu ſtrupenu pitje posabiti. Mando oi: ut obli-viſcatur potus hujus. Quem nunc ab Athenien ſibus oblatum bibo.

Aku L.i2
. Takſhne exemple ſo dali Ajdje, kateri pravega resnizhnega Boga skus ſveto Viero niſo sposnali, kateri sa Kriſtusha, sa niegove Svete Evangelium; sa to od niega tulkukrat perporozheno sapoud te Kerſhan-ſke lubesni niſo vedli!

X

My ſmo Kriſtiani rojeni od Kerſhanſkeh Katolſhkeh ſtarſhou, u kerſhanſkeh katolſhkeh deshellah, podvuzheni u pravi ſveti Kerſhanſki Katolſhki Viri: my skus viro pravega resnizhnega Bogà sposnamo: Kriſtusha vierjemo; negovo poſtavo niegove E-vangelium imamo, niegovo volo inu sapoud vejmo, tulk opomi-nanja, tulk pridigah, tulk ſveteh naukou ſhliſhimo de imamo naſhe ſourashnike lubiti, sa taiſte proſsit, moliti njem dobrute is-kasati, gorje nam zhe tega na ſturimo, zhe ſourashnike na lubimo zhe njem na odpuſtimo gorje aku ſmo takſhni inu ſe na pobulſha-mo dokler s Bugam myrú nemamo. Jok inu gorje nam na temu ſvej-tu! Jok inu gorje nam na unemu ſvejtu pred Kriſtushovim ſodnim ſtollam! Ajdje inu Navirniki ſe bodo na taiſte ſtraſhne dan usdigni-li. ſurgent in judicio cum generatione hac, et condemnabunt illam

Luc ii.32
. ony bodo upjili k pravizhnemu Sodniku; de naſs ima na vekoma pogubiti.

Str.: 075r

36. pridiga

Et quidem in hac die tua, quæ ad pacem tibi.

„Inu ſlaſti na leta tuoj dan; katir h tuojemu myru ſhliſhi. “

Luc. 19.42.

italicJerusalem je blu t italicu nesrezhnu Mejſtu, zhes kateru (koker prizhuje ta dana- italicſhne Evangelium) italicſe italic je Kriſtus jokou. Tudi koker pravjo Zerkouni uzheni- italicki uſsakteri greſhnik je ta nesrezhen, zhes katerega italicſe italic je Kriſtus u Duhouni italicsaſtopnoſ italict italici italicjokou. Purgarji Jeruſalemſkega m italicejſta terduratni Judje niſo oteli italicKriſtusha sa pravega Meſiasha, inu Isvelizharja tega Svejta sposnati inu gor italicuseti, ſo niegove ſvete nauke sanizhvali, ſo niega preganjali. niſo sposna- italicli ali niſo oteli sposnati zhaſs ſuojega obiſkania inu satu ſo zhes taiſte italiclakota, kuga, voiſka; britkuſt inu uſse nadlughe perſhle. Sourashniki italicſo njeh obſuli; obdali, pouſod okuli ſtiſkali, njeh mejſta do tla resvergli italictaku de kamnja nad kamnam niſo puſtili. Akú be bli Judje ſlaſti na ta dan italicob temu zhaſsu kot je k njeh myru ſhliſh
nu aku be ony bli to ſuojo prihodno nesrezho sposnali, be ſe bli jokali. Tudi nekateri greſhni Kriſtiani aku be ob pra-vemu zhaſsu ſlaſti kader ali u ſpoudnizah, ali dol od prishenze nuznu opo-minanie ſvete nauke ſhliſhijo. Aku be ſi lete k ſerzu useli, aku be ſuojo prihodno nesrezho pred ozhmy imeli. Be eno nuzno shalloſt u njeh ſerzah ob-zhutili, be ſe pobulſhali. et quidem in hac die tua, quæ ad pacem tibi Ste ſhliſhali Lubesnivi de kir ſuojega ſourashnika na lubi, ſuojega blishne-ga ſourashi nema myrù ne s blishnim, ne ſam s ſabo, ne s Bugam. ſte sa-ſtopili, kakſhna sapoud je ſourashnika lubiti; kaku navarnu je ſourashniku na odpuſtiti. Potrebnu je ſhe de vaſs podvuzhím kakú moremo tudi naſhe nar-huiſhe ſourashnike lubiti. poſhluſhajte.

Smo doushni tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam notrejno Lubesin u ſerzu.

Smo doushni tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam svunajno Lubesin u djaniu.

x.

Moremo tudi naſhe nar vekſhe ſourashnike s eno notrejno ali u ſerzu uko-renineno lubesnio lubiti. Guiſhnu lubesnivi Kriſtus kir nam sapove de imamo tudi te lubiti. Kateri naſs ſourashejo, kateri naſs pregajnajo na govorỳ od ene prasne lubesni katera le u nekatereh svunajneh snamnjah, u ſameh Beſsedah obſtoỳ, temuzh on otshe od naſs imeti pravo, resnizhno, ſerzhno Lubesin. Takú potrebna nam je letá Lubesin, de pres taiſte nam Buh naſhe grehe na bo odpuſtou: poſhluſhajte Kriſtusho-ve Beſsede, vaſhe Nebeſhke ozha vam na bo odpuſtou, aku vy (pravi naſh Isvelizhar) na bote uſsaktere ſuojemu bratu. ( tu je ſuojemu blishnemu, ſuoj-mu ſourashniku, is vaſheh ſerz odpuſtili. si non remiseritis unusquis que fratri suo de cordibus veſtris.

Math i8.35
. zhe mene ſedei eden upraſha kakſhna ima biti letá Lubesin, tak mu odgovorim, ima biti Pervezh ena lubesin katera odpuſti inu je uſelei perpraulena odpuſtiti, katera hude jese, inu

Str.: 075v

Kar k hudi jesi ſhliſhi, na dershí. Katera na tu hudu posebi greſhiſh te-dei moj Kriſtian zhe ſoper tuojega blishnega u ſerzu jeso, ſerd ſouraſh-tvu dershiſh, rediſh, ohraniſh. zhe na te tebe ſturjene Kervize rad inu volne s poshelleniam ſe nad tuojm ſourashnikam maſhvati ſpoumnſh mi-ſliſh. inu taiſte naprei inu naprei ſam per ſebi kukaſh. ima biti drughezh ena lubesin, katera timu ſourashniku dobru shellỳ inu nezh hudega na du-ſhi. greſhiſh tedei aku mu ſkodo nesrezho veliko na duſhi, na shivotu na blagu, na zhaſti; aku ſe veſseliſh de tu ali unu terpỳ, ima biti tretezh ena Lubesin katera uſmilena je, k miloſti nagniena katera zhes nesrezho inu nadlugho tega ſourashnika shalluje. greſhiſh tedei zhe te bóde inu mar-tra kader ga ſhliſhiſh hualiti! Kader videſh de mu dobru grede. De ga dru-ghi ſhtimajo, lubejo. Zhe ſi mu nevoſhliv myrú; blagá, dobrega imena; ſlusbe, ſrezhe na pervoſsiſh.

De je temu takú, zhe mojem beſsedam na vierjameſh, poſhluſhej beſsede teh ſveteh uzhenikou, beſsede ſvetega Duha, kir skus uſta tega modrega mo-shá u ſvetem Piſmu takú govorí. Kader tuoj ſourashnik pade tu je ka-der kei hudega, kei nesrezhnega, kei shalloſtnega ſe niemu permiere, na bodi sa vol tega veſseu. cum ceciderit imicus tuus, ne gaudeas. inu ka-der tuoj nepriatou ſe snajde u buſhtvu u pomankaniu, u preganjanu u bolesni, u bodi kar kul saeni nadloghi na duſhi ali na teleſsu, ne ſamu na skashi s beſsedame pruti drughem tuje veſselie koker de na niegovo revo inu terplenie pervoſhou, temuzh tudi na reſsveſseli ſe u tuoj-mu ſerzu. et in ruina ejus ne exsultet cor tuum

. Prov. 24.i8
. na ſpoum-ni ſe: na dershi u tuojmu ſpomynu; na ohrani na kukej noter u tuoj-mu ſerzu, temuzh posabi na Kervize Katere je tebi tuoj blishne ſturou ſo ſupet beſsede ſvetega Duha! omnis injuria proximi ne memineris
Eccl. 10.i6
. Katir shalluje, katerega noter u ſerze bode, katir je ſuojemu ſourash-niku nevoſhliv, satú dokler je ſrezhen; inu katir ſe reſveſselỳ, ſourashniku pervoſhi, de je reven; nesrezhen; od tega ſe vee, ſe sposna; je ozhitnu de na lubi pravi Svet ‌Gregor‌ Si de prosperitate aſsligitur, et de calamita te ſe adientis latatur. conſtat quod non amat.
Greg. L22. In Joan c.6
. Koker tedei drughem naſhem Blishnem, kateri naſs niſo reshalili nezh hudega ſturili, inu naſhi ſourashniki niſo ſmo doushni pravo inu notrejno u ſerzu okernieno Lubesin! Taku ſmo tudi to Lubesin naſhem ſourashnikam (kateri sa vol tega na nehajo naſhi blishni biti ke ſo naſhi ſourashniki) ſmo pravim to Lubesin njem doushni. Ampak tu ni ſhe sadoſti: tudi

X

Moremo naſhe nar huiſhe ſourashnike s eno sunajno Lubesnjo u daniu

Str.: 076r

Lubiti. Otshem rezhi: smo doushni njem dobrute iskasati. Kaisaene do-brute? Doushni ſmo naſhem tudi nar huiſhemu ſourashniku uſelei te gmein dobrute! ſmo doushni tudi nekaterikrat niemu te ſuſebne dobrute iskasa-ti. pervezh ſmo doushni naſhem tudi nar huiſhem ſourashnikam com-munia dilectionis ſigna ez beneficia (koker govorrè ſhulle, Svet ‌Thomash‌ ta Angelſke uzhenik inu sh nim uſsi uzheniki)

2.2. q25. art 8 et 9
te gmein snamnia inu dobrute te lubesni. Tu je takſhne snamnia inu do-brute. Katere en Kriſtian tem drughemu, en Pergar temu drughemu, en ſoſsed tem drughemu: en thovarſh temu drughemu, eden is shlahte temu drughemu is shlahte. uſsakteri vikſhe ſuojemu podloshenu; uſsak Gospo-dar ſuojemu poſlu inu taku naprei skashe. Inu u resnizi Lubesnivi koker na ſmemo tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam dol udarti inu odpovedati taiſto Lubesin katero ſmo doushni od notrej u ſerzu uſsakteremu blishnemu takú na ſmemo niemu dol udarti inu odpovedati taiſto Lubesin, katero ſmo doushni od svunaj ali u dianju uſsakteremu blishnemu. Letà lubesin pak ſai nar mejn u ſebi sapopade gmein snaminia inu dobrute; tedei te gmein snamenia inu dobrute ſmo doushni tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam iskasati. Jesus Kriſtus kir nam je
per ſvetemu Mateushu
sapovedou rekozh: „Lubite vaſhe ſouraſhnike; ſturite dobru tem kateri vaſs ſourashejo, molite sa te kateri vaſs preganajo de bote otrozi vaſhega Nebeſhkega Ozheta “je precei te beſsede sraven poſtavou„: katir nebeſhke Ozha puſtí ſuoje ſon-ze ishajati inu gor jiti tem dobrem inu tem hudem; inu desh poſhle tem pra-vizhnem inu nepravizhnem“ qui ſolem ſuum oriri facit Super bonos et malos et pluit super justos et injustos „. “
Math 5.45
. s teme Beſsedame nam je Kriſtus dau saſtopiti (pravi tukei ta uzhen kardinal ‌Kajetan‌: de ſmo doushni temu kir naſs ſourashi ſai taiſto gmein Lubesin iskasati, katero sicer uſsaktere-mu blishnemu kir naſs na ſourashi, iskashemo, inu letà je doushnuſt ker-ſhanſke Lubesni tudi pruti tem nar huiſhem ſourashnikam, ampak te dou-shnuſtí na dopounejo taiſti inu taiſte, kateri inu katere ſuoje neprjatle i-nu nepriatelze od gmein molitve, ali od taiſteh proſhnah ven usamejo ka-tere ſe sa zelo gmeindo dershè. Kateri inu katere te inu une kateri ſo jih reshalili ali reshalile u njeh Buſhtvu, pomankaniu, potrebu sani-zhujejo, inu gmein almoshne is ſouraſhtva dol udarijo. Kateri in uka-tere ſuojem ſourashnikam te ſicer uſsem drughem na prudei vun poſtau-lene rezhy na otè predati. Kateri inu katere ſuojem ſourashnika ka-der jih posdravjo ſe nasai na sahualijo. praſhani inu praſhane od-govorra na dadò; hudu; ſerditu oblizhje skashejo, od taiſteh ſe prozh obernejo, s'eno Beſsedo kateri inu katere ſoujo notrejno inu u-ſerzu ukorenineno jeso; tudi s svunajnami snamnjami na snanie da-do. Letù otshe rezhi ſam ſebi kervizhno oblaſti useti inu ſturiti; letú

Str.: 076v

otshe rezhi ſam ſebe nad ſourashnikam maſhzvati, kar ni perpu-ſhenu; kar je prepovedanu.

Drughezh. Moremo nekatirkrat naſhem ſourashnikam tudi ſpeciatia dilectionis ſigna et beneficia ſuſebne snamnia te Lubesni inu dobrute iskasati. Koker pravi Svet‌ Thomash od Aquina‌ Secundum praporationem animi. Tu je de ſmo u ſerzu perprauleni naſhega ſourashnika ſuſebnu lubiti inu mu ſuſebne dobrute dodellati, mu pomagati, kader ſe u veliki potrebi snajde, ali aku on naſs sa od-puſhanie proſsi. ſi ſcilicet homo eſset paratus etiam ſpecialiter ini-micum diligere et eum juvare in neceſsitatis articulo. Vel ſi veniam petered.

22. J.: 37 ar. 8
. Vejm kar uzheniki pravijo; de koker obeden pres urshoha zhe otshemo govoriti koker je ſam na ſebi de koker obeden ſuoj-mu blishnemu takú tudi ſuojemu ſourashniku ni doushán poſebne sna-minia te Lubesni inu dobrute (kakurſhne ſo pres navade pres ſile dru-ghe poprei posdraviti, ogovarjati, obiſkati, gorjemati, ſtrezhi, potroſhtati; nu vezh takſhneh poſebneh dobrut iskasati katere en ſuſebne priatou temu drughemu is enga zartanega nagnjenia iskashe: per ſa loquendo nemo te natur alteri ſpecidlia dilectionis ſigna exhibere. Per temu vender reſs oſtane de nekatirkrat imamo doushnuſt te ſuſebne snaminia te Lubesni inu te ſuſebne dobrute iskasati tudi naſhem nar huiſhem ſourashnikam. Kader je en velik urshoh: ſi aliunde accedat ratio obligationis. Taku ſmo dou-shni takſhne dobrute ſourashnikam dodelati: Kader be ſe szer drughi pohuiſhali aku be my te dobrute ispuſtili. Ali kader be my s tem do-brutame naſhemu ſourashniku k svelizhaniu pomagali. ali kader ſe on u veliki potrebi ali na duſhi ali na teleſsu snajde. Ali kader on naſs sa odpuſhanie proſsi. U teh perloshnoſtah ſuſebne dobrute inu snamnia te Lubesni temu ſourashniku dol udarti inu odpovedati: be blu tulku, kulkukrat je pruti niemu ſuoje ſouraſhtvu obiunu na sna-nie dati. Gorje inu Joh temu katir je takſhen!

x

Duojno douſhnuſt tedei ſte ſhliſhali u danaſhni pridigi lubesnivi Pervo doushnuſt de moremo tudi naſhe nar vekſhe ſouraſhnike s noteryno Lubesnio u ſerzu lubiti. Drugho douſhnuſt de moremo tudi naſhe nar huiſhe ſourashnike s svunajno Lubesnio u djaniu lubiti. jeſt be imou vam ſhe doſti povedati; ampak ſdei namorem dokler ni zhaſsa s pomuzhio boshjo bo perloſhnoſt en drughekrat. sa dans amen.

Str.: 077r

37. pridiga

Dixit autem et ad quosdam, qui in ſe confidebant tamquam justi, et aſpernabantur ceteros, parabolam iſtam.

„Je govurou k nekaterem, kir ſo ſamí u ſebe savupali de ſo pravizhni inu ſo te drughe sanizhvali, leto pergliho“.

Luc i8.9
.

Pergliha od preusetnega Fariſeerja kir je ſam ſebe hualou drughe sanizhvou, inu od ponishnega ozhitnega greſhnika; kir od dellezh ſtojezh, ni otou ſuoje ozhy pru-ti nebeſsam gor pousdigniti; temuzh je na ſuoje perſi poudarjou inu sa Miloſt pro-ſsou. Letá pergliha je anſhla taiſte kateri ſo ſamí u ſebe savupali koker pra-vizhni inu drughe sanizhvali. dixit autem - ad quosdam, qui in ſe confidebant tamquam justi, et aſpernabantur ceteros, parabolam iſtam; nekateri Kriſtiani blishnega sanizhujejo, ſourashejo, per temu vender ſami ſebe pravizhne del-lajo, pravijo inu menejo de Kriſtushovi sapoudi od lubesni pruti ſourash-nikam doſti ſturé. Lubesnivi dans otshemo ſhliſhati snamnia, is katereh bomó lehku dol useli ali naſhe ſourashnike lubimó, al pak njeh na lubimo. Vam bom naprei poſtavou.

Snamnia, katere skashejo: de ſe ſourashniki na lubejo.

Snamnia, katere na snanie dadò: de ſe ſourashniki lubejo.

x

Pervu snamnie de ſe blishne ſourashnik na lubi je enu jasnu hu-du oblizhie, inu shalloſtnu ſerditu svunajnu sadershanie pruti niemu taiſte, kir tega ali unega. Katir ga je reshalou, na pogleda; od niega mu zol od niegoveh snanzou. Priatlou, thovarſhou, poſlou; otrok, ne kri-veh inu nedoushneh domazheh ſuoje ozh prozh odverni, katir kader ſou-jega nepriatla sagleda na drugho ſtran, na drugho ceſto besh koker pred enim s kugo obdanim zhlovekam, katir kader ſuojega ſourashni-ka ſrezha tukei ali tankei sh nim ukup pride praſhan mu na odgovarja pousdraulen ſe mu sahuali, mouzh: hudu pogleda; farbo u obli-zhiu ſpremenu; letà obiunu skashe: de ſerd inu ſouraſhtvu u ſerzu redỳ. Kai ne lubesnivi aku enga zhloveka videmo de hudu ven gleda; de far-bo preoberne, miſlimo de s negovem sdravjam dobru na ſtoỳ? De eno bo-lesin u shivotu noſsi. Koker ſlaba shleht huda farba je snamnie ene no-trejne bolesni takú voiſtru jesnu oblizhiem, inu svunajnu ſerditu sa-dershanie pruti temu ali unemu je snamnie notrejnega ſouraſhtva Iraty eſt Cain vehementer (pravi ſvetu Piſmu u Bukvah Geneſis) ‌Kain‌ ſe je ſi lnu mozhnú jesiu zhes ſuojega nedoushnega, bogabojezhega inu Bo-gu perjetnega brata ‌Abela‌. inu ſuojo hudo nevoſhlivo jeso je on noter

Str.: 077v

u ſuojemu ſerzu kuhou. Inu kakù na kaisaeno viſho ſe je posnala ta niego-va snotrejna jesa? Niegovu oblizhie pravi ſvetu Piſmu je noter padlu bled, ſuh, kumerne je ‌Kain‌ rattou. et concidit vultus ejus.

Gen. 4.5
.

Tu drughu inu ſhe guiſhneiſhe snamnie de ſe blishne ſourashi. Je ta poredne jesik. Is jesika (pravi ta ſtar inu imenitne Dohtar te arznie ti pokrades) ſe doli usame inu sposna kaku je ſtan, inu sdravie tega zhlo-veka uſhaffanu. Zhe je bled jesik je snamnie de zhlovk doſti ſeichtoſti inu mokrote ima. Zhe je bled jesik je snamnie de je u zhloveku o-biunu kervỳ. Zhe je zhern jesik je snamnie, de je u niemu prevezh zele-nega shouzá. humorum Domicium colore reſert.

L. epid. 26
. Nei bode temu koker otshe u duhouni saſtopnoſti je resnizhnu kar pravi ta uzhen ‌Hugo‌ Kakurſhnu je govorrenie, takurſhnu je ſerze. Jesik prizhuje od notrajnega ſtanù tega zhloveka. Mores hominum lingua pandit, qualis ſermo eſt enditur talis animus approbatur.
Li de anim
. Akú tedei je temu takú lohku je miſliti lubesnivi kakſhnu, kaku zhernu otshem rezhi shouza jese ſouraſhtva pounu ſerzé morejo imeti taiſti inu taiſte, kateri in uka-tere zhes njeh ſourashnike ſuoje nesrezhne; greſhne uſta ispranejo; inu zhes taiſte ſuoje grenke. Zherne. ſtrupene, hudobne jesike bruſsejo. Kulkukrat le is njeh poredneh uſt leté inu enake beſsede ſhliſhijo? Sim isdajen koker Kriſtus; taiſte ali une je moj ‌Judeſh Iskarjot‌, moj nesrezhne Isdajauz ni bol fouſh, kervizhnega; ſkodlivega, hudobnega zhloveka na ſvejtu ko-ker leune, ali leuna. Inu takú naprei bodi resnizhnu ali leshnivu; ozhit-nu ali ſkritu, uſse Beſsede; ſtopine, poglede; uſse fallarje, zelu sader-shanie inu shiulenie ſuojeh nepriatlou ſladajo; tergajo; sanizhujejo, o praulajo. Ni ſkode. Ni nesrezhe katere be njem na voſhili ali ne voſhi-le

So ſhe drughi Kriſtiani, kateri (koker ſe njem sdy) kunſhtnu ſe isgovarjajo: i-nú ſamí ſebe pravizhne dellajo: koker deb on Kriſtushovi sapoudi od Lu-besni pruti ſourashikam doſti ſturili. Moj Kriſtian kir taku govoriſh po-vej meni pervezh kaku tuojemu ſourashniku hudega na shelliſh. Kaku ga notsheſh reshaliti? Kader s teme beſsedame she skasheſh, de ga sanìzhujeſh ſam ſebe inu drughe morebiti na to visho gollfaſh; ampak Bogá na boſh gollfou uſse ſaſtoin, dellej ſam ſebe pravizhnega koker otsheſh tega Gospu-da namoreſh gollffati, kir tuoje ſerze inu uſse ſkriunuſti zhloveſhkega ſer-zá tenku popounama vide, sposna, inu sapopade. Aku ſi pred niegovim oblizhiam pres Lubesni; gorje tebi, ſi ureden niegove pravizhne jese inu

Str.: 078r

Souraſhtva. Drughezh praviſh jest ſourashnika na lubim inu na ſourash-em. inu meniſh le de s tim she Kriſtushovo sapoud inu doushnuſt te kerſhanſke lubesni dopouneſh? Kir ſuojega brata (tu je ſuojega blishnega ſourashi, je u guiſhni saſtopnoſti en rasbojnik qui odit fratrem ſuum, homicida eſt.

i Joa. 3.i5
. ti tega kir te je reshalou (koker ſe tebi sdy) na ſourasheſh, ampak je letú she sadoſti? ni sadoſti de ga na ſourasheſh. ga imaſh tudi lubiti. A-ku niega na lubiſh, pred Bugam na shiviſh, ſi Bugu ſoperne. qui non diligit, manet in morte.
ib.i4
. ſo beſsede ſvetega‌ Joannesha‌. Ste tedei sa-ſtopili lubesnivi te snamnia katere skashejo de ſe ſourashnik na lubi: imejte le ſhe enu kratku poterplenie inu bote precei saſtopili te snam-nia katere snanie dadò de ſe ſourashnik lubi.

x

Pater (bo praſhou ta ali une dober Kriſtian) Pater jest shellim, jeſt otshem jeſt ſim perpraulen tudi moje nar huiſhe ſourashnike po Kriſtushovi sa-poudi lubiti. Ampak aku lyh ſe na uſe viſhe pomujem zartane lubesni vunder na obzhutim pruti temu ali unemu, kir me je reshalou. Kader to perſhono videm ſoper mojo volo meni naprei pridejo, kervize, katere je meni ona ſturila, ſerze me bolỳ. Kaku ſto/ kai ony dershe/ kakú ſtoỳ s mojo lubesnio? dopounem ali ne mojo doushnuſt? Lubem ali ne prou mojega ſourashnika? Inu kaisaene snamnia ſo, is katereh jeſt lohku dol usamem inu sposnám de ſourashnike prou lubem? Lubesniv na letú jest tebi ta-ku odgovorím k pervemu: k eni resnizhni, kerſhanſki inu od Kriſtusha: sapovedani Lubesni ni potrebnu. De ti pruti tuojemu ſourashniku eno zar-tano Lubesin enu ſuſebnu ſerzhnu nagnjenie koker en Ozha ali Mati pruti ſuojem otrokam, ali otrozi pruti ſtarſhem, en poſebne priatou pruti temu drughemu imaſh inu pozhutiſh. K drughemu snamnia is katereh spos-naſh ali ſourashnike prou lubiſh ſo lete: Pervu snamnie akú ſourashnikam ſturiſh kar ſi njem doushan ſturiti po pravizi. Drughu snamnie akú ſourashnikam ſturiſh kar ſi njem is Kerſhanſke Lubesni doushan ſturiti.

Poſtavimo tuoj nepriatou je en dober, poſhtene pametne, saſtopne s lepimi durmi previden zhlovk, on imá to ſrezho ſturiti, u to ali u-no dobro ſlushbo priti. Ti ſi upraſhan kai saen zhlovk je? Ali je u-reden k ti zhaſti, ſlusbi, ſrezhi, ſtanu. Koſzu kruha povikſhan biti ti poveſh koker je po pravizi, ga hualiſh, ga perporozhiſh, enu snam-nie de niega (koker ſe ſpodoby enemu Kriſtianu) lubiſh: supet ta, una

Str.: 078v

Perſhona (katera te je reshalila) ſe opraula, zhaſt, dobru ime poſhtenie ſe nji u-same. Skus kervizhne poredne jesike ſe nji ſkoda, kerviza ſturỳ. Ti katir nji samoreſh lohku pomagati ſe nje anusameſh, njo ubraniſh; zhaſt dobru ime poſhtenie s tuojime Beſsedame nji ohraniſh: ſupet tuoj Blishne je te-be, inu ti niega reshalou. greſh inu niega sa odpuſhanie proſsiſh; po beſs-sedah ſvetega ‌Auguſtina‌ paret veniam qui fecit inſuriam. Det veniam qui accepit injuriam

Serm 74 de dio
. Ali on tebe proſsi sa odpuſhanie, inu ti mu is ſerza odpuſtiſh, ſe sh nim ſpraviſh. bodi potroſhtan, obiunu na sna-nie daſh de ſourashnika prou kerſhanſku lubiſh.

Poſtavimó: tuoj nepriatou ſe snajde u potrebi. U pomankaniu, u buſhtvu u pregananiu, u revah, inu nadlughah ali na duſhi, ali na teleſsu, inu ti niemu koker drughem kulkur samoreſh is ſvete kerſhanſke lubesni i-nu miloſti dobrute iskasheſh; koker Buh pravi u ſvetemu Piſmu, ſi eſurie-rit inimicus tuus, ciba illum.

Prov. 25.2i
. Kader je lazhne mu daſh jeſti; kader je nah ga guantaſh, kader je sapuſhen mu perſtopiſh; kader je naum-ne inu nesaſtopne ga podvuzhiſh, kader je shalloſtne ga potroſhtaſh inu taku naprei. Zhe ſi takſhne imaſh enu ozhitnu snamne de sourashnike prou lubiſh.

X

She nekei. Eno hiſtorio, inu eno hiſtorio is ſvetega Piſma, s katero to pridigo ſklenem. ‌David‌ ſe je ſkrou noter u eno kamneto lukno u puſhavi En ga dali pred ‌Saul Kraplam ‌ſuojem hudem ſourashnikam inu preganjauzam, noter u to lukno ſe je podau ‌Saul‌ pres thovarſhtva inu ſam na vedejozhe de ſe on-di ‌David‌ snajde. Zhe enkrat tak u resnizi ob tem zhaſsu je David dobro perloshnoſt imou ſe nad ſuojem ſourashnikam maſhvati: ampak ni ſturou; mu je saneſsou inu ſhonou! le en koſs od niegovega guanta je na tihama odresou k snamniu de ga je u ſuojeh rokah imou. ‌Saul‌ je prozh ſhou, inu ‌David‌ mu je od dellezh ta odresan koſs pokasou. Katerega kader je ‌Saul‌ sagledou, ſe je jokou inu saupóu: Syn moj; dobrutliv David, pravizhneiſhe ſi ti koker jeſt Dokler sa tu hudu ti meni dobru poverniſh; sposnam tuojo krotkuſt; tuojo dobruto! Katero tebi Buh polohnei; et nunc quia ſeio quod certiſsime regua tuus ſis, et habiturnus in manu tua regnum Israel.

I Reg 24.21
. Sedei vejm de boſh guiſhnu kraluvou, inu u tuoji roki imou Kraleſtvu Israel. Tebe kir po Kriſtushovi sapoudi inu po exemplu tuojega Krishanega Isvelizharja tuoje ſou-rashnike Lubiſh njem is ſerzá odpuſtiſh, sh nym ſe ſpraviſh, sa nie moliſh. njem dobrute iskasheſh, tebe Lubesniv Kriſtian saunu s teme Beſsedame ogo-varjem; jeſt savupam; jeſt ſe troſhtam: regnaturus es, et habiturus in ma-nu tua regnum. Boſh kraluvou s kom; s Kriſtusham. boſh imou u tuoji ro-ki boſh perſhou u enu Kraleſtvu; u kakſhnu kraleſtvu; u tu ſrezhnu, ve-zhnu Nebeſhku Kraleſtvu.

Str.: 079r

38. pridiga

Loquebatur recte

„on je prou govurrou.“

Marc 7.35
.

De uſheſsa tega gluhega ſe ſo odperle, inu de niegovega jesika savesa ſe je resvesala je blu enu dellu inu dobruta od tiſtega Gospuda inu dobrut-nika, kir je uſse dobru ſturou; katir je ſturou te gluhe ſhliſhajozhe i-nu te mutaste govorejozhe. Kriſtus je ſuoje perſte poloshou is niego-ve uſheſsa inu ta gluh je ſhliſhou, Kriſtus ſe je niegovega jesika dotek-nou inu ta mutaſt je govurrou. Inu je prou govurrou. loquebatur recte Lubesnivi ſmo she ſhliſhali kakú prasnu inu hudobnu nekateri Kriſtia-ni, kateri naotè ſuojem ſourashnikam odpuſtiti, ſe isgovarjejo. ſhe neka-tere prasne inu poredne isgovore ampak tudi nuzne odgovorre inu nau-ke bomo saſtopili u danaſhni pridigi, u kateri vam bom skasou ka-kú teſhkú je pomagati tem kateri velik ſerd inu ſouraſhtvu pruti ſuojem ſourashnikam dershè inu ohranejo. Buh dej vam ke enemu nuznemu na-uku inu ſtrahu, de ſe bote pred prekletim ſouraſhtvam varvali: po-ſhluſhajte.

Teſku je pomagati: dokler nekateri ſi to doushnuſt od Lube-sni pruti ſourashnikam prevezh teſhkó ſturé.

.x.

Teſhku je pomagati takſhnem bounikam, kateri hudo bolesin (u kateri ſe snaj-dejo) sa mejhno dershè; inu ſi taiſto prevezh lehko naprei poſtavijo, inu sakai njem je teſhkú pomagati? satú dokler ſuojega hudega ſtanù, ſuoje navarnoſti na sposnajo ali bel rekozh naotè sposnati, dokler ſe leté na ahtajo; inu satù tudi arznie, inu teh od arzata ali dohtarja na prei piſsaneh mittelnou na nuzajo na enaku visho je tudi teſhku po-magati takſhnem Kriſtianam, kateri ſi to doushnuſt od kerſhanſke lubesni pruti njeh ſourashnikam koker mejhno inu prevezh lahkó naprei poſta-vijo. Inu sakai njem je teſhkú pomagati? Satú dokler ſuojega hude-ga ſtanu (u katerim ſe njeh duſha snajde ſouraſhtva, inu navarnoſti u kateri shivè, na sposnajo, naotè sposnati, inu Sveteh nuzneh od Je-ſusa Kriſtusa naprei piſsaneh inu sapovedaneh mittelnou naoté nu-zati inu ſhpogati inu takſhni Kriſtiani ſo pervezh taiſti: kateri menejo de Kriſtushovi sapoudi inu doushnuſti k Lubesni pruti ſourashnikam she

Str.: 079v

Doſti ſturjo, akú le ſuoje nepriatle ozhitnu na popadejo; preganajo, po-tlazhejo, de lyh u ſerzu ſmertno jeso inu ſouraſhtvu dershè (poſhlu-ſhajmo kai pravijo. (jeſt pravi eden ali ta drughe med nymi) jeſt to ali uno ſoperno perſhono raumnu notshem reshaliti; jeſt nji kervize ſko-de na ſturím, ampak nezh notshem sh nio imeti; nej ſebi shivỳ, nej ona mene; jeſt njo puſtím. Takú ſe ti sadershiſh; takú ti praviſh; ampak Kriſtus drughezh govorỳ: on na pravi puſtite vaſhe ſourashnike na dellejte ozhitne kervize tem /katiri vaſs preganajo/ ampak on otshe inu sapové on pravi per ſvetemu ‌Mattheushu‌ „Lubite njeh; ſturite njem do-brute; molite sa nie“. diligite, benefacite. orate.

Math. 5.44
.

Takſhni Kriſtiani ſo drughezh taiſti, kateri pod lepim imenam te pravi-ze inu tega aiffra ſuojo ukorenineno jeso, ſmertnu greſhnu ſouraſhtvu kervizhnu poshellenie ſe nad ſuojm ſourashnikam maſhzvati, ſkrijejo ſami ſebe pravizhne dellajo, inu isgovarjejo jest (porezhe ta ali une ta-kſhne) jeſt mojemu nepriatlu mojmu ſourashniku inu preganjauzu nezh hudega voſhem; nezh hudega na otshem ſturiti. Ne niega ampak nego-vu sadershanie, ne niegove perſhone, temuzh niegovo hudobo ſourashem hitru, inu lohkú rezhenu; ampak ne takú hitru inu lohkú ſturjenu! meneſh le de s tem prasnem inu leshniveme Beſsedame she doushnuſt te kerſhanſke lubesni dopouneſh? meniſh le de s tim isgovorram koker morebiti ludỳ gollffaſh: ſe boſh pred Bugam pred uſsegavedejo-zhim spounauzam tuojega ſerza ſam ſebe pravizhnega ſturou? Ne ſourashnika, temuzh negovu sadershanie, ne perſhone temuzh hudobo nu greh ſourashiſh: taku praviſh, inu kakú ſe podſtopiſh tu rezhi, ka-der u drugheh perloshnoſtah obiunu na snanie daſh inu skasheſh: de ſam greh lubiſh, de mu u tuojmu ſerzu doſti proſtora dajeſh, de sa vol niega ne bo-ga, ne duſhe, ne Pekla, ne Nebeſs ſe ahtaſh; inu kakú ſo ti taiſte, katir u ſuojmu ſourashniku le niegovo hudobo inu grehe ſourashiſh? katere ſam nad ſabo lubiſh? Morebiti tulkukrat ſi skus ſuoje opraulive klaffarſke, ne-zhiſte Beſsede u ſkodo, u nesrezho drughe perpravou inu tiſtikrat niſi greha ſourashou. ſedei pak. Kir otsheſh nad tuojm ſourashnikam sa vol ene ne-zhiſte beſsede u ſkodo, u nesrezho drughe perpravou inu tiſtikrat niſi greha ſourashou. ſedei pak. Kir otsheſh ſe nad tuojm ſourashnikam sa vol ene hude beſsedize sa volo ene ali drughe kervize maſhvati, ſedei greh ſou-rashiſh? tulkukrat morebiti ſi s tuojemi porednemi thovarſhi tukei tam-kei te inu une hudobe doperneſsou inu niſi greha ſourashou; ſi kleu inu preklinou huiſhe koker en Ajd inu Turk. ſi Bogà kervizhnu sa prizho useu, inu niſi greha ſourashou; ſi zhaſt dobru ime poſhtenie ſuo-jemu blishnemu oduseu; inu niſi grehá ſourashou; ſi roppou, gollffou, u-boge potlazhou; delouzam inu najemnikam ta zaſlushen lohn nasai der-shou; ali odlegnou; inu niſi grehá ſourashou; ſi u greſhneh, nezhiſteh

Str.: 080r

Ner blishneiſheh perloshnoſtah inu u ukorenineni navadi naprei shi-vou, inu niſi greha ſourashou, inu ſedei otsheſh na naglama biti ena isvolena poſsoda pouna te pravize pouna ſvetega aiffra koker ti meniſh, ka-der ſi ena hudobna greſhna poſsoda te jese, tega ſouraſhtva; te hudobe pru-ti tuojemu blishnemu. Pejdi, poberi ſe, na boſh Bogà s tuojeme golluffneme beſsedame gollffou; ſaſtoin ſam ſebe pravizhnega ſturiſh. numquid Deus de-cipietur ut homo veſtris fraudulentijs?

Job i3.9
. Pejmo naprei.

O lubesnivi na savupejmo my na takſhne prasne inu poredne isgovorre inu na puſtimo ſe my od ſouraſhtva premagati. Katir ſuojega brata ſuojega blishne-ga ſourashi, ta je u temmi. ſo beſsede Svetega ‌Joannesha Evangeliſta‌ . qui- autem odit fratrem ſuum in tenebris eſt et in tenebris ambulat. on hodi u temmi on nave kam gre. Dokler temme ſo niegove ozhy oſlepele. nescit quo eat quia ténebræ obcæcaverunt oculos ejus.

i Joan. 2.ii
. Nesrezhen takſhne Kri-ſtian, ſouraſhtvu niega takú oſlepỳ, de na vidi kar je okul ſebe, ſhe mejn kar je u niemu, noter u negovi duſhi in tenebris eſt et in tenebris ambulat. ſouraſhtvu niega takù smotti: de na ve kam gre: bo menou de ſe per-blishuje pruti Nebeſsam, inu hity k pogubleniu u pakú. neſcit quo eat caligavit ab indignatione oculus meus je rekou
Job i7.7
. conturbatus eſt in ira oculus meus, anima mea je djau ‌David.‌
Ps 30.i0
. moje okù je temnu poſtalu od ſerda, inu u moji jesi je blu smottenu smeſhanu moje okù, inu moja duſha. Zhe ſo Svetniki takú govorili; miſlite u kak ſhniuſtanu ſe snajdejo ſerdà jese, ſouraſhtva pouni greſhniki, sadoſti od tega ſedei k temu drughemu: de.

x

Teſhkú je pomagati takſhnem Kriſtianam, kateri ſi to doushnuſt te ker-ſhanſke Lubesni pruti ſourashnikam prevezh teſhko ſturè. Pervezh njem je teſhkú pomagati dokler (koker lepù samerka ſvet ‌Gregor‌) od hude jese poſsedeni, premagani; ſmeshani, inu oſlepeni ſdrave inu skus Kriſtushove ſvete nauke reſvetlene pameti na ſhliſhijo na bugajo ampak sa prou inu dobru dershè kar njem njeh prekleta jesa inu fu-ria noter daje, naprei dershỳ, inu ſvetuje. Namrezh de nemajo odpu-ſtiti; de ſe imajo nad ſourashnikam /koker morejo/ maſhzvati. Dum pertubata mens judiciujm ſua rationis exaſperat, omne quod furor fuggerit, rectum putat.

Mar: L5.c50
. drughezh njem je teſhkú poma-gati satú, dokler ſami ſebe pregovarjejo: koker deb na blu mogozhe ſourashnike lubiti. Svete inu pravizhne sapoudi boshje /koker govo-rỳ Svet‌ Hieronymus‌) po ſuoji ſlabuſti, ne pak po muzhi te gnade gle-

Str.: 080v

Dajo inu merejo, inu menejo de ſkorei ni mogozhe taiſte dershati præccepta Dei imbecillitate ſua ſancrorum Oviribus aſtimantes putant eſse impoſsinilia, qua pracepta ſunt.

Li comm. In c.5 Math
. pravijo sadoſti nam je ſourashnika na ſourashit, lubiti ga na moremo. Kakú fouſh leshnivu je letu uſsake vierne katolſhki Kriſti-an sposnà, kir vieruje: de Buh nezh na sapovè kar be mogozhe an blu. Je reſs moj Kriſtian de je teſhkú ſourashnike lubiti. Vunder to theshavo samoreſh s pomuzhio Boshjo inu s tuojem fliſsam premagati ampak de ſourashnike lubiti je takú teſhkú koker nekatirkrat ti ſam ſebi naprei poſtaviſh, ali de ni mogozhe, tu ni reſs. u drugheh dellah pra-vi Svet‌ Hyeronimus ‌ſe isgovarjaſh, u Lubesni ſe namoreſh isgovarjati ſe namoreſh poſtiti ke ſi prevezh ſlab inu bolán. Namoreſh almosno da-ti, ke ſo ſilnu potrebne uboge. Inu taku naprei, ampak de ſourashnika namoreſh lubiti tega namoreſh rezhi. numquid poteſt dicere non poſsium diligere inimicos?
ib.
Je teſhkú ſhe enkrat pravim ſourashnike lubiti, ampak na uſtraſhi ſe theshave; pogledei na lohn, na plazhilu, na kro-no u Nebeſsah katera je perpraulena tem kateri ſourashnike lubejo. Krat-ku tebi povem zhe ſouraſhtvu premagaſh hudizha premagaſh, zhe ſe puſtiſh od ſouraſhtva premagati, hudizh tebe premaga. ſo beſsede Svetega‌ Auguſtina‌.

De je temu takú poſhluſhajte en kratke ampak ſtraſhne exempel katerega ta sa volo viſsoke uzhenuſti inu brumnoſti imenitne Kardinal ‌Bellarminus‌ popiſ-suje. Dua ſta shivela u velikimu ſouraſhtvu. sbolou je eden inu kir je imou s ſvetimi Sakramenti previden inu preſkerblen biti je klizou ſuojega ſourashnika, sa myr inu odpuſhanie niega proſsou. Letá k videshu ſe je sh nim ſpravou, s Beſsedame od svunaj odpuſtou. u ſerzu pak je jeso inu ſouraſhtvu odershou. Od bounika prozh gredejozh je rekou k tem dru-ghem: poglejte kai ſtrah te ſmerti samore? Sédei ſe ta reveſh bo; ſhliſhou je te ſpotlive beſsede ta boune; uſso popreiſhno jeso inu ſouraſhtvu ſu-pet obudou: zhe je takú je djau tudi jeſt tebi tega kar ſi ſedei rekou na odpuſtim, inu namaram deb ti meni tu odpuſtou kar ſim jest tebi poprei ſturou. Tu je srekou; inu duſho puſtou. ampak zhes en kratke zhaſs ſe je ta mertou prizho druſeh ludy perkasou. Tega ſuojega ſouraſhnika po-padou! Sh nym ſe tergou dokler ſe je semla odperla inu obdua poskerbela rezite ſedei lubesnivi ali niſo resnizhne Svetega‌ Auguſhtina‌ Beſsede: de hudizhove troſht. veſselie inu premaganie, je prepiranie, inu ſouraſht-vu teh Kriſtianou. cujus forumphus eſt diſsenſio Chriſtianorum

ſerm de dio 74
.

Str.: 081r

39. pridiga

Vade, et tu fac similiter.

„Pojdi, inu tudi ti letaku ſturi!“

Luc i0.37.

italicVidou je tega revnega od Resbojnikou ſlezhenega, inu ſtepenega, na pu mer- italictv italicega zhloveka en Duhoune inu je m italicemu ſhou. Vidou je n italiciega en Levit italicinu tudi letá je m italicemu ſhou. Vidou je niega en Samaritan, inu temu italicſe italicje u ſerze uſmilou; mu je niegove rane obvesou; ojlie inu vinu noter italiculju, ga na ſuojo shivino usignou, na jerperge pelou, inu oſkerbou. S italicdobrutame je ta uſmilen Samaritan skasou, de tega ſuojega blishnega italicje prou lubou. ſturi tudi ti takú moj Kriſtian, inu boſh skasou, de tuo- italicjega blishnega (akú lyh je tuoj ſourashnik) resnizhnu lubiſh
vade, et tu fac similiter. u sadni pridigi ſim vam oblubou Lubesnivi: de vam otshem en dober mittel ſoper ſouraſhtvu naprei poſtaviti. Dans mojo Beſsedo dershát. Poſhluſhajte kai pravi Svet Duh u Svetemu Piſmu. Memento noviſsimorud et desire inimicari.
Eccli. 28.6
. „ſpoumni na puſledene rezhy, inu nehaj ſou-rashiti. Akú bomo leté pred ozhmỳ imeli, na bomo Blishnega ſourashili“.

Letá je ta nuzne mittel, katerega vam isloshem.

x

Uſsem ludém je gor poſtaulenu inu potrebnu enkrat umreti. Kie, kadaj, kakú u kakſhnemu ſtanu letú je neguiſhnu, ſamú letú je guiſhnu: de naprei inu naprei ſe vezh k ſmerti perblishujemo; inu de uſsaktere pujde inu bo raishou u hiſho ſuoje vezhnoſti. Jok inu gorje temu, katir poprei nehá shiveti, koker ſourashiti! jok inu gorje temu, kir u ſouraſhtvu umrje! Pravijo ty saſtopni: de per mladeh ludeh je en dober mittel sa utalashiti inu sgasniti norzhino te jesem zhe ſe njem mersla voda na herbet ulije. U duhou-ni saſtopnoſti mrsla voda (otshem rezhi) en ſuſebnu dober mittel soper hudo je-so inu ſouraſhtvu je goſtu opominanie, inu premiſhluvanie te ſmerti. Katir vezh-krat na to ſpoumni; ta na bo u ſuojemu ſerzu velikega ſerdà inu ſoura-ſhtva dershou, inu redíu. Ta bo na te ſebi ſturjene Kervize posabou; na bo marou sa tu prizhnu na semli, ali sa tu poſvetnu; temuzh ſe bo ſkerbou sa duſho; sa tu prihodnu ali vezhnu, qui ſe quotidie recordatus eſse mori-torum, contemnit praſentia, et ad futura Icſtinat pravi ſvet ‌Hyeronimus‌ Lubesnivi akú zol Ajdje inu Nevirniki ſo sposnali, uzhili, inu rekli: de enemu zhloveku (de lyh ima velik urshoh) ſe na ſpodobi ſe jesiti inu jeso der-shati, dokler on tudi po tim zhaſsnemu shiuleniu u vezhnoſti bo usélei shivou. Kai moremo miſliti my skus pravo ſveto Viro reſvetleni inu pod-

Str.: 081v

Vuzheni Kriſtiani, kateri vierujemo de bomo vekomei shiveli, inu de na naſs zhaka na uſsemu ſvejtu ali uſelei ſrezhnu, ali uſelei nesre-zhnu shiulenie.

Drughezh ſpoumnite lubesnivi, inu imejte pred ozhmy taiſto ſodbo, katero bo Jesus Chriſtus ta Pravizhne Sodnik po ſmerti s vaſho duſho dershou, inu per kateri bo on srekou urthel vashega svelizhania ali pak vaſhega vezhnega pogu-blenia: Buh ſe bo pruti vam sadershou, koker ſe vi sadershite pruti va-ſhem ſourashnikam; u vaſhi oblaſti inu voli takú rekozh ſtor ſi eno mi-loſtvo dobro perjetno, ali pak eno teſhko ſtraſhno voiſtro ſodbo ſturiti ſtraſhna Sodba; akú vy vaſhem blishnemu inu ſourashniku is ſerzà na od-puſtite; Ozha Nebeſhke vaſhe grehe vam na bo odpuſtou. perjetna inu veſsela ſodba: akú vy vaſhem blishnemu inu ſourashniku odpuſtite, tudi ozha Nebeſhke vam bo vaſhe grehe odpuſtou. odpuſtite inu vam bo odpuſhe-nu pravi Kriſtus dimitte, et dimittemini.

Luc 6.37
. Inu kai bote odgovorri-li pred ſodnim Kriſtushovim ſtollam, akú niſte is ſerzá vaſhem ſourashni-kam odpuſtili? Malu ja nezh vam na bo pomagalu, de ſte prasnu inu hu-dobnu menili inu ſami ſebe pregovarjali, koker deb vy bli odpuſtili, akù vunder u resnizi niſte ſourashnika Lubili, sh nym ſe ſpravili; njem sane-ſli inu odpuſtili. Kakú ſe bote nesrezhni isgovarjali? Bote morebiti rekli de t saſtopni, Modri, uzheni ſo uzhili: de is dobrega zila inu konza is ſvetega aiffra sa poſvariti, sa ſtraffati, sa pobulſhati je nekatirkrat per-puſhenu, Lubesni na skasati, dobrute dol udariti temu ali unemu ſou-rashniku. Ampak t uzheni bodo odgovorrili: de vy niſte is tega zila inu konza. Is ſvetega aiffra, temuzh is hudobe, is nevoſhlivoſti, is hude jese, inu is poshelenia ſe nad vaſhim ſourashnikam maſhzvati myr dobrute. Kerſhanſko lubesin inu odpuſhanie dol udarli inu odpo-vedali. bote morebiti rekli: de ſpoudniki/kader ſte ſe obtoshili/ vam ſo abſoluzion ali odveso vaſheh grehou dali. Akú lyh ſte naprei inu na-prei u ſouraſhtvu shiveli. Ampak ſpoudniki bodó odgovorili: de ſo vam abſoluzion dali, inu vaſs od grehou odvesali; potim kir ſte snamnia ene prave pokure skasali, kir ſte djali: de vaſhem ſourashnikam odpuſtite is ſerza; kir ſte sa guiſhnu oblubili, de njeh otshete lubiti, dobrute is-kasati inu takú naprei; puſtite lubesnivi takſhne prasne isgovorré, katere morebiti ſedei imaſte! Pred Bugam! Pred tem uſsegavedejozhem ſodnikam pujde uſse po pravizi; po resnizi;

Tretezh ſpoumnite ſe; ſheſt thaushent lejt je kar u globozhini te semle

Str.: 082r

U ſtraſhneh paklenſkeh jamah en resnizhne ampak zhudne ogen/ katerega je ta pravizhna inu uſsegamogozhna roka Boshja pershga-la/ she gor, inu bo vekomei gorrou, katir je perpraulen tem, kateri naote ſourashnikam odpuſtiti, inu ſe hudobnu iſhejo nad taiſtem maſh-zvati. letỳ ſo taiſti od katereh pravi ‌Ezekiel Prerok‌: de ſo doli u paku ſhli s njeh oroshiam. deſcenderunt ad infernum cum armis ſuis.

32.27
. Jesa, ſouraſhtvu; furia ſo taiſte hudobe, katere tudi u paklu oſtanejo. Vitia Spiritualia in domnatis conſuminantur.
S Thom. Quodl. 8.q. 7 ar i4
. Veiſh tedei nesrezhne Kriſtian kir uſelei u tuojemu ſerzu pruti bli-shnemu jeso kuhaſh, ſerd inu ſouraſhtvu dershiſh inu ohraniſh kam ſhliſhiſh zhe takſhne oſtaneſh? ſhliſhiſh kekei, kir ni myrú kir ni ordenge, temuzh kir prepiranie, inu ſmeshniava uſelei ter-py; veiſh komú ſi podoben? ſi podoben tem kateri u teh nesrezhneh vezhneh paklenſkeh luknah prebivajo! sadoſti.

Sadnezh; o Lubesnivi usdignimo skus viro naſhe ozh pruti temu lepemu prebivalſhu tega myrú inu te lubesni; pruti Nebeſsam kir uſsaktere isvolen s drughemu takú rekozh je savesan s saveso ene vezhne lubesni. inu uſsakteri temu drughemu niegovo ſrezho koker ſam ſebi voſhi. My ſmo ſedei /dokler shivimó/ na poti pruti temu per-

jetnemu domuvaniu; sakai tedei ſe otshemo prepirati; jesiti, puntati med ſabo ſourashiti? ne irascamini in via.

Gen 45.24
. kakſhnu inu kakú neisrezhenu veliku plazhilu na vaſs zhaka, aku is lubesni pruti Bogú po Chriſtushovi ſapoudi, po exempelnu vaſhega Isveli-zharja tem, katiri ſo vaſs preganjali, to uno kervizo ſturili; tukei tamkei reshalili; is ſerzá odpuſtite; akù ſami ſebe premagate inu k nogham vaſhega krishanega Jeſuſa vaſhe premaganu ſouraſhtvu dol poloshite; akú sa kervize dobrute; sa pregananie krotkuſt, sa ſouraſh-tvu Lubesin, s eno Beſsedo sa hudu dobru povernite. Svet‌ Engelbertus‌ (koker piſhe u niegovemu shiuleniu ‌Surius‌) kir je ſam ſebe u takſhneh perloshnoſtah premagou, je biu u nebeſsah povikſhan gor u kor the ſvet-eh Marternikou. Pokashite vy meni enega u Koru teh Marternikou kir ni otou ſourashnikam odpuſtiti; kir ni otou myr, Lubesin odpuſhanie dati tem kateri ſo niega reshalili. Na morete, ampak jeſt vam bom pre-cei enega pokasou, katir (ke ni otou odpuſtiti) kader je she blisei biu sa ſveto Viero, sa Kriſtusha umreti, je Viero satajou, je nehou Mar-ternik, je nehou Kriſtian biti. Kdu je leta, ‌Sapritius‌, od katerega

Str.: 082v

ſe bere u zerkounah hiſtoriah, tu kar vam bom ſedei povedou; po-ſhluſhajte!

U Antiohiji je biu en Maſhnik s imenam ‌Sapritius‌, inu ‌Nieforus‌ en deſheuſke zhlovk. Letá dua ſta ſe lubila koker brata. Usignilu ſe je med nyma enu ſouraſhtvu takú, de tudi eden tega drughega ni otou na ce-ſti ſrezhati. ‌Nieforus ‌kir je sposnou to hudizhovo jeso je poſlou en dua trikrat ſuoje priatle k ‌Sapritiusu‌: deb mu odpuſtou. ampak leta njeh ni otou uſhliſhati: ‌Nieforus ‌tedei ſam k niemu grede; pade dol na ſuoje kolena! Ozha (pravi) odpuſti meni sa volo Boga! Ampak ta terdovratne ſe ni otiu sh nim ſpravti. Kai ſe je pergodilu? U pregananju teh Kriſti-anou je biu ‌Sapritius ‌popaden koker Kriſtian, inu k ſodniku ule-zhen. Martran; inu koker en ſtanovitne inu ſerzhàn Kriſtushove Sposnauz k ſmerti obſojen. ‌Nieforus ‌kir je tu ſhliſhou; mu je napruti tekou, dol k niegovem nogham ſe vergou rekozh: Kriſtushove Marter-nik odpuſti meni; ſim u tebe greſhiu; ‌Sapritius‌ mu ni odgovurrou: tezhe ‌Nieforus‌ po eni drughi ceſti inu mu ſupet na pruti pride, ga proſsi; Kriſtushov Marternik saneſsi meni kar ſim tebi ſturou koker en ſlabe zhlovk. Polè dana je tebi krona od Kriſtusha, katerega niſi tajiu temúzh ſi pred doſti prizhame niegovu ſvetu ime sposnou: ſapritius kir je imou enu terdnu kamnitu ſerze mu ni otou ne ene Beſsede od-govoriti. Ja kader je she biu u mejſtu na kateremu mu je imela glava odſekana biti proſhen od ‌Niefrosa ‌deb mu odpuſtou, ni otou. poſhlu-ſhajte ſedei; Buh resnizhne u ſuojeh Beſsedah kir pravi akú v na bo-te odpuſtili tudi ozha Nebeſhke vam na bo odpuſtou; ‌Sapritiusha ‌ni urednega ſturou ſuojega Kraleſtva, inu Krone teh Marternikou. upraſhan tedei ‌Sapritius‌ sadnezh od berizhou je viero satajou; je rekou: de otshe sapoud teh Ceſsarjou dopouniti; inu Bogove zhaſtiti malikam offrati ‌Nieforus‌ pak kir je ſturou kar je mogou; sa myr odpuſhanie proſsou je u ſredo ſtopou; s velikim glaſsam Kriſtusha inu niegovu ſveto viero sposnou: inu krone teh Marternikou (katere sa vol ſuojega ſou-raſhtva ni uredne biu ‌Sapritius‌) deleshne poſtau.

Dushesnie. Hiſt. Eccl. 27. Paragr. 87
.

x

Nezh vezh sa dans Lubesnivi. Memento noviſsimorum. Et diſine ini-micari! Lubesnivi ſpoumnite na puſledne rezhy inu nehajte ſourashiti. Letá je ta nuzne mittel; katerega akú bote nuzali; na bote hude jese pruti vaſhem Blishnemu u ſerzu dershali inu redӱli. Enu ſamu upraſhanie, inu en odgovor na letù ſhe imam; inu s tem bom prihodno nedelo pridige od Lubesni pruti ſourashnikam ſklenou.

Str.: 083r

40. pridiga

Ite; oſtendite vos ſacerdotibus, et factum eſt, dum irent, mundati ſunt.

„Pejte kie inu ſe iskashite duhounem inu pogodilu ſe je de gredejozhi ſo zhiſti poſtali.“

Luc 17.i4

italicDeſset g italicobovih moshov je naſh Isvelizhar u danaſhnemu Vangeliumu o- italiczhiſtou. ſtali ſo let od dellezh inu proſsili deb italicſe italic on zhes njeh uſmi- italiclou. Kriſtus njeh ni precei na njeh beſsedo inu proſhno ozhiſtou; am- italicpak kir je perſhou to poſtavo dopouniti njeh je poſ italiclou koker je blu italicsapovedanu u B italicukvah leviticus; de italicſe italic imajo tem duhounem iskasati
Ite oſtendite vos ſacerdotibus. inu kader ſo ony kekei ſhli, ſo zhiſti poſtali. et factum eſt, dum irent, mundati ſunt. Lubesnivi taku inu tamkei ſe more pomuzh iſkati. Kir inu koker Buh otshe de ſe ima iſkati. nu na to visho Buh pomaga. ſim vam obetou de otshem koker dans pridege od Kerſhanſke Lubesni pruti ſourashnikam s enim ali drughem upraſhaniam ſkleniti. Letú ſedei ſturím.

upraſham: ali ſe ſme praviza iſkati zhes ſourashnika.

upraſham: kaki ſe ima praviza iſkati zhes ſourashnika.

Na enu inu na tu drughu bom kratku odgovurrou, inu tudi nekatere nuzne nauke naprei poſtavou. Imejte le enu dobruvol-nu poterplenie inu bote perprauleni.

x

Poprei koker na letú ali ſe ſme nekatirkrat praviza iſkati zhes ſou-rashnika poprei pravim koker na letú odgovorím samerkajte dobru lubesnivi, de nikul ni perpuſhenu ſam ſebe is ſuoje frei leſtne vole pres oblaſti nad ſuojem ſourashnikam maſhzvati. Qui vindicari vult a Domino invenient vindictam

Eccli. 28.i
. Katir otshe ſe maſhzvati pravi Svet Duh u ſvetemu Piſmu, letá bo od Gospuda per Bugu maſhzvanie naſhou, Buh ſe bo nad nym maſhzvou. Inu Svet ‌Paul‌ na ſuoje Teſsalonizeſarje takú piſhe Lubesnivi gledejte inu dej-te ahtengo de na bote obenemu hudu sa hudu povernili. Videte ne quis malum pro malo alicui reddat.
I Teſs. 5.i5
. inu u resnizi moi Kri-ſtian aku ſe taku nad tim kir te je reshalou naſhzujeſh ne ſamú ſoper kerſhanſko Lubesin, temuzh tudi ſoper pravizo greſhiſh. sakai inu kakú? takú inu satú dokler ſam ſebi eno oblaſt usameſh inu ſturiſh (katera tebi ni dana katera tebi na ſhliſhi. Oblaſtniku inu Sodniku je oblaſt dana niemu ſhliſhi ſoditi inu po pravizi te krive ſtraffati. Katir ſi to oblaſt ſam ſturì, inu u to ſlusbo meſha Kervizhnu della; ti pak

Str.: 083v

Kir blishnemu hudu sa hudu poverniſh; kir ſe iſheſh nad nym maſh-zvati; aku lyh niſi obene oblaſti perjeu; ſam ſebe sa ſodnika ſturiſh, tedei greſhiſh zhes pravizo. Letú ſim naprei poſtaulou.

ſedei takú odgovorím: akú lyh uſsaktere Kriſtian je doushen tudi ſuoje-ga ner huiſhega ſourashnika is ſerzá lubiti, njemu odpuſtiti, sh nym ſe ſpravti, niemu ſai inu nam mejn te gmein dobrute iskasati. Aku lyh obeden na ſme jese velike, ſerda inu ſouraſhtva u ſuojemu ſerzu dershati, kuhati inu ohraniti; hudu shelleti inu voſhiti, hudu ſturi-ti ſuojemu tudi nar vekſhemu nepriatlu; Per uſsemu temu vunder pravi-jo uzheniki de uſsaktere Kriſtian shiher zhes ſuojega ſourashnika pravizo iſhe. Kai oté rezhi? Kaku ſe ima tu saſtopiti? poſhluſhaj-te nekatere exempelne u katereh bote lohkú saſtopili kar uzhe niki uzhè. Poſtavimo de ta ali une zhlovek skus ſuoj poredne hudobne jesik skus ſuoje opraulive Beſsede ſturỳ de te drughi na morejo terpeti; de te ſourashejo; de te preganajo; seno Beſsedo de on tebi kervizhnu veliko ſkodo na tuoji zhaſti, dobremu imenu inu poſhteniu della. je tebi perpuſhenu pojirvati: de on tebi ima doſti ſturiti; zhaſt dobru ime poſhtenie nasai poverniti; inu to tebi ker-vizhnu ſturjeno ſkodo dobro ſturiti ali popravti. Poſtavimo de ta ali une tuoj blishne te je skus ſuoje hudobne kunſhte, goll-fie per kupzji, per andverhu, per Gospodarſhtvu; per hiſhuvaniu per ſlusbi per tuojeh opravilah u nesrezho, u ſkodo u sgubizhek tuojeh denarjou, tuojega blaga perpravou. Je tebi perpuſhenu tu tuoje tirjati; inu tankei pravizo iſkati kir njo moreſh iſkati. Niſi doushan mu tu dol puſtiti kar on tebi more dati plazha-ti nasai poverniti. non tenemur remittere inimico satiſfacti onem debitam. ut honoris, ſama, vel pecunia.

Antonin. Tuel de virt Theol. Art 2. Resp 3
. ampak kakú ſe ima, inu kakú ſe nema praviza zhes ſourashnika iſkati, tu bote precei u drughemu Thejlu ſhliſhali:

.x.

Per temu kir pravizo iſhe zhes ſuojega ſourashnika ſe more gledat na niegovu nagnienie. ſerze inu meinengo. eſt in vindicaturne

Str.: 084r

conſiderandus vindicantis animus pravi ſvet‌ Thomaſh ‌ta Angelſke uzhenik. Hudu pravizo iſheſh zhe imaſh enu hudu nagnenie; hudo meinengo inu ſerze pruti tuojemu blishnemu; zhe le inu nar bol satú iſheſh deb niemu hudu blu, zhe iſheſh is jese, is nevoſhlivoſti is ſouraſhtva, is poshellenia ſe nad tuojim ſourashnikam maſhzva-ti. ſi intention feratur principaliter in malum illius de quo ciadi-ctam ſumit, et ibi quieſcat, eſt omnimo illicittum.

Idem. 22. Q. 108 art
. takú pravizo iſkati je greſhnu sakai? Satu pervezh dokler ſe veſseli-ti nad ſkodo inu nesrezho inu nad tim kar je tem blishnemu hudu inu ſopernu tu je ſoper lubesin; tu je ſouraſhtvu, inu drughezh na vela ta isgovor kader praviſh on je meni hudu inu kervizo ſturou tedei jeſt niemu shiher hudu shellím. Ta isgovor je poredne inu na velá. Do-kler na ſmeſh moj Kriſtian tega druſega ſourashiti ke on tebi ſourashi ali na ſmeſh u tega drusega greſhiti ke je on u te pregreſhou. Zhe tu ſturiſh ſe na sadershiſh po Beſsedah ſvetega‌ Paula‌ kir pravi na puſt ſe od hudega premagati; temuzh tu hudu s dobrem prema-gei; noli vinci a malo, ſed vince in bono malum
Rom i2.2i
.

Kader ſe zhes ſourashnika praviza prou iſhe tu je is dobrega ſer-zá is dobrega zila inu konza, is lubesni te pravize, ali takú de ſe skus tu nuz tega blishnega iſhe; tak je perpuſhenu pravi-zo iſkati. je ſupet en nauk tega Angelſkega uzhenika: ſi inten-tio vindicantis feratur principaliter ad bonum aliquod, ad quod pervenitur per ponum peccantis - poteſt oſse vindicates hata alias debitis circumſtantys ſervatis.

ib
. poſtavimo is tega zila inu konza inu satú; deb ſe ta zhes katerega ſe praviza iſhe pobulſhou: deb ſou-je grehe sapuſtou: to inu uno greſhno navado, perloſhnoſt ſe na […] ad emedationem peccantis. Ali deb ſe nasai dershou; inu taku ſer-zhnu koker poprei na pregreſhou deb drughem perloſhnoſti k grehu i-nu pohuiſhania na dau. ad cohibitionem ejus et quietem aliorium. ali satú: de ſe praviza ohrani. De ſe Bogu doushna zhaſt inu huala daje ad juſtitia conſervationem et Dei honorem.

Ampak lubesnivi potrebnu je dobru gledati inu ahtengo dati kader ſe praviza iſhe ſoper ſourashnika: dokler ſouraſhtvu inu jesa

Str.: 084v

Inú Paklenſke ſourashnik zhloveka lohkú gollffa inu ga pre-govarja koker deb bli pravizhni urshohi sa ſe maſhzvati nad tem ali unemu ſourashnikam, aku lyh u resnizi takſhni niſo. Ka-der je ta Judouſke folk nasai perſhou is Babilonſkega hlapzhova-nia inu jezh, inu ‌Nehemias‌ je poſlou iſkati ta ſkrite ogen ſo du-houni inu shegnani ſhlushabniki na mestu ogna neiſhli eno goſto blatno vodo, non invenerunt ignem ſed aquam craſsam

2 Mak i.20
. vy kateri ſe otshete nadvaſhem ſourashnikam maſhzvati kateri iſhite deb ſtraffan biu deb ſe nemu kei hudega inu ſopernega pergodilu, od hudega ſouraſhtva inu hudizha oſlepleni inu smot-teni ſedei morebiti menite de pravizo prou is dobriga zila is ſvetega aiffra iſhite; ampak gorje vam aku pred uſsegave-dejozhem ſodnikam ſtojezhi bote resnizo koker je ſama na ſebi vidili! non invenerunt ignem. ſed aquam craſsam. Gorje vam tiſti-krat kader bote sposnali de vaſs ni lubesin te pravize; ogen on-ga ſvetega aiffra, temuzh de vaſs je ſkrita jesa; hudu ſouvraſhtvu poſhellenie ſami ſebe nad nepriatli maſzhvati nagajnalu.

.x.

Inu letú je uſse kar ſem vam lubesnivi imou naprei poſtavti od kerſhanſke Lubesni katero ſte tudi vaſhem nar huiſhem ſourash-nikam doushni: s taiſteme Beſsedame, s katereme ſem te pridige od kerſhanſke Lubesni pruti ſourashnikam sazheu! To sadno pridigo ſkle-nem: aku ſe ſpoumnite akú vaſh blishne ke zhes vaſs ima; ali vy zhes niega; aku ſe je med vami enu ſouraſhtvu usignilu, pojte kakei; ſpravte ſe s vaſhem Blishnem: vade prius reconciliari fra-tri tuo.

Math 5.24
. inu zhe vam tuteſhku naprei pride; tak po-glejte na tega kir is lubesni pruti tem katiri ſo niega reshali-li na kriſhu viſsỳ: na vaſhega Isvelizharja; poglejte na niegove preſvete rane katere je sa greſhnike, sa ſuoje ſourashnike, prega-niauze terpou; inu vam bo lohku inu ſladku naprei perſhlu tudi vaſhe nar huiſhe ſourashnike lubiti.

Str.: 085r

41. pridiga

Quærite ergo primum regnum Dei, et justitiam ejus : et hæc omnia adjicientur vobis.

„Iſhite tedei nar poprei Boshje Kraleſtvu inu niegovo pravizo, takú vam bo letu uſse pervershenu“.

Math. 6.33
.

U danaſhnemu Vangeliumu Kriſtus uzhí inu nam naprei poſtaula to pravo inu resnizhno ordengo katero moremo dershati: namrezh de imamo nar-poprei inu pervezh iſkati Boshje Kraleſtvu inu niegovo pravizo, inu sa-tu ſe ſkerbeti kar je vezhnu kar svelizhanie naſhe duſhe antizhe Quæ-rite primum Regnum Dei, et justitiam ejus. inu potim ſe pomujati inu od Bogá savupati taiſtu kar je zhaſsnu inu k naſhemu poſvetnemu shiule-niu potrebnu. et hæc omnia adjicientur vobis. Koker tedei more biti ſkerb sa naſho duſho popreiſhne, shlahtneiſhe inu potrebneiſhe koker sa naſhe telú, takú tudi more biti popreiſhne, shlahtneiſhe inu potrebneiſhe ſkerb sa duſho naſhega blishnega koker sa niegovu telu. Smó doushni lubesnivi sa duſho tega blishnega ſe ſkerbeti inu nekatirikrat niega poſvariti inu pobulſhati. Kriſtianſka lubesin letú od naſs otshe imeti. Kulku njeh vunder je ka-teri ſi to doushnuſt malu k ſerzu usamejo. Kakſhna je; sa koga je; inu kakú ſe dopouni ta doushnuſt bodo uzhile te pridige od kerſhanſkega po-ſvarenia inu pobulſhania tega blishnega. U pervi ali danaſhni pridigi bom upraſhou inu odgovurrou na letú.

Kdu pred uſsemi drughi je doushen Blishnega ſvarriti inu pobulſhati?

.x.

Nekaterem Kriſtianam ſe sdy de ena zol lohka sapoud je leta Kriſtusho-va sapoud katero nam je dau per ſvetemu ‌Matheushu‌ rekozh: ſi pec-caverit in te frater tuus vade, et corripe eum

Math i8.i5
. aku tuoj Brat tu je tuoj blishne greshỳ u tebe ali koker isloshajo Ozheti in ure-zheniki pred tabo takú de ti veiſh snaſh. tak poſvarri niega; zol loh-ka ta sapoud nekaterem Kriſtianam naprei pride inu sakai? Satú: dokler ſo nagnjeni uſelei inu pouſod sadershanie, shiulenie, fallarje tega Blishnega pres sposnania pred oblaſti. pres pravize, pres Lubes-ni ſoditi, tadlati; opraulati. Inu u temu ſkorei ſuoje zelu shiule-nie dopernaſhajo koker pravi ‌ſvet Joannes Chryſumimus‌. ad condem mandos cateros omne vita noſtræ tempus conſumimus.
Li. de comp cord
. ampak Lubesnivi zhe doushnuſt te Kriſtushove sapoudi prou premiſhlujemo bomo lohkú neiſhli kaku ſilnu mozhnu ſe takſhni Kriſtiani smot-tejo: kateri imajo en prevezh doughe jesik sa opraulati; zhaſt dobru ime inu poſhelenie reſtergat: s eno Beſsedo sa niemu ſkodvati; kader pak

Str.: 085v

be imeli po Kriſtushovi sapoudi niegove duſhe ſe anuseti. Niega poſ-variti, pobulſhati; ſe Beſseda is njeh uſt na ſhliſhi; jesika nemajo ſo mutaſti, ſe naoté koker hudobnu pravjo, u drughe praude meſhati akú lyh ſo doushni, inu kakſhni ſo lety upraſham kateri ſo preduſse-mi drughemi doushni Blishnega ſvariti inu pobulſhati?

Na letú odgovorím. takſhni ſo oblaſtniki inu vikſhi dusheuſki ali Du-houni (Kateri ne ſamu po Kerſhanſki Lubesni temuzh tudi po pravizi ſo douſhní poſvariti, ſtraffati; pobulſhati blishnega ſlaſti tega kir njem je podloshen. Zhes leté kader ſo leni fraglivi inu sanikerni ſe Buh toshi skus ‌Ezekielove‌ uſta rekozh: „Kar je blu ſlabu niſte poterdili“. quod infirmum fuit non consolidaſtis. „Kar je blu bounu inu revnu niſte oſdravili“. quod ægrotum non ſanaſtis. „Kar je blu ſlomlenu niſte savesali. “ quod confractum non alligaſtis. „Kar je blu savershenu niſte pobrali inu nasai pernesli “ Quod abjectum eſt non reduxiſtis. „Kir je poginilu niſte iſkali“. quod perierat non quæsistis.

Ezek. 34.4
. Jok inu gorje takſhnem Paſtirjam inu vikſhem katerem je ſkerb inu oblaſt dana zhes drughe inu ony le na ſe, ne pak na te njeh ſkerbi oblaſti glas dane ahtengo dadó. væ paſtoribus qui pascebant semetipſos.
ibid. 2
. Gorje nam Maſhnikam! Pravi en uzhen inu imenitne Pridigar (
P. Segner. In Chriſt Jeaſtr. P.i. diſe. i9
.) aku my koker Pridigarji na prishenzi koker ſpou-dniki u ſpoudnizi ſe boymo inu na podſtopimo is navejm kaisaenega ſtra-hú uſta odpreti kader je zhaſs. perloshnoſt inu doushnuſt duſham poma-gati! Inu is tega ſe lohku dol usame kakú neumni ſo taiſti Kriſtiani kateri oté deb Pridigarji nikul te gmejn, inu Spoudniki nikul te poſebne hudobe inu grehe ali ozhitnu na prishenzi ali tihu u Spoudnizi na po-quarili. Dej ahtengo pravi Buh k uſsakteremu kir ima duhouno oblaſt zhes to inu uno duſho tega blishnega! ſkerbi ſe! Vari inu pomujei ſe duſho tuojega Blishnega ohraniti! cuſtodi virum iſtum. sizer zhe bo niegova duſha po inu is tuoje fraglivoſti inu lenobe sgublena! Bo tudi sh njo tuoja duſha pogublena, qui ſi lapſus ſuerit erit anima tua pro anima illius.
3 Reg. 20.39
. ampak sa doſti od tega ka-teru vezh sa ſe koker sa vaſs govorím.

Doushni ſo vikſhi, ſtarſhi, ozheti ſlaſti inu matere ſuoje podloshene; o-troke (kader je potreba) poſvariti inu pobulſhati. Gorje takſhnem ſtariſhem kateri ſe te doushnuſti malu ali zol nezh na ahtajo; kateri ſe pruti nyh otrokam ſe sadershe koker deb na bli njeh otrpzi duratur ad filios ſuos

Str.: 086r

quasi non ſint ſui

Job 39. I9
. Vec sna Ozha vec inu sna Mati pa Syn ali Hzhy s tem s unem, s to ali uno ſe okul ulazhe, de ukup-prita u takſhneh Krajeh u katerah ni dobrega viditi ni dobrega ſhliſhati de Mladenzhi s deklizhami, deklizhi s mladenzhi ſami inu ſe tudi ob nevarnemu zhaſsu pogovarjajo, ſmejajo, ſpaſsajo norzhujejo. Vide Gospodar ali Gospodina per ſuojemu poſlu, te inu une darove! guante ſhenkenge; denarje, samerka drughe sadoſti ozhitne inu guiſhne ne snam-nia ene greſhne preklete priasnoſti inu Lubesni. Mermranie; govorenie pohuiſhanie je she po hiſhi, po Poſseſtvu, po vaſsi, po meiſtu: Kai pra-vi? Kai ſtury ozha ali Gospodar? Kai pravi kai ſtur Mati ali Goſpodi-na? Ozha mouzhỳ, Mati mouzhì: Gospodar mouzh, Gospodina mouzh skus perſte gledajo: ſe sadershe koker deb njeh an na ſhlu. duratur ad filios ſuos quasi non ſint ſui. Je bla navada ob zhaſsu tega malikova-nia de Ajdouſki ſtarſhi ſo ſuoje nedoushne majhne otrozhizhe offrali tem fouſh Bogovam ali malikam katere ſo zhaſtili inu molili. Visha pak per takſhneh offrah je bla letá: kader ſtatua ali podoba takſhneh ma-likou je bla she ogniena inu resbelena ſo bli otrozhizhi noter poſtau-leni, inu deb ſtarſhi jokanie inu upitje the otrokou na ſhliſhali inu zhes taiſte ſe na uſmilili je blu enu veliku ſhumenie s trobentame sbob-name, inu s drughe ſorte muſiko ſturjenu: ſmem rezhi ſhe ſedei ob naſhe-mu zhaſsu u eni guiſhni saſtopnoſti ta navada (katera je bla per nevir-neh Ajdah) tudi per nekatereh Kriſtianeh terpỳ. tiſtikrat ſo ble teleſsa teh Aidouſkeh otruk sashgane inu skus ogen pokonzhane: inu ſedei du-ſhe teh otruk teh Kriſtianſkeh poſlou skus greh umerjejo, inu per temu vunder Kerſhanſki ozheti inu Matere, Gospodarji inu Goſpodine aku lyh to nesrezho vedó inu videjo ſe malu ahtajo; ſo luſhtni inu veſseli; ſo samakneni u ſhumenie njeh dobizhka; goſpodarſhtva; inu druſeh po-ſvetneh opravilah. Kerſhanſki ſtarſhi inu Vikſhi kai miſlite sa boshjo volo kai ſturite? Zhe ſe vam duſhe vasheh otrok inu podlo-shenih na uſmilejo, uſmilite ſe ſai zhes vashe leſtne duſhe; ſpoum-nite ſe en malu; kakſhno inu kakú teſhko, tenko, voiſtro, ſtraſhno raitengo bote mogli Bogú dati sa grehe katere be vy lohkú pobulſha-li, inu na pobulſhate! Sakai mouzhite? Sakai skus perſte hu-dobnu gledate? Sakai uſt na odprete? Sakai na poſvarrite? sa-kai perloshnoſti na odusemite u kateri vaſhi ſkerbi zhes dane du-she zhaſt, brumnoſt; nedoushnoſt, zhiſtoſt, svelizhanie inu Ne-beſsa sgubejo; inu poginejo? Sakai kader vidite de drughezh ſe na more pomagati, oiſtreh mittelnou na nuzate? Inu takſhne sape-

Str.: 086v

Lauze ali sapelauke hudizhove nameſtnike prozh od hiſhe od ſlusbe; od drushine na ſpravte?

Ampak porekó ni ſile, otrozi ſo neumni ſo ſhe nesaſtopni ſo ne-doushni raumnu satú perloshnoſti njem na perpuſtite u kateri lohkú hudobni grattajo; inu kdo ve morebiti de imajo bol k hu-dobi inu grehu odperte ozhỳ koker vy menite. She vasha lenoba inu sanikernoſt je paklenſkemu Vouku sadoſti sa grosovitnu popaſti te ouze katere ſo vam zhes dane. Zhe to prekleto vaſho fraglivoſt sa-merka: on ſam ſebe obudí: ascendam ad terram absque muro, „jeſt poj-dem u taiſto deshello katera je pres ſyda“. Noter u takſhne hiſhe u katereh vikſhi inu oblaſtniki, ozheti inu Matere; Goſpodarji inu Goſpodine ſe ſuojeh otruk inu podloshenih na ahtajo: ſpe; mouzhè skus perſte gledajo; na poſvarijo, uſse perpuſtijo. veniam ad quieſcentes ha-bitantesque ſecure.

Ezek. 38. ii
. Puidem na te Kraje u katereh ni ſtra-hú; gre ven inu pride noter kir otshe; ſe govor; ſe norzhuje; ſe klap- ſe Lubesin della! ſe ſtur kar ſe otshe. guiſhnu Lubesnivi kader ſtar-ſhi inu vikſhi ſo fraglivi inu leni. Hudizh lohkú doſseshe kar zhe inu shellỳ.

.x.

Vaſs tedei oblaſtniki vikſhi inu ſtarſhi (nej bode potim velika ali mejhna dershina zhes katero vam je ſkerb inu oblaſt dana! vaſs sa-dene danaſhna pridiga, vaſs angrede. Ozheti inu Matere Gospodarji inu Gospodine vaſha douſhnuſt je poſle vaſhe otroke; podloshene kader je potreba. ſvariti, pobulſhati, tu ſte doushni po kerſhanſhki Lubesni, inu po pravizi ſturiti. Na kaisaeno viſho pak imate to Kriſtushovo sapoud od Kriſtianſkega poſvarrenia inu pobulſhania te-ga blishnega dopernaſhati; bote en drughekrat ſhliſhali kader bom s pomuzhio Boshjo isloshou kaku ſe more ta doushnuſt dopouniti. Sa dans amen.

Str.: 087r

42. pridiga

Væ homini illi per quem ſcandalum venit!

„gorje temu zhloveku ſkusi katerega pohuiſhanie pride!“

Math 18.7.

italicOd pohuiſhania u danaſhnemu Evangeliumu Kriſtus govor. italica italicku tebe pravi italicon tuoja roka ali nogha pohuiſha od italicſe italickej njo, inu akú tebe tuoje okù po- italichuiſha, isderi taiſtu inu vershi od ſebe; bulshe je tebi de ſlab, Krulov, s italicenim ozheſsam u shiulenie greſh; koker deb due roke inu noghe; inu dua italicozheſsa imou inu vershen biu u
plakenenſke
italic ogen. S teme Beſsedame je Kri- italicſtus dau letú saſtopiti pravi
Svet ‌Hieronimus‌
italic aku ti moj Kriſtian tega italicali unega zhloveka taku lubiſh inu ſhtimaſh, koker tuojo roko nogho ali italicokú, zhe vunder leta tebi pohuiſhanie ſturỳ u greh inu vezhnu poguble- italicnie ulezhe, bulſhe je sa te de to perloshnoſt odsekaſh zhaſsno ſkodo inu italicsgubiuzhek terpiſh, koker pak deb urshoh tega pogublenia perloshnoſt tegá italicgrehá imou.
væ homini illi per quem ſcandalum venit. gorje vam ſlaſti vam, ſtarſhi inu vikſhi akú skus vaſs pohuiſhanie pride; ali takú: de vy ſamí pohuiſhanie daſte; ali takú: de vy ſai pohuiſhanie greiſhnu perpuſtite; vy pred uſsemi drughimi ſte ne ſamu is Kerſhanſke Lubesni temuzh tudi is pravize ſte doushni vaſhe otroke inu podloshene ſvariti, ſtraffati, po-bulſhati koker uno Nedelo ſte saſtopili u pervi pridigi od Kerſhanſkega po-ſvarenia inu pobulſhania. U danaſhni pridigi Lubesnivi vam bom skasou de tudi uſsaktere Kriſtian je doushen ſuojega blishnega ſvariti inu pobulſhati.

.x.

Is Lubesni je uſsaktere doushen ſvariti inu pobulſhati blishnega kir greſhy inu to doushnuſt nam naloshi inu naklada naturalſka inu Boshja po-ſtava ali ſapoud: de je pervezh Boshja sapoud vejmo is ſvetega Piſma is ſtarega inu novega teſtamenta. poſvarri tuojega blishnega pravi ‌Ec-cleſiaſticus‌. Corripe proximum.

Eccli: i9.i4
. poſvarite niega koker tuoje-ga brata pravi Svet ‌Paul‌: corripite ut fratrem.
2 Teſs 3.i5
. zhe tuoj Blishne u tebe ali pred tabo greſh. Pojdi inu poſvari niega pravi Kriſtus va-de et corripe eum Math
i8.i5
. tedei Blishnega kir greſhy poſvarriti opominati, pobulſhati je Boshji, Evangelſke nauk inu sapoud katero more uſsaktere dreshati inu dopouniti: quod quiſque tenetur efficere ſecundum regulam Evangelicam.
ex ci2 de haret. Innocent. 3
. Je natural-ſka ſapoud aku gledamo na zhaſt Boshjo. Po Beſsedah tega ſtarega uzhe-nika ‌Tertulliana‌ in publica injurria naturali jure omnis homo miles eſt. Koker/Kader ſe temu nar vikſhemu Gospudu, Krajlu, ali zeli gmeindi ker-

Str.: 087v

Viza ſtur, je uſsaktere podloshen is naturalſke pravize shounjer takú tudi kader ſe ta nar vekſhe Gospud Krajl Nebeſs inu semle Buh reshali je uſsaktere zhlovk taku rekozh ſoudat sa varvati inu ubraniti zhaſt Boshjo soper tegaiſtega kir njo popade; kir greſhí, je naturalſka ſa poud aku gledamo de ſe ima sa ſuojega bllishnega ſkerbeti: mandavit uni-onique de proximo ſuo.

Eccl i7.i2
. Lubesnivi na verjemite de ſte le dou-shni ſami sa ſe dobru brumnu shiveti! Ste tudi doushni ſe pomujati ſkerbeti inu ſturiti: de drughi dobru inu brumnu shivé. Ta ima biti va-ſha ſkerb inu od leté bote enkrat teſhko tenko raitengo dali vam dam eno pergliho eden ima en ud glid poſtavimo raneno nogho kai ne okú gleda, roka tippa, jesik ſe toshi, zelu telú obzhuti; uſsi glidi, koker mo-rejo, pridejo na pomuzh, ſmo Kriſtiani, ſmo po Beſsedah ſvetega‌ Paula ‌u duhouni saſtopnoſti „enu telú u Kriſtushu, uſsaktere en glid tega druſega“ multi unum corpus ſumus in Chriſto ſinguli autem alter alterius membra
ad Rom. i2.5
. Koker tedei en glid tega druſega ſe anusame mu pomaga: taku moremo my med ſabo eden tega druſega ſe anuseti, eden temu drughe-mu pomagati; poſvariti, od greha nasai dershati. pobulshati. Nekatirkrat Buh sa volo grehou enga ſamega zhloveka zelo hiſho, drushino, ſlahto, folk inu zelo dushello obiſhe inu ſtraffa. Sakai? Satú deb ſe uſsi ſkerbeli deb nobeden na pregreſhou, inu zhe te drughe Lubesin pruti temu blishnemu inu nuz duſhe tega blishnega na nagajna deb njeh ſai Lubesin katero ſa-mi pruti ſebi imajo inu njeh leſtne nuz inu dobizhek nagainou; sa po-ſvariti; pobulſhati Blishnega kir greſhỳ. Pogledejmo u Svetu Piſmu:

Eden Jud s imenam ‌Aihan ‌je sapoud prelomou kir je nekei useu ſkrou sa ſe dershou inu ohranou od taiſtega blaga kateru je moglu Bogu offranu jenu u ta ſvet ſhaz poſtaulenu biti. inu Buh je ſerdit poſtau zhes Is-raelitarje. try thaushent voiſhakou je blu: kateri ſo gor ſhli pruti temu Meiſtu Hai, ampak uſse je en grosne ſtrah obſhou: ſo beshali pred oblizhiam ſuojeh ſourashnikou; uſso ſerzhnuſt ſo sgubili: peccavit Isra-el, prævaricatus est pactum meum je Buh rekou k ‌Josuetu‌ tule-runtque de anathemate, et furati ſunt.

Jos 7.ii
.„Israel je greſhin; oblu-bo ſo prelomili; ſo useli inu kradili od tega kar je meni imelu offra-nu biti“. tedei sa volo nepokorſhine enga zhloveka pravi Svet ‌Augu-ſhtin‌ je Bug pravizhnu zelo armado Isralitarſko ſtraffou.
L6q in Jos
. Kai sa ena zhudna rezh je leta porezhe eden? Pravizhnega nedoushni- ga; s tim porednem inu krivim s eno ſtraffengo ſtraffati? ampak najte inu pokashite meni takſhne nedoushne inu pravizhne odgo-vorỳ leta ſvet Ozha: je rejſ ſe more lohkú pergodyti: de drughi ſo ne-

Str.: 088r

Doushni niſo krivi teh grehou dokler taiſteh grehou niſo dopernaſhali katere Buh s gmein ſtraffengo ſtraffa: ampak vunder niſo zel nedou-shni, ſo krivi dokler niſo poſvarili pobulſhali nasai dershali taiſte kateri njeh ſo doperneſli. poſtavimo sa en exempel: Buh poſhle mras, grosno urozhino. ſhuſho; ſlano tozho inu enaku hudu vreme zhes nyve pule, vinograde sa vol paklenſkeh beſsedy katere ſe ſoper niegovo zhaſt uſse huale inu zhaſti urednu ſvetu Ime govorè sa volo kletve inu pre-klinanja: morebiti doſti njeh je kateri takſhneh Beſsedỳ na govorè kate-ri na kounejo kaku tedei takſhna nesrezha zhes njeh pride koker zhes te drughe krive preklinauze? Takú: dokler aku lyh niſo ony kleli prekli-nali, vunder niſo koker ſo samogli taiſteh hudobneh, ſtrupeneh, poklen-ſkeh uſt inu jesikou poſvarili, samaſhili, kader ſo ſhliſhali takſhne Beſsede. Ni kleu ozha ni klela Mati; ampak mouzhou je Ozha; Beſsede ni rekla Mati kader ſta ſhliſhala Synove inu Hzhere preklinati; ni pre-klinou ta tovariſh ali una thovarſhiza, ampak ſi ni upala uſt odpreti kader je ſhliſhala ali ſhliſhou ſuojega sraven hlapza ali thovarſhizo kleti deb ſe ſkorei bla semla pod noghame odperla. na koune Gospodar na koune Gos-podina, ampak jesika nema. ſerzhnuſti nema; mouzhy s poterpeshlivo-ſtio hudo poſhluſha kader poſli inu podlosheni kounejo inu preklinajo inu taiſta leuna bodi moſhka ali shenſka perſhona katera kader ſe en lonz ali glaſh ubije zelo hiſho sverne preoberne inu smeſha nema tulk ſerzhnuſti inu jesika deb taiſte poredne ſtrupene uſta poſvarrila ka-tera preſvetu Ime Boshje greſhnu ſhpogajo inu kounejo, u kateremu ſe imajo uſse kolena perpogniti teh kateri ſo u Nebeſsah, na semli, inu pod semlo, doſti ludy piſhe ‌Plutarchus de curioſ‌. Je umerlu na enemu guiſhnu Kraju: ‌Empedokles‌ en imenitne inu uzhen Ajd je ſvitvou, e ſe imajo nekatere guiſhne lukne sapreti inu samaſhiti, is katereh je ena ſtrupena sappa ven ſhla. Inu kuga je nehala. samaſhite tudi vy tak-ſhne jesike uſta ali lukne is katereh paklenſka greſhna sappa tega pre-klinania vunkei grè: poſvarrite njeh; ſtraffajte njeh, pobulſhajte njeh; inu zhe tega na ſturite, na dellajte ſe nedoushne dokler niſte; krivi ſte; deleshni ſte skus vaſho prekleto Lenobo inu poterpeshlivoſt ne-katirkrat vezh koker taiſti kateri takú govorè.

Lubesnivi de bote ſhe bol saſtopili ſapoud inu doushnuſt, katero ima uſsa-ktere Kriſtian sa ſvarriti inu pobulſhati ſuojega blishnega; tak samer-kajte de nuz tega blishnega je ta perve inu nar shlahtneiſhe urshoh katere naſs ima obuditi, de to doushnuſt dopounemo. Zhe tuoj brat ali blishne (je djau Kriſtus) greſhỳ pojdi, poſvarri niega, inu akú on

Str.: 088v

Tebe poſhluſha Buga, ſi ti tuoiga brata ali Blishnega perdobiu. Vade et corripe eum ſi te audierit, lucratus eris fratrem tuum

Math i8. i5
. Buh otshe: deb my naſhemu Blishnemu skasali miloſt na duſhi inu nam je sapoud te almoshne inu sapoud tega Kerſhanſkega poſvarrenja koker ty premoshni (aku lyh Buh te uboge inu potrebne shiv; ohrani inu preſkerbí) ſo doushni po sapoudi te almoshne tem ubogem inu po-trebnem pomagati. Takú Kriſtiani (akú lyh Buh skus ſuoje gnade opomina, nagajna, ſvarri, obudi te greſhnike) ſmo doushni po sa-poudi Kerſhanſkega poſvarrenia greſhnike opominati, poſvarriti pobulſhati. Inu letú kerſhanſku poſvarrenie pobulſhanie tega blish-nega je ena duhouna almoshna pravi Svet ‌Thomaſh od Aquina.‌ corripere delinquentem eſt quadam ellemoſyna ſpiritualis.
22 y 33. art. i
. ena ſuſebnu shlahtna almoshna tulkain shlahtneiſhe; kulkain shlahtneiſhe je blishnemu na duſhi koker na teleſsu poma-gati. ſklenite ſami Lubesnivi de Blishnega kir greſhỳ poſvarriti inu pobulſhati inu mu s to duhouno almoshno pomagati ni le enu ſvitvanie temuzh je ena sapoud inu doushnuſt. Koker blishne-mu ſai kader je u ſilnu veliki inu sadni potrebi, s teleſsno almo-shno perſtopiti inu pomagati ni le enu ſvitvanie temuzh je sa-poud inu doushnuſt. inu Letú ima sa dans doſti biti. ſhe ne-kei.

x

dans je perva nedela meſsza Septembra ali dan uſsih Svetih Angelov varhou. Moi Kriſtian Buh je tebe ſuojem Angelam perporozhou le oni tebe po uſseh tuojeh potah varjejo; te Beſsede kakſhnu zhaſt skashanie, kakſhno andoht, kakſhnu savupanie imajo u tebi obuditi? ſi doushen tuojemu Angelu Varhu skasati zhaſt sa volo niegove prizhnoſti, andoht sa volo niegove dobrovolnoſti; vupa-nie sa volo niegovega varvanja! On je tuoj ſveſte, moder; inu mozhne priatou inu Varh; on te poſvari te opomina, te od greha nasai dershi obſerva eum, et audi vocem ejus.

Exod 23.
21
. Zhaſtuj niega; bugaj niega; poſhluſhei inu sturi kar on te-bi noter daje inu ſvetuje.

Str.: 089r

43. pridiga

Ipsi obſervabant eum.

„Oni ſo na niega raunu gledali“

Luc i4.i
.

Ena huale uredna, nuzna ſveta ſkerb je, is dobre meinenge inu ſerzá is Kriſtian-ſke Lubesni na blishnega gledati, ſlasti kader vikſhi inu ſtarſhi na otroke i-nu podloshene na njeh sadershanie inu shiulenie takú gledajo. Ampak ena nevoſhliva greſhna ſkerb je na Blishnega takú gledati koker ſo Fariſerji na Kriſtusa gledali. Kateru ſo zhes niega inu negovu nar ſveteiſhe sadershanie mermrali; niegove dobrute, zhudesha; dela inu nauke tadlali. Ipsi obſervabant eum. ſte ſhliſhali u sadni pridigi: de nekatirkrat uſsakteri Kriſtian je dou-ſhán ſuojega Blishneha opominati, poſvariti inu pobulſhati, kadai pak u kakſhnah okulſtavah inu perloshnoſtah bote ſedei saſtopili, inu de bote letú loshei saſtopili imejte pred ozhmy due rezh namrezh greh inu greſhnika. Vam bom tedei skasou.

Kakſhne je greh sa volo katerega ima ta blishne opominan ſvarjen inu pobulſhan biti.

Kakſhne je greſhnik, katir ima opominan, poſvarjen, inu po-bulſhan biti.

x

Velik inu ſmertne greh je taiſte, sa volo katerega moj Kriſtian imaſh blish-nega po sapoudi Kriſtushovi inu po doushnuſti te Kriſtianſke Lubesni: o-pominati ſvariti inu pobulſhati. tenetur homo corripere (govorỳ ta ſera-finſke uzhenik ſvet ‌Bonaventura‌) quando videt fratrem graviter peccare et credit probabilitar, quod debeat prodeſse

in 4 Sent. diſt i3. Dub 4
. Kader videſh de tuoj blishne ſmertne greh ſturi inu pametnu meniſh de mu samoreſh skus Kriſtianſku tuoje opominanie inu poſvarenie pomagati, ſi doushne niega opominati, ſvariti, inu pobulſhati inu u resnizi zhe imaſh doushnuſt tuo-jemu Blishnemu skus dela te Kriſtianſke miloſti; skus dobruto inu almo-shno perſtopiti kader ſe on snajde u ſilnu veliki potrebi, pomankaniu na teleſsu. Kulkain vezh doushnuſti imaſh tuojemu blishnemu skus prjasnu Kriſtianſku opominanie pomagati kader ſe on snajde u nar-huiſhi nadlughi, potrebi, u grehu u nar revneiſhemu ſtanu ſuoje duſhe? magna neceſsitate objugationes adhibende ſunt.
Aug L 2 de ſerm
. akú tuoj blishne greſhi pojdi inu poſvari niega, inu zhe bo tebe poſhluſhou inu bugou, tak ſi ti niega (niegovo Duſho) dobiu. upraſha ſvet ‌Auguſhtin‌ kai oté leté Kriſtushove Beſsede rezhi; ſi dobiu niegovo Dusho? Inu takú odgovorrí duſho tega Blishnega dobiti otshe rezhi; to skus ſmertne greh

Str.: 089v

Sgubleno inu u eni guiſhni saſtopnoſti mertvo duſho tega blishnega k Bogu nasai pelati, katera be bla poginila inu pres Kerſhanſkega opominania k pogubleniu hitela. Quid eſt Lucratus est te, nisi quia perieras niſi lucraretur te.

Serm i6 de verbdni
.

Drughezh greh sa volo katerega tuojega Blishnega imaſh opominati inu poſvar-riti, more takſhne biti de u ſebi navarnoſt sapopade: takú: deb tuoj bli-shne lehku ſupet u ta greh nasai padou, ali u tim grehu naprei shivou inu oſtou. zhe meniſh inu pametnu samerkaſh de tuoj Blishne na dougho visho na bo lohkú pobulshan, inu veiſh de u ti navarnoſti ſe snajde, po-ſvarri opominei niega pravi ſvet Duh de na bo ſupet u greh padou. corripe proximum – ne forte iberet.

Eccli i9.i4
. zhe pak greh je she popou-nama pobulſhan; inu ni nobene navarnoſti vezh sa nasai paſti u greh; tuoje opominanie inu poſvarrenie ni potrebnu. Koker arznia ni potreb-na, kader bolesin je she sagnana inu ni vezh navarnoſti deb bolesin ſu-pet nasai perſhla.

Tretezh greh, sa volo katerega imaſh tuojega Blishnega opominati, ſvariti inu pobulſhati, more snan inu u eni guiſhni vishi ozhitne biti. ſi pecca-verit in te pravi Kriſtus

Math i8.i5
. aku tuoj blishne greſhỳ u tebe; tu je koker ta imenitnu uzhen Pater ‌Soarez‌ isloshi, aku tuoj Blishne gre-ſhi pred tabo, takú de ti veiſh inu videſh de je ena guiſhna ſorta tega pohuiſhania, de je tebi snanu inu ozhitnu, pojdi, opominej niega, poſv-arri niega pobulſhei niega ſi peccaverit coram te frater tuus.
De Char. diſp 5. ſect 2 u 2
. U ſtaremu Teſtamentu u Bukvah Deuteronomium je Buh sapovedou, de taiſte kateremu je biu en drughe Blishne kei dou-shan nema noter jiti u hiſho tega doushnika, tirjati inu mu saſtavo oduseti: temuzh de ima sunej hiſhe ſtati. Cum repetes a proximo tuo-rem aliquam, quam debet tibi, non ingredieris domum ejus, ut pigy auſseras, ſed ſtabis ſoris.
Deut. 24.ii. at i2
. S teme Beſsedame nam je Buh dau saſtopiti pravi Appat ‌Rupertus. ‌
Li.c3i
. de taiſte, kir Blishnega o-pomina, ſvarrì inu pobulſha nema firvizhnu gledati, ahtengo dati inu preiſkati fallarje tega Blishnega, ne samerkati inu ispraſhati kak moſh s sheno, shena s mosham, otrozi s ſtarſhimi. ſtarſhi s otrozmy. Gos-podarji inu Gospodine s poſlami, poſli s Vikſhimi ſe sadershè; ne preiſ- kati uſse ſtopine, poglede, Beſsede; dela. Non ingredieris domum.[…] temuzh zhe kai hudega kei greſhnega kei takſhnega kar opominama potrebuje, vidi vec pametnu inu guiſhnu samerka ima blishnega, brum-

Str.: 090r

nu, myrnu, priasnu, kerſhanſku opominati, ſvariti inu pobulſha-ti. ſtabis foris. ſhe bol nam Buh tu da saſtopiti skus modrega mo-sha u ſvetemu Piſmu rekozh: „na iſhi hudobe u hiſhi tega pravizh-nega inu na smotti negovega myrú“. Ne inſidieris, et quæras impi-etatem in domo juſti, neque vaſtes requiem ejus.

Prov. 24.i5
. uſsak-tere Kriſtian ſe more varovati po Beſsedah ſvetega ‌Bonaventure‌, de ſi na bo ene norſke veſtì ſturou, inu de na bo ali is prasnega, neum-nega ali zol is nobenega urshoha Blishnega ſvaríu inu opominou cavendum ne quis formet ſibi conſcientiam ſtultam ex modica con-jectura.
In 4 ſent. diſt i9. Dub 4
. Letu ſi imajo dobru samerkati kateri inu katere le na drughe gledajo inu sa drughe prevezh videjo, sa-ſe pak ſo ſlepi inu ſlepe. ſte tedei saſtopili Lubesnivi, kakſhne je greh sa volo katerega ima ta Blishne opominan, ſvarjen inu pobulſhan biti, imejte ſhe enu kratku poterplenie inu poſhluſhajte, kakſhne je greſhnik, kir ima biti opominan, ſvarjen inu pobulſhan.

.x.

Duojne ſorte greſhniki ſo. je ena ſorta greſhnikou kateri imajo opomi-nani inu ſvarjeni biti, inu je ena ſorta greſhnikou, kateri nemajo opominani inu ſvarjeni biti. ſo greſhniki: kateri kerſhnanſkega poſva-renia poterbujejo inu tudi radi gor usamejo, ali kateri aku lyh ſo per-prauleni gor useti vunder tega opominania na poterbujejo. inu ſo greſhniki kateri aku lyh poterbujejo vunder Kriſtianſkega opominania naotè gor useti, inu zhe ſe njem tu daje nezh njem na pomaga. Kai ſtu-ry en arzat kader ſtan Bolesin tega Bounika posnà? Mu da arznio Kai ſtury en uſmilen Kriſtian kader vidi potrebo tega uboghega bli-shnega mu s almoshno perſtopi, videſh inu sposnaſh nekatirikrat ta revne inu greſhne ſtan ſuojega Blishnega, de potim ke je pregre-ſhou ſuoje nesrezhe na usame k ſerzu, de ſe na pobulſha, per temu samerkaſt inu vupanie pametnu imaſh de na tuoje opominanie ſe bo pobulſhou, kar dohtar bounika, uſmilen Kriſtian temu potrebne-mu tu ti temu blishnemu ſturi; skus duhouno arznio, skus du-houno almoshno skus Kerſhanſku opominanie inu poſvarrenie mu pomagei. vade et corripe eum. Akú pak veiſh inu samerkaſh; de ſe je she pobulſhou, de ni vezh u navarnoſti, tuojega opomina-nia na potrebuje. quid neceſse eſt bis pungere non recalcit rantem per ſe ſatis erubeſcentem confundere ampluis. Kai otsheſh blishnega boſti inu nagainati kir ſam tezhe, ali sakai ga boſh saſromovou

Str.: 090v

Kir ſe taku sadoſti ſramuje? Ni potrebe de ſe sa niegovega moiſtra poſtaviſh. dokler niegovu sposnanie, saſtopnoſt mu je nameſtu moj-ſtra cui ſua ratio Magiſter eſt. ni potrebe de ga ti ſtraffaſh, do-kler niegova sgrevana veiſt mu je na mejstu ſhibe inu ſtraiffenge cui proporia conſcientia virga eſt. ni potrebe de ga ponishaſh inu ſvariſh, dokler grevenga; inu pobulſhanie mu je na meiſtu poſtave te-ga poſvarrenia, cui ingeminata verecundia lere diſciplina eſt.

Hier ep ad oc.

Taiſti greſhniki ſe nemajo opominati inu poſvariti, od katerih ni vupa-nie deb ſe pobulſhali. takſhni ſo; kateri sa opominanie na marajo, ka-teri Kriſtianſku poſvarrenie sanizhujejo, kateri is ſveteh naukou nor-zhie dellajo. Inu na mestu deb ſe pobulſhali, ſhe huiſhi inu poredneiſhi ratajo. noli arguere deriſorem.

prov 9.8
. na poſvarri takſhnega greſhnika ne satu koker deb sa niegovu ſouraſhtvu kei marou, temuzh satu ke mu na pomaga ja ſhe huiſhe rata. Hudu inu norſku ſturí en le arznie saſtopne dohtar, kir vee de Bouniku arznia ne ſamu na pomaga te-muzh ſkoduje inu k smerti pomaga, inu mu vunder po ſili to arznio noter ulije. Po Beſsedah Svetega‌ Thomasha od Aquina ‌zil inu Konz te-ga Kerſhanſkega poſvarrenia je pobulſhanie greſhnega blishnega, ka-teru poſvarrenie u ſebi sapopade enu priasnu opominanie. correctio fra-terna cajus ſinis eſt emendatis deliquentis habens ſimplicem admonitio-nem. satú kader pametnu samerkaſh de ta greſhne blishne opominani-a gor nausame ja ſhe huiſhe rata! Nekej inu puſtu tu poſvarrenie et ideo ubi propabiliter aſtimatur quod peccator admonitionem non recipi-at ſed ad pejora labatur ab hujusmodi correctione desiſtendum eſt.
22. q 33. Art 6
. Nekateri inu nekatere u grehah naprei shivè k ozhitnemu po-huiſhaniu, uſse ſaſtoin, nezh na pomaga, gorje temu kir njem eno Beſse-dizo rezhe; kai otsheſh ſturiti moi Kriſtian sa ſvariti takſhne ſorte ludỳ? puſti njeh, blatna gnila voda, lusha aku ſe vezh meſha huiſhe smerdỳ. Kaku vikſhi inu oblaſtniki imajo takſhne ludỳ ſvariti inu ſtraf-fati bo morebiti en drughekrat perloſhnoſt kei od tega govoriti sa ſedei.

X

Lubesnivi na posabite de dans ſe ſpomyn dershỳ roiſtva, taiſte zhi-ſte, isvolene, shegnane, ſvete Divize, od katere je rojen Jeſus de qua natus est Jesus

Math. i.i6
. dans na eno posebno visho s zar-tano andohtio ‌Mario‌ na pomuzh klizhete; katera je nasha ſlad-kuſt; naſhe troſht inu veſselie; inu upanie naſhe; Mater tega Isve-lizharia, kir grehe tega ſvejtá odſemila. perbishaliſhe teh greſhnikou.

Str.: 091r

44. pridiga

Diliges proximum tuum, ſicut teipſum.

„Ti imaſh Lubiti tuojega Blishnega koker ſam ſebe.“

Math. 22.39.

Od sapoudi te lubesni pruti Bogù, inu od sapoudi te lubesni pruti temu bli-shnemu /: od katere duojne lubesni jeſt vam lubesnivi she doſti zhaſsa pridigujem:/ je Kriſtus u danaſhnemu Evangeliumu govurrou. Stopili ſo k niemu Fariſeerji, ty nevoſhlivi inu hudobni hinauzi. Enemu uzheni-ku med nymi, kir je niega iſkuſhou inu upraſhou katera je ta perva sa-poud u poſtavi, je on odgovurrou, „ti imaſh Lubiti Gospuda tuoiga Boga is zelega tuojega ſerzá, is zele tuoje duſhe. Inu is zele tuoje miſli“, letá je ta nar vekſhe inu perva sapoud, ta drugha pak je leti enaka, „ti imaſh Lubi-ti tuojega blishnega koker ſam ſebe“. diliges proximum tuum, ſicut teipſum. de ſmo nekatirkrat inu u kakſhneh okulſtavah ali perloshnoſtah ſmo dou-shni blishnega opominati, ſvariti, inu pobulſhati po sapoudi te Ker-ſhanſke Lubesni ſte she saſtopili. poſehmau bote ſhliſhali na kakſhno vi-sho ta blishne ima opominan, ſvarjen inu pobulſhan biti. Inu de bote pravo visho Kerſhanſkega opominania inu poſvarrenia dershali, glejte dobru.

Ne meiſtu inu Kraj: u kateremu ta blishne ima opominan inu ſvarjen biti.

Na zhaſs: ob kateremu ima opominan inu ſvarjen biti.

Na beſsede: s katereme ima opominan inu ſvarjen biti.

.x.

Ker Angelſke Uzhenik Svet ‌Tomaſh od Aquina‌, od uſsakterega dela teh le-pah zhednoſtah ali tugentah pravi; letú ſe more tudi rezhi od dobrega de-la te ſvete Lubesni inu miloſti tega Kriſtianſkega opominania ali poſva-renia. Namrezh je potrebnu ahtengo dati de ſe ſturì tamkei na enemu ta-kſhnemu Kraju kir ta blishne ima opominan inu ſvarjen biti u frait u-bi debet. Je potrebnu dobru samerkati de ſe ſturi tiſtikrat, ali ob temu zhaſsu, kader ima blishne opominan inu ſvarjen biti. ut frait quando debet. Je potrebnu prou gledati de ſe sturỳ taku na takſhno visho s tak-ſhneme Beſsedame, koker inu s katereme ima ta blishne opominan inu ſvarjen biti ut fiat, ſecundum quod debet.

j 33. Art. 2
. Corripe takú naſs podva-nikou Kriſtus; aku tuoj blishne greſhỳ; govori ſam s ſamim; opominej po ſvarriti ſam, niega ſamega. corripe eum inter te, et ipſum ſolum.
Math i8.i5.
moi Kriſtian na pravi Kriſtus, pojdi, govorri; resglaſsi inu oſhteriah po gaſsah inu plazah, po vaſseh inu meſtah; ampak opominei na tihama blishnega, ſam ſamega poſvarri: duſho niegovo po Beſsede ſvetega‌ Auguſhti-na‌ duſho tuoiga Blishnega imaſh skus tuoje poſvarrenie pobulſhati: ne

Str.: 091v

zhaſht inu dobru ime skus tuoje opraulanie niemu oduseti. ſtu-dens correctioni, et parcens pudori.

Serm i6 de verb Dei
. guiſhnu po Beſsedah Svetega ‌Bonaventureta ‌inu‌ Auguſhtina‌, zhe grehe inu fal-larje tega Blishnega poveſh reſodevaſh inu reſsglaſsiſh, taku de mu tu nezh na nuza temuzh le na niegovi zhaſti inu dobremu imenu ſkoduje. prave ordenge Kriſtianſkega poſvarrenia na dershiſh: cri-men alterius detegre ubi non poteſt prodeſse nisi ad diffamotionem eſt contra ordinem correctionis fraterna.
Bon. In Spec an ci
. Aku le ſam ti veiſh tu hudu od tuojega Blishnega. inu niega prizho dru-ſeh poſvariſh, niega na pobulſhaſh temuzh isdajeſh. ſi ſolus noſti et eum vis coram als non es corrector ſed proditor.
Aug in Math i8
.

.x.

Kar angrede inu antizhe zhaſs ob kateremu ima ta greſhne Blishne opomi-nan, ſvarjen, inu pobulſhan biti je potrebnu prou gledati inu ahtengo da-ti na perloſhnoſt inu uro. Kader pametnu samerkaſh de je tuoj blishne u eni guiſhni vishi nagnjen inu perpraulen tuoje opominanie inu poſva-renie goruseti. Inu kader pametnu ſe troſhtaſh inu savupaſh de tuoje opo-minanie inu poſvarrenie mu bo nuzalu. Tu pervu poſvarrenie od Boga na tim ſvejtu je blu danu naſhem pervem ſtarſham ‌Adamu‌ inu ‌Evi‌. Inu kaku ſe je Buh shnyma sadershou? Ne precei koker ſta pregreſhila nyeh je Buh o-pominou inu ſvarríu. Temuzh nyma je zhaſs perpuſtou deb ſama u ſebe ſhla ozh pravi ſvetu Piſmu ſo ble nyma odperte. ſta sposnala ſuojo revo. veiſt njeh je pekla. Potim je Buh ‌Adama‌ klizou, niega inu niegovo sheno upra-ſhou: njeh odgovor poſhluſhou, inu reve nadloghe ſtraffenge katere ſta ſe-bi inu nam saſlushila, osnanou. deb nam uſsem exempel inu nuzne nauk dau kakú ſe imamo pruti naſhemu poſvareniu urednemu Blishnemu sa-dershati; pojdi pozhaſs moi Kriſtian, gledei na Zeit inu nuzno perlosh-noſt, inu taku noſsi naprei tem Blishnemu niegov fallar; opominei niega, ſvarri niega! vade; et corripe eum

Math i8.i5
. ſlasſti pak moreſh na letú gledati per temu kir poſvarrenia inu Kerſhanſkega opominania ſilnu potrebuje. Zhe eden terden inu ſdrav zhlovk sunaj zhaſsa jee; jed ali shpisa mu ſai mozhnu na ſkoduje. Ampak zhe en bounik poſtavimo en merslizhen sunaj zhaſsa kei od jedy ushiva mu ſkoduje

Str.: 092r

je mu lohku k ſmerti inu u grob pomaga. Umerla je naglu ena bou-na perſhona inu ta ſtare imenitne Dohtar te arznie ‌Hippocrates‌ u-praſhan kai saen urshoh be biu od lete nagle ſmerti je odgovurrou. inempeſtuve canavit et mortua eſt. ta perſhona je sunaj ſuojega zeita, inu presgudei jedla inu satú je umerla. Shpisa ali jed te bou-ne greſhne duſhe je Kerſhanſku opominanie inu poſvarrenie, aku letú tuojemu blishnemu dajeſh sunej zeita, kader samerkaſh inu vupania nemaſh deb mu nuzalu, ali deb perpraulen biu taiſtu gor useti. lohkú ſe permire de ne ſamu mu nezh na pomaga, temuzh doſti ſkoduje. Pamet-nu tedei inu po ſvitaniu te Kerſhanſke lubesni (pravi ſvet‌ Augu-ſhtin‌) ſtur taiſte katir nekatirkrat tem greſhnemu Blishnemu ſho-na! Opominanie inu poſvarrenie odlaſha inu na dobro perloſhnoſt i-nu zhaſs zhaka. ſi propterea coripiendis male agentibus quis percil quia oportunum ſibi tempus inquirit, videtur eſse – conſilium charitatiſ.

Li de cir
.

.x.

Ampak ni sadoſti na kraje u katereh ima blishne opominan inu ſvarjen biti, ni sadoſti na perloſhnoſt inu zhaſs ob kateremu ima opominan inu ſvarjen biti temuzh ſe more tudi inu ſlaſti prou dobru gledati inu ahtengo dati, na beſ-sede, s kateremu ima opominan inu ſvarjen biti, leté Beſsede imajo; lepe do-bre perjetne priasne biti. Vezhna Modruſt inu Resniza Kriſtus kir nam je to sapoud tega Kerſhanſkega opominania dau na rezhe ſmarjei, oiſtru kre-gej, temuzh lepu koker brat brata opominei, priasnu ſvarri Blishnega! corripe eum. ſe prepirati, kauſsat, puntati, kregati, ſmerjati, ſkodi, nesrezho na duſhi na teleſsu na blagu hudizha voſhiti; u jesi inu urozhini Jeſushove Krish, Kr, rane; ſvete Sakramente imenuvati inu zhes Blishnega klizati; kleti inu preklinati; letu ni greſhnega Blishnega po doushnuſti tega Kerſhanſkega poſvarrenia po Kriſtusho-vi sapoudi opominati inu ſvariti. takſhne ſprahe prava ſveta Kerſhan-ſka lubesin na sna! na govorỳ. corripiet me juſtus in miſericordia

Ps i40.5
. ta pravizhne ta brumne en prave Kriſtian kir iſhe duſho ſuojega blishnega ta bo niega aku je potreba s miloſtio s dobrem ſerzam opominou inu ſvarriú. Ta je prava inu Kerſhanſka Lubesin; tu je ſvetu inu nuznu Kerſhanſku opominanie inu poſvarrenie. Letú tem blishnemu k ſerzu grede. taiſte katir je s perjetneme inu ſvetemu beſ-ſedame poſvarjen; sé ponishuje inu temu kir ga ſvar zhaſt iskashe

Str.: 092v

Pravi ſvet ‌Proſper‌ leniter castiga tu […] exhibit reverentiam caſtigan-ti. Katir je pak skus prevezh voistru inu ſilnu poſvarrenie resha-len, ta na mara ne sa opominanie inu ſvarrenie; inu ſe na ahta deb ſe pobulſhou. Aspiritate autem nimiæ increpationis affensus nee increpationen recipit nec ſalutatem

L2 de vit contempl
.

Pogledejmo u ſvetu Piſmu; Potim ke je ‌Roboam‌ na mestu ſuojega ozhe-ta ‌ſalomona‌ sazheu kraluvati je ta folk Israel niemu ſuoje theshave naprei poſtavou inu niega proſsou: deb ſe on ne taku oiſtru pruti temu folku koker niegov ozha sadershhou: ‌Roboam‌ tedei je upraſhou te ſtare inu saſtopne ludy kateri ſo bli per niegovimu ozhetu ‌Salomonu‌ kai ima ſturiti, inu let ſo niemu ſvetovali de ima temu folku lepe krotke inu perjetne Beſsede dati, de taku bó lohkú ta folk na ſuojo ſtran obernou. Si locutus fueris ad eos verba lenia, erunt fibi ſervi cunctis diebus.

3 Reg. i2.7
. tu ſvetvanie ‌Roboamu ‌ni deshalu, te-dei je klizou mlade ſvitvauze kateri ſo bli sh nim rejeni: inu ty (koker mu je dapadlu) ſo mu ſvetvali: de ima s voiſtreme Beſsedame ta folk ſvariti koker je tudi ſturou inu k folku rekou: moi ozha vaſs je voiſtru tlazhou ampak jeſt vaſs bom ſhe huiſhe tlazhou: moi Ozha vaſs je puſtou tepſti s gaishlame inu jeſt vaſs bom puſtou tep-ſti s volouſkeme shillame inu ſkorpionami: Pater meus […] jugum veſtrum, ego autem addam vestros. Pater meus decidit vostra_ gellis. Ego autem cadam vos ſcorpionibus.
Ib. i4
. Kai je s tim oprava devet rodovi ſo ſe od niega lozhili. Takú reſs je de ſilnu oiſtre beſsede doſtikrat na nuzajo temuzh ſkodujejo. ſhe nekei poprei koker to pridigo ſklenem.

.x.

Enu ſvetu ſladku Ime my dans prasnujemo. Ime te shegnane; ſvete isvolene Divize inu Matere Boshje Marie. et nomen virginis Maria.

Luc i.27
. zhe te moi Kriſtian ſkuſhniave popadejo; reve inu nadlughe plazhajo; ſtrah inu zagovitnoſt obyde, klizhi Mario na pomuzh Mariam voca. pravi ſvet ‌Bernard‌. aku njo proſiſh na boſh szagou ipſam rogans non deſperas. Zhe ona dersh tebe na boſh padou. ipſa tencate non corruis. zhe ona te ubrani ſe na boſh bau; ipſa prote-gente non metuis.
Rom 2 ſup Miſs
. Boſh obzhutou kakú ſladku inu troſhta pounu je ime Marie.

Str.: 093r

45. pridiga

ſurrexit, et abyt in domum ſuam.

„on je gor uſtou, inu je prozh ſhou u ſuojo hiſho“

Math. 9.7.

italicPerjetne miloſtne, tudi nuzne inu mozhne ſo ble Kriſtushove Beſsede, ka- italictere je h temu na poſteli leshejozhemu od Boshjega shlaka udarjemu zhlo- italicveku djau: Perjetne inu miloſtve ſo ble: dokler ga je potroshtou, italicsavupei moi Syn tuoji grehi ſo tebi odpuſheni, mozhne inu nuzne ſo ble: italicdokler kir mu je rekou de ima uſ italictati, ſuojo poſtelo usigniti inu
damu jiti. Je ta brumne ſdrav gor uſtou, inu prozh ſhou u ſuojo hiſho, ſurre-xit, et abyt in domum ſuam. Buh dei; deb beſsede niegove taku lepe inu perjetne, taku mozhne inu nuzne ble; deb ſi taiſte ta blishne kir po-ſvarrenia poterbuje prou k ſerzu useu; pobulſhan prozh ſhou inu odſtopou? uno Nedelo ſim pridgvou od vishe na katero ta blishne ima opominan inu ſvarjen biti, ampak niſem uſsega povedou: ſhe kej imam sa dans po-vedati, imejte enu kratku poterplenie inu poſhluſhajte; s jesikam inu s roko ima ta greshne Blishne opominan ſvarjen inu pobulſhan biti.

Kader dobre priasne Beſsede na pomagajo je potrebnu pametnu voiſter jesik nuzati sa opominat, ſvarriti inu pobulſhati greſhnega blishnega.

Kader tudi pametnu voiſter jesik na pomaga, je potrebnu pametnu voiſtro roko ſhpogati sa opominati ſvarriti inu pobulſhati greſhnega blishnega.

.x.

Kader lepe, dobre priasne Beſsede na pomagajo je potrebnu nuzati krafft-ne, mozhne voistre beſsede sa opominati, ſvarriti inu pobulſhati, greſhnega blishnega, ta ni moj temuzh Svetega‌ Iſidora‌ nauk: kir takú govor: qui blan-do verbo castigatus non corigitur acrius neceſse eſt urgeatur. taiſte (kir s krot-keme inu perjetneme Beſsedame poſvarjen ſe na pobulſha) more s mozhneme s voi-ſtreme inu perjetneme Beſsedame poſvarjen biti. En saſtopne arzat ali Padar kir vidi de eni navarni rani tega ali unega Bounika oile, masilu, flaishter na pomaga, aku ni drughazh mogozhe rano osdraviti, bo pekou, bo resou inu ſekou. Rane te duſhe ſo fallarji ſo grehi tega Blishnega, zhe priasnu dobru perjetnu opominanie na pomaga; mozhnu, voiſtru poſvarrenie ſe more ſhpoga-ti inu nuzati. Cum dolore abſcindenda ſunt, qua lleniter ſanari non poſ-sunt.

Isid L3. De ſum. Bon. C46
. ſe imaſh moi Kriſtian sadershati pruti temu greſhnemu blishnemu kir kerſhanſkega opominanja inu poſvarrenia poterbuje. Koker ſe je sadershou ta uſmilen Samaritan pruti taiſtemu revnemu zhloveku katerega ſo rasbojniki ſlekli, ſtepli inu pu mertvega

Str.: 093v

Pustili leshati. Samaritanu ſe je ta uboge sapuſhen popotnik u ſerze uſmilou: on je niegove rane obvesou, inu je noter ulyu oile inu vinu alligavit vulnera ejus, infundens oleum et vinum.

Luc i0.i8
. pojdi inu tudi ti taku ſturi, opominej, poſvarri, pobulſhei tuojega greſhnega blishne-ga; dej mu priasne perjetne beſsede inu nauke oleum. meſhej tudi mozhne krafftne ſvetu voistre nauke ſlasti kader samerkaſh de perjetnu opomina-nie ſamu na pomaga vinum. Ampak takú ſe na sadersheſh ti Ozha! Ti Mati katir inu katera tuojem porednem otrokam prevezh skus perſte pogledaſh inu meniſh de she doushnuſt Kerſhanſkega poſvarrenia dopouniſh, zhe taiſte s teme mersleme, fragliveme prasneme Beſsedame opominaſh; otro-zi moji tega na ſturite; bote dobri inu takú naprei. Ti ſe sadersheſh koker ta prevezh dober Ozha ‌Heli‌. ‌Ophni‌ inu ‌Phinees‌ niegova dua poredna hudobna ſynova ſta ludy od ſlusbe boshje od offra nasai dershala inu pohuiſhala. ‌Heli ‌je ſhliſhou je vedou njeh greſhnu sader-shanie, inu Buh je niega inu niegovo hiſho ſtraffou satu ke je on ve-dou kaku porednu ſe sadershita ‌ophni‌ inu ‌Phinees ‌inu nyeh ni ſvarriu. eo quod noverat indigne agere filios et non corripuerit eos
i Reg 3.i3.
je reſs ‌Heli‌ je ſuoja Synova opominou: ampak prevezh dobre beſsede nyma je dau: sakai ſtuarita takſhne rezhy? Otrozi moji je djau na bote takſhni; prevezh uſmilen je biu! Kader be njeh mogou oistri ſvarriti samerkajte ſi letu vy tudi u vashe hudobne otroke vy norſku inu greſh-nu salubleni, leni fraglivi ſtarſhi!

Kader dobru perjetnu opominanie na pomaga je potrebnu voiſtre Beſsede nauke nuzati inu ſhpogati: ſim rekou pametnu inu Kerſhanſku voiſtre nauke. Sa ſvariti inu pobulſhati greſhnega Blishnega. nikar pak blishne-ga ſvarriti skus ſhentvanie, preklinanie, hudizhvanie; hudu voſhenie skus greſhne Beſsede katire kekei u taiſte vekomei nesrezhne paklen-ſke lukne ſhliſhjo u katereh ſe uſelei koune. ſpraho tega ſvetega aiffra ſhpraho te tudi nekatirkrat voiſtre lubesni govor en prave Kriſtian ampak paklenſka ſpraha te kletve je enemu Kerſhanſkemu jesiku nesna-na. Na bodi koker en leu u tuoji hiſhi, na smotti na smeſhej na smamlej tuoje domazhe inu na potlazhi tuoje podloshene pravi ſvet Duh skus uſta ‌Eccleſiaſtikusha‌. Noli eſse ſicut leo in Domo tua, e-vertens domeſticos tuos, et opprimens ſubjectos tibi.

Eccli 4.35
. katir otshe ſlahtnu inu lepu deſhezhu masilu imeti, more dervu ne s shellesnem temuzh s leſsenem nosham odpreti inu resati. Inu ka-tir shelly deb ſe ta greſhne blishne skus poſvarrenie pobulſhou ta more pametno voiſtruſt s Kerſhanſko inu pametno Krotkuſtio meſhati: regat diſciplina vigar manſuetutidem; et manſuectudo ornet

Str.: 094r

Vigorem. Kerſhanſke aiffer inu oistruſt nema prevezh ſilna biti, inu tudi Krotkuſt nema prevezh dpbra usmilena biti, pravi Svet‌ Gregor Papeſh.‌ ut nec vigor ſit rigdus, nec manſuetudo diſsoluta.

L i9 moral
: ampak poſtavimo de nezh na nuzajo ne dobre inu perjetne; ne krafft-ne inu voiſtre Beſsede sa ſvarriti inu pobulſhati greſhnega blishnega kir je potrebnu ſturiti? je potrebnu odgovorim je potrebnu pamet-nu voiſtro roko nuzati. Od tega bom ſedei govurrou; poſhluſhajte.

Jesus Kriſtus kader je perſhou u Tempel inu vidou de noter ſo pre-dajali inu kupvali: ni ſamú te, katere ſo predajali inu kupuvali ſvarriu rekozh: ſto sapiſsanu, moja hiſha je ena hiſha te molitve vy ſte njo pak ſturili k eni rasbojniſki jami: temuzh ſi je is ſhtri-kou eno gaishlo napravou inu sazheu is templa vunkei gonit te katiri ſo predajali inu kupuvali ni ſamu jesik temuzh tudi roko usignou inu nuzou. et cum fecisset quasi flagellum de funicu-lis omnes ejecit de templo.

Joan 2.i5
. En lepe exempel inu nauk sa ſtarſhe inu vikſhe de ſlaſti kader ne perjetne ne voiſtre beſsede na pomagajo, kader s jesikam nezh na opravijo, imajo roko usdigniti ſuoje otroke ſuoje podloshene ſvarriti, ſtraffati, pobulshati. Ozha ſhliſhiſh is uſt tuojega otroka ſerdite Beſsede, de tega ali unega koune de u jesi Boshje ſvetu Ime nuza; ga opominaſh ga podvuzhiſh. de je greſhnu hudobna! Ga ſmerjaſh ga voiſtri ſvarriſh nezh na pomaga! dei mu eno na usta pluſkei ga inu bo nehou. Mati videſh de tuoja hzhy per vokni ſkorei zeu dan ſto s tem s unem klaffta; navejm kakſhne pogovorre ima! njo ſvarriſh nji prepovedujeſh; Beſsede na nuzajo, usemi pal-zo nuzei pametnu roko inu oblaſt inu njo boſh od navarnoſti lozhila. Gospodar Gospodina samerkaſh veiſh de tuoj poſel skus ſuoje porednu sadershanie te doughe skasì, pohuiſha, sapeluje; ga ſvarriſh, ampak ſaſtoin, prozh sh nim, dellezh od hiſhe, dellezh od ſlusbe dellezh od dru-shine! ejecit.

Ampak porezheſh takú bom ludem, otrokam poſlam, podloshenem prevezh Soperne inu nadleshne; bodi nadleshne kai je satú zhe le doushnuſt katero moreſh ſturiti; ſturiſh; poſhluſhei eno pergliho katero ſvet ‌Au-guſhtin‌ daje: kai ne eden te arznie sastopne dohtar je nadleshne temu bouniku katerga Boshjast lomi kader ga veshe? Inu en ozha je nad-leshne enemu porednemu ſynu kader ga tepe? Inu vunder arzat kader tiſtiga bounika veshe; ozha kader bounega ſynu tepe ga lubi mu do-bru otshe. moleſtus est medicus furenti phranetico, et Pater indiſcipliato

Str.: 094v

Filio ille ligando, hic cadendo, sédambo diligendo. Postavimo ſedei de dohtar bounika na sveshe, ozha ſynù na tepe temuzh puſti po-giniti kai be ſe tebi sdellu? Tebi ne ſe sdellu de obdua hudu inu nauſmilenu ſe sadershita. Raunu taku zhe ti tuojiga Blishnega tuoje otroke tuoje podloshene kader je potreba kader dobru opominanie na pomaga, voiſtru na ſvarriſh, na ſtraffaſh, takù rekozh s ſilo od greha na odtegniſh, temùzh puſtiſh u grehu poginiti; letu ni lubesin ker-ſhanſka; ampak je ena greſhna nauſmilena, grosovitna prekleta traglivoſt. ſi autem iſtos negligent et perire permittant. Ista potuis fal-sa manſcetado crudelis eſt.

Aug. af bonif de correct Domest
.

x

Kader dobre priasne Beſsede nezh na opravijo je potrebnu voiſtre Beſse-de ſhpogati, inu kader tudi letè na pomagajo je potrebnu modru inu pametnu voiſtro roko nuzati sa opominati, ſvariti inu pobulſhati te-ga greſhnega blishnega po doushnuſti te Kerſhanſke inu ſvete Lubesni inu po Kriſtushovi sapoudi; letà ſta bla dua puncta katera ſem vam o Lubesnivi u danaſhni pridigi naprei poſtavou inu Kratku is-loshou. sadnezh bote saguiſhani Lubesnivi aku vy douſnuſt te ker-ſhanſke Lubesni Kriſtushovo sapoud od Kerſhanſkega opominania, ſva-rite. Zhe lyh morebiti od konza teſhku inu supernu tu bo tem blish-nemu naprei perſhlu tudi vaſhe ſvetu inu pametnu voiſtre Beſsede vezh koker perlishvanie gollufnu inu prasnu ſladke beſsede. ſe vam bo sahua-lou. Qui corripit hominem gratiam poſtea inveniet apud eum magis quam ille qui per linguæ blandimenta decipit.

Prov 28.23
. ena resni-za katero nam Svet Duh pravi.

Str.: 095r

46. pridiga

Nolebant venire

„oni niſo oteli priti.“

Math 22.3.

italicOhzet ali shenitovanie kralevega ſynú je sazhelu: volli inu pittana shivi- italicna je bl italica saklana. Koſsilu inu uſse je s italiche blu perpraulenu, inu krajl italicje ſuoje hlapze vunkei poſlou deb te povablene k ohzeti poklizali. Am- italicpak ti povableni niſo oteli priti.
nolebant venire. eden je ſhou na pule ta drughe po ſuoji kupzhiji, eni zol ſo kralove hlapze popadli, saſramo-vali, inu umorili. Nehualeshni, hudobni grosovitni ſo bli let, kateri ni-ſo oteli gnadlivega vablenia inu kraleve dobrute gor useti. ja tu dobru ſe s hudim plazhalu. ſkorei na enako visho ſe nekateri Kriſtiani sadershè pruti tem, kateri jih po doushnuſti te kerſhanſke lubesni opominajo inu ſvarijo. od doushnuſti inu vishe kerſhanſkega opominania inu poſvar-renia ſim she nekatere pridige ſturou. Dans bom ukupei useu kar ſim vam she rekou inu ſhe nekatere nuzne nauke naprei poſtavou, ka-ku ſe more sadershati letà kir ſvarri: inu letà kir je ſvarjen. Imejte enu kratku poterplenie inu poſhluſhajte.

Kakú ſe ima sadershati, kir Blishnega opomina inu ſvarrí.

Kaku ſe ima sadershati blishne, kir je opominan inu ſvarjen.

.x.

Try puncte inu try nauke more pred ozhmy imeti inu dershati taiſte, katir ſuojega greſhnega inu Kerſhanſkega poſvarrenia potrebnega Blishnega, prou nuznu, ſvetu po Kriſtushovi sapoudi otshe opominati inu ſvarriti. Per-vezh ima blishnega opominati inu ſvarriti is ſvete Lubesni. drughezh i-ma blishnega opominati inu ſvarriti po pravi inu od Kriſtusa naprei piſsani ordengi. Tretezh ima blishnega opominati inu ſvarriti s ſtano-vitnoſtio. De imamo greſhnega blishnega opominati inu ſvarriti is ſve-te Lubesni je en nauk ſvetega ‌Auguſhtina‌ alieni peccati objurgandi fus- minantes conſcientiam noſtram liquidi nobis coram Deo reſponderimus dilectione nos facere.

Sup ep. Ad Gal
. tiſtikrat imamo naſhega greſhnega blish-nega opominati inu ſvarriti, kader pred Bugam najdemo inu naſha vejſt nam guiſhnu noter daje inu pové de my letú is lubesni ſturimo. Is ſvete Lubesni pruti Bogú is ſvete Lubesni pruti naſhemu blishnemu, is Lubesni pruti Bogú: dokler nam grehi, s kateremi ta Blishne Bogá reshali, k ſerzu gre-do; inu my od enega ſvetega aiffra nagajnani ſe Boshje zhaſti anusamemo. is Lubesni pruti temu Blishnemu, dokler ſkus kerſhanſku opominanie inu po-

Str.: 095v

Svarrenie niega od greha nasai dershimo, od perloshnoſti greſhne lozhimo: miloſt i-nu duhouno almoshno mu damo. Otshemo shellimo inu ſe pomujamo niegovi du-ſhi pomagati. Prou tedei ſe taiſti na sadershe kateri greſhnega Blishnega ne is ſvete Lubesni temuzh is jese, ſerda, ſouraſhtva is poshellenia ſe nad nim maſhzvati, is nevoſhlivoſti opominajo inu ſvarijo.

Drughezh imamo opominati inu ſvarriti tega greſhnega Blishnega po pravi orden-gi. upraſham kakſhna je letá ordenga katero moremo per Kerſhanſkemu opomi-naniu dershati? odgovorim letá ordenga je taiſta, katero nam je Jeſus Kriſtus per Svetemu ‌Matheushu‌ dau inu naprei piſsou rekozh: aku tuoj brat (ali bli-shne) greſhỳ pojdi opominej ſvarri niega ſam ſamega; zhe te on ſhliſhi inu buga, tak boſh niega (niegovo duſho) dobiu / aku pak te na bo ſhliſhou inu bugou, usemi s ſabo ſhe enega, ali dua, inu aku taiſte na bo ſhliſhou inu bugou; tak povei Zerkvi. Leta je po Kristushoveh bessedah prava inu ſve-ta ordenga. Pervezh pravi Kriſtus „opominej inu ſvarri tuojega greſhnega Blishnega ſam ſamega!“ corripe eum inter te, et ipſum ſolum

. Math i8.i6.
tedei Lubesniv moi Kriſtian katir na mestu deb ti ſam, blishnega ſamega priasnu inu Kerſhanſku opominou inu ſvarriu, niega opraulaſh; niegove grehe inu fallarje resglaſsiſh, ti prave ordenge na dershiſh! eſt contra ordine correctionis fraterna.
S Bon. In 4 ſent diſt i9 dub 4
. Drughezh pravi Kriſtus akú te tuoj blishne na ſhliſhi na buga sa tuoje opominanie na mara po-tim usemi s ſabo ſhe enega ali dua. Adhite tecum adhuc unum vel duus.
ib
. Tedei tudi katir na mestu deb greſhnega Blishnega s enim ali drughem dobrem priatlam thovarſham prizho opominou ſvarriu inu pobulſhou; uſsakterega obudiſh nagainaſh podpihujeſh. tudi ti prave ordenge na dersiſ tretezh Kriſtus pravi, aku ti ſam inu tudi s enim ali drughem nezh na o-praviſh, zhe tu poſvarrenie na pomaga. Povei, rezi; osnani; temu kir ima oblaſt inu mozh sa pobulſhati greſhnega blishnega. ſi non andierit nod sie Eccleſia.
ib. I4
. Tedei ti, katir imajo oblaſt niega pobulſhati, povedou doſti prasneh! Oprauliveh, ſkodlivih Beſsedỳ ſturiſh inu uſheſsa teh katire tuoj blishne an na gre, napouneſh s mermraniam inu toshbame. Ti pravo inu od Kriſtusha dano inu sapovedano ordengo tega Kerſhanſkega opo-minania inu poſvarrenia sverniſh inu smeſhaſh.

Sadnezh imamo nashega greſhnega Blishnega opominati inu ſvarriti s po-terpeshlivoſtio inu ſtanovitnoſtio. Zhe tuoj Blishne ſi dans tuojeh Beſse dỳ inu opominania k ſerzu na usame; morebiti de ſi bo juter taiſtu k ſerzu useu, inu zhe ſe ſedei na pobulſha morebiti ſe bo en drughekrat pobulſhou. Ti praviſh niegovi grehi na bodo konza useli na bodo zol nehali Le na en zhaſs bo zaiſte sapuſtou. non doſcinent vitia ſed intermitect.

Str.: 096r

Inu jeſt na letú odgovorrím, morebiti pak de niegovi grehi sa volo kakeh niega ſvarriſh bodo zol nehali; zhe taiſte bo sazheu tudi na nekatere zhaſs sapuſtiti. fortaſse autem definent, ſi intermittendi conſuctudinem ſecerint

Seneca. Ep 40
. Peklenſke ſourashnik to ali uno duſho ſkuſha. K grehu nagajna ampak ona s Boshjo pomuzhio te ſkuſhniave premaga, kai ſtur Paklen-ſke ſkuſhniavz, neha le on ſkuſhati? Nikar aku lyh en ali vezhkrat prema-gan vunder ſerzhnuſti takú rekozh na sgub, na nehà ſupet ſkuſhati inu sa-pelati. Lubesniv ſe na ſramujeſh de ſe hudizh vezh pofliſsa k ſkodi inu pogu-bleniu koker ſe ti pomujaſh k nuzu inu svelizhaniu duſhe tuoiga blishnega? Poſtavimo lan inu letas eno hudo ſlabo shetvo imaſh? Kai ne vunder tuo-je muje na ſhparaſh; ſejaſh, oraſh, dellaſh tak doughu dokler na samerkaſh de uſse tuoje delu je ſaſtoin inu zela muja sgublena. opominaſh ſvarriſh bli-shnega; on precei ſam u ſebe na gré. ſe na pobulſha; en krat, duakrat, trikrat opominanie tuoje na pomaga; na sgubi poterpeshlivoſti; na ispuſti dobre inu perjetne perloshnoſti! bodi ſtanovitne, s zhaſsam bo ſam u ſebe ſhou. S gnado Boshjo ſe bo pobulſhou. ſedei lubesnivi ſte ſhliſhali kakú ſe ima sadershati kir blishnega opomina inu ſvarri; poſhluſhaite ſhe kaku ſe ima sadersha-ti ta blishne kir je opominan inu ſvarjen!

.x.

Try nauke ſem dau tem katiri drughe opominajo inu ſvarrijo, po katereh ſe imajo sadershati. inu try nauke bom dau tem katiri ſo opoinani inu ſvarjeni po katereh ſe imajo sadershati. Kakſhne nauke. Ta perve nauk bodi volne inu poſhluſhei radú kar tebi tuoj blishne pové. Ta drughe nauk bodi pokorne inu ſturi hitrú kar tebi tuoj Blishne pové. Ta trete nauk bodi hualeshne inu sahuali ſe ſerzhnu sa tu kar tebi tuoj blishne pove kader te opomina inu ſvarrí koker Kriſtus sapové inu Kerſhanſka lubesin otshe bodi volne inu poſhluſhei radú kader tuoj blishne te opomina, dobru uzh inu ſvarri. corripiet me justus in miſericordia et increpabit me , oleum autem peccatoris non impinguet caput meum.

Ps i40.5
. ta pravizhne me bo u miloſti opominou inu ſvarriu (inu letú bom jest rad inu volne gor u-seu) ampak oile tega greſhnika nema mojo glavo masati. greſhnu inu navarnu ſladke: golluffne Beſséde imajo dellezh od mene biti: aku be ta nauk ſi prou samerkou inu dershou ſi ſyn; Hzhy; hlapez kerſhenza, poſel inu podloshen, kai velá ti be ſe na jesiu; hudu po-gledou; napuhnou, kauſsou, kregou, preklinou, kader tuoj dober inu brumne ozha; mati; Goſpodar, Goſpodina, vikſhe, oblaſtnik, tho-varſh te lepú inu kerſhanſku podvuzhỳ, opomina, ſvarrí.

Str.: 096v

Bodi pokorne inu hitru ſturi kar tebi tuoj blishne k nuzu tuoje du-ſhe pové kader te opomina, je ta drughe nauk. ni sadoſti kerſhan-ſku opominanie. poſvarrenie, ſvete nauke tega blishnega radu inu volnu poſhluſhati, temuzh je potrebnu taiſte tudi gor useti, dopouni-ti, inu hitru ſe pobulſhati. Bounik zhe je pametne inu otshe ſdrav rat-tati ne ſamú poſhluſha kar mu ta arznie saſtopne Dohtar pové, am-pak tudi te od niega sapiſsane arznie usame; nuza, ushiva. Enaku zhe ſi pametne moj Kriſtian sa tuojo duſho ne ſamú poſhluſhej ampak tudi sadershi ſe po ſvetteh naukah, ushivei te arznie tuoje duſhe katire tebi da tuoj brumne blishne kader te opomina inu ſvarrí nej bodó potim perjetne ali oiſtre, lohké ali teſhké na gledei na letú ko-ker pametne bounik na mora satú ali ſo arznie ſladke ali grenke aku mu le pomagajo. Kerſhanſke otrok; poſel, podloshen kai je satu zhe lyh starſhi inu vikſhi po ſuoji doushnuſti voiſtre Beſsede nuzajo, zhe lyh kader je potreba roko inu palzo modru inu pametnu usignejo, k sve-lizhaniu tuoje duſhe, bulſhe je voiſtru poſvarrenie tegaiſtega kir sé sa tuojo duſho ſkerbỳ. Koker greſhnu, nezhiſtu prekletu perlishvanie tegaiſtega kir tuojo duſho pogubí. Bulſhe ſo rane ſturjene od tega katir te Kerſhan-ſku lubi, inu iſhe k bogu perpelati inu vishati, koker kuſhvanie hudo-bnu od leunega; kir te ſourashi inu iſhe u greh perpraviti; inu k hu-dizhu poſlati. Meliora ſunt vulnera diligentis quam fraudulenta oſcu-la odientis.

Prov 27.6
pravi ſvet Duh. ſhe nekei od ſvettega nauka.

Bodi hualeshne inu sahuali ſe ſerzhnu sa tu kar tebi tuoj Blishne pové kader te ſvarrì inu iſhe pobulſhati. Inu u resnizi zhe ſi ko-ker ſe spodobi hualeshne temu, katir tebi u buſhtvu, u pomanka-niu pomaga; kader nemaſh oblazhila te guanta; kader ſe lazh-te naſita, kulkain vezh moreſh hualeshne biti temu kir ſe ſuoje duſhe anusame, inu nji skus ſvetu kerſhanſku posvarrenie pomaga! tuojo hualeshnuſt saſlushi, kir tebi skus delu te teleſne milo-ſti perſtopi, kai na bo tuoje hualeshnoſti saſlushou, kir tebi iskasana inu ſturjena ti duſhi, koker miloſt ſturjena temu shi-votu, nonne anima plus eſt quam eſca.

Math 6.25
.

.x.

Sheſt naukou je imela danaſhna pridiga try sa te kateri drughe opomina-jo inu ſvaryo; try sa te kateri ſo opominani inu ſvarjeni. Lubesin? pra-va ordenga; ſtanovitnoſt sa te perve, poterpeshlivoſt, pokorſhino, hua-leshnoſt sa te drughe. ſhe ena inu ta sadna pridiga bo od mittelnou ker-ſhanſkega opominania, katir otshe to ſhliſhati nej pride dans zhes oſsem dny.

Str.: 097r

47. pridiga

Abyt ad eum, et rogabat eum ut deſcenderet, et ſanaret filium ejus.

„Je ſhou k niemu inu ga je proſsou deb dol perſhou inu niegovega ſynu osravou.“

Joan. 4.47.

En kralizh, ozha tega bounega ſynú je u danaſhnemu Vangeliumu h Kri-ſtushu perſhou: niega proſsou: deb ſe uſmilou, inu tega negovega bou-nega ſynu osdravou: abyt ad eum, et rogabat eum ut deſcenderet, et ſana-ret filium ejus. Kar je proſsou, tu je doſsegou: bounika, aku lyh Kri-ſtus ni u hiſho perſhou, je mersliza puſtila u taiſti uri, ob kateri je Jesuſ rekou: tuoj ſyn je shiu. Kralizh je pomuzh neiſhou, ke je pomuzh tankei iſkou, kir ſe najde per Kriſtushu. En dober mittel je nuzou: inu satú je biu niegove ſyn osraulen. Pretezheno Nedelo ſem vam oblubou: de koker dans otshem pridige od Kerſhanſkega opominania ali poſvarrenia ſkleniti. ſedei bom mojo Beſsedo dershou inu vam aku otshete s mano enu krat-ku poterplenie imeti naprei poſtavou:

Try dobre mittelne sa nuznu opominati inu ſvarriti vashega Blishnega.

.x.

Ta perve mittel je molitou zhe otsheſh moi Kriſtian deb tuoje ali perje-tne ali kader je potrebnu voiſtre Beſsede, tuoje opominanie inu poſvar-renie temu greſhnemu Blishnemu k ſerzu ſhlu! Deb nemu nuznu blu: deb ſe on pobulſhou. Taku proſsi taiſtega Goſpuda kir zhloveſhke ſerza u suojeh rokah u ſuoji oblaſti imá, inu taiſte obrazha kamer nemu da-pade. proſsi Bogá, de bo tuojem beſsedam tuojemu opominaniu inu poſvarre-niu Krafft inu muzh dau: de bo ſuojo gnado tem greſhnemu blishnemu k ſerzu govurrou, niega nagajnou, niega obudou. Nemo poſsit corrigere eum quem Deus deſpenerit.

Eccl. 7.i4
. Pravi ſvet Duh u ſvetemu Piſmu. Nobe-den namore tega pobulſhati, katerega ſe Buh an na usame. uſse ſaſtoin: zhe Buh tuojega greſhnega inu kerſhanſkega opominania potrebnega blish-nega na obudi, s ſuojo gnado na reſvetlỳ. Tuoje Beſsede, tuoje opominanie inu poſvarrenie na bo pomagalu: ga na bo pobulſhalu. Poſhluſhei eno per-gliho, Pridigar na prishenzi govorí , vezhne resnize naprei poſtaule inu is loshi tem, katiri niega poſhluſhajo; upraſham je le on taiſte katir ſer-za teh poſhluſhauzou k pokuri k pobulſhaniu obudi inu perpravi? od govorím ne on temuzh Buh je taiſte katir to svunajno ſhtimo tega pri-dgarja nuza inu ſhpoga; niegovem Beſsedam Kraft inu muzh daje! Inu s ſuo-jo notrejno ſhtimo te miloſti inu gnade ſerza teh poſhluſhauzou k pokuri inu pobulſhaniu obudí, inu perjetnu ulezhe. U enaki vishi te perjetnu,

Str.: 097v

Inu voiſtru blishnega opominaſh, ſvarriſh te upraſham je le tuoj jesik kir blishnega previsha, k dobremu nagaina? Niega pobulſha? Odgovo-rim, nikar: temuzh notrejna gnada boshja nuza inu ſhpoga tuoj jesik tuoje opominanie inu poſvarrenie, ona greſhnega blishnega previsha, mu k ſerzu govorí, ga k pobulſhaniu nagaina, ga pobulſha. Boshje delu je: taku opominati inu ſvarriti greſhnega blishnega de ſe pobulſha. Pravi Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌. corripere ut proſit Die eſt.

hom ii in Math
. tedei proſhnie inu ena aifrig gorezha ponishna molitou je en Kraftne inu mozhne mitel sa nuznu opominati, ſvarriti greſhnega blishnega.

Ta drughe mittel je enu poterpeshlivu inu ſtanovitnu vupanie na Bo-gá. omnibus debemus fraterna correctionis officium ampendere ſab-ſpe Divini auxily pravi ta Angelſke Uzhenik ſvet‌ Thomaſh‌.

22. Q. 33. art.2.adi
. uſsem moremo ſlusbo inu douſhnuſt tega kerſhanſkega poſvarrenia dati ampak kaku? Vupaniam te pomuzhi boshje pomujei ſe kulkur samoreſh s tuojeme Beſsedame s tuojem opominan-iam blishnemu pomagati; inu poſtavi na Bogá tuoje vupanie de temu greſhnemu Blishnemu bo mozh inu gnado dodelou de bo tuoje poſvarre-nie gor useu inu ſe pobulſhou; inu satu moj Kriſtian ſe nemash bati inu uſtraſhiti, koker ſem she en drughekrat rekou, zhe morebiti od te-ga ali unega katerega ti po Kriſtushovi ſapoudi inu po doushnuſti te Kerſhanſke lubesni opominaſh inu ſvarriſh; zhe ti pravim od tega ali une-ga en hude odgovor; nekatere nadleshne, nevolne sérdite Beſsede ſhliſhiſh. videſh letá kir u jesi, u urozhini ſuoje napoterpeshlivosti tuoje opominanie hudu gor usame, kei hudega tebi odgovori, bo po-tim kader nevola inu jesa bo utolashena ſuojo hudobo, ſuojo nehua-leshnoſt, tuojo lubesin, tuojo ſkerb, tuojo Kerſhanſko miloſt inu dobru-to tuojega poſvarrenia sposnou; bo ſam u ſebe ſhou; sé bo pobulſhou inu ſe bode tebi sahualou. Na sgubi ſerzhnuſti; na sgubi poterpeshli voſti; zhe enkrat duakrat trikrat tuoje opominanie na pomaga! na nehei! Na jamrej, na mermrej, na toshi ſe: de uſse nezh na po-maga! Na ſhparei tuojega fliſsa inu muje inu savupei na Bogà. on vender s zhaſsam bo niemu perjetne. qui corripit hominem gratiam poſtea inveniet apud eum.
Prov. 28.23
.

Ta treke inu sadne mittel sa nuznu opominati inu ſvarriti greſhnega

Str.: 098r

Blishnega je ta dober exempel ali leſtnu brumnu Kerſhanſku zhednu sadershanie. Mundus eſse a vitys debet, qui aliena corrigeres curat. ſo beſsede ſvetega‌ Gregorja‌, zhiſte inu pres hudobe inu biti taiſte, kir otshe grehe fallarje hudobo ſuojega blishnega ſvarriti inu pobulſhati. Katir ſam porednu shivy; drughem hude exempelne daje inu jih s ſuojim gre-ſhnim sadershaniam poniſha bo tulk s ſuojem poſvarreniam inu beſse-dame opravou koker deb otou s masanem inu blatneme rokame eno u-masano rezh ozhiſtiti. ſubjectas fordes tergere non valent manus qua lu-tum tenent.

Greg. in paſt
. ne blatne temuzh zhiſte roke ſo nuzne ſo potrebne sa perilu; takú tudi ne porednu greſhnu temuzh brumnu zhiſtu sadershanie je nuznu je potrebnu sa pobulſhania tega greſhnega blishnega. Letá je urshoh sa volo katerega doſtikrat Kerſhanſku opominanie inu poſvarrenie ſadú na pre-reſse otshem rezhi nobene mozhí nema, nezh na pomaga. Dokler jesik je vekſhe koker roka: tu je: dokler nekateri Kriſtiani doſti govorrè, doſti opominajo; doſti dobreh, brumneh beſsedỳ inu naukou drughem dadò, ampak malu lepeh ſveteh e-xempelnou dadò. Akù Mati she precei pametna, ſtara, udova u to ali unu na-varnu thovarſhtvu ſe podá; letỳ inu leuni k nji pridejo, inu ona k tem inu unem pride, ſe pogovarja, ſpaſsa norzhuje, ſe guanta inu oblezhe vezh ko-ker nje ſtan, premoshenie; ſtaroſt perpuſtí, kaku bo kraftnu inu nuznu ſuo-jo Hzher ſvarrila? Katera ſkorei zeu dan lena inu fragliva per uratah ali per voknu ſto; ali s navarneme perſhoname ſe okul ulezhe; sé offertnu navejm na kaisaeno viſho guanta inu oblezhe; ſe pogovarja; norzhuje; snaie, na-varno priaſnoſt inu Lubesin ſturỳ k pohuiſhaniu zelega ſoſseſtva, k pogubleniu mladeh nedoushneh duſh. Akú ozha kumei de ob Nedelah inu prasníkah eno ſveto Maſho ſhliſhi potim zeu dan u oſhterji s ſuojemi Vinkſhim bratami per krugli ſedỳ, takú de mu u nekatereh urah more uſse kar je s teſhko mujo zeu teden saſlushou skus gerlu tezhi: kakú bo kraftnu inu nu-znu ſuojega ſynu ſvarríu? Katir s porednemi thovarſhi hudobnu shivỳ inu uſse sapravi? Zhe Gospodar inu Gospodina ſe uſelei kauſata; kregata; ter-gata; kouneta; inu zhe ſmem taku rezhi koker peſs inu mazhka shivi-ta. Kaku bota kraftnu inu nuznu domazhe, poſle; hlapze inu kerſhen-ze podloshene ſvarrila; kateri ſe usélei mej ſabo Kauſsajo, tergajo, pre-pirajo, puntajo; ſourashejo; komnejo inu preklinajo.

‌Josue‌ koker beremo u Svetemu Piſmu je sapovedou de ſonze ima ſtati; inu na niegovo Beſsedo je ſonze ſtalu; inu aku lyh ſvesdam ‌Josue‌ ni sapovedou de imajo ſtati, vunder ſo tudi s ſonzam ſtale, ko-ker samerka ta uzhene ‌Abulenſis. Cornelius‌. Nam k enemu nauku:

Str.: 098v

De po exempelnu tega Gospodarja inu poglavarja ſe zela drushina sadershí. Kar je ſvet ‌Paul‌ ſuojemu Jogru ‌Tituſu‌ rekou inu sapo-vedou; loquere cum omni imperio.

Tit 2.i5
. „govorri, opominej, po-ſvarri s uſso oblaſtio “tu vam ſlaſti vam ſtarſhi vikſhi inu oblaſt-niki katerem je Buh oblaſt zhes drughe dau povem! govorrite! opo-minajte, ſvarrite s uſso oblaſtio vashe otroke, poſle; podloshene ampak pejte njem naprei s dobrem exempelnam inu shiuleniam va-ſhe ſvetu brumnu zhednu Kerſhanſku sadershanie bo ſturilu, de vaſhe opominanje inu poſvarrenie bo kraftnu; nuznu; mozhnu.

X

Inu letú ima biti doſti sa danaſhno inu sa uſse pridige katere ſim doſehmau od kerſhanſkega opominania inu poſvarrenia dershou ſte saſtopili lubesnivi doushnuſt, visho, inu mittelne Kerſhanſke-ga poſvarrenia. Zhe po uſseh leteh lepeh inu nuzneh naukah, kate-re ſim vam u pridigah od Kerſhanſkega opominania naprei poſtavou eden ali ta drughe ſe najde. Katir ali notshe poſvarriti, ali no-tshe poſvarjen biti kai imam rezhi o Lubesnivi kai? Temu kir notshe greſhnega blishnega kader je potrebnu opominati inu ſvarriti temu rezh-em, Jok gorje niemu pred voiſtrim pravizhnim Sodnikam Jeſusham; kir ni otou jesika odpreti; Væ mihi quia tacui!

Is. 6.5
. temu pak kir notshe Kerſhanſkega opominania gor useti; poſhluſhati, ſe po-bulſhati temu rezhem on ni ſamú en greſhnik, temuzh en ſkodlive ſtrupene, s Kugo obdan greſhnik, dokler tega kir ga Kerſhanſku o-pomina inu ſvarrí, na lubi; non amat peſtilens eum, qui ſe corripit.
Prov. i5.i2
. En takſhne terduratne Kriſtian k vezhnemu pogubleniu hitỳ. Zhe na mara ne sa tuoje tihu opominanie, ne ſa poſvarre-nie pred enem ali drughim; ne sa zerkou inu taiſte kateri imajo zhes nega oblaſt, zhe obenu poſvarrenie na pomaga, ſit tibi sicut Ethnicus et publicanus.
Math i8.i4
. puſti niega on pravi Kriſtus ima tebi biti inu naprei priti koker en ajd inu ozhitne gre-ſhnik.

Str.: 099r

48. pridiga

Nonne érgo oportuit et te misereri conſervi tui; ſicut et ego tui misertus ſum?

„Niſi le tudi ti ſe imou usmiliti zhes tuojega ravenhlapza, koker ſim ſe jeſt zhes tebe uſmilou?“

Math i8.33.

italicGoſpud je she ukasou predati tega hlapza kir mu je biu doushán, niegovo sheno, otro- italicke inu uſse kar je imou. Ampak kader je ta hlapz na kolena doli padou, sa po- italicterplenie proſsou; oblubou douh plazhati, italicſe italic je temu dobremu Goſpudu uſmillou: mu italicje douh odpuſtou. Kdu be na verjeu. De ta hlapz italicſe italic bo s ſoujm thovarſham sader- italicshou, koker italicſe italic je shnim Goſpud sadershou? Inu vunder ta neuſmilen hlapz je ſuoje- italicga ravenhlapza kir mu je biu doushán, popadou; davou; u jezho vergou. Krajl ali italicEvangelſke Goſpud, je Buh krajl Nebeſs inu semle, hlapz je uſsaktere med nami. Ra- italicvenhlapz je naſhe blishne. Buh nam miloſt inu Lubesin iskashe, inu otshe deb italicmy miloſ italict italic inu Lubesin naſhemu blishnemu iskasali. Buh nam tu rezhe kar je italicu Evangelſki perglihi Goſpud temu hlapzu rekou. nonne érgo oportuit et te misereri conſervi tui; ſicut et ego tui misertus ſum? od Lubesni pruti blishnemu inu kar k leti Lubesni ſhliſhi od Lubesni teh ſourashnikou, od Kerſhanſkega opominania ſim she pridigvou, ſhe kei vam imam povedati od Lubesni inu Miloſti pruti temu uboghemu potrebnemu Blishnemu ali od almoshne. Katera tudi h Kerſhanſki lubes-ni ſhliſhi. poſhluſhajte;

Je sapoud almoshno dati.

Kadai je doushnust almoshno dati.

.x.

Almoshno dati sapové Naturalſka, boshja, inu Evangelſka ſapoud inu poſtava. Pervezh almoshno dati sapovè naturalſka poſtava, katera sapové de imamo naſhe-mu blishnemu tu shelleti inu ſturiti. Kar my otshemo deb nam blishne shellou i-nu ſturou. ona otshe od naſs imeti: de my blishnega lubimò. Letà lubesin pak ni ena prasna, tragliva, nerodovitna Lubesin katera le u beſsedah ſtoỳ, temuzh ena prava, resnizhna, marna, dellajozha, rodovitna Lubesin, katera temu potrebnemu blishnemu is miloſtvega ſerzá dobru shell; pomaga, dobrute iskashe, non dili-gamus verbo neque lingua, ſed opere et veritate.

i Joa. 3.i8
. drughezh almoshno dati sapovè boshja piſsana poſtava. Kai drusega je blu sapiſsanu inu sapopa-denu na drughi tabli (katero je Buh ‌Moiſeſu‌ na tem Hribu Sina dau) koker Lube-sin pruti blishnemu, h kateri tudi miloſt pruti tem potrebnem ali almoshna ſhliſhi. u tuoji deshelli (je Buh u bukvah Deuteronomium h temu isvolenemu folku djau) „uboſih na bo smankalu: inu jeſt tebi sapovém: de ti imaſh tuojo roko istegniti, odpreti almoshno dati pomagati temu tuojemu uboghemu bratu. “ Non deerat pauperes in terra habitationis tua, indico ego pracipio tibi, ut ape-rias manum Fratri tuo egeno et pauperi.
Deut 15.ii
. Trethezh almoshno dati

Str.: 099v

Sapove Kriſtushova poſtava: Kriſtus Syn boshji kir je na ta ſvejt perſhou nam to sapoud dau de imamo ſe mei ſabo lubiti koker naſs je on lubou je uſsem premoshnem osnanou doushnuſt te almoshne rekozh: „Kar zhes oſtane dejte sa almoshno“. quod ſuper eſt, date eleemoſynam.

Luci i.4i
. inu to ſuojo sapoud je on poterdou u Svetemu Evangeliumu s hiſtorio od tega Bogatega moshá kir ſe ni uſmilou zhes tega uboſega potrebnega ‌Lazara‌, kader je umerou pravi Kri-ſtus je biu pokopán u pakli. Je poterdou s veliko ſtraiffengo inu voiſtrim ur-thelnam katerega bo Krajl Nebeſs inu semle isrekou zhes taiſte pruti tem po-trebnem terde inu nauſmilene; sém biu lazhen bo djau na taiſte ſtraſhne dan inu vy meni (u perſhoni mojeh uboſeh bratou) niste dali jeſti; ſim biu shein inu niſte meni dali pyti inu taku dalej; odſtopite prozh vy prekle-ti; pejte u ta vezhne ogen; je tedei guiſhnu inu ozhitnu, de almoshno dati je Naturalſku, je Boshja, je Kriſtushova ſapoud.

Buh otshe inu sapové, de ty premoshni kateri imajo tem potrebnem ali kateri nemajo pomagajo skus almoshno. On otshe inu sapové koker en ſkerbne previdejozhe Ozha, inu koker ta nar vekſhe Goſpud. Nekateri nesaſtopni upraſhajo sakai je Buh takú rounou inu ſturrou, de na temu ſvejtu niſso uſsi ludje enaku premoshni inu bogati. Neumnu upraſhanie; tu upraſhati je tulku koker upraſhati sakai orglodelouz nekatere piſhale ali faife u orglah, velike ſhiroke nekatere pak mejhne tenke dellà? Pametnu inu kunſhtnu ta orgle-delauz ſturỳ, dokler viſsoke inu niſke, goſte inu tenke faife med ſabo ſhti-mane en lep perjetne glaſs dadò, katerega be na dale aku be uſse enake ble ſkorei na enako viſho ſe Buh sadershì: otshe na ſvejtu premozhne bogate inu otshe tudi uboghe potrebne imeti, potrebne deb tem premoshnem ſlushili; premo-shne: deb tem potrebnem pomagali: uboghe deb ſuoje buſhtvu pomankanie volnu terpeli Bogú k zhaſti, bogate: deb tem uboghem skus almosno kerſhan-ſko Miloſt perſtopili Bogú k zhaſti. s eno beſsedo deb ſe uſsi med ſabo lepú inu kerſhanſku sadershali. Dives et pauper obviaverunt ſibi, utriusque operator eſt Dominus.

Prov. 22.2
. Buh tedei koker en ſkerbliv ozha otshe inu sapové inu tudi koker ta nar vekſhe Goſpud otshe inu sapové. De ti premoshni tem potre-bnem imajo skus almoshno perſtopiti.

On je od uſseh rezhỳ Goſpud; niegovu je ſrebru, ſlatú, zelega ſvejta blagú inu bo-gaſtvu, niſmo my popounama Goſpudi temuzh resdejlouzi hiſhniki ſmo kateri imajo tu od Boga dodelenu blagú po niegovi ordengi inu voli nu-zati inu ſhpogati. Almoshno dati u ſvetemu Piſmu ſe pravi Bogá od ſuojega premoshenia zhaſtiti honora Dominum de tua ſubſtantia.

Prov 3.9
. deb mỳ sposnali de kader tem potrebnem pomagamo, my Bogu koker tem nar vikſhemu

Str.: 100r

Goſpudu skus roke teh uboſih taku rekozh ta doushne zhinsh damo. Akú tedei je (koker guiſhnu je) temú takú, tak ſo kervizhni taiſti premoshni Kriſti-ani, kateri ſo pruti tem potrebnem lakomni, oherni; neuſmileni. ſo kervizhni pruti Bogú: dokler taiſtu blagu kar njem je dau inu od katerega on koker en ſkerbne ozha inu nar vekſhe Goſpud otshe inu sapové tem uboghem pomagati, onì po ſuoji miſli, voli, dopadejeniu nuzajo, ſhpogajo, sapravijo. ſo kervizhni pruti tem potrebnemu blishnemu dokler niemu na pomagati kader samoreſh po beſsedah ſvetega ‌Joannesa Chryſoſtoma ‌je ſkorei enu koker niega gollffati: odu-seti, niega obroppati. Non ſolum rapere aliena, verum etiam ſua non impor-tiri cateris, rapere est, et fraudatio et ſpoliatio. Lubesnivi is tega lohku dol-usamete de almoshno dati je ena guiſhna doushnuſt inu sapoud. Ampak ka-dai naſs saveshe ta ſapoud inu doushnuſt ni tak lohku saſtopiti inu snati.

x

De bote letú loshei, gledejte (koker uzhí Svet‌ Thomash od Aquina‌

22.q 32. art 5
.) na due rezhy: na premoshenie inu blagu kateru ta bogat inu premo-shne ima, inu na pomankanie inu potreno u kateri ſe ta uboghe snajde. Blagu kateru ima ta premoshne ſe usame na mnogho visho. enu ſe klizhe potrebnu k shiuleniu. bona neceſsaria vita et naturæ, ali takſhnu pres katerega eden ſebe inu te ſuoje na more preſkerbeti. enu drughu ſe imenuje blagu potrebnu k temu ſtanu bona neceſsaria ſtatui vel conditioni. Ali takſhnu pres katerega eden namore shiveti u ſuojmu ſtanu koker gre inu ſe ſpodobi. ſupet enu dru-ghu ſe pravi blagu ne potrebnu temúzh vezh inu obiuneiſhe koker je potrebnu k shiuleniu inu tudi k shiuleniu inu preſkerbleniu po ſuojemu ſtanu. bona non necceſsaria ſed ſuperflua vel natura, vel ſtatui vel utrique. Blagu vekſhe inu obiuneishe koker je potrebnu sa ſe inu ſuoje previditi, preſkerbeti je. bona ſuperflua natura et vita. Blagu vekſhe inu obiuneiſhe koker je potrebnu sa shi-veti po ſuojemu ſtanu je bona ſuperflua ſtatui et conditioni. Na tu blagú inu premoshenie je potrebnu gledati inu merkati: drughezh je tudi potrebnu gledati na revo. Pomankanie, potrebo u kateri ſe ta uboghe blishne snajde.

Uzheniki ſupet trojno potrebo inu pomankanie reslozhejo. ena potreba katera ſe klizhe. nar vekſhe, nar tesheiſhe inu sadna potreba: neceſsitas maxima gravisima extrema. ali takſhna: de zhe ſe temu blishnemu na pomaga, more ali ſai ima veliko navarnoſt umreti. Ali ſkorei ſmerti enako ſkodo terpeti. ta drugha potreba ſe pravi: velika teſhka potreba, neceſsitas magna et gravis ali takſhna de zhe ſe blishnemu na pomaga on u veliko revo pade. ſuoj ſtan

Str.: 100v

Sgubí, ali eno nemu ſilnu teſhko nesrezho pride. Ta treka ſe imenuje gmein potreba. necceſsitas communis, ali takſhna potreba, katera je urshoh nekatereh rev inu nadlugh u k shiuleniu potrebneh rezheh, katere vunder po ſtanu tega kir jih terpy niſo prevezh velike inu nadleshne. Inu takſhna potreba je teh petlarjou po gaſsah.

Smo doushní Pervezh pomagati naſhemu blishnemu u nar vekſhi inu niegovi sadni potrebi ne ſamu od tega kar nam zhes potrebo naſhega shiulenia inu ſtanú oſtane, temuzh tudi kar nam je k vekſhemu ſtanu potrebnu.

Suarez. Val. Tol. Etc
. ſmo doushní drughezh blishnemu pomagati u niegovi veliki inu teſhki potrebi. Velika hudoba pravi ſvet‌ Auguſhtin‌ aku ti veiſh de tuoj blishne poterbuje: de lakoto inu veliko nadlugho terpy, ſlaſti pak zhe je en nesnan domazhe uboshz: katir ſe okul petlati ſramuje, inu ti niemu na perſtopiſh. Lubesni miloſti na skashesh. grandis culpa, ſi ſcienta te fidelis egeat, ſi ſcias eum fame laborares. Æ rumuram perpeti, praſertim ſi mendicare erubeſcat etn on adjures.
Ambroſ.
Li off.c.3
. ſmo doushni takſhnem potrebnem pomagati od blaga kateru je obiuneiſhe koker je potrebnu sa po naſhemu ſtanu shiveti. ſmo doushni tretezh ſmo doushni u gmein potrebi inu buſhtvu tem blishnemu pomaga-ti, od naſhega blagá kateru je obiuneiſhe koker potreba naſhega shiulenia inu ſtanu pogirje; ni ſtaſtoin ſvet‌ Paul‌ na ſuojega ‌Timothea‌ piſsou: „sa-povei tem premoshnem de volnú inu lohkú imajo tem potrebnem dati! “ Diviti-bus hujus sæculi præcipe facile tribuere.
i Tim 6 i7. Et i8
. inu ‌ſvet Auguſtin‌ pravi de tu obiunu teh premoshneh kar zhes njeh potrebo oſtane; je tu potrebnu teh uboſeh s katerem imajo preſkerbleni biti. Superflua Divitum, necceſsaria ſunt pauperum.
Aug. In Bi47
. Gorje temu premoshnemu Kristianu, katir je pruti petlarjam neuſmilen inu terduratne!

x

Niſo moje temuzh ſo beſsede Svetega Joannesa s katereme to pridigo ſklenem. taiſte kir ima premoshenie inu blagú s katerem be lohku tem potrebnem po-magou, in uvide de ſuoj blishne potrebuje, inu mu Lubesni Kerſhanſke dobrutlive miloſti na skashe, qui habuerit ſubſtantiam muadi. et viderit fratrem ſuum neceſse habere, clauserit viſcera ſua ab es. In ſe najde u enemu hudemu ſtanu. quomodo caritas Dei manet in eo?

I Joan 3.i7
. Kaku bo u niemu Boshja lubesin oſtala; nema nema en takſhne zhlovk ne Lubesni pruti Bogú; ne lubesni pruti blishnemu? Prave resnizhne ſvete lubesni nema.

Str.: 101r

49. pridiga

Reddite ergo quæ sunt Cæsaris, Cæsari , et quæ ſunt Dei, Deo!

„Dejte tedei Zeſsarju kar je Zeſsarjevega inu Bogu kar je boshjega.“

Math. 22.2i.

italicS teme beſsedame je Kriſ italict italicus Jesus vuzhiu inu ukasou: de uſsakemu italicſe italic ima dati italictu ſuoje. Fariſeerji ſo italicſe italic med ſabo poſvetuvali kakú be niega u beſsedi ujeli: italicſo poſlali ſuoje mlaiſhe inu
‌Herodeshove ‌hlapze. ſo upraſhali: ali je, ali ni prou Zeſsarju dazio dati? Kriſtus je nyeh hudobo inu hinauſhino sposnou inu kader je denar te dazie u roko useu, upraſhou zhegava je podoba, inu tu osgureinu piſmu je ta moder ſvete nauk dau: rekozh „dejte tedei Zeſsarju kar je Zeſsarjovega, inu Bogú kar je Boshjega“; reddite ergo quæ sunt Cæsaris, Cæ-sari , et quæ ſunt Dei, Deo! Buh ſe teh uboſih anusame; on sapové tem premosh-nem de imajo pomagati tem potrebnem. Kriſtus u Evangeliumu prizhuje, de leté tem potrebnem dodelene koker ſebi ſturjene dobrute gor usame. ſte saſtopili sa-poud inu doushnuſt te almoshne ſte ſhliſhali u pridigi te pretezhene Nedele ka-ku potrebnu je, poſsehmau bote ſhliſhali kakú nuznu je almoshno dati. dans ska-shem de

Skus almoshno zhaſsna ſrezhna poſvetnu blagú ſe na sgubí temuzh ſe ohrani inu gmera.

x.

Brumnoſt je sa uſse rezh nuzna, inu ima oblubo tega prizhnega ſedainega, inu tudi tega prihodnega shiulenia. Pietas ad omnia utilis eſt, promiſsionem habens vitæ quæ nunc eſt, et futuræ.

i. Tim. 4. 8
. Pravi ſvet ‌Paul‌. On otshe rezhi letú: Brum-noſt, skus katero beſsedo po meinengi ſvetega‌ Thomasha od Aquina‌ ſe saſtopi, uſ-milenie, Lubesin pruti tem ubugem, almoshna je nuzna sa doſsezhi tu dobru, kar ſhliſhi k temu prizhnemu zhaſsnemu shiuleniu na semli; inu kar ſhliſhi h temu prihodnemu vezhnemu shiuleniu u Nebeſsah.
S Th: in h. loc
. Almoshna tedei po-maga h zhaſsnemu inu vezhnemu shiuleniu. Pomaga h temu vezhnemu shiuleniu tu vam bom en drughekrat skasou. Pomaga h temu zhaſsnemu shiuleniu inu preſkerbleniu. Od tega ſedei govorrím. Ne ſaſtoin u ſvetemu Piſmu almoshna ſe imenuje enu ſeme; inu almoshno dati ſe pravi ſejati nam k enemu lepemu i-nu ozhitnemu nauku: de skus almoshno ſe zhaſsna ſrezha, poſvetnu blagú na sgubí na pomajnſha. Temuzh ſe ohrani inu pogmera. Kai ne ſejash na puli inu ob zhaſsu te shetve enu sernie tebi daje deſset, ſtu, inu nekatirkrat vezh sern. Na enako visho daſh almoshno tem potrebnem, inu Buh tebi tu kar dajeſh plazha inu pogmera. Da Altissimo secundum datum ejus - quoniam Dominus retribuens est, et ſepties tantum reddet tibi.
Eccli. 35. i2. et i3
.

Str.: 101v

Dej temu nar vikſhemu Gospudu; Bogú, kir sa ſe na potrebuje ampak tu kar tem uboghem daſh taku gor usame koker deb ti niemu dau; dej koker je on tebi dau da Altissimo secundum datum ejus. inu ti boſh imou doſti dobizhka dokler imaſh opraviti s enim dobrutlivem Goſpudam katir obiunu plazha inu poloh-na. Dominus retribuens est. Na boj ſe ne ſamú nezh na boſh sgubou, temuzh doſti vezh boſh doſsegou. et ſepties tantum reddet tibi. Je reſs Lubesnivi vij do-ſtikrat na vidite, na samerkate, ſrezhe; pogmeranja vaſhega blagá; boshjega she-gna u poſvetneh rezheh, katerega vam Buh sa volo vashe almoshne da: on ima neiſhtvenu doſti vish inu potou, po katereh vam vaſho miloſt inu kerſhanſko lu-besin sna takú polohnati: de vy na samerkate taku vam da nekatirkrat enu doughu shiulenie, terdnu dobru sdravie, ſturỳ de vam ta ali une ſourashnik na ſkoduje, de vy to inu uno praudo dobite; vaſhe pule, vinograde, nyve; grun-te, hiſhe; blagú varva pred tozho; ſlano, ſhuſho, vodo; ogniam, hudem uremenu inu drughe ſorte nesrezho; Dominus retribuens est, et ſepties tantum reddet tibi. Verjemite inu dershite sa guiſhnu, nuznu inu s dobizhkam ſe ſhpendà, u enemu dobremu kraju ſe ohrani inu dol poloshí, kar ſe skus roke teh potreb-neh Bogú da. Fœneratur Domino, qui miseretur Pauperis.

Prov. i9.i7
.

Uſse je resnizhnu uſse prou (morebiti eden ali ta drughe porezhe) ampak zhe tem uboghem dam, bo meni s zhaſsam smankalu; bo smankalu mojem otro-kam katere morem preſkerbeti. ſam bom potrebne rattou; inu kdu bo meni pomagou, kdu bo meni dau? Ti kir taku miſliſh, ta meniſh inu govoriſh malu na boshjo oblubo savupaſh! poſhluſhei kar ſvetu Piſmu inu ſveti uzheniki govorré: cum effuderis esurienti animam tuam - eris ſicut fons aquarum; cujus non deficient aquæ.

Is. 58.i0
. aku boſh is ſerza tuojemu blishnemu potrebnemu pomagou, boſh koker en ſtu-denz kateremu vode na smanka. Tedei koker enemu vodnemu ſtudenzi vode na smanka takú tebi po oblubi boshji kar je h tuojemu zhaſsnemu shiuleniu potrebnu, na bo smankalu zhe ſi pruti tem uboghem miloſtiu ſupet viri misericordiæ sunt, quorum pietates non defuerunt, cum ſemine eo-rum permanent bona.
Eccli 44.i0
. Buh oblubi; inu pravi, „Moshje te Miloſti, kateri ſo bli uſmileni pruti tem potrebnem; njeh ſeme inu otrozi bodo imeli shiveti“: tedei tuojem otrokam na bo shiulenia inu preſkerblena smankalu almoshno daſh, uboghem miloſt inu lubesin skasheſh. Qui dat pauperi non indigebit pravi ſvet Duh
Prov 28.27.
inu Kriſtus per ſvetemu‌ Lukeshu‌ lejte inu vam ſe bo dalu; date, et dabitur vobiſ
Luc 6.38

Str.: 102r

Tedei aku ſi dobrutliv inu miloſtiv na boſh potrebe imou, na boſh sapuſhen: tudi tebi ſe bo dalu. U dobreh rokah ſto erbſhina katera sa varha Bogá pravi ſvet‌ Cyprian‌. in tuto horeditas po-nitur, qua Deo cuſtode ſervatur. Hoc eſt choris pignoribus impoſterum providere hoc eſt futurus horredibus paterna pietate conſutere.

Serm di Eleem
. Potrebnem u buſhtvu, u pomankaniu u revah perſtopiti skus almoshno pomagati. tu je otroke preſkerbeti, tu otshe rezhi ſuoje otroke inu erbzhe koker ſe na dobre ſtarſhe ſpodobi privuditi? Eden bogat ſta-zunar ali kupez od ſuojega Krajla upraſhan (koker piſhe ta uzhene ‌Sal-meron‌
tom 5 fract i6 in Ev
.) Kulkú premore in uma, je odgovurrou: thaushent kron; inu kir je samerkou de ſe Krajl zhes ta odgovor jesỳ ja thaushent Kron (je djau) imam katere ſem tem uboghem almoshno dau, lete sa moje dershím, drughu blagu inu bogaſhtvu navarnoſti podvershenu sa moje na dershím. Takú je moj Kriſtian, tu uresnizi i-maſh kar daſh temu uboghemu blishnemu? Kai pak inu kakú imaſh da-ti? samerkaj ſo le ta lepe nauk. Katerega je ta ſtar tem mlademu ‌To-biashu ‌dau rekozh; Syn lubesniv. quomodo potueris, ita eſto miseri-cors. ſi multum tibi fuerit, abundanter tribue; si exiguum tibi fu-erit, etiam exiguum libenter impertiri ſtude!
Tob 4.9
. Koker samoreſh tak bodi miloſtiv, aku doſti imaſh, dej doſti! aku malu imaſh, ma-lu ampak rad inu volne dei.

Poprei koker to pridigo ſklenem poſhluſhajte ſhe eno hiſtorio Lu-besnivi katera ſe bere u shiiuleniu teh ſveteh Ozhakou inu Puſhau-nikou!

in Libr. ſen Patr. De paup
. Eden uboghe zhlovk ſe je rodiu s delam enga Verta. Kar mu zhes Potrebo oſtalu, tu je tem potrebnem wugemej dau kai bo (mu je skus hudizhovu noterdajanie inu podpihuvanie noter padlu) kai bo smano kader bom ſtar, ſlab, bolan rattou: Kir ſedei koker mlad terdne inu ſdrou uſse prozh dajem? She vejm kai otshem ſturiti, denarje, kateri mene od potrebe inu uſsakdanega shiulenia zhes oſtanejo, bom ukup ſpravou; na ſtran poſtavou, ohranou inu perſhparou takú je miſlou, takú je ſturou: inu kai ſe je pergodilu? Kolenu mu je nateklu: inu negovi no-ghi ſe mu je ena navarna ſtraſhna rana odperla. Dellati ni mogou.

Str.: 102v

uſse, kar je imou, je na arznie ſhpendou. Vunder obena arznia mu ni po-magala, nobenega mittelna ni vezh blu: nogha mu je imela oduseta inu odſekana biti. zelo nuzh, pred tem dnevam ob kateremu je blu ſklenenu deb mu arzat ali pader nogho odresou, je tu ſuojo nesrezho ta reveſh milo objokou: inu polé en Angel ſe je niemu perkasou inu niega s enim ſerdi-tim oblizhiam taku ogovarjou: ki ſo tuoji denarji, oſtanki tuoje muje katere ſi ohranou inu ukupſhparou? Inu sa volo katerih ſi almoshno is-puſtou? almoshno katera je Bogú tak perjetna bla. inu katera te je per terdnemu ſdraviu ohranila? Potím ga je perjetnu pogledou: usigni ſe (je djau) inu pokashi meni tuojo nogho, lete ſe je doteknou inu ga oſdravou. Takú de ta drughe dan niega Pader je dellajozhega u verh neiſhou: ſedei Lubesnivi povejte meni ali ni reſs kar ſim rekou: de sh almoshno zhaſsna ſrezha poſvetnu blagú ſe na ſgubí, temuzh ohrani inu pogmera!

X

Ja almoshna (ſklenem s beſsedame ſvetega ‌Joanesa Chryſoſtoma‌) almoshna je ta nar nuzneiſhe kunſht, sa ohraniti tu h zhaſsnemu shiuleniu potrebnu blagú! Sa pogmerati zhaſsno ſrezho inu dobizhke, sa doſezhi shegen boshji u poſvetneh opravilah inu potrebah. ars omnium quæſtosiſsima.

Do 33 ad
[…] Nei le lakomni, oherni, pruti temu potrebnemu blishnemu neuſmileni Kriſti-ani rekó inu ſe isgovarjejo koker oté! na verjemite njem Lubesnivi temuzh verjemite temu kir na more gollffati! vezhni Resnizi! Bogú! kir ſuojo Beſsedo dershí, kir ſuoje oblube dopoune! Kir pruti tem potrebnu uſmilene, dobrutlive Kriſtiane shegna. benedictio Domini divites facit
Prov i0.22
. niegov shegen zhloveka premoshnega ſturi.

Str.: 103r

50. pridiga

Surgens Jesus, ſequebatur eum.

„Jesus je gori uſtou, inu je sa nim ſhou“.

Math. 9.i9
.

Kakſhne lep exempel te dobrutlive Miloſti je letá, katerega je naſh Isvelizhar u danaſhnemu Vangeliumu dau? En viſsoku shlahtne zhlovk ali Vaivoda je k niemu perſtopou inu ga proſsou: deb perſhou inu ſuojo mertvo hzher shivo ſturou. Tu je proſsou inu tu je precei doſsegou: Jeſus je gor uſtou, inu je sa nim ſhou. ſurgens Jesus, ſequebatur eum. Deb ſe uſsi premoshni u eni gui-ſhni saſtopnoſti po Kriſtushovimu exempelnu pruti tem uboghem inu potre-bnem takú sadershali; inu njem skus kerſhanſko miloſt skus almoshno po-magali; uno Nedelo ſim vam skasou de ſe skus almoshno zhaſsna ſrezha, inu poſvetnu blagú na sgubí. Temuzh ohrani inu pogmera. De je nuzna k zhaſsne-mu shiuleniu. Inu dans vam bom skasou. de

Almoshna je nuzna duſhi, nuzna k vezhnemu shiuleniu.

.x.

Miſlimo Lubesnivi takú: de ta kir almoshno daje ali ſedei ſe u hudemu ſtanu te duſhe snajde; inu je greſhnik, ali pak de poprei ſe je sneiſhou u hudemu ſtanu ſuo-je duſhe inu je biu greſhnik. Poſtavimo pervezh de je greſhnik; inu premiſhluj-mo kakú nuzna je niegovi duſhi almoshna! Svet Duh u ſvetemu Piſmu skus ‌Eccleſiaſtikushove‌ uſta nam leto lepó pergliho da. Ta nar bulſhe perpomuzh ali mittel sa gnaſsiti, ali ſai odverniti inu nasai dershati ta gorezhe ogen: de on dalei na gre, je doſti vode gor ulijti. ignem ardentem exſtinguit aqua, et eleemosy-na resistit peccatis.

Eccli 3.33
. Koker voda ogen ugaſne inu niemu ſoper ſto: takú almoshna greham ſoperſtoỳ. Ona od grehá, od ſmerti reſhe, inu na bo puſtila duſho u temme jiti. Je rekou Ta ſtar ‌Tobiash‌. eleemoſyna ab omni peccato et a morte liberat, et non patietur animam ire in tenebras.
Tob 4.ii
. Ampak letè beſede ſe na ſmejo takú saſtopiti, koker deb greſhniku skus almoshno grehu odpuſheni bli; koker deb ona ſama na ſebi niega od grehou, od vezhne ſmerti reſhla; inu niega k enemu gorusetemu otroku inu boshjemu priatlu ſturila temúzh ſe morejo takú saſtopiti, de almoshna Bogá taku rekozh k miloſti pruti temu greſhniku nagnje de Buh sa volo nje greſhnu ſerze k pokuri nagaina inu obudi: de ſe greſhnik skus Boshjo miloſt obuden ſe ſpokori, odpuſhanie ſuojeh grehou: poſvetejozho gnado sadobí: inu taku gor uset otrok, priatu Boshji, erbizh Nebeſhkega krajleſt-va ratta. Dejte inu usemite pravi Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌: dejte, uſmilite ſe skashite lubesin, dobrute tem potrebnem; aku ſte greſhniki, Bogú ſoperni; otro-

Str.: 103v

zi te jese! inu bote miloſt, gnado od Bogà doſsegli: de bote otrozi te Lubesni, Bugú perjetni priatli, erbzhi nebeſhkega Kraleſtva poſtali. Date et accipite date egenis eleemoſynam et Deo gratiam accipictis.

Chryſ
.

Poſtavimo drughezh de ta pravizhne inu Bogá perjetne Kristian kir tem uboghem inu potrebnem pomaga je biu poprei en geshnik; inu pregledejmo kaku nuz-na je almoshna niegovi duſhi. Je reſs skus Sakrament te Pokure ſe greh inu ve-zhna ſtraffenga odpuſti, vunder uſsa zhaſsna ſtraffenga ſe uſelei na odpuſti. Almoshna po Beſsedah tega Angelſkega uzhenika

ſap Ps q 15 art. 3
. Ta ſtraffen-ge sbriſhe katere be imou en tudi skus pravo pokuro s Bugam ſpraulen greſhnik ali na temu ſvejtu skus dobre della inu doſtiſturjenie, ali na unemu ſvejtu skus terplenie u vizah plazhati. Takú je moj Kriſtian, zhe ſi poprei u grehah shivou; inu potim od Boga reſvetlen inu obudén ſe sh nim skus pokuro ſpravou, na posabi na tuoje popreiſhne grehe, na posabi de moreſh sa letè Boshji Pravizi doſti ſturiti! plazhei! sbriſhei, reſhei skus almoshno taiſte zhaſsne ſtraffenge; katere tebi tudi po odpuſhenemu grehu zhes oſtanejo ali na temu ſvejtu, ali na unemu u vizah. peccata tua eleemosynis redime.
Dan. 4.24
. Almoshna bo ſturila de boſh grehu ſe moſhku ſuper poſtavou: de boſh ſerzhnu inu ſtanovitnu ſku-ſhniave premagou, de boſh tuoje puntarſke shellie, inu hudobne pozhutke pre-moiſtrou; de boſh u ſtrahu boshjim; u brumnoſti, u ſvetuſti kerſhanſki shivou: de boſh gnado inu priasnoſt boshjo koker tuoje oku varvou; lubou, ohranou. gra-tiam hominis quasi pupillam conservabit.
Eccli i7.i8.

Letá je nuz inu dobizhek katerega ſe taiſte Kriſtian deleshnega ſturí, kir je pru-ti tem uboghem inu potrebnem miloſtiv inu dobrutliv. ampak teh dobizhkou ſe nemajo troſhtati taiſti, kateri miloſt pruti temu potrebnemu blishnemu almoshno do sadne ure, do ſmerti odlaſhajo. let doſtikrat od poſvetneh ſker-bỳ, od theshav te bolesni inu sadneh bolezhin, od neſmaſsne lubesni pruti temu zhaſsnemu Blagu, pruti otrokam, pruti shlahti smotteni inu smamleni ko-ker ob zhaſsu nyeh shiulenia aku ob zhaſsu nyeh ſmerti na uboghe inu potre-bne posabijo! ampak poſtavimo tudi da na posabijo; temuzh de ſpoumneo de teſtament napraulajo; de doſti almoshne sapuſte; upraſham kaisaena velika miloſt Lubesin inu dobruta je letá, Bogú skus roké teh potrebneh dati kar vezh namorejo imeti ohraniti inu obdershati? Kulkain bulſhe inu sa njeh dusho nuzneiſhe be bli ony ſturili, aku be bli u njeh shiuleniu almo-shno inu dobre della te kerſhanſke miloſti u vezhnoſt naprei poſlali! Kulk hudga be ſe na blu sgodilu? Kulk molitve inu proſhnie be blu sa nie

Str.: 104r

ſturjemu? Kulk gnad be bli od boshje Miloſti doſsegli! Kulku vezh be bli ony Boshji Pravizi doſti ſturili; kulku ſtraffeng na unemu ſvejtu sbriſsali? mejn plazha kir keſneiſhe koker ſe ſpodobi plazha pravi poſtava: mimis ſol-vit qui tardius ſolvit nam tempore minus ſolvitur.

L ſicuitt de verb: et verſigu
. zhes uſse letù kulkukrat ſe po ſmerti vola teh mertveh sadna, ali teſta-ment prou na dopoune? Kulkukrat ti bol revni inu potrebni ſe tem mejn revnem inu potrebnem od erbizhou nasai poſtaulejo? Inu taku naprej: samer-kei ſi tedei dobru inu sadershi ſe po temu lepemu nauku katerega da u ſve-temu Piſmu ta moder moſh; ti katir ſi premoshne; katir imaſh; kader ſi ſhe terden; inu ſdrav; kader shiviſh pred tuojo ſmertio ſturi dobru tuojemu prja-telu tuojemu blishnemu, inu koker samoreſh ſtegni tuojo dobrutlivo roko dej tem potrebnemu! Ante mortem benefac amico tuo; et ſecundum vires tuas exporrigens da pauperi.
Eccli 14.13
. almoshna katera ſe u shiuleniu dodela je bel nuzna; inu shiher; bol nuzna sa tega kir njo da! Bol shiher sa une-ga, kir njo dobi. Pejmo ſhe naprei!

Almoshna ni ſamù nuzna inu ne ſamù pomaga k vezhnemu shiuleniu temu kir njo da; temuzh je tudi nuzna inu pomaga k svelizhaniu temu kir njo prjme! Nekatere perſhone moſhkega ali shenſkega ſhpolla be enu brumnu, zhednu; ker-ſhanſku, bogabojezhe shiulenie pelale, aku be njem dobrutlivaKerſhanſka Lu-besin inu Miloſt teh premoshneh perſtopila inu pomagala: katere perſhone vender sa volo velike potrebe, buſhtva, pomankania, u navarneh hiſhah, kra-jah, ſlusbah; u greſhneh perloshnoſtah inu navadah ſe gor dershè inu shivè kakú lepú inu lohkú be ta inu una bogata premoshna roka tulk grehou, tulk pohuiſhania skus eno doti; skus dobro almoshno; skus te inu drughe dobrute te kerſhanſke miloſti odvernila; Buh je temu ali unemu Bogatemu obiunu blagu inu premoshenie dau pravi Svet‌ Thomash od Aquina‌. Ut meritum bona dispensationis acquireret.

22. Qiiii7. Art 3. Ad i
. deb taiſte tu ſuoje od Boga dodelenu blagù inu obiunu premoshenie, dobru, ſvetù Bogù k zhaſti nuzou inu ſhpendou; deb ſebi s tem svelizhanie inu Nebeſsa saſlu-shou; deb ne ſamú sa ſe temuzh tudi sa potrebnega blishnega taiſta ſhpo-gou, inu kader temu potrebnemu blishnemu k zhaſsnemu shiuleniu pomaga tudi k svelizhaniu niegove duſhe mu pomagou. Stulte hac nocte animam tuam repetunt a te. Quæ autem paraſti, cujus erunt ?
Luc i2.20
. Norz ſhe enzoi tuojo duſho od tebe usamejo, kar ſi perpravou zhegavu bo? je Buh

Str.: 104v

Rekou h taistemu bogatemu zhloveku, od katerega Kriſtus u évangelſki perglihi govorỳ, kir je otou le ſam ſebi dobru; kir je ſkerbne biu ſam ſebe redyti, luſhtnu shiveti. takſhne je pravi Kriſtus; inu taku ſe bo sgodilu temu kir uſse pod ſuoj pauz potegne; doſti ima inu ukup ſpravi ampak pruti Bogú u perſhoni teh uboſeh ni bogat ni miloſtiv ni dobrut-liv. ſic eſt qui ſibi thesaurizat, et non eſt in Deum dives.

ib. 2i
. Joh inu gorje enemu bogatemu inu pruti tem potrebnem neuſmilenemu Kriſtianu! Norz kie niſi otou saſtopiti doushnuſt inu sapoud te almoshne; neumne kir niſi otou sapopaſti kaku nuzna je ona k zhaſsnemu inu vezhnemu shiu-leniu; ſi tuojo ſrezho iſkou u poſvetnemu blagú; koker deb imou uſelei na semli shiveti, koker deb vezhnoſti na blu! ſe niſi tuoje shlahtne duſhe ah-tou; kteri be biu tak lohku skus dobrutlivo Lubesin inu Miloſt pru-ti tem potrebnem pomagou: ſtulte. Bo potrebnu ali otsheſh ali notsheſh premoshenie, bogaſhtvu inu uſse poſvetnu u kateru ſi takú ſilnu sa-maknen sapuſtiti u hiſho ene nesrezhne vezhnoſti, katero ſo ſebi skus tuoje grehe inu neuſmilenu ſerze saſlushou raishati. animam tuam repetunt a te. Inu tu tuoje blagú; rezhy; denarji katere ſi po uſseh vishah ukup ſpravou zhegave bodó? Kam bodo perſhle; bodo perſhle u roke tuojeh otruk, kateri jih bodo morebiti u kratkim zhaſsu saprau-li. Na te posabili; bodo perſhle u roké tuoje shlahte, katera ſe bo sa taiſte tergala, kauſsala, praudala. Bodó perſhle morebiti u roké ptujeh inu nesnaneh. quæ autem paraſti, cujus erunt ? sadoſti!

X

Lubesnivi try pridige od almoshne ſte doſehmau ſhliſhali, pervo od sapou-di inu doushnuſti te almoshne. Drugho od nje pride inu nuza k zhaſs-nemu, inu treko ali danaſhno od nje nuza k vezhnemu shiuleniu. ſhe try s pomuzhio boshjo bote ſhliſhali od vishe na katero ſe ima almoshna dati. ſklenem s beſedame ſvetega‌ Auguſhtina‌, Lubesniv Kriſtian kir premoreſh kir imaſh, da quod retinere non potes, et accipe quod non potes amottere;

in Ps i34
. Dei od obiunega premoshenia inu blagá, katerega na moreſh uſelei imeti inu ohraniti, dej tu poſvetnu inu zhaſsnu tem potreb-nem, inu boſh perjeu tu vezhnu tu nebeſhku kateru ſe namore sgubiti.

Str.: 105r

51. pridiga

Domine, salva nos ; perimus.

„Gospud pomagei nam, my poginemo.“

Math 8.25
.

Hudu ureme ali velika fortuna je uſtala na morjiu. Vallovi ſo ſe usdignili, zhoun pokrivali, ſtrah inu ſmeſhnava je obſhla Kriſtushove Jogre. Do-mine (ſo upjili u letí navarnoſti) salva nos ; perimus. pomagei nam my poginemo. Kriſtus je gori uſtau, sapovedou vetram inu morju, inu je ze-lu tihu poſtalu. Upijejo tudi vezhkrat ob ſedeinemu zhaſsu potrebni u nyeh buſhtvu inu pomankaniu: inu kulku nyeh je kateri be njem prou poma-gali? Kar ſim vam uno Nedelo oblubou, bom ſedei dopounou kir vam bom try snamnia inu vishe one prave almoshne naprei poſtavou. Pervezh eno odperto dobrutlivo roko. drughezh enu dobru perjetnu oblizhie, tretezh enu viſsoku u eni pridigi. Dans le govorím od perve vishe inu snamnia, ali od odperte dobrutlive roke, vam skashem.

Kakú taiſti (katerem je Buh doſti dau) imajo s odperto inu dobrutlivo rokó tem potrebnem pomagati.

Kakú taiſti (katerem je Buh malu dau) imajo s odperto inu dobrutlivo roko tem uboghem perſtopiti.

X

Tu pervu snamnie ali visha, na katero imajo ty bogati inu premoshni tem potrebnem kerſhanſko lubesin inu miloſt skasati, je ena obiunu dobru-tliva roka. non dare ſed abundanter dare eleemoſyna eſt. „ne le nekei i-nu enu malu temuzh doſti inu obiunu dati, tu ſe pravi inu je pravo almoshno dati“, je rekou Svet‌ Joannes Chryſoſtous‌ k tem Antiohenſjer-ſkemu Folku u

ſedem duaiſsti pridigi
. ena takſhna obiuna almoshna je huale uredna pravi Svet‌ Thomash od Aquina‌. laudabile eſt abundanter dare.
2.2. q: 32. Art. I0
. taiſte premoshne je prou inu u resnizi popounama milo-ſtiv inu dobrutliv pruti tem potrebnem, kir njem obiunu pomaga: kir lazhno duſho (otshem rezhi potrebnega blishnega) naſitta; animam eſurientem ſaturavi
Jer 3i.25
. Uſsi ſmo uboſizhi; ſtoymo, terkamo proſsimo per uratah tega velikega hiſhnega ozheta naſhega Bogà: i-nu uſsak dan pravimo uſmili ſe zhes naſs; dej name no tuoji veliki

Str.: 105v

Miloſti ſpodobno tu je obiuno almoshno; tedei ti moi Kerſtian. Ka-teremu je Buh doſti premoshenia inu poſvetnega blagà dodelou sadershi ſe u eni guiſhni saſtopnoſti pruti temu potrebnemu blishne-mu po taiſti meri; po kateri ſe Buh pruti tebi sadershí. Inu koker otsheſh deb tebi Buh miloſt, tak tudi ti tem uboſem miloſt inu dobru-te iskashej; imaſh eno volno inu odperto roko. sa goruseti od Bogá gnade dobrute inu darove; tak imej tudi eno volno, odperto, dobru-tlivo roko; sa pomagati, perſtopiti inu obiunu dati tem potrebnem u njeh buſhtvu inu pomankaniu! Non sit porrecta manus tua ad accipiendum, et ad dandum collecta.

Eccli 4.36
.

Nemajo takſhne odperte inu dobrutlive roke taiſti premoshni Kriſtiani, ka-teri, kader ſe nyem ta ali une uboghe revne blishne perkashe, sa pomuzh proſsi; ne enega vinarja is nyeh poune moſhnie dadò. ſe njem sdy de ſo she sadoſti uſmileni akú te potrebne s teme ali enakeme Beſsedame od ſebe puſté: pojte u imeni Boshjm! U myru; Buh vam pomagei; vam morem drughazh rezhi je reſs ena lepa, dobra huale uredna navada je od taiſteh Kriſtianou, kateri (ke ſamì malu imajo, malu premorejo) tak-ſhne beſsede nuzajo inu govorrè. Bogá proſsijo deb on tem potrebnem pomagou, inu tem premoshnem to ſveto miſsu noter dau nie obudou deb tem uboſem perſtopili. Ampak de ty katerem je Buh doſti dau kateri doſti premorejo takú govorré, na to visho te revne inu sapuſhene od ſebe prozh poſhilajo, tu ni sadoſti, tu ni lepú, ni huale urednu. poſhluſhajte sakai! Povejte meni lubesnivi kai menite. Je letú lepú inu huale urednu de ty bogati te uboghe k bogu poſhlejo deb on njem pomagou, kader Buh te uboghe h tem bogatem poſhle deb oní taiſtem pomagali? Kai ne de de? Poglejmo noter u ſvetu Piſmu!

Lazhne inu sapuſhén ſe je ‌Daniel ‌sneſhou u taiſti ſtraſhni lukni inu jami, u kateri ſo bli grosovitni Leuvi saperti; Buh katir teh ſuojeh na sa puſtí je poſlou Angela, kir je Preroka ‌Habakuka ‌sa laſse perjeu, inu niega s tem sa niegove dellouze perpraulenim Koſsilam is Judouſke de-shelle u tu Mejſtu Babilon preneſsou: „Daniel“ je rekou ‌Habakuk‌; „tukei imaſh Koſsilu, usemi; ushivei kar je tebi Buh poſlou“: tolle prandium

Str.: 106r

quod misit tibi Deus.

Dan i4.37
. ſedei upraſham sakai si Buh skus Angelſko roko inu ſtreſbo ſuojemu ſlushabniku ‌Danielu ‌pomagou pres nadleshnoſti tega Preroka ‌Habakuka‌? Odgovorim: k naſhemu nauku nam je dau saſtopiti. De on otshe deb my eden pruti temu drughemu mei ſabo, miloſtivi dobrutlivi bli; eſtote invicem benigni, miſericordes donantes.
Eph. 4.32
. Kader ta uboghe blishne, revne; bolan; sapuſhen na more tega Bogatega premoshnega iſkati deb mu pomagou koker ni mogou ‌Daniel, ‌Buh otshe: de ta bogat inu premoshne tega revnega, potrebnega Blishnega iſhe inu niemu pomaga, koker je ſturou ‌Habakuk‌. Samerkajte ſi letù dobru vy premoshni katere je Buh s poſvetnem Blagam shegnou, ni sadoſti uboſem le ſladke inu dobre Beſsede dati, je potrebnu tudi dobrutlivo ro-ko iſtegniti, kai nuza njem rezhi iſhite ſi oblazhilu, jed, shiulenie; inu njem kar je k njeh shiuleniu potrebnu na dati? ſi dicat autem aliquis ex vobis ite in pace! calefacimini et ſaturamini , non dederitis autem eis, quæ ne-ceſsaria ſunt corpori, quid proderit?
Jac 2.i6
. Prasna, nanuzna miloſt inu Lubesin katera u ſameh dobreh Beſsedah obſtoỳ; Prava, resnizhna; Kerſhanſka Bogú perjetna miloſt inu lubesin ima eno obiunu dobrutlivo roko; ampak kakú bodò takſhno roko imeli taiſti katerem je Buh malu dau; imejte le ſhe enu kratku poterplenie, tu vam bom skasou u drughemu dejlu!

.x.

Radudajanie inu dobrutlivoſt pruti tem potrebnem ſe na usame le po temu kar ſe daje; temúzh inu nar vezh po temu kar eden po ſuojemu premoshe-niu daje. poſtavimo: eden inu doſti poſvetnega blaga inu malu almoshne da nema ene obiunu dobrutlive roké, ta drughe ima malu poſvetnega blagá inu od tega kar samore almoshno da, ima eno obiuno dobrutli-vo roko. doſtin inu obiunu daje, kir/kulkur premore/ daje. Pravi ta An-gelſke uzhenik.

22. Q. ii4. ar. i. ad 3
. tedei ne ſamú ty bogati, temuzh tudi ty katerem je Buh malu dau, samorejo obiunu dobrutlivi biti pruti tem potreb-nem. nihil prohibet aliquos virticosos, licet pauperes, eſse liberales. Perſhli ſo noter u Jeruſalemſke Tempel ty Bogati, inu ſo dosti denarjou u to ſkrino zerkovnega ſhaza vergli; Perſhla je tudi ena ubogha udova inu je dua vinarja offrala. Koker beremo per ſvetemu ‌Lukeshu‌: Kai ſe vam sdỳ, kdu je vezh dau ty bogati ali ta ubogha udova? Resniza vezhna Kriſtus pravi de ona je vezh dala koker uſsi ti drughi: vere dico vobis, quia vidua hæc pauper plus quam omnes misit. nam omnes hi ex abundanti sibi miserunt

Str.: 106v

in munera Dei. hæc autem ex eo quod deeſt illi, omnem victum ſuum quem habuit misit.

Luc 2i. 3.4
. ſo Kriſtushove beſsede: „resnizhnu jest vam povem. ta ubo-gha uduva je vezh dala koker uſsì ty drughi: dokler ty drughi ſo is njeg obiu-nega blaga offrali, ona pak je offrala is nje buſhtva“. Bodi tedei potroſhtan ti Moj Kriſtian kir malu imaſh, inu od tega kar premoreſh tem potrebnem daſh! samoreſh samoreſh tudi ti eno obiuno dobrutlivo roko imeti; samoreſh eno pred boshjem oblizhiam veliko almoshno ſturiti; koker moreſh tak bodi milostiu pruti tem uboſem; le tu mejhnu kar daſh dej rad inu volne; dei s dobrem ſerzam. ſi exiguum tibi fuerit, etiam exiguum libenter impertiri ſtude
Tob. 4.9.

Pater (morebiti eden ali ta drughe porezhe) tudi majhno almoshno dati ni-ſim u ſtanu. Kumei ſam, inu ſilnu teſhku shivim. ſim en andershar en delouz. en hlapz ena Kerſhenza; dellam, ſlushim, ſe potim, zhudu; de me ni konz. Slushba teſhka, koſhta ſhpendia tenka; delu veliku, lohn majhne ne mam; na morem. Taku sé isgovarjaſh, ampak navejm kakú boſh pred Bugam s temi isgovorri obſtou; ob zhaſsu pervega Kriſtianſtva je bla Miloſt inu Lubesin pruti tem potrebnem takú velika; de nekateri ſe ſo poſtili inu kar ſo ſamí ſebi odtergali tem ubosem blishnemu dali, ſin vero aliquis non habet, jejunct et cibum illius diei partivy, destinet ſanctis.

S Clem. L5. conſt i
. inu ti na bom rekou tuoji potrebu temuzh tuo-ji poshreshnoſti notsheſh odtergati sa pomagati tem potrebnem blishne-mu? Veliku teſhku delu; mejhnu plazhilu pravijo nekateri inu nekatere ampak per temu vunder kar ſi zelu lejtu skus njeh taku rekozh kervave put saſlushejo u nekatereh dneh sapravjo? Sa offert; sa ſpaſse, sa norzhie sa jegro, sa pleſs, sa navarno greſhno prekleto Lubesin imajo petize inu zvanzkarze ali duaiſsetize; nej Le gre poloviza tega saſlushenega lohna u enim dnevu ali u eni nozhi k hudizhu; kai je satú bodó rekli inu rekle; ampak sa potrebne; sa uboghe sa lete kateri ti o Isvelizhar tuoje brate imenujeſh inu kateri tebi taku globoku per ſerzu leshé; de to njem dodeleno koker tebi ſturjeno miloſt gorusameſh; sa leté vinarja nemajo.

Nezh vezh sa dans. Ste ſhliſhali od pervega snamnia inu vishe ene resni-zhne Kerſhanſke Miloſti pruti tem potrebnem, ene prave almoshne. ſte saſto-pili kaku pervezh ty katerem je Buh dosti; inu drughezh tudi ty katerem je Buh malu dau imajo tem uboghemu blishnemu s eno odperto inu dobru-tlivo roko pomagati; Buh vam dodeli; de ſe bote po teh nuzneh nau-kah sadershali.

Str.: 107r

52. pridiga

Cum autem creviſset herba, et fructum feciſset, tunc apparuerunt et zizania.

„Kader je she seliſhe sralu inu ſad perneſlu, ſe je tudi lulka perkasala.“

Math i3.26.

Ta Evangelſke hiſhne Goſpodar je na ſuojo dobru ſeme; ampak niegov ſourashnik je u ſred med pſhenizo lulko ſejou. seliſhe je sraſlu. ſad perneſlu, inu lulka ſe je perkasala. cum autem creviſset herba, et fructum feciſset, tunc apparuerunt et zizania. Ni sadoſti k eni pravi Kerſhanſki Lubesni inu Miloſti pruti tem potrebnem, njem almoshno dati; almoshna ſe tudi ima na pravo visho dati. dobru ſeme ſe ſeja; selishe sraſse: lulka ſe perkashe: otshem rezhi: aku lyh nekateri zhes uboghe ſe uſmilejo, inu tem u njeh revah inu pomankaniu pomagajo. Vunder to ſuojo Miloſt skasè ali ferderbajo. Kulku nyeh je kateri kar dado, tem ubosem s ſerditim s oiſtrim oblizhiam dadò? Uno nedelo ſim govurrou od pervega snamnia, ali vishe ene prave almoshne, od odperte i-nu dobrutlive roke: inu dans (aku otshete imeti s mano enu kratku po-terplenie) vam bom naprei poſtavou tu drughu snamnie ali visho.

Enu dobru perjasnu oblizhie, s katerim imamo tem potrebnem almoshno dati.

X

Tu drughu snamnie inu visha ene resnizhne Miloſti inu Lubesni pruti temu potrebnemu blishnemu je enu dobru, perjasnu, veſselu oblizhie. Resgledejmo ſe zhes letò resnizo enu malu u ſvetemu Piſmu; u ſtaremu Teſtamentu naſs Buh skus ‌Ecclesiaſtikushove‌ uſta takú opomina: „Kader drughem kei daſh miloſt Lubesin, dobrute skasheſh; ſturi inu imej uſelei neu veſselu perjet-nu oblizhie. Kar daſh tu dej s veſselam: “ in omni dato hilarem fac vultum tuum

Eccli 35.ii
. u novem teſtamentu Svet ‌Paul ‌takú piſhe: „taiſte, kir ſe zhes potrebnega blishnega uſmili; ſe ima uſmiliti s veſselam: niemu po-magati niemu almoshno dati nikar is shalloſti; nikar is ſile, temuzh rad , volan; veſseu“; dokler Buh tega ſhtimà inu lubi kir na to visho da-je inu tem ubosem perſtopi. qui miseretur in hilaritate. non ex triſti-tia, aut neceſsitate : hilarem enim datorem diligit Deus.
Rom i2.8. et 2 Cor 9.7
.Moj Kriſtian zhe mene upraſhaſh u zhim obſtoỳ enu dobru oblizhie? Inu kakſhnu ima biti letú veſselie? Takú odgovorim s ſvetim ‌Joannesam Chryſo-‌ ‌ſtomam‌, kir u ſuoji trinaiſti pridigi je k ſujoem poſhluſhauzam takú govurrou kader tem potrebnemu pomagaſh almoshno daſh; meini; sadershi ſe taku: ne koker deb ti temu uboghemu dau, temùzh koker deb ti od niega almoshno u-seu inu perjemau Si putes te magis accipere quam dare.
Chryſ. Hom i3 ad pop
.

Str.: 107v

‌Robert ‌Franzoſke Krajl je uſelei thaushent uboshizou rediu inu preſkerbou. Inu taiſte ne k nogham koker drughe gmein ſlushabnike temuzh koker ſouje nar-shlatneiſhe ſlushabnike inu thovarſhe u kozhiah od enega u tu drughu meiſtu s ſabo vosou. Svet ‌Joannes ‌Alexandrinarſke Skoff (imenovan ‌Emeemoſyna-rius‌) je uboshize imenuvou ſuoje Goſpude, Sveta ‌Elizabeth‌ Hzhy Ogerſka Krajla inu desheuſka Graffina u Turingji kader je otroke per Karſtu dershala je te nar-potrebneiſhe nad folkam usela sa sraven botre: deb njem na pomuzh perſhla: tu ſe pravi s veſselam dati! Letú je enu dobru perjasnu oblizhie pruti tem ubo-ghem imeti!

Ampak takſhnega oblizhia na skashejo taiſti inu taiſte: kateri inu ka-tere meinejo de tu savershejo, kar tem potrebnem dadò. Aku ſe njem en uboshez perkashe, da hudú pogledajo; kulk zviblou? Kulku tosb: kulk spraſhania inu ſerditeh beſsedy je ſhliſhati, koker deb mogli inu mogle kry is nyeh shill dati kader tem uboghemu revnemu en vinar ali ſoud dadò? Sakai na dellaſh (pravjo) sakai ta shlahtne zhaſs u lenobi doper-naſhaſh; si ſhe sadoſti mlad, terdne, mozhàn sakai ſam ſebi na pomagaſh. inu koſz kruha s tuojeme rokame na saſlushiſh inu takú naprei doſti hudeh beſsedy inu malu almoshne. doſti jese, ſmerjania inu malu Miloſti inu Kerſhanſke lubesni. exigua dabit, et multa improperabit

Eccli 20.i5
Kaisaene ſorte miloſt je letà, ubosheza s hudem; grenkame; ſerditemi Beſsedame popaſti? niegove reve, nadlughe, shiulenie, ſtan inu sader-shanie tadlati? En par vinarjou mu kekei vrezhi; inu eno zelo poſso-do jese inu shouza de takú rezhem vain ulyti? Almoshno takſhne-ſorte dobrutliva Kerſhanſka lubesin na posná, na veiſh neuſmilen niſi nikul ſhliſhou kar pravi Svet Duh u ſvetemu Piſmu: de taiſte kir tega potrebnega ſmirja; prizho nega opraula; niega sanizhuje; Boga niego-vega ſtuarnika reshali; oponaſha; sanizhuje; qui calumniatur egen-tem exprobrat factori ejus.
Prov i3.3i
. nikar takú Lubesniv Kriſtian kir meine poſhluſhaſh, samerkei ſi inu sadershi ſe po teh lepeh inu nuzneh nau-kih, katere tebi bom ſedei povedou: Pervezh dej inu pomagej tem potrebnem koker premoreſh, zhe malu premoreſh dej malu, zhe doſti premoreſh dej do-ſti ampak uſei s veſselam; s dobrem inu perjasnim oblizhiam. libenter im-pertiri stude!
Tob 4.9
. Drughezh: zhe na premoreſh temu potrebnemu u niegovim buſhtvu, pomankaniu, nadlughi skus almoshno pomagati; zhe niſi u ſtanu niemu s eno odperto inu obiunu dobrutlivo roko perſtopiti

Str.: 108r

Tak nagnej k niemu tuoje sihú; pres shalloſti! poſhluſhei niega s enim dobrem oblizhiam; odgovori niemu u oyru; u krotkuſti; dej mu dobre perjetne, uſmilene beſsede! declina pauperi sine tristitia aurem tuam, et redde debitum tuum,et responde illi pacifica in manſuetudine.

Eccli 4.8
.

Sedei ſte ſhliſhali kakú ſe ima almoshna dati s enim pèrjasnem oblizhiam! poſhluſhajte ſhe, kakú ſe nekateri premoshni ampak pruti temu potrebne-mu blishnemu terdi; ſkopi, lakomni, inu neuſmileni Kriſtiani isgovarja-jo! Dua isgovora imajo, s katerema iſhejo ſuoje terdu ſerze. Inu lakomnoſt inu ſami ſebe pravizhne dellati. Pervezh pravijo je she prou inu dobru tem potrebnem miloſt iskasati ampak nekateri ſo u resnizi. Per almoshne dajaniu pametnu inu modru gledati inu samerkati kdu med potrebnnemi je potrebneiſhe revneiſhe inu uredneiſhe, zhes letú nezh namorem rezhi: dokler nam kai ſtoy sapiſsanu u ſvetemu Piſmu: uſmili ſe! Inu dej temu dobremu inu ne temu greſhniku! Sturi dobru temu ponishnemu inu ne temu hudobnemu, ſlaſti kader veiſh, De tuoja almoshna inu dobrute na bodi k hudobi inu grehu pomagale. Da bono, et non receperis peccatorem. benefac humili, et non dederis impio!

Eccli i2.5. et 6
. Uſse letù je reſs, je pak tudi reſs de prevezh veliku inu ſkerbnu, ispraſhanie; preiſhanie inu pregledanje smotti inu nasai dershỳ to dobro volo sa pomagati tem potrebnem. Re-snizhna Sveta Miloſt saſlushenia ſkerbnú na preiſhe, temuzh hity temu buſhtvu inu theshavi na pomuzh priti. Ali vy meinete de med pet thau-shent, katere je Kriſtus sku senu zhudu u puſhavi naſsitou ſo bli uſsi dobri inu brumni inu de ni blu nobenega hudobnega? Ni gledau na letu Isvelizhar temuzh na lakoto katero ſo terpeli; inu uſmilen je u-ſsem pomagou. manducaverunt omnes, et ſaturati ſunt
Math i4.20
. Katir pres ſkerbnega slozhka med potrebnemi uſsém koker samore pomaga; ta ſe sadershỳ po exemplu dobrutlivega Nebeshkega Ozheta, kir ſturỳ ſonze gor jeti zhes dobre inu hude inu deſh paſti zhes pravizhne inu nepravizh-ne. Katir doughu ſkerbnu preiſhe, pregleda, ispraſha inu tem uboghimu drughazh en Koſs kruhka na daje koker po eni doughi praudi, to ſe sadershy po exempelnu tega Paklenſkega ſkuſhnauza, kir na meiſtu deb Kriſtushu po ſhtirideſsetdanſkemu poſtu u puſhavi kruh biu perneſsou je le otou snati inu vediti ali on je en gmein zhlovk ali pak Syn boshji dobrutliva uſmilena almoshna je uſelei dobra, zhe lyh ni uſelei dober ta kir njo pryme. Pater pozhaſs! nekateri ſe vezh potrebne dellajo koker u resnizi ſo! inu kai je satu? sadoſti hudu ſe pravi Svet ‌Chryſoſtomus‌

Str.: 108v

Hudoba inu grosovitnoſt teh premoshnih je takú dellezh perſhla, de sa te k miloſti nagneti uboshizi morejo ſouje buſhtvu, reven potrebi vezh ſturiti inu s beſsedame pogmerati. Kai ne ena nauſmilena i-nu grosovitna Mati je taiſta, katera je takſhna da nje otrok ſe more bounega ſturiti de ſe nji uſmili?

Drughezh pravijo; takſhni oherni; neuſmileni premoshni Kriſtiani; lejta ſo teſhke; dershina velika; doſti otrok. Namoremo tem vunajnem nuzati inu pomagati, tem domazhem odtegniti inu ſkodvati; namoremo ptu-jem dati! Tem naſhem oduseti. Kdu be ſe na jesiu zhes nadleshnoſt teh petlarjou! Kdu be uboshize u takſhneh perloshnoſtah s ſerditim oblizhi-am od ſebe prozh na puſtou? teſhke lejta! Dershina velika; doſti otrok nej bodó; Ozha ſvetega ‌Karola‌ je obiunu almoshne dajau, inu satu od enega ſuojeh priatlou opominjan de ima na ſuoje otroke gledati inu taiſte preskerbeti je odgovurrou prou Kerſhanſku: jeſt ſe bom ſkerbou sa boshje otroke (tu je sa uboshize) inu Buh ſe bo ſkerbou sa moje otro-ke. ‌Eodicis‌ en shlahtne Rimſke Goſpud je ob zhaſsu te lakote ſhtir thau-shent uboshzou previdou inu oſkerbou: inu je ſhliſhou is Nebeſs te beſ-sede: ‌Erdici‌ na bo kruha smankalu na vekomei ne tebi! ne tuoji zeli shlahti inu otrokam!

Spec ex: d: 8 ex. 34
. Povejte! Kashite meni enega kir be niu ſebe; inu ſuoje otroke uboghe ſturrou skus uſmilenie inu dobrutlivoſt inu ſveto Miloſt pruti tem sapuſhenem inu ubosem? Ena od ſvetega Duhá naprei poſtaulena resniza je letá: zhaſtij Goſpu-da Boga s tim kar imaſh, dej almoshno! Inu tuoji ſkednji inu Kozouzi bodo s shitam, tuoje keudrje, inu preſhe bodo s vinam napounene. honora Dominum de tua ſubſtantia - et implebuntur horrea tua ſa-turitate et vino torcularia tua redundabunt.
Prov 3.9.i0
.

.x.

Sklenem to pridigo s eno pergliho. En shlahtne Goſpud najema eno amo sa doyti ſuojega lubega otrozhizha. Kaku ſe sadershí? On to amo aku lyh je od gmein inu ponishnega rodù inu ſtanú k ſuoji misi usame: ali ſaj nji od ſuoje mise en dober inu obiune dejl teh dobreh spish daje! Nizh nji na puſti sman-kati. sakai tu ſturì? Satù deb zartan otrok dobru preſkerblen biu; deb mu mle-ka na smankalu. Inu kai? Bo morebiti Buh ta pres konza bogat, uſmilen dober Gospud inu Ozha posabou na taiſte, kateri s dobrutlivo roko, s perjasnem obli zhiam, s veſselam preſkerbejo te uboshze; kateri nemu per ſerzu leshé; katere nam perporozhí; nikar o Lubesnivi Svet ‌Paul‌ vaſs saguiſha non enim injustus Deus ut obliviſcatur operis veſtri et dilectionis, quam ostendiſtis in nomine ipſius, qui miniſtraſtis ſanctis.

Hebr. 6.i0
. „Buh na bo posabou na vaſhe dobrute inu lubesin katero ſte skasali tem potrebnem“.

Str.: 109r

53. pridiga

Ecce dimidium bonorum meorum Domine, do pauperibus.

„Pole goſpud jeſt dam polovizo mojega blagá tem uboghem.“

Luc. I9.8.

italicEnu dobru, prou perpraulenu, inu k miloſti nagnjenu italicſe italicrze ſo skasale italicte beſsede, katere je u danaſhnemu Evangeliumu govurrou ta vikſhe italicteh Ozhitneh greſhnikoz
‌Zaheus‌
rekozh:
ecce dimidium bonorum meo-rum Domine, do pauperibus. Polé Goſpud jeſt dam polovizo mojega bla-ga tem ubogem. De letú je blu enu prizhvanie niegovega dobrega ſerzá inu enu snamnie niegove Bogu perjetne Miloſti pruti tem ubogem ſe loh-kú dol usame is beſsedỳ tega Isvelizharja, kir je djau de letí hiſhi je doſhlu svelizhanie, inu Zaheusha imenovou Synu Abrahama, dnevi she inu snamnia ene resnizhne Kerſhanſke miloſti pruti tem potrebnem ſim vam she naprei poſtavou. ſhe imam govorriti od tretje vishe ali snamnia: inu letú je

Enu viſsoku inu pruti Nebeſsam pousignenu okú, s katerim imamo tem ubosem almoshno dati.

X

Svet ‌Thomaſh‌ od Aquina naturo inu laſtnuſti te almoshne takú popiſsuje: opus. quo datur aliquid indigenti ex commiseratione propter Deum.

2.2.q31ai
. almoshna (pravi on) je enu delu, inu dobruta, skus katero inu kader is uſmilenia kekei daje tem potrebnemu sa volo Bogà. Po nauku tedei tega Angelſkega uzheni-ka almoshna na obſtoỳ le u nekatereh vunajneh snamniah, nanuzneh oblubah; prasneh beſsedah: temúzh u resnizi inú djaniu, s dobrutame; s dellami te Miloſti inu Lubesni tem potrebnemu na pomuzh pride inu pomaga, opus. quo datur aliquid indigenti. K drughemu: tu kar damo, dobrute katere skashe-mo, imamo dati inu skasati temu potrebnemu is uſmilenia koker nashemu blishnemu inu bratu kir ſe nam uſmili, inu my ſi niegovu buſhtvu, poman-kanie, reve k ſerzu usamemo. ex comiseratione. inu h tretemu tu uſmile-nie ta Miloſt pruti tem potrebnemu blishnemu ima ne le u enemu zartanim-naturalſkem nagnieniu temuzh u Lubesni Boshji ukoreninena biti, takú de my te revnem inu ubosem sa volo bogà perſtopimo inu na pomuzh pri-demo. propter Deum. Kader almoshno damo Lubesnivi moremo dobru pregle-dati inu premiſhluvati Pervezh tu kar damo. Drughezh komu damo; tretezh sakai inu k zhem damó. Toji odſtauki ali Punkti, u katereh bomo saſtopili: kai otshe letú rezhi: enu viſsoku inu pruti nebeſsam pousignenu oku imeti;

Str.: 109v

Kader ſe almoshna daje; sazhnemo od pervega. tu je: kader almoshno da-mo, moremo gledati na blagu inu taiſte rezhy katere tem ubosem damo.

‌Zaheus‌ (koker ſte enmalu poprei ſhliſhali) je h Kriſtushu rekou: jest dam polovi-zo mojega blaga tem ubogem inu precei je te beſsede sraven poſtavou; „aku ſim jeſt koga ogolffou takú ſamozheteru ſupet povernem“ . dimidium bonorum meorum do pauperibus , et ſi quid aliquem defraudavi, reddo quadruplum.

Luc i9.8
. zhes letè beſsede Svet ‌Ambrosius ‌takú govorí. ‌Zaheus ‌je biu od Kriſtusha isvo-len; hualen: inu je od nega obiuneiſhe plazhilu doſsegou koker je on dau satù ke je polovizo ſuojega blaga tem uboghem dau; inu tudi ſhtirkrat tulku povernou kar je skus gollfio drughem oduseu. Dimidium bonorum ſuorum pauperibus largiendo, reddendo etiam in quadruplum qua fraude ſuſtulerat, uberiorem mer-cedem, quam conſerebat accepit.
Ambr L8 in Luc
. Akú ‌Zaheus‌ be na biu perprau-len tem katere je golffou ſkodo nasai poverniti inu dobro ſturiti: aku be on biu ska-sou dobrute od Kervizhnega blaga tem ubogem; Kriſtushu be na blu dapadlu nie-govu uſmilenu dobrutlivu ſerze niegova almoshna; dokler pak je biu perprau-len uſsakteremu tu ſuoje po pravizi dati: ſkodo poverniti; inu tem potrebnem od ſuojega premoshenja, inu lastnega blagá pomagati: je Kriſtushu niegova dobra vola; inu almoshna dapadla. En lep nauk sa te moi Kriſtian, de kader almoshno dash, imaſh gledati na tu kar daſh otshem rezhi: dati od tuojega kar tebi po pravizi ſhliſhi, nikar pak od ptujega blaga; kar drughem usameſh, po Kervizi skus gollfio ali drughe greſhne kunſhti odtegneſh, pod tuoj pauz ulezheſh, kradeſh, roppaſh. nec habet gratiam liberalitas ſi injuriaperſe-verat.
id. ib
. Gospodarjam inu Gospodinam; poſlam, dellouzam odtergati, nasai dershati; gollffati, krasti; inu tem ali unem potrebnem dati; dobrute skasati kaisaena almoshna je letá; guiſhnu Bogú né perjetna: dokler on notshe imeti gollfie, tatvine; Kervizhnega ruppa temuzh pravizhne dobrute inu della te miloſti otshe imeti non ſpolia dona quaruntus
ibid
. Samerkei ſi tedei ta nu-zne nauk kader temu potrebnemu miloſt skasheſh dei mu; kar je tuoje; kar tebi po pravizi ſhliſhi.

Drughezh imamo premiſhluvati inu gledati kader damo almoshno komu njo damo. Lubesnivi akú be my vedili, snali inu prou sapopadli, Gdu je taiſte katir u podobi inu perſhoni teh uboshzov ſe perkashe inu ſtoỳ per uratah naſheh hiſh. Gdu je taiſte katir skus glaſs inu ſhtimo teh uboshzou ſuojo roko iſtegne sa prejeti tu kar ſe sa almoshno daje. Si ſcires - quis eſt qui dicit tibi da mihi.

Joan 4.i0
. zheb my prou k ſerzu useli inu sposnali to veliko ſrezho, katera nam tudi kader nje iſhemo ſe ponuja inu na pruti pride to lepo perlo-

Str.: 110r

shnoſt, sa doſsezhi boshjo miloſt! pravo pokuro zhes naſhe grehe; odpuſha-nie tehiſteh; sa sbriſsati te zhaſsne ſtraffenge, katere moremo Pravizi boshji ali na timu ſvejtu ali na unemu u vizah plazhati. sa dobiti ſuſebne gna-de, darove, inu dobrute boshje skus della te miloſti inu Kerſhanſke Lu-besni pruti tem ubogem. guiſhnu be my ne ſamú pres nevole, pres toshbe; pres mermrania inu ſmerjania dali; temuzh be tudi od uboshza petlali sa naſho duſho; otshem rezhi; my be ſe sadershali koker deb od niega dobruto prejeli; kader mu almoshno damo, tu forsitan petisses ab eo.

ib
. me upraſhate kdu je tedei taiſte kir proſsi; kir poterbuje inu pravi dejte meni; quis eſt qui dicit da mihi
2 Jon 4
. Poſhluſhajte Svet ‌Joannes de Deo‌ ali od Bogá Sazhetnik tega ordna od ſtreshbe teh bounikou inu Ozha teh taku imenuvaneh Miloſtiveh Bratou je imou to ſveto navado, de u temu Mejſtu Granata je iſkou te boune inu sapuſhene uboshze; taiſte na ſuoje rame poloshou; damu noſsou, u poſtelo poloshou; nyeh noghe umy-vou, kuſhnou inu njem s veliko ſkerbio ſtregou; en dan je enga takſhnega sapu-ſhenega inu prou revnega uboshza damu perneſsou na ſuojeh ramah; inu kir mu je noghé umivou, inu Kuſhnou je letá s ſuſebno inu zhudno ſvitlobo obdan pred niegovemi ozhmy sginou s teme beſsedame; ‌Joannes‌ kar ſe tem uboghemu ſturi ſe meni ſturí. Na to visho je ta velik ſlushabnik Boshji kir je menou de enemu uboshzu ſtreshe to gnado imou Nebeshkemu Krajlu ſtrezhi. Vejſte ſedei Lubesnivi gdu je taiſte, katiremu ſe almoshna da? Jesus Kristus je taiſte kir u perſhoni teh uboshzou poterbuje, on je lazhen, je shein, je nah! Je sapuſhen: on u perſhoni uſseh uboshzou almoshno proſsi. Chriſtus eſt qui in omnium Paupe-rum universitate mendicat. pravi ta viſsoku uzhen inu Svet ſkoff ‌Salvianus‌.
L7 ad Eccl. Cath
. Kar ſe uboshzam da tu ſe Kriſtuſu Jeſuſu da. On te dobrute sa ſe-bi ſturjene dobrute oposna inu gor usame; on koker ſam prizhuje per Svetemu ‌Ma-theushu‌ bo rekou na ſodne dan tem brumnem inu Miloſtivem; prite Lubesnivi; vy-isvoleni vy shegnani pridete; „jeſt ſim lakoto terpou inu vy ſte eni dali jeſti“. eſurivi. et dedistis mihi manducare. „jeſt ſim shejo imou, inu vy ſte meni dali pytu“. ſitivi, et dediſtis mihi bibere. „hiſhe, ſtrehe, jerperge niſim imou inu vy ſte mene gor useli“. hospes eram, et collegistis me. „ſtergan, u zunjah nah ſim biu, inu vy ſte mene guantali meni oblazhilu dali.“ nudus, et coo-peruistis me. „jeſt ſim biu bolan; inu vy ſte mene obiſkali; mene troſhtali meni“ „ſtregli“; infirmus, et visitaſtis me. „jeſt ſim biu u jezhah; inu vy ſte k meni perſhli, “ in carcere eram, et venistis ad me.
Math 25.35 et 36
. Kakú o Goſpud ſmo my tebi te dobrute skasali. My te niſmo vidili u buſhtvu u revah? meni ſte ſturili, ja meni ſte te dobrute skasali: u perſhoni teh uboshzou: dokler kar ſte ſturili enemu od teh mojeh nar mainſheh bratou, ſte vy meni

Str.: 110v

ſturili amen dico vobis quamdiu feciſtis uni ex his fratribus meis minimis mihi fecistis

ib. 40
.

Sadnezh kader almoshno damo imamo pred ozhmy imeti sakai inu h zhem ali is kaisaenga zila inu Konza tem potrebnem dobrute inu della te kerſhanſke miloſti inu Lubesni dodelimo. Zil inu Konz te naſhe Miloſti inu Lubesni more biti, Buh sa volo katerega my tem ubosem pomagamo inu almoshno damo. Zhe bomo to dali sa volo Bogá; is Lubesni Boshje; h zhaſti boshji; zhe bo ta naſh zil inu konz naſhe dobrutlivoſti ſi bomo po Beſsedah Svetega Paula Bogá miloſtnega inu gnadlivega dellali. Talibus enim hoſtys promeretur Deus.

Hebr i3.i6
. Kriſtus koker piſhe Svet ‌Lukesh‌ kader je u puſhavi skus enu zhudu kruh inu ribe taku pogmerou; de pet-thaushent mosh ſo sadoſti imeli, uſsi jedli inu naſsittani bli. Je ſuoje ozhy pruti nebeſsam usignou. respexit in cælum.
Luc 9.i6
. s tim nam je na sna-nie dau; kai imamo u duhouni saſtopnoſti ſturiti kader te lazhne paſsemo tem potrebnem pomagamo seno beſsedo uboshzam almoshno damo: namrezh de imamo ozhy naſhe duſhe, nasho meinengo naſhe ſerze k Bogù pruti nebeſ-sam usigniti. tu otshe rezhi per almoshni enu viſsoku inu pruti nebeſsam pousignenu okú imeti. Sadosti.

S tim ſklenem pridige od almoshne. ſte sastopili u pervi Pridigi sapoud inu doushnuſt te almoshne u drughu inu tretji kaku nuzna je k zhaſsnemu inu ve-zhnemu shiuleniu. ſte ſhliſhali u zheterti peti inu danaſhni sadni pridigi kakú ſe ima almoshno dati, namrezh s odperto inu dobrutlivo roko; s dobrim inu perjasnem oblizhiam; s viſsoki inu pruti nebeſsam usigneni ozhmy. h kon-zu te pridige kai otshem rezhi tem katere je buh s obiunim poſvetnim blagam she-gnou inu vender ſo lakomni, oherni; neuſmileni pruti uboshzam? jeſt nezh: povejte njem le vy nekei Sveti uzheniki inu ti na mestu uſseh Svet ‌Auguſhtin‌ ; condele eſt ut de quo habes non des ei quem ſcis non habere.

Rom 46
. Tu je grosovitnu de ti kir premoreſh inu obiunu imaſh miloſti na skasheſh temu kir nema! voiſtra ſtraſhna ſodba; temu kir miloſti na ſturỳ. ſodba pres miloſti. Judicium ſine miſericordia illi qui non fecit misericordiam.
Jac 2.i3
. inu ti o Buh kai praviſh Resniza vezhna; ti praviſh, sa volo pomankania, inu nadlugh teh sapushenih teh kateri ſo pres po-muzhi; sa volo sdihvanie teh ubosih bom gor uſtou; ſe bom usdignou; inu kedei? boſh morebiti odlaſhou doughu zhaſsa tuojo pravizhno voiſtro roko iſtegniti inu ſtraffati ne doughu; temuzh ſkorei, ſdei. propter miseriam inopum et gemitum pau-perum,nunc exsurgam dicit Dominus.
Ps ii.6
. nesrezhen tedei ti neuſmilen; ampak ſrezhen ti uſmilen, poſhluſhei kaku tebe ſvet Duh potroſhta. Beatus qui intel-ligit ſuper egenum et pauperam in die mala liberabit eum Dns.
Ps 40.2
. ſrezhen inu sve-lizhan, dokler Buh te bo shegnou tudi zhe je k nuzu tuoje duſhe u poſvetneh rezheh beaty Buh te bo reſhou inu shegnou na sadno uro. beatus in die mala liberabit eum Dominus.

Str.: 111r

54. pridiga

Orate autem, ut non fiat fuga veſtra in hyeme.

„Proſsite pak de vaſh Beig na bop o symi“.

Math. 24.20
.

Enu lepu inu dobru opominanie je Isvelizhar suojem Jogram dau kir je u dana-ſhnemu Evangeliumu k nyem rekou. proſsite de vaſh beig na bo po symu, orate ut non fiat fuga veſtra in hyeme. S teme Beſsedame je Kriſtus u glatki saſtopno-ſti inu po Puhſhtabu osnanou to veliko nadlugho katera je imela priti zhes tu neſrezhnu Jeruſalemſku Mejſtu; inu opominou de uſsaktir ob dóbremu inu per-loshnemu zhaſsu te naprei ſtojezhe nadlughe ſe ima ogibati. U duhouni saſtop-noſti pak nam uſesm je na snanie dau: de my nemamo ſkerb sa naſho duſho na sadno uro inu zhaſs te ſmerti odlaſhati. Temuzh ob dobremu zhaſsu sa naſho du-ſho ſe ſkerbeti. Te takú imenovane try Boshje Tugente Viero. Vupanie. Lubesin ſem vam naprei poſtavou inu isloshou u mojeh pridigah od lanſke Perve Adven-tne, do danaſhne sadne Nedele po Finkuſteh. Na bo letú govorrenje ena pridi-ga. Temuzh bol rekozh bo enu kratku kerſhanſku podvuzhenie, u kateremu vaſs bom podvuzhou inu popominou kaku potrebnu inu nuznu je viero, vupanie, Lube-sin vezhkrat obuditi. Lubesnivi aku otshete s mano kratku poterplenie i-meti bote saſtopili

de je potrebnu te Boshje Tugente vezhkrat obuditi.

de je nuznu te Boshje tugente vezhkrat obuditi.

Sveta ‌Sofia‌ je imela tri hzhere ta perva je bla imenuvana ‌Fides. ‌ta drugha‌ Spes.‌ ta treta ‌Charitas‌. Te tri aku lyh na shivotu ſlabe inu zartane dekelze ſo vunder takú mozhnega, moſhkega, ſtanovitnega ſerzá ble. De ſe niſo uſtraſh-le sa Pravo Sveto Kerſhanſko Viero te ner ſtraſhneiſhe inu grosneiſhe martre preſtati. ‌Fides‌ ta perva teh treh Seſtrá je bla na en resbelene roſh gor poſtaulena inu kir ogen ſe nje ni doteknou inu nji na ſkodvou: je bla nji glava odſekana. ‌Spes‌ ta drugha kir je nekulku zhaſsa u resbeleni ſmoli inu maſti kuhana bla je bla tudi ob glavo djana. Inu na enako visho je tudi ‌Charitas‌ ta treka ſeſtra martrana bla. ‌Sofia‌ ta Bogabojezha Goſspa inu ſrezhna Mati teh treh Sveteh Mar-terniz je martro inu ſmernu terplenie ſuojeh treh Hzhira s Kerſhanſko ſerzh-nuſtio inu ſtanovitnoſtio gledala inu pouna ſvetega troſhta inu veſselia je saupjila: jeſt ſrezhna, jeſt u resnizi svelizhana Mati; katera ſim uredna poſta-la s treme hzherame pozhaſtiti Sveto Troyzo, inu hualiti enega u naturi inu u perſhonah trojnega Bogà: Lubesnivi uſsaktir smej naſs je sadubou per ſve-temu Karſtu lete try de takú rezhem lepe hzhere, Boshje tugente imenuvane

Str.: 111v

Viero Vupanie inu Lubesin, s katereme ſmo doushni Boga zhaſtiti. Colendus eſt Deus Fide, Spe, et Charitate. Pravi Svet ‌Auguſtin‌. Moremo Boga zhaſti-ti Fide s viero. Taku de vierjemo uſse kar je Buh govurrou inu kar nam vieru-vati naprei poſtaule naſha ſveta Mati Katolſhka Zerkov satu ke je Buh pres Kon-za resnizhne inu moder resodeu, povedou inu govurrou. zhaſtiti Spe. S vupaniam takú de vupamo na Miloſt Boshjo inu saſlushenie nashega Isvelizharja gnado Boshjo odpuſhanie naſheh grehou inu isvelizhanie doſsezhi satu ke je Buh pres konza ſveſte inu miloſtiv oblubou. zhaſtiti charitate s Lubesnio. Takú de Lubimo Boga is zelega ſerza inu zhes uſse ke je on ſam u ſebi pres konza dober inu uſse Lubesni ureden?

Sedei upraſham kadai je potrebnu viero vupanie inu Lubesin obuditi? Inu s uzheniki takú odgovorím. Pervezh je potrebnu te Boshje tugente obuditi kader zhlo-vek k pameti pride inu she sapopade de more vieruvati. Kader sposna ſvoj zil inu konz h kateremu je od Bogá ſtuarjen, kader mu je Buh inu svelizhanie sadoſti naprei poſtaulenu. Kader sazhne saſtopiti inu sposnati Bogá pres konza dobre-ga od katerega uſse tu dobru ima inu kateremu je uſse doushán. Drughezh je potrebnu obuditi te tugente: kader ſkuſhniava teſhka ſoper viero, vupanie, inu Lubesin ſe ſkorei na drugho visho namore premagati koker ſkus obudenie te viere tega vupania, inu te lubesni. Tretezh je potrebnu obuditi te Boshje tugen-te vezhkrat u shiuleniu u navarnoſti te ſmerti ſlasti u sadneh ſmertneh thesha-vah inu bolezhinah, inu tudi tiſtikrat kader je doushnuſt to ali uno tugent ali zhednoſt, tu ali unu dobru dellu ſturiti, h kateremu je potrebnu viero upanie inu Lubesin obuditi. Lubesnivi jest voshim inu shellím deb ſe my uſsí ſlaſti u Lubesni boshji po taiſteh Beſsedah sadershali katere je Buh precei sraven sapoudi te Lubesni poſtavou rekozh: ti imaſh Goſpuda tuojega Bogá lubiti is ze-lega tuojega ſerzà, is zele tuoje duſhe, inu is zele tuoje mozhí. Inu te Beſsede katere jeſt tebi sapovém imajo biti u tuojemu ſerzu, leté imaſh tuojem otrokam povedati, inu leté imaſh ti premiſhluvati, kader ſediſh u ſuoji hiſhi ali ka-der greſh po ceſti; domà inu na raishi! Kader ſpiſh, ali kader gor uſtaneſh imej te Beſsede savesane u tuoji roki; inu pred tuojimi ozhmy; inu sapiſhi jih na uratah tuoje hiſhe, diliges Dominum Deum tuum - eruntque verba hæc -in corde tuo! et narrabis ea Filys tuis, et meditaberis in eis ſedens in domo tua et ambulans in itinere, dormiens atque consurgens.

Deut. 6.6 et 7
. Vidite lubesnivi s kakſhneme beſsedame Buh perporozhi de ſe ima doſtikrat lubesin pru-ti niemu obuditi inu is tega ſe lohkú dol usame kakſhno potrebo inu doush-nuſt uſsaktir Kriſtian ima viero vupanie inu lubesin doſtikrat obuditi: inu tudi drughe k obudeniu teh Boshjeh tugentah napravti; vishati inu podvuzhiti, ſlaſti ſtarſhi, vikſhi, ſuoje otroke inu podloshene inu katere je Buh

Str.: 112r

Nyeh ſkerbi zhes dajau. Nyeh doushnuſt je otroke inu te ſhe sadoſti ne podvuzhe-ne podloshene u teh k svelizhaniu potrebneh tugentah podvuzhiti ali ſai na takſhne Kraje poſlati, u katereh bodò podvuzheni. Koker je ena lepa huale uredna inu ſveta navada, de u ſhullah teh majhneh otrok k sazhet-ku inu Konzu te ſhulle, ali u Zerkvah k sazhetku ali Konzu tega Kerſhan-ſkega Nauka Viera. Vupanie inu Lubesin saſtopnu glaſsnu inu pozhaſs ſe naprei moli, de ſe otrozi nauzhé inu ſi prou dobru samerkajo. sadoſti od tega dokler je she zhaſs de vam u kratkim skashem de je nu kakú nuznu je te boshje Tugente vezhkrat obuditi.

.x.

Ne Saſtoin ſe Viera vupanie inu Lubesin imenujejo en rodovitne inu obiune ſvir-rek, is katerega dobre della; Bogú perjetne della teh drugheh lepeh zhednost ali tugentah pridejo. Takù inu na to visho, de en Kriſtian malu ali dosti dobrega ſturì po meri inu mozhi, katero mero inu mozh te Boshje tugente u niegovem ſer-zu imajo. Inu sa resnizo koker doughu my taiſte resnize terdnu inu ſtanovit-nu vierujemo, katere ſo od Boga resodete; inu od niegoveh ſlushabnikou naprei poſtaulene; koker doughu my shivu inu aiffrig shellimo inu savupamo taiſtu nei-srezhenu plazhilu doſsezhi. Kateru je Buh ſuojem ſveſtem ſlushabnikam oblu-bou. Koker doughu my resnizhnu tu je is pravega ſerza Bogá lubimo, katir ot-she od naſs zhes uſse lublen biti tak doughu na bomo u greh padli ali zhe is ſlabuſti bomo padli; hitru bomo ſupet gor uſtali inu s Bugam skus pokuro ſe ſpravli, urshoh je letà: dokler ena takſhna duſha katera je u teh tugentah terdna inu ukoreninena, lohku tu dobru ſturì inu pred tim hudim ſe varva. Zhe ſe my pak taku na sadershimò zhe u naſheh ſerzah te Boshje tugenti ſo ſlabe; inu de taku rezhem trudne; saſpane, zhe taiſte od enega do dru-ſega zhaſsa na obudimó tak nabomo Bogu naſhemu Goſpudu, u Svetuſti i-nu pravizi prou inu gorezhu ſlushili, temuzh ſe bomo neiſhli u navarno-ſti sa sgubiti na vekomei kar vierujemo inu kar od niega na unemu ſvejtu vupamo. Sveti apoſtelni inu Kriſtushovi Jogri, aku lyh ſo uſelei s naſhim Isvelizharjam bli, niegove zhudeshe vidili, niegove nauke inu beſsede. beſse-de vezhnega shiulenia poſhluſhali ſo vunder niega proſsili. deb on u nyh viero pogmerou. andauge nobis fidem.

Luc 17.5.
Svet ‌Paul‌ kir je u Rim-larje Piſsou je Boga proſsou. Deb jih on napounou s uſsem veſseliam inu my-ram u Vieri, deb ony popoumnoſt imeli u temu Vupaniu. Inu u mozhi Svetega

Str.: 112v

Duhá tu je u Lubesni boshji. Deus autem ſpei repleat vos omni gaudio et pace in credendo, ut abundetis in ſpe et virtute ſpiritus Sancti

Rom i5. i3
. Inu sa Teſsalonicenſarje je proſsou, deb jih Buh u ſuoji Lubesni vish-ou! Dominus dirigat corda vestra in caritate Dei.
2 Teſs. 3.5
.

Vezhkrat tedei inu pogostu Boshje tugente obuditi je nuznu. doſti lepeh perlosh-noſtah imamo h temu: zjutrei inu na vezher naſhe ſerze k Bogu usdigniti: per ſveti maſhi, pred inu po ſveti ſpoudi, pred inu po ſvetemu obhailu Viero, vu-panie inu lubesin obuditi. Kaku lohku sameraſh moj Kriſtian taku na kratkim u tuojemu ſerzu rezhi; Vierjem u tebi Vezhna resniza uſse kar govo-riſh inu kar ſveta Katolſhka Zirkou sa vieruvati naprei poſtavi; u ti Vieri ots-hem shiveti inu umreti. Vupam nate moj Buh Vezhna ſveſtoba inu Miloſt tuojo gnado, svelizhanie vupam! Tebe shellim u nebeſsah viditi. Lubim tebe Vezhna dobruta inu sa volo tebe lubim mojga blishnega koker ſam ſebe Kulkain bulſhe inu nuzneiſhe be blu takſhne ſvete miſle inu shelle obuditi; koker pak u prasneh Buh dej de ne u greſhneh miſslah zhaſs dopernaſhati. Kulkain bulſhe inu nuzneiſhe be blu sa te moj Kriſtian deb ti ſvete peiſme katere u sébi Viero vupanie inu lubesin sapopadejo deb ti pravim takſhne Bogu perjetne piſma sapeu. Koker je: Buh jeſt vierjem Buh jeſt vupam! Buh is ſerza lubim te. ſe Kriſtiana imenujem verjem terdnu uſse kar zhujem kar nam zerkou prei poſtavi, kar nam Buh resnizhne pravi, u ti Vieri u sa- vupaniu, u Lubesni poterdi me! Inu takú naprei, namestu de norſke, klaffarſke greſhne peiſme pojeſh, s katereme drughe ſlaſti pak majhne po-huiſhaſh, de ſe tudi teh nauzhe: koker je nekatirkrat viditi inu ſhliſhati kumei due ali tri petỳ doughe fante ali deklize, katerem jesik prou zver-ſtu k takſhnem pejſmam tezhe. Per katereh hudizh ſuoj ſmeh, ſuoje veſselie ſuoj pleſs ima.

X

Inu letú je uſse kar ſim vam Lubesnivi od Viere Vupenia inu lubesni skus enu zelu lejtu isloshou. jeſt ſe troſhtam de ſe bote po nuzneh inu ſveteh naukah sadershali, katere ſte ſhliſhali. Nej bodó lepe ali ne lepe; nej dapadejo ali ne dapadejo moje pridige satu nezh namoram; deb le nuzne ble satu Boga proſ-sim; akù jest mojo doushnuſt ſturim inu po moj ſlabuſti vam resnize dol od Pridishenze povem, dejte vy ahtengo na vaſho navarnoſt zhe ſe po ſveteh naukah na sadershite! Glejte, de vaſs enkrat pred ſodnim ſtollam mojega inu vaſhega Pravizhnega Sodnika na bom satoshou. Na bom poſehmou ſhe nehou od Lubesni govorriti. Dokler vam bom boshje Sapoudi; katere Lubesin pruti Bugú inu tem blishnemu sapopadejo; s pomuzhio boshjo ishloshou, od katereh Jesus Kriſtus Vezhna Resniza inu Modruſt pravi de taiſta, qui habet mandata mea et ſervat ea, ille eſt qui diligit me. „Kir ima moje sapoudi inu taiſte der-shi. leta kir meine lubi“.

Joa i4.21
.

Str.: 113r

Kasauz inu sapopadek teh

pod ſhtivilam postauleneh Pridigh

Str.: 113v
Str.: 114r

Upraſhanie sakai Boshja Beſseda nekaterem na nuza?

Perva Pridiga. Boshja beſseda nekaterem na nuza: dokler tai-ſte naoté ſhliſhati

Drugha Pridiga. Boshja beſseda nekaterem na nuza: dokler taiſte tudi ſhliſhane ſi k ſerzu na usamejo -

Tretja Pridiga. Boshja beſseda nekaterem na nuza: dokler akú njo lyh ſhliſhijo inu gor usamejo vunder po taiſti na shive inu nje u ſerzu na ohranijo.

Od Viere

Na Pervo Nedelo u Adventu. Viera more terdna mozhna biti, takú de zhlovk Bogù koker ti pervi Resnizi ſuojo pa-met inu um ſtanovitnu podvershe. – Num. 1

Na drugho Nedelo u Adventu. Viera more globoka, podvuzhe-na biti taku, takú de zhlovk nje ſkrivnuſti sna inu saſtopi – – Num. 2.

Na tretio Nedelo u Adventu. Viera more rodovitna shiva biti. Takú de zhlovk dobre dela doperneſse – Num. 3

Na zheterto Nedelo u Adventu. Mittelni sa varvati, ubraniti inu ohraniti Viero. – Num 4.

Od Vupania

Na dan Roiſtva Kriſtuſa. 1 Kai je pravu inu ſvetu vupa-nie? Kai naſs h temu upaniu nagajna? Num 5.

Str.: 114v

Na Nedelo med Boshizhnemu Prasniki. 1 Zhlovk ima nar vezh vupati kader meine de ni zhloveſhke pomuzhi. 2 Buh zhlo-veku nar raiſhe pomaga, kader ni nobene zhloveſhke po-muzhi Num 6.

Na dan SS Treh Krajlov. Katir ima pravu vupanie /lohku do-ſeshe Dobru kar od Boga shell inu proſsi. 2 lohkú pre-ſtory tu hudu kar na ſvejtu terpỳ. Num 7.

Na pervo Nedelo po ſſ 3 Krajlah. Moremo od Boga vupati tu-di tu poſvetnu. Ampak proſsiti tu potrebnu 2 dershati pravo ordengo. 3 nashe muje na ſhparati. Num. 8.

Na drugho Nedelo po treh Krajleh. Katera je Nedela ſlatkega Imena Jeſuſa. Jesus enu vupania pounu Ime. /kateru ſi je Kriſtus saſlushou: dokler je tu Ime popounama dapou-nou. 2 dokler je tu Ime preskonzhnu draghu plazhou.Num. 9.

Na Nedelo ſeptuagesima. Nekateri u rezheh Katere njeh duſho angredo prevezh vupajo inu letú /pride od njeh greſhne offerti ali preusetnoſti. 2. Letú pride od nyeh hudobne Neum-noſti ali ſlepote. Num. 10

Na Nedelo Sexagesima. Nekateri u rezheh, katere nyeh te-lú angredó na Bogá premalu vupajo. Num 11.

Na Nedelo Quinquagesima. Kratke sapopadek inu O-pominanie od uſſega kar je blu od ſvetega vupa-nia rezhenu. Num 12.

Str.: 115r

Od Lubesni pruti Bogú.

Na Pervo Nedelo u Poſtu. Buh nam sapové de ga imamo lu-biti. 2 Buh saſlushi de ga lubimo. Num. 13.

Na drugho Nedelo u Poſtu. 1 Kai otshe rezhi lubiti Bogá ko-ker je on ſam u ſebi dober? Kai otshe rezhi lubiti Bo-gá koker je on nam dober? Num 14.

Na tretjo Nedelo u Poſtu. 1 u kakſhni vishi imamo Bogá lubiti po sapoudi te Lubesni? 2 H kakſhni vishi my do-pounemo to sapoud te Lubesni? Num. 15.

Na zheterto Nedelo u Poſtu 1 Dobrute Boshje nam prizhu-jejo de naſs Buh lubi. 2. Dobrute Boshje naſs nagai-najo inu obudé de imamo Bogá lubiti. Num 16.

Na peto Nedelo u Poſtu 1 Syn Boshji nam skashe ſladko lubesin inu naſs podvuzhi niega zartanu lubiti? Nam skashe modro Lubesin inu naſs podvuzhi niega pa-metnu lubiti? Nam skashe mozhno Lubesin inu naſs podvuzhi niega ſtanovitnu lubiti Num 17.

Na ſheſto Nedelo u Poſtu. 1 Miloſt Boshja hitỳ sa greiſhnika kir od Bogà skus greh beshí inu niega s ſkerbio k pokuri klizhe inu vabi. 2 Miloſt Boshja na pruti gre temu greſh-niku kir je skus pokuro k Bogú nasai verne inu niega s‘veſselam gor usame. Num 18.

Str.: 115v

Na Velikonozhno Nedelo 1 My na ſpoumnemo na boshje dobru-te inu letà je posabliva nam ſkodliva nehualeshnoſt. 2 My hudu povernimo sa boshje dobrute inu letá je greſhna Bo-gu ſuperna nehualeshnoſt. Num. 19.

Na pervo Nedelo po Velikinozhi. Sa Volo Bogá dellati je enu snamnie de Bogà prou lubimo. Num. 20.

Na drugho Nedelo po Velikinozhi. Sa Volo bogá terpeti je enu snamnie de Bogá prou lubimo. Num. 21.

Na tretio Nedelo po Velikinozhi. Kir Bogà prou lubi. ſaj lohkú della. 2 ta lohkú terpỳ. Num 22.

Na zheterto Nedelo po Veliikinozhi od doushne inu po-trebne lubesni pruti Bogú. 2 od hualeshne inu nuz-ne Lubesni pruti Bogù. Num 23.

Na Peto Nedelo po Velikinozhi

Od Lubesni pruti blishnemu.

I Blishnega lubiti je doushnùſt, katero Buh sapovè. 2 Kai pomeni inu v ſebi sapopade tu blishnega lubiti? Num. 24.

Na ſheſto Nedelo po veliki nozhi. Lubesin pruti temu blishnemu ima biti i Pametna lubesin. 2 Nuzna lube-sin; 3 volna lubesin. Num 25.

Str.: 116r

Na Finkuſhtno Nedelo. I Lubesin pruti blishnemu je ena Kriſtushu ſuſebnu perjetna zhednoſt. 2. Je ena Kriſtia-nam ſuſebnu leſtna zhednoſt. Num 26.

Na tretio Nedelo po Finkſhtih. Kakſhna ima biti Lu-besin pruti Blishnemu po Kriſtushovimu exempelnu? Num 27.

Na zheterto Nedelo po Finkuſhtih Kakſhna ima ſhe biti Lubesin pruti naſhemu blishnemu po Kriſtushove exempelnu? Num 28.

Na Peto Nedelo po Finkuſhtih. I Kriſtushova sapoud je ſourashnike lubiti. 2. Kriſtushove exempel je ſourashnike lubiti. Num 29.

Na ſheſto Nedelo po Finkuſhtih. I Navarnu, ſtraſhnu je, ſourashnike na lubiti inu njem na odpuſtiti? Do-bru perjetnu je ſourashnike lubiti inu nyem odpu-ſtiti. Num. 30.

Na ſedmo Nedelo po Finkuſhtih. Kir Blishnega ſou-rashi inu mu notshe odpuſtiti ta nema myrú Sam s ſabo Num 31

Na Oſmo Nedelo po Finkuſhtih Kir Blishnega ſourashi inu mu na odpuſti ta nema myrù s Gospudam Bu-gam. Num 32.

Str.: 116v

Na deveto Nedelo po Finkuſhtih. 1 ſmo doushni naſhem tudi nar huiſhem ſourashnikam notrejno Lubesin u ſerzu. 2 ſmo doushni naſhem tudi nar-huiſhem ſourashnikam vunajno Lubesin u dja-niu. Num. 33.

Na deſseto Nedelo po Finkuſhtih. Snamnia kate-re skashejo 1 de ſe ſourashniki na lubejo. 2 sna-mnia katere skashejo: de ſe ſourashniki lu-bijo. Num. 34.

Na enajſto Nedelo po Finkuſhtih. Teſhku je poma-gati tem kateri u ſouraſhtvu shivé. 1 dokler nekateri ſi doushnuſt te Lubesni pruti ſourashnikam prevezh lohko ſturè. 2 Dokler nekateri ſi to doushnuſt prevezh teſhko dellajo. Num. 35.

Na duanajſto Nedelo po Finkuſhtih. En dober inu nuzne mittel sa odpuſtiti tem ſourashnikam. Num. 36.

Na trinajſto Nedelo po Finkuſhtih. I uprashanie ali ſe ſme praviza iſkati zhes ſourashnika? 2 inu kakú ſe ima praviza iſkati zhes ſourashnika? Num. 37.

Na ſhtirinajſto Nedelo po Finkuſhtih Kdu pred uſse-mi drughi je doushán blishnega ſvariti inu pobul-ſhati? Num. 38.

Str.: 117r

Na Petnajſto Nedelo po Finkuſhtih. uſsakteri Kriſtian je doushan greſhnega Blishnega ſvarriti inu po-bulſhati. Num. 39.

Na ſheſtnaiſto Nedelo po Finkuſhtih. I Per poſvarreniu ſe more imeti pred ozhmì kakſhne je greh savolo katerega ima ta blishne ſvarjen biti? 2 Kakſhne je greſhnik kir ima opominan inu ſvarjen biti? Num. 40.

Na ſedemnaiſto Nedelo po Finkuſhtih. Per poſvarreniu ſe more gledati 1 na Meſtu inu Kraj u kateremu ta greſhne blishne ima opominjan inu ſvarjen biti. 2. Na zhaſs. ob kateremu ima opominjan inu ſvarjen biti. 3. Na beſesde s katereme ima opominjan inu ſvarjen biti. Num. 41

Na oſemnajſto Nedelo po Finkuſhtih. 1 Kader dobre Beſse-de na pomagajo je potrebnu oiſter jesik nuzati sa ſvariti greſh-nega blishnega 2. Kader pametnu oiſter jesik na pomaga, je potrebnu nekatirkrat pametnu oiſtro roko nuzati, sa ſva-riti inu pobulſhati greſhnega blishnega. Num. 42.

Na devetnaiſto Nedelo po Finkuſhtih I Kakú ſe ima sadershati taiſte kir ſvarri? Inu 2 kaku ſe ima sadershati taiſte, katir je ſvarjen? Num. 43.

Na dvejſto Nedelo po Finkuſhtih. Tiji dobri mittelni sa ſvariti nuznu opominati inu pobulſhati greſhnega blishnega. Num 44.

Na enoinudveiſeto Nedelo po Finkuſhtih I Almoshno dati je sapoud 2. Almoshno dati kadai je doushnuſt? Num. 45.

Str.: 117v

Na drugho inu dueiſeto Nedelo po Finkuſhtih skus almoshno ſe poſvetnu Blagù na ſgubi, temuzh ſe ohrani inu pog-mera. Num. 46.

Na tretio inu dueiſeto Nedelo po Finkuſhtih. Skus almoshno ſe doſti dobizhka ſturi sa duſho. Num. 47.

Na zhetertoinu dveiſeto Nedelo po Finkuſhtih 1 Kakú ty premo-shni imajo tem potrebnem s odperto inu dobrutlivo roko po-magati 2 inu kaku tudi ty uboghi s dobrutlivo roko samo-rejo tem potrebnem pomagati? Num. 48.

Na peto inu dveiſeto Nedelo po Finkuſhtih Kakú imamo tem potrebnem almoshno dati s enim dobrim inu perjas-nim oblizhiam? Num. 49.

Na ſheſto inu dveiſeto Nedelo po Finkushtih Kakú ima-mo almoshno dati s enim viſsokim inu pruti Nebeſsam pousignenim ozheſsam? Num. 50.

Na Puſledno Nedelo po Finkuſhtih 1 Je potrebnu boshje Tugente Viro, Vupanie Lubesin vezhkrat obuditi 2 je nuznu Boshje Tugente Viero vupanie Lubesin vezh-krat obuditi. Num 51.

  1. M. D. G.
Str.: 118r

Kriſtianſku Podvuzhenie od sapovdah te Perve Table ali od perveh treh Boshjeh sapoudah. Druge Thejl.

Pridige na Nedele zhes zelu Lejtu.

Str.: 118v
Str.: 119r

Ego sum Dominus Deus tuus non habebis Deos alienos Coram me.

Non aſsumes Nomen Domini Dei tui in va-num.

Memento ut diem sabbati sanctifices.

X

„Jeſt ſem Gospud tvoj Buh ti nemaſh drugeh Bogov sraven meine imeti“.

„Ti nemaſh Imena Gospuda tuojega Bogà na-pridnu imenuvati“.

„Spoumni, de boſh ta Prasnik poſvezhuvou“.

Exod. 20. 2.7.8
.

Str.: 119v
Str.: 120r

55. pridiga

Respicite et levate capita veſtra quoniam appropinquat redemptio veſtra.

„Gledejte inu usignite gori vaſhe glave. Sakai vashe odreſhenie ſe perblishuje.“

Luc. 2i.28
.

Pridige, katere jeſt dons sazhnem, inu katere vam skus Boshjo pomuzh bom napreineſsou zhes ta ſvete Adventne zhaſs inu zhes tu zelu lejtu, ſo pridige od Boshjeh sapoudah. respicite et levate capita veſtra. lejte imejte pred ozhmỳ; imejte u Spomynu; imejte u vaſhemu ſerzu! Otshem rezhi; an leté gledejte; letò premiſhlujte; letè dershite; inu vaſs saguiſham s vaſho duſho dobru ſtoỳ, sakai vaſhe odreſhenie ſe perblishuje quoniam ap- propinquat redemptio veſtra. Sa uſse pridige, katere bom poſehmau dershou od Boshjeh sapoudah je danaſhnu govorrenie en kratke predgovor, u kateremu bote saſtopili: kakú potrebnu; kakú pridnu; kakú perjetnu je dershati Boshje sapoud. Proſsim vaſs Lubesnivi imejte s mano enu dobrovolnu poterplenie inu poſhluſhajte te tri res-nize:

Boshje sapoudi dershati je potrebnu k svelizhaniu.

Boshje sapoudi dershati je nuznu sa zhaſsne shegen inu ſrezho.

Boshje sapoudi dershati je lohku inu perjetnu is Lubesni.

X

So vuzhili nekateri Kezarji, inu puntarſki ſourashniki te Kershanſke Katolſhke Viere, de tudi tem brumnem, pravizhnem inu per Bogú u gnadi ſtojezhem ludèm ni mo-gozhe dershati Boshje sapoudi. Ampak leta je en fouſh, preklet, inu od Katolſhke Zer-kve u temu Tridentinſkemu Zerkovnemu ukupsbiralſhu ali Concilu savershen na-uk. ſi quis dixerit præcepta Die homini etiam juſtificato et ſub gratia conſtituto eſse ad obſervadum impoſsibilia, anathema ſit.

ſeſs 6. De juſt can i8
. Dokler Buh koker en pres-konzhnu Moder inu dober Goſpud zhloveku takſhneh rezhỳ na sapovè inu na naloshi, ka-tere zhlovk namore ſturiti. Temuzh po beſsedah ſvetega ‌Hyeronumena ‌nam sapovè inu naſs obudi, de imamo proſsiti sa tu kar namoremo is naſhe ſame mozhi ſturiti. inu tu-di nam pomaga, de ſmo u ſtanu inu samoremo ſturiti. Deus impoſsibilia non jubet ſet jubendo monet et facere quod poſsis, et petere quod non poſsis, et adjuvat ut poſsis
ep ad Closiph
. Tedei Boshje sapoudi dershati je mogozhe, inu lete dershati je tudi potreb-nu akù otshemo svelizhani biti,. Resgledejmo ſe en malu zhes to resnizo u ſvetemu Piſmu. ſtopou je h Kriſtusu en Mladenzh; dober inu Lubesniv Mojſter /je djau/ kashi meni pot k svelizhaniu povej meni kai dobrega imam ſturiti, de bom imou tu vezhnu shiulenie? Magiſter bone; quid boni faciam ut habeam vitam æternam
Math i9 i6
.

Str.: 120v

Inu Kriſtus mu je odgovurrou: akú otsheſh u shiulenie noter pojti, inu svelizhan biti, dershi sapoudi. ſi autem vis ad vitam ingredi ſerva mandata

ib i7
. upraſhaſh tudi ti moi Kriſtian, kai dobrega praviſh imam ſturiti de bom svelizhan? Kai? Kar je Kristus temu Mladenzhu letu on tebi rezhe: dershi sapoudu. ſerva mandata; radovolne Molitve inu poſti. Boshji pot, preceſsje, almoshnodajanie; bratouſhine inu enake dela te andohti dobre ſo, huale uredne ſo namorem inu notshem drughàzh rezhi: ampak zhe per uſsemu temu sa boshje sapoudi namaraſh. taiſte prelomiſh u ſouraſhtvu; u Kervizi; u nezhiſtemu poshelleniu inu djaniu naprei shiviſh inu oſtaneſh po pravi ceſti na greſh, ne k svelizhaniu temuzh k pogubleniu s velikeme ſto-piname hitiſh. zhe otsheſh priti u vezhnu shiulenie die zhast Bogù koker ſo doushàn po treh perveh sapoudah. ſerva mandata. ſturi temu Blishnemu tu kar sapovedò, inu na ſturi niemu tega kar prepovedujejo te drughe sapoudi; ſerva mandata. Lubi Bogá is zele-ga ſerza zhes uſse; inu lubi tuojega Blishnega koker ſam ſebe; u kateri duojni lubesni je zela poſtava sapopadena; letú je potrebnu k svelizhaniu, ſi vis ad vitam ingredi ſerva mandata!

italicX

Boshje sapoudi dershati je pridnu ali nuznu sa doſsezhi zhaſsne shegen inu ſrezho letà je ta drugha resniza. Buh je ſuoje sapoudi temu zhloveku dau: zhe boſh lete der-shou po teh shivou one tebe bodo varvale inu ubranile. adjecit mandata et præcepta ſua, ſi volueris mandata ſervare, conſervabunt te.

Eccli 15. I5 et 16
. Ta uzhén La Nuza nam leté Beſsede ſkus eno pergliho isloshi: Poſtavimo (pravi on) de en saſtopne ſerzhen Vaivoda ali Vikſhe zhes Voiſko ſe snajde noter u enemu Meiſtu u eni feſtungi: kai ne? my u resnizi porezhemo: de on s ſuojo saſtopnoſtio, kunſhtio inu ſerzhnuſtio to feſtungo ubrani inu ohrani: ampak tudi porezhemo de feſtunga niega inu nirgove voiſhake ohrani varva inu ubrani dokler on s uſso ſuojo saſtopnoſtio inu ſerzhnuſtio be ſe na mogou pred ſourashniki ubraniti aku be nab li ty viſsoki thurni, ty mozhni ſydo-vi. Ty okul meiſta inu feſtunge globoki grabni inu jame. U enaki vishi ſe rezh sadershì s boshjeme sapoudame: katir letè dershi, varva, ohrani: tega bodo one tudi varvale inu ubranile pred nadlugho, zhaſsno nesrezho inu ſkodo. ſi volueris mandata ſervare, conservabunt te. Eden hiſhne Ozha je vinograd napravou. ſkerbou ttegaiſtega dellou inu niega s plutam obdau. et sepem circumdedit ei pravi Kriſtus
per ſvetemu Matheushu 2i.33
. skus hiſhnega Ozheta ſe Buh, ſkus vinograd ſe Kriſtian, ja zeal zela dershina. meiſtu, gmeina, deshella: skus plut po Beſsedah Svetega ‌Ireneja ‌inu‌ Joan-nesha Chryſoſtoma ‌ſe saſtopi tu dershanie the Boshjeh sapoudah. Tak doughu bo vinograd-

Str.: 121r

Otshem rezhi ta ali une Kriſtian, gmeina, deshella, hiſha dershina pred zhaſsno nesrezho ino ſkodo varjena inu ubranena. Dokler bo sapoudi boshje marnu inu ſkerbnu dersha-la. ſi volueris mandara ſervare conſervabunt te. De je temu takú imamo doſti exem-pelnou u ſvetemu Piſmu. Le enega ſamega vam otshem is bukvah ‌Judith‌ povedati. ‌Holofernes‌ je uſsem takú ſtraſhne naprei perſhou, de uſsi ke ſo ſhliſhali de ſe on perbli-shuje ſo od ſtraha trepetali: niega sa gnado proſsili inu ſe niemu zhes dali. Imenitne inu mozhne Mejſta, feſtunge. Zele deshelle inu Kraleſtva ſo ſe pres voiſkuvania pod niegovo oblaſt podale. ſam ta Isvelizharſke folk ſe je napravou sh nim ſe voiſkuvati inu niemu ſe ſuper poſtaviti. ‌Holofernes‌ zhes letú ſerdit je ſuoje shlahtne shounierje; inu ſoudaſhke Poglavarje ukupklizou: upraſhou kakſhne je ta Israelitarſke Folk kir tulk ſerzhnuſti ima: de ſe posſtopi niemu ſoper ſtati, inu sh nim ſe voiſkuvati? On teh ſoudaſhkeh Poglavarjou s imenam ‌Achior‌ potemu ke je doſti doughu ‌Holofer-‌ ‌nesu‌ isloshou kaisaen folk je ta Israeliterſke: je ſuoje Beſsede takù ſklenou: imaſh tedei vediti (je djau Ozhe Israelitarji niſo pred nyeh Bugam krivi; zhe onỳ niegove sa-poudi dershè inu per niemu u gnadi ſtojè, my na bomo sh nymi nezh opravili; nyeh na bomo mogli premagati, nyem na bomo mogli ſoperſtati. Dokler nyeh Buh nie bo ubranou; inu my bomo mogli saſramovani beishati. ſi non est offensio populi hu-jus coram Deo ſuo non poterimus reſiſtere illis, quoniam Deus eorum defendet illos, et erimus in opprobrium universæ terræ.

Judith. 5.25
. inu u resnizi takù ſe je isgodilu: ‌Judith‌ je ‌Holofernesu‌ glavo odſekala: Aſsirjarſki voiſhaki smotteni inu ſmeſhani ſo beshali. Inu Judouſke folk reſhen nyeh je pregainou. Vidite Lubesnivi takú resnizhnu je: de ty, kateri Boshje sapoudi dershè, tudi zhaſsno ſrezho inu shegen Boshje u poſvetneh opravilah imajo!

X

Uſse je reſs (morebiti porezhe eden ali ta drughe) uſse je prov, saſtopim ſim previshan: de je potrebnu de je nuznu Boshje sapoudi dershati: ampak teſhku je letú: ni teſhku moj Kriſtian temuzh je lohku inu perjetnu Boshje sapoudi dershati, to resnizo tebi ſe-dei skashem; ampak poprei koker tebi to resnizo skashem te opominam te proſsim, na verjemi ſkuſhniava, tuojeh hudeh pozhutkou; paklenſkega ſourashnika; inu pore-dneh sapelauzou kateri tebi navejm kaku ſilnu velike theshave naprei poſtaulejo inu dellajo; Poſhluſhej inu vieruj! Kar vezhna Resniza inu Modruſt Kriſtus Jesus; kar Svetu Piſmu, kar Sveti Ozheti inu uzheniki govorrè; kai pravi Kriſtus? on pravi: moj jarm je ſladák inu moja butara je lehka. Jugum meum ſuave eſt, et onus meum leve.

Math ii. 30
. Svet ‌Joannes‌ ta od Kriſtusha lublen Joger Apoſtel inu Evangeliſt pravi. niſo niſo teſhke negove sapoudi. mandata ejus gravia non ſunt
i Joa 5.3
.

Str.: 121v

Jnu kakú be ble teſhke? Kai ſo? Kai u ſebi sapopadejo Boshje sapoudi? ſo sa-popadek te prave Lubesni pruti Bogú inu pruti blishnemu. Prava Lubesin pak po beſsedah ſvetega ‌Auguſtina‌ grenkuſti na obzhuti temuzh le ſladkuſt. verus amor non ſentit amaritudinem ſed duliedianem.

L i3. Conf
. Boshje sapoudi tedei niſo gren-ke temuzh ſo ſladke; gravia non ſunt. sapoudi Boshje ſo en ſladak jarm te ſvete Lubesni; „o ſladak jarm“ sdihuje en Svet ‌Bernard‌, „o ſladak jarm te ſvete Lubesni kakù ſladku ulezheſh? Kaku perjetnu teſhiſh, kakù luſhtnu nakladaſh?“ Jugna ſancti amoris uam dulciter capis, quam ſuaviter premis, quam delectanter oneras? niſo tedei ſuperne, nadleshne teſhke Boshje sapoudi; temuzh ſo lohke. ſo perjetne. mandata non gravia non ſunt. ‌David ‌ſam od ſebe prizhuje, de po potu teh Boshjeh sapoudah ni pozhaſs ſhou (koker pozhaſs grede en kir teſhko butaro noſsi) temuzh de je hitru inu lohkú ſhou, de je tekou. Viam mandatorum turoum event-ri
Ps. ii8.32
. je Lubesnivi takú je loshei ſe shivy po Boshjeh sapoudah koker pak po hudobneh greſhneh shellah; taiſti neumni inu greſhni kateri (koker beremo u ſvetemu Piſmu u Bukvah te modruſti) ſo ſuojem greſhnem pozhutkam uſse prepu-ſtili; u nezhiſtoſti u kervizi shiveli; brumne inu Bogabojezhe pregainali inu potla-zhili. ſo sadnezh sposnali inu rekli, de ſo na potu te hudobe trudni rattali; de ſo po teſhkeh potah hodili. lassati ſumus in via iniquitatis et perditionis, et ambu-lavimus vias difficiles.
Sap. 5.7
.

x

Lubesnivi ſte ſhliſhali de je potrebnu, nuznu, lohku Boshje sapoudi dershati: Potrebnu k vezhnemu; nuznu k zhaſsnemu shiuleniu, lohku is Lubesni. ſklenem to Pervo Adventno Pridigo s teme beſsedami: Deum time et mandata ejus ob-ſerva; hoc eſt enim omnis homo!

Eccleſiaſt i2.i3
. „Boga ſe bojte inu niegove ſvete sapoudi dershite“; Letá je doushnuſt od uſſakterega zhloveka; u temu ſtoji ſrezha resnizhna ſrezha tega zhloveka. Zhe tedei je ta doushnuſt zhe u temu ſtoji prava ſrezha uſsakega zhloveka (ſo beſsede ſvetega ‌Bernarda‌) tak pres tega zhlovk ni nezh. ergo ſi hoc eſr omnis homo. Ataque hoc nihil eſt homo.
ſerm 29 in cant
. Bodi ſre-zhne, bodi zhaſsen; bodi bogat inu premoshne imei kar inu kulkur otsheſh moj Kriſtian, aku boshjeh sapoudah na dersiſh; uſse tebi nezh na pomaga, nezh niſi kaku pak taiſte imaſh dershati, kaj sapovedejo inu prepovedujejo tu boſh saſto-pou u pridigah katere bom tebi poſehmou od boshjeh sapoudah s gnado inu pomu-zhio Boshjo naprei poſtavou.

Str.: 122r

56. pridiga

Tu es qui venturus es an alium expectamus?

„ſi ti ta kir ima priti ali imamo my na enega drusega zhakati?“

Math 11. 3
.

‌Joannes ‌je dobru vedou kdu je Kriſtus, je vedou de on je ta od Bogà oblublen Me-ſias ali Svelizhar tega ſvejta, sakai je tedei poſlou ſuoja dua Jogra h Kriſtusu inu ga puſtou upraſhati. tu es qui venturus es an alium expectamus? „ſi ti ta kir ima priti ali imamo my na enega drusega zhakati? “Svet ‌Hieronimus‌ nam vunkei is tega zvibla pomaga inu odgovorì, de ‌Joannes‌ ſuoja dua Jo-gra je satú poſlou deb ona Kriſtushove zhudeshe inu snamnia vidika; u niega vieruvala inu od niega podvuzhena bla. non quasi ignorans interrogat ſed mittit diſuplos ut. Magiſtro interrogante ſibi diſcerent.

in hunc loc
. zhaſt inu huala bode Bogù Lubesnivi my ſmo rojeni u Kerſhanſkeh Katolſhkeh deshellah; od Kerſhan-ſkeh katolſhkeh ſtarſhou, my ſmo u pravi katolſhki Vieri podvuzheni; my vejmo Boshje sapoudi. ampak je letù she sadoſti? Nikar tu ni sadoſti, moremo tudi u bo-shjeh sapoudah prou podvuzheni biti po taiſteh shiveti; Moja doushnuſt je inu moja ſkerb inu delu bode vam Boshje sapoudi naprei poſtaviti inu isloshiti kar sapovedejo inu prepovedujejo, vaſha doushnuſt je inu vaſha ſkerb inu delu ima biti po teh mukah ſe sadershati, sazhnem dons to pervo sapoud katera je: ego sum Dominus Deus tuus. non habebis deos alienos coram me.
Exod 20. 2 et 3
. „Jeſt ſim Goſpud tuoj Buh, ti nemaſh drugheh Bogov sraven mene imeti“. inu vam skashem de po letì sapoudi.

Smo doushni Goſpuda Bogà zhaſtiti. Smo doushni Goſpuda Bogà ſe bati.

X

‌Simonides‌ en uzhén Aid je biu upraſhan kai je Buh? Kratku ampak viſsoku inu zel teſhku upraſhanie (je djau) na kateru poprei koker bom odgovor dau perpuſtite meni de sé bom zhes letù en dan premiſhluvou. dan je pretekou inu ‌Simonides ‌ſi je ſhe dua drugha dny k premiſhluvaniu tega naprei poſtau-lenega upraſhania isproſsou, ampak tudi potim je tulku vedou tulku odgovur-rou koker poprei, satorei je ſhe ſhtir drughe dny pogirvou sa premiſhluvati ampak uſse ſaſtoin, nezh vam namorem povedati kai je Buh je rekou aku jest dalei premiſhlujem tulkain ſkrivneiſhe meni ta rezh naprei pride Epcite tus tudi en savolo uzhenuſti imenitne Ajd upraſhan kai je Buh je ta glatke ampak moder odgovor dau: na upraſhajte mene: zheb jeſt vedou kai je Buh, tak ali jeſt be Buh biu, ali pak Buh be na biu Buh, dokler ſamemu Bogù je tu laſtnu. De on ſam ſebe popounama posnà inu nobeden drughe, inu u resnizi kaku be samogla revna, ſlaba, ſtuarjena saſtopnoſt sapopaſti tega, kir je

Str.: 122v

Pres konza velik neismerne? Pres konza mogozhne; pres konza Pravizhne pres konza Miloſtiv, pres konza resnizhne moder saſtopne? Pres konza dobrutliv, lep, dober? S eno beſsedo kir je enu ukupsbranie inu sapopa-dek uſseh preskonzhneh, neisgruntaneh Popoumnoſtah?

Sedei miſlite ſamì Lubesnivi ali my niſmo doushni zhaſtiti tega preskonzhnu dobrega inu ſam u ſebi uſse zhaſti inu huale urednega Goſpuda? Tega ob-laſtnika u katerega rokah ſtoji naſhe shiulenie inu ſmert; naſha zhaſsna inu vezhna ſrezha ali nesrezha? Tega Dobrutnika, od katerega ſmo pre-jeli kar imamo duſho inu telú um pamet sdravie dary te gnade inu te nature? Ego ſum Dominus Deus tuus. „jeſt ſim Goſpud tuoj Buh“. Tu je naſh zil inu Konz sa volo katerega naſs je Buh ſtuarou deb my niega zha-ſtili inu hualili. in gloriam meam creavi eum. formavi eum, et feci eum.

Is. 43.7
. tedei ſmo doushni Bogù zhaſt iskasati. U zhemu pak ta zhaſt ob-ſtojì? Inu perva sapoud kakù nam sapovè Bogà zhaſtiti? ſvet ‌Auguſtin‌ odgovori de ſmo doushni Boga zhaſtiti s Viero, s vupaniam, s Lubesnio od tega ſte doſti ſhliſhali skus enu zelu lejtu, ke ſim vam Lubesnivi te boshje Tugente ali zhednoſte isloshou. Perva Boshja sapoud (koker govor-re uzheniki) nam sapove Bogu notrejno inu svunajno zhaſt dati: hujus Præcepti ut affirmativi materia propria ſunt actus Religionis. unotrejno zhaſt de my preskonzhno Boshjo Viſsokuſt ponishnu sposnamo inu zhaſtujemo no-ter u ſerzu; svunajno zhaſt de my to notrejno zhaſt tudi skus svunajne dela inu snamnia skus molitvo, skus offer; skus enake dela te an-dohti inu ſlushbe Boshje na snanie damo inu prizhujemo. actus inferny eſt animi ſubmiſsio quo infinitam Dei Excellentiam veneramur, externus quoinfernum feſtamur. Vezhkrat ſe bo dala perloſhnoſt od tega govorriti u pridigah od Boshjeh sapoudah, pejmo naprei!

Non habebis deos alienos coram me! „ti nemaſh druſih Bogov sraven mene imeti“ letè beſsede ſo ble sapiſsane na pervi Tabli katero je Buh na hribu Sinaj Moyſeſu dau. Vedou je sa te beſsede ta Judouſke folk; tulk dobrut je prejeu takſhne inu takù imenitne zhudeshe je vidou inu obzhutou, inu vunder ta nehualeshne Folk kulkukrat je pravega Bogà sapuſtou? Fouſh Bogove inu Malike molou, zhastiu, inu njem offruvou? My vierujemo, my sposnamo my zhaſtimo enega. ſamega; pravega shivega Bogà inu Goſpuda: ampak vunder po beſsedah Svetega ‌Auguſhtina‌ zhe ta ali una ſtuar na vagi naſhe Lubesni vezh

Str.: 123r

Potegne otshe rezhi zhe my nesmasnu to ali uno rezh lubimò takú de Boshjo sapoud prelomimo, de sa volo nje Boga reshalimo, to ſtuar na mestu Bogà imamo. Kulku Kriſtianou je, od katerih ſe more u resnizi rezhi (kar je en-krat Svet ‌Paul ‌jokajozh rekou; quorum Deus venter eſt.

ad Philipp 3. I9.
kateri poshreshnoſt. pyanoſt; lubejo trebuh njem je na meſtu Boga. Lubejo po-ſvitnu blagu; denarje, dobizhke takú de lete skus kervizo, gollfio ptujo ſkodo iſhejo inu ukup ſpraulejo, denarji, dobizhki, lakomnoſt oherna je nyeh Buh quorum Deus avaritia eſt. Lubejo ſuoje telu, luſhte, taku de sa volo teh prepovedaneh gerdih luſhtou; bogù priaſnoſt odpovedajo; u prekletah shel-lah; u nezhiſti priasnoſti, Lubesni, navadi, perloshnoſti naprei shivó. Te shel-le ty gerdi luſhti, ta priasnoſt inu prekleta Lubesin je nyeh Buh. quorum Deus luxuria eſt. sadoſti od tega. Drughezh ſmo doushni ſe Goſpuda Bogà bati.

X

Kriſtus Jesus nam ukashe inu naſs podvuzhi de ſe imamo Bogà bati. jeſt pravi on per Svetemu ‌Lukeshu‌ jeſt vam otshem pokasati koga ſe imate bati. Bojte ſe tega kater potemu kir she umorỳ. Ima tudi oblaſt u pekou vrezhi. ja jeſt vam povem tega ſe bojte! timete eum, qui poſtquam occiderit, habet po-testatem mittere in gehennam : ita dico vobis hunc timete.

Luc i2. 5
. Buh je nashe Goſpud inu koker ta uſsega mozhne Goſpud otshe de ſe my niega imamo bati aku ſe niega ne bojmo on ſe zhes naſs toshi: ſi Dominus ego sum, ubi eſt ti-mor meus?
Malach. i.6
. „zhe ſim jeſt Goſpud kie je moj ſtrah?“ Lubesnivi ka-kſhne je ta ſtrah? En Svete ſtrah, kir ſvetnike ſturi. En sazhetek te prave Modruſti: ſrezhne taiſte kir uſelei u temu ſtrahu shivỳ. ſrezhne u shiuleniu dokler ſe bo pred greham varvou; inu na bo trepetou; ſrezhne na ſmertni poſteli inu na sadno uro dokler mu bo dobru ſhlu inu na dan ſuoje ſmerti bo od Bogà ſegnan. resnize ſo lete katere nam ſvet Duh u ſvetemu Piſmu povè.

Inu ta nuzne ſvete ſtrah Lubesnivi bote vy u vaſheh ſerzah ohranili: akù bote uſelei Boga pred ozhmy imeli inu miſlili de Buh je prizhi vaſs; zhe eden tak guiſhnu letá je en mozhne inu krafftne mittel sa brumna inu po Boshjeh sa-poudah shiveti, sa oſhku premagati uſse ſkuſhniave katere ali ta paklenſke Sourashnik, ali ta poredne Svejt, ali tu puntarſku miſsù inu hudobni pozhut-ki obudè. ‌Suſanna‌ ta shlahtna inu bogabojezha Goſpa ſe je sneiſhla u

Str.: 123v

U eni navarni perloshnoſti: pres tega de je ona kei od tega vedila ſa ſe-nje dua poredna, nezhiſta ſtarza perkasala: njo vabila deb ona u njeh ger-du poshellenie pervolila. zhe ne: ſa nje shugala de njo bota koker preshuſhtva krivo satoshila: velika theshava ſilna ſkuſhniava; greh inu ſmert; zhe u to nezhiſto proſhno pervolim inu greh ſturim bom mogla po poſtavi umreti inu pod kamniam moje shiulenie pustiti (je sdihvala u kervizhne roke teh hudobneh ſtarzou. ſi hoc egero mors mihi eſt. ſi non egero non effugiam ma-nus veſtras

Dan. i3. 22
. ampak dellezh ima od mene biti deb jeſt Bogà resha-lila, niegovo ſveto sapoud prelomila; bulſhe je sa me paſti u vaſhe kervizhne roke, raiſhe otshem umreti po kerviti; mar otshem pod kamniam moje shiulenie pres greha sgubiti, koker pak greſhiti pred oblizhiam Goſpuda Bogà! ſed melius mihi eſt absque opere incidere in manus veſtras quam pec-care in conspectu Domini.
ib. 23
. Bogà je ‌ſuſanna‌ pred ozhmy imela; inu na to visho je ſkuſhniavo premagala; na enako visho boſh tudi premagou moj Kriſtian zhe boſh miſlou de tebe Buh pouſod vide. Zhe ta ali un poredne sapelauz ali poredna sapelauka hudizhova Nameſtnika porezheta: nobe-den naſs vide; odgovori; Buh naſs vide inu tu je sadoſti negove ozhy ſo ſvet leiſhe koker ſonze: u hudobo na pervolim; greha na ſturim; raiſhe uſse tegrehi raiſhe umreti koker pred boshjim oblizhiam greſhiti melius eſt. quam pecca-re in conſpectu Domini.

X

Ste ſhliſhali o Lubesnivi de ſmo po pervi Boshji sapoudi doushni Goſpuda Boga zhaſtiti, inu niega ſe bati: Buh dej de ſe bo uſelei sneiſhou u va-ſheh ſerzah en gorezhe aiffer sa zhaſt Boshjo, inu ta ſvet inu nuzne ſtrah Boshji. Inu de bo letú doſseglu; proſsite to shegnano, med uſseme isvole-no, prezhiſto, nar ſveteiſho Divizo (od katere ſe dons nje zhiſtega ſhpozhe-tja ſpomyn dershi) ‌Mario‌ od katere je rojen Jesus: proſsite njo; de vam bo s ſuojo mogozhno proſhno tu isproſsila.

Str.: 124r

57. pridiga

Ego vox clamantis in deserto: dirigite viam Domini.

„Jeſt ſim en upijozhe glaſs u puſhavi: porounajte pot tega Goſpuda!“

Joan. 1. 23
.

‌Joannes‌ od Judouſkeh Farjou inu Levitov upraſhan kdo je on? Njem je povedou kdu je, inu njem je tudi osnanou kakſhni imajo ony inu uſsi drughi biti. „Jest ſim“ (je re-kou en upijejozhe glaſs u puſhavi: vy porounajte pot tega Goſpuda. ego vox cla-mantis in deserto: dirigite viam Domini! Kai otshe letù rezhi pot tega Goſpuda porounati? Svet ‌Gregor‌ Papeſh odgovori inu pravi. De my pot tega Goſpuda porounamo kader po Boshjeh sapoudah shivimo, de ſmo po pervi Boshji sapoudi doushni Bogà zhaſtiti ſte she ſhliſhali Lubesnivi. jeſt koker savupam Boshji sapoudi doushni Bogà zhaſtit ſte she ſhliſhali Lubesnivi. jeſt koker savupam: de uſsaktir med vami ſe po-muja Bogù to doushno zhaſt iskasati, takù ſe tudi troſhtam: de uſsaktir med vami shelli deb ſuoj blishne Bogù to zhaſt iskasou. Graje tem; kateri Boshjo ſlusbo inu zhaſt angredejozhe rezhỳ, delate andohti. Bogabojezhe andohtlive perſhone saſpot-tujejo, inu is nyeh norze dellajo; inu soper takſhne poredne Kriſtiane bom u dueh Pridigah govurrou. Akù letè pridige vaſs Lubesnivi na bodò sadele; ſaj bodo u vasheh ſerzah en ſvet inu nuzne ſtrah obudile: de ſe bote pred to hudobo varvali; dans vam skashem.

Kakſhno kervizo Bogù dellajo ty kateri zhast inu ſlushbo boshjo angredejozhe rezhỳ inu andohtlive perſhone saſspottujejo.

Kakſhno ſkodo onỳ ſami ſebi dellajo.

X

Vejſte moji Kriſtiani kdu inu kakſhni ſo taiſti, kateri ſvete ſlushbo inu zha-ſt Boshjo angredejozhe rezhỳ, andohtlive della, inu Bogabojezhe brumne per-ſhone saſhpottujejo? ſo malupridni, ſo hudobni maluvierni; ſo takſhni, ka-teri kulkur je nad nymi leshezhu Bogà zhast inu hualo odusamejo. ‌Eze-hias ‌ta Svet Krajl je poſlou po Israelſkeh inu Judaſkeh deshellah Pridigarje inu osnanuvauze: letí ſo kralevo volo inu sapoud osnanuvali; inu snyeh gorezhega aiffra pounem opominu ainam inu pridigame uſse vabili. deb u Jerusalem perſhli inu u Templu to velikonozhno andoht dershali. Kai ſe je isgodilu? Svetu Piſmu pravi de Nekateri ſo tud opominuvanie radi ſhliſhali, gor useli inu u Jeruſalem perſhli. acquieſcentes consilio, venerunt in Jerusalem

2. Par. 30. ii
. Drughi pak niſo marali sa tu poſelſtvu ali ſlapotſtvu. ſo ſe tem Pridigar-jam inu osnanuvauzam poſmehvali, inu ſe is nyeh norze dellali. irridentibus illis et ſubſannantibus eos.
ib. i0
. Zhe jeſt vaſs Lubesnivi zhes letù upraſham: kai meinete kakſhni ludje ſo bli letỳ? bote vy meni guiſhnu ta odgovor dali: poredni

Str.: 124v

So bli: prou imate. ſo bli takſhni; ſo malike zhaſtili; sa pravega Bogà niſo marali; dua teleta ſo gor na altarja poſtavili, zhaſtili inu molili u enaki vishi; zhe jest videm te ali une Kriſtiane ſmeh ſpaſse norzhio dellati s molitovjo, s ſlushbo Boshjo; s poſhluſhaniam teh dol od Pridshenze naprei po-ſtauleneh resniz: s ſhpoganiam teh Sveteh sakramentou, inu s enakem dellami te andohti, skus katero ſe Bogu od drugheh brumneh inu andohtliveh Kriſti-anou zhaſt iskashe. Irridentibus illis et ſubſannantibus. bom rekou de ſo hudobni; de njem shive viere manka. De sa Bogà tega uſse zhastì inu huale urednega Goſpuda malu marajo.

Inu u resnizi zhe takſhni Kriſtiani vierujejo, koker ſo doushni vieruvati. De Buh je Goſpud vezhnega Velizhastva; kateremu bode kakur ſhena inu koker veli-ka otshe, nekol vunder ſe takſhna inu takú velika zhaſt. huala inu ſlushba is-kashe. kakurſhine je on ureden; kakú je mogozhe, de oni molitve; andohtli-ve snamnia; inu dela s kateremi ſe Buh zhaſtuje; saſhpottujejo? Zhe vieru-jejo koker orejo vieruvati de Buh je ta nar vekſhe neisgruntana preskon-zhna Dobruta; katera je uſelei pres konza vezh, koker ſe lubi, uredna lub-lena biti; kakú je mogozhe de oni tem kateri Bogà lubejo niemu ſlushijo ſe poſmehujejo, is nyeh norze dellajo? ‌David‌ u ſuojeh Pſalmih ſonze luno svesde; Nebu inu semlo, uſse umne inu neumne. Shivezhe inu neshivezhe ſtuari vabi de imajo Goſpuda hualiti; „pridite“ venite pravi on, adoremus et procidamus, et ploremus ante Dominum!

Ps 94. 6
. Zhastujmo; pademo doli na naſhe kolena; inu jokeimo ſe pred Goſpudam kir naſs je ſtuarou, dokler on je Gos-pud naſhe Buh; uredne uſse huale inu zhaſti; u niegovemu Imenu ſe perpognejo uſse kolena teh kateri ſo u Nebu, na ſemli inu pred semlo; inu takſhni pored-ni saſhpottvauzi ſe podſtopijo brumne inu andohtlive duſhe sanizhvati; is nyeh andohti ſhpott dellati? Skus ſuoje grenke beſede inu bodezhe ſpaſse njeh od ſlushbe boshje nasai dershati; kai je zhe letú ni pruti Goſpudu Bugu ſe Kervi-zhnu sadershati. Niemu zhaſt inu hualo oduseti?

Pozhaſs Pater (morebiti eden ali ta drughe takſhne ſorte Kriſtian porezhe) nikar ta-kú oiſtru. jeſt andohti na sanizhujem; jeſt s ſveteme zhaſt inu ſlushbo boshjo angredejozheme rezhmỳ ſhpaſsa inu norzhie na delam; le enu guiſhnu sader-shanie per temu ali unemu per ti ali leuni, guiſhne snamnia inu vishe mei zhudne inu ſmeha uredne naprei pridejo; zhudni Svetniki inu zhudne Svetnize; na to visho ſe isgovarjeſh; inu na vejſh de Buh na tu dobru ſerze tuojega andoht-livega blishnega gleda: tu ſhtima, inu te dela niegove brumnoſti inu zhasti katero

Str.: 125r

Mu skashe (katere pak ti sa zhudne vishe inu ſmehà uredne ſkruplene dershiſh) perjetne ima. Povei; kai poſmehvania inu saſhpottvania urednega najdeſh u tem de ta inu une tuoj thovarſh ali thovarſhza u hiſhi boshji ſuoje ozhỳ pruti altarju oberne; lepu dol poklekne pred Svetim Sakramentam tega altarja; roko gor usigne; pametnu, zhednu andohtlivu ſe sadershi? De doma inu sunej notshe klaftorſkeh; opravliveh; greſhneh beſsedỳ poſhluſhati inu govoriti, temuzh kader je perloshnoſt od Bogà od boshjeh rezhỳ govorrì: de ob Nedelah inu Praſnikah ne s navejm kakſhneme navarname perſhoname ſe okul na ulezhe, temuzh aku je le mogozhe tudi po pu dne k pridigi k kerſhanſkemu nauku, k vezhernizam, lita-niam, k ſvetemu shegnu ſe podà, kai ſmehà urednega u temu naideſh? nesrezhne ti te andohtlive dela koker nepotrebne prasne zhudne ſkrupelne sanizhujeſh, inu u Nebeſsah ſo s ſlatemi bukſtabi sapiſsane; ti tega brumnega thovarſha, to brumno tho-varſhzo koker enga zhudnega Svetnika inu zhudno Svetnizo saſhpottujeſh; inu Buh bo enkrat niega, bo njo pred uſsemi Angeli pred zelam ſvejtam hualou, ker-vizhne ali ſe brumnoſt inu andoht tuoiga blishnega noter u ſerze bode? ali zhaſt inu hualo katero on Bogù daje, Bogù na pervoſhiſh? Kai dobrega s tuojim po-rednim poſmehvaniam inu saſhpottvaniam doſesheſh: nezh dobrega: doſti hude-ga: Bogù kervizo ſturiſh. ſam ſebi veliko ſkodo dellaſh: leta je ta drughi Thejl te pridige. Le ſhe enu kratku poterplenie.

X

Vezh ſkode ſe namore zhloveku isgoditi koker je letà de Buh niega namore ter-peti: de niega Buh ſourashi: inu kdu je letà Lubesnivi katerega Buh na more terpeti katerega ſourashi? Svet Duh nam u ſvetemu Piſmu takù odgo-vorì: abominatio Domini eſt omnis illusor.

Prov 3.32
. ſourashen inu gnuſo-ba pred Goſpudam taiſte kir saſhpottuje: tedei Kriſtiane poredne, kateri brumne dela, inu Bogabojezhe perſhone, inu zhaſt ſluſhbo boshjo angredejozhe rezhy saſhpottujejo Buh namore terpeti. Buh nyh ſourashi. Sa reznizo revne inu nesre-zhne ſtan takſhneh saſhpottvauzou; dokler njem pomagati je ſilnu teſhku. resgle-dejmo ſe zhes letù u ſvetemu Piſmu: Enu inu duaiſset lejt je biu ſtar ‌Sedecias‌ kader je sazheu kraluvati u Jerusalemu; poredne inu hudobne. ‌Jeremias ‌ ta mo-der, aiffrek. Svet Prerok ſe je pomujou niega na pravo pot nasai pelati inu po-bulſhati, ampak ſaſtoin: ga je opominou, nezh ni pomagalu: mu je pridigou ampak pres nuza. Mu je shugou u imenu Boshjm; mu je osnanou inu prerok-vou ſhtraffenge, nesrezho; inu ‌Sodecias ‌ſe ni pobulſhou. Sakai ne? satù: on je hudobo ſturou pred oblizhiam ſuojega Goſpuda inu Bogà; inu na meſtu deb on

Str.: 125v

Biu poſhluſhou, spoſhtvou inu gor useu opominuvanie Preroka ‌Jeremia‌, je on niega saſhpottvou, inu ni marou satù, kar mu je blu od Boga skus ‌Jeremijove‌ uſta […] povedanu. fecitque malum in oculis Domini Dei ſui nec erubuit faciem Jeremiæ prophetæ loquentis ad ſe ex ore Domini.

2 Par 36. i2
. Ta drughe exempel tudi is ſvetega Piſma. Hudobne je biu ta Iſraelitarſke Folk. Buh uſmilen je poſlou ſuoje Preroke, kateri ſo ta greſhne folk opomin-vali, k pokuri nagainali, ampak Israelitarji ſo is„ Prerokou norze dellali. ſo sanizhvali ſvetu opominvanie inu Boshjo Beſsedo“. illi ſubſannabant nuntios Dei et parvi pendebant ſermones eius illudebantque Prophetis. „tak doughu: de ſe jesa Boshja usignila inu njem ni blu vezh pomagati“ . donec aſcenderet furor Domini et eſset nulla curatio.
ib. i6
.

Lubesnivi tak dallezh pridejo takſhni hudobni Kriſtiani kateri zhaſt Boshjo angredejozhe rezhỳ inu brumne perſhone saſhpottujejo. De ſtrah inu ſramo-shlivoſt sgubè, terduratni rattajo inu sa nezh vezh na marrajo. nej le ſtar-ſhi, Pridigarji. Spoudniki nyeh opominajo kulkur otè; ſvetu opomin-vanie, poſvarrenie, nauke, pridige bodo sanizhvali; inu s uſsem tem ſmeh inu ſhpott delali. nec erubuit faciem Jeremiæ prophetæ loquentis ad ſe ex ore Domini ſubſannabant nuntios Dei parvi pendebant ſermones ejus illudebant Prophetis. Inu terdu inu takù rekozh shelesnu ſerze dobè; jesa Boshja pride zhes nyeh; inu obena arznia nobeden mittel njem namore vezh pomagati . donec aſcenderet furor Domini, et eſset nulla curatio. Miſlite ſedei Lubesnivi ali ni letà ena velika neſrezha; inu ſtraſhna ſkoda? Katero takſhnu Kriſtiani ſami ſebi dellajo?

X

Uſmilen Buh naſs pred to ſkodo pred to neſrezho obari; dellezh od naſs majo biti takſhne beſsede takſhni ſpaſsi. S kateremi ſe naſh blishne od andohti inu ſlushbe Boshje nasai dershi; s kateremi ſe dobre brumne ſvete Dela inu Bogabojezhe perſhone popadejo; notshemo takú kervizhni pruti Bogù, ſami ſebi takù ſkodlivi biti! My otshemo ſe pomujati na-ſhega Goſpuda inu Stuarnika uſelei zhaſtiti inu hualiti; inu tudi ſe veſseliti; Akù ga uſsi drughi zhaſtè inu hualijo.

Str.: 126r

58. pridiga

Factum eſt verbum Domini ſuper Joannem, Zachariæ Filium, in deſerto. et venit in omnem regionem Jordanis, prædicans baptismum pœnitentiæ in remissionem peccatorum.

„Goſpudova Beſseda ſe je ſturila k Joanesu Zahariovemu ſynu u puſhavi. Inu je perſhou na uſse ſtrani okul Jordana, osnanujozh Kerſt te pokure k odpuſhaniu teh grehou.“

Luc 3. 2.3.

She poprei koker je biu rojen ‌Joannes‌ je angel ‌Zaharju ‌negovemu Ozhetu od nie-ga povedou. De bo velik pred Goſpudam. De bo u maternemu teleſsu poune ſvetega Duhà poſtau: de bo doſti teh otrok Israel k nyeh Bogù inu Goſpudu preobernou; de bo u Duhu inu mozhi ‌Eliaſa‌ pred Kriſtusham pravim Meſsiam naprei ſhou inu u danaſhnemu Vangeliumu ſe je Goſpudova Beſseda k niemu u puſhavi, kir je ſvetu inu oiſtru shivou, ſturila, Buh mu je sapovedou: de ima pokuro pridgova- ti: factum eſt verbum Domini ſuper Joannem, Zachariæ Filium, in deſerto. inu ‌Joannes‌ je perſhou na uſse ſtrani okul Jordana, je osnanou Kerſt te pokure. je uſsem kateri ſo ſe k niemu perblishali nuzne nauke dau inu k ſvetuſti nagaj-nou. et venit in omnem regionem Jordanis, prædicans baptismum pœnitentiæ in remissionem peccatorum. Tudi my lubesnivi samoremo (kulkukrat ſe nam lepe perloshnoſti ponujejo?) skus brumne Beſsede ſvete nauke inu exempelne blishnega k zhaſti inu ſlushbi Boshji obuditi? Na to viſho u eni guiſhni saſto-pnoſti Pridigarji inu boshji Apoſtelni rattamo. Ampak takſhni niſo taiſti, ka-teri is ſveteh zhast inu ſlushbo Boshjo angredejozheh rezhỳ inu Bogabojezheh Kri-ſtianou ſmeh ſpaſse inu norzhio dellajo; letỳ ſo; kai ſo, hudizhovi Pridigarji inu Apoſtelni ſo. uno Nedelo ſim ſoper takſhne poredne saſhpottvauze govur-rou inu skasou kakſhno kervizo Bogù dellajo, u kakſhno neſrezho ſami ſebe perpravijo. Dans bom skasou kakſhno ſkodo temu blishnemu ſture;

ſkodo ſturè. Dokler tu saſhpottvanie brumnemu blishnemu grenku naprei pride inu ga noter u ſerze boli.

ſkodo ſturè. Dokler tu saſhpottvanie brumnega blishnega lohkú smotti inu od ſlushbe Boshje nasai dershì.

X

Filiſtearji ſo na voiſki premagali Iſraelitarja, letỳ ſo beishali, ‌Jonathan, A-biadab ‌inu ‌Melehiſva Saulovi‌ Synovi ſo bli umorjeni, inu ‌Saul ‌ſam na-varnu ranjen ſe je k ſuojemu oproudi ali h temu kir mu je oroshie noſsou obernou rekozh: „potegni tuoj mezh inu udari mene!“ evagina gladium tuum, et percute me.

i Reg 3i.4
. inu kader oprouda ni otou ſuojemu krajlu shiulenie oduseti; je ‌Saul‌ ſuoj mezh perjeu, na tega ſe naſlonou inu ſam

Str.: 126v

Sebe prebodiu. arripuit ſaul gladium ſuum, et irruit ſuper eum.

ib
. My porezhemo, sakai je ‌Saul‌ ſi isvolou na to visho umreti? Satu Lubesnivi deb on na biu shiv perſhou u roke ſuojeh ſourashnikou. Inu deb letỳ niega na bli saſhpottvali inu saſramuvali. raiſhe je otou s leſtno roko ſebe umo-riti koker pak od ſourashnikou saſhpottvan biti. ne forte veniant incir-cumcisi iſti, et interficiant me, illudentes mihi.
ib
. ‌Sampſona‌ ſo Filiſterji popadli. Ozhy mu isdooli. s kettname ga svesali inu u keho ulekli. Slepoto kettine. Jezho je sampſon preterpou, ampak kader ſo Filiſtearji niega proſsili pred nymi jegrati; kader ſo niega koker sa enega norza imeli. Sh nim ſpaſse ſhpott inu ſmeh dellali, je on s obdueme rokame popadou due podpoune te hiſhe, u kateri nyeh je blu okul try thaushent Filiſteerjov; taiſte gibou inu stre-gou, hiſho poderou, ſebe inu uſse kateri ſo noter bli, ubou. inu sakai: cupi ens tantam contumeliam vel ultrine ſolari. Vel morte pravertere. Odgovorri Svet ‌Ambroſius‌
ep 79
. ‌Sampſoma‌ je letù sanizhvanie inu saſhpottvanie noter u niegovu ſerze ſilnu bolelu; satú je otou ſe maſhzhvati: ali pak s ſmertio temu ſe odtegniti. Vidite Lubesnivi takù teſhku. Takù grenku zhloveku naprejpride, zhe ga drughi saſhpottujejo.

Je reſs bereo

u Jogerſkemu djanju na peti poſtavi
de ſveti Apoſtelni ſo s veſselam prozh ſhli pred oblizhiam tega Judouſkega ukup sbiralſha inu ſvita. Dokler ſo uredni poſtali sa Jeſuſhovega Imena volo saſhpottvani inu sanizhvani biti beremo tudi od druſih Marternikou inu Svetnikou de s enakim veſselam ſo po-ſehmvanie, kervize, ſhpott inu sanizhvanie terpeli. Ampak ne uſsaktir k eni takú viſsoki ſvetuſti, zhednoſti, inu ſtanovitnoſti pride. So Kriſtiani Boga-bojezhi, andohtlivi, ponishni, vunder tudi te ſtrah, shalloſt, grenkuſt objide, ka-der videjo de drughi s nyeh molitvujo, ſlushbo boshjo, andohtio, brumnem kriſhan-ſkim sadershavaniam ſpaſse. ſhpott, inu norzhie dellajo. Pravi Svet ‌Gregor ‌ nihil ſe eſse, niſi pulverem favillamque perpendunt, ſed tamen coram hominibus de ſpecti apparere refugiunt. ‌Jeremias‌ u ſuojeh shaloſtneh peiſmah ſe toshi: de ſuoj folk ſe je niemu poſmehvou, niega saſhpottvou: inu tu poſmehvanie, tu saſhpottvanie je ſturilu: de on ſebi je naprej perſhou koker s grenkuſtio napounen, inu od pe-linouza pijan. Factus ſum in derisum omni populo meo - replevit me amaritudi-nibus. inebriavit me absinthio.
Thren. 3. i4. i5
. Zhe Jeremiji enemu takù ſvetemu u tugentah inu ſlushbi Boshji terdnemu inu prou ukoreninenemu Preroku ſe je takù grenku sdellu de je biu sanizhván inu saſhpottván, vaſs o Poredni saſhpottvauzi te andohti inu teh andohtliveh vaſs upraſham kakú morejo bóliti. boſti inu mar-trati tega ali unega brumnega blishnega vashe bodezhe beſsede? vaſhi ſpaſsi?

Str.: 127r

sa volo katereh ta aku lyh brumne vunder u tugentah ſhe ne prou inu popou-nama ukoreninen blishne kervave ſouse prelije? greſhni ſpaſsi, hudizhovi ſpa-ſsi, prekleti ſpaſsi s kateremi vy niega inu negovo andoht popadete; reshali-te sanizhujete? Leta je she sadoſti velika kerviza inu ſkoda katero vy vaſhemu blishnemu ſturite; ampak ſhe vezh ſkode mu dellate. Dokler na to visho ſe loh-kú permire, de vy niega smottite inu od ſlushbe boshje nasai dershite. inu letà je ta drughe Thejl, le ſhe enu malu poterplenia Lubesnivi!

x.

Takſhni kriſtiani kateri ſvete zhaſt inu ſlushbo Boshjo angredejozhe dela-inu drughe Bogabojezhe andohtlive Kriſtiane saſhpottujejo, lohkú tudi brumne duſhe u navarnoſt perpravijo, de ſlushbo boshjo, andoht, brumnu Kerſhanſku sadershanie sapuſte: dokler njem vezhkrat ſerzhnuſti smanka, sa terpeti inu ſerzhnu preſtati sanizhvanie inu saſhpottvanie teh druſeh. A Mab (koker ſe bere

u ſvetemu Piſmu u tretjeh Krajloveh Bukvah
) je dua gre-ha duojno ſilnu veliko Kervizo doperneſsou. Pervezh je on puſtou, inu pervo-lou de temu nedoushnemu ‌Nabothu‌ je blu shiulenie odusetu. Drughezh je on ‌Nabothovo ‌erbſhino niegove vnograd useu inu ſebi leſtnega ſturou. Lu-besnivi jeſt meinem, ‌Achab‌ be na biu tega nikul ſturou. Zheb na biu skus bo-dezhe beſsede inu saſhpottvanie naganjen inu sapelan, berem (je reſs) u ſvetemi Pi-ſmu. De kader mu ‌Naboth‌ vnograda ni otou dati, je ſerdit, jesen shalloſtne poſtau: ampak tega na berem: deb biu on miſsu inu volo imou ‌Nabotha‌ umo-riti inu vnograd po ſili useti: dokir ni perſhla ‌Jezabel ‌niegova shena, niega saſhpottvala, inu nagainala rekozh: o kaisaeno veliko oblaſt ti imaſh; Pozh-en en fletne krajl ſi; kaku grosnu ſe tebe tuoji podlosheni bojè; uſtani gori; puſti le mene; moja ſkerb je jest bom piſsala jest bom ſturila. ‌Naboth‌ more umreti niegov vnograd more tuoj biti; na to viſho je ‌Jezabel Achaba‌ sapelala de je to hudobo doperneſsou, dixit ad eum grandis authoritatis eſ, et bene regis regnum Israel. concitavit enim eum Jezabel uxor ſua.
3. Reg 21. 7. et 25
. temu ali unemu Bogabojezhemu Kriſtianu na bo enkrat u miſsu perſhlu ſuojo andoht inu brum-nu shiulenie sapuſtiti, aku niega hudizh ſkuſha. ſe bo precei Bogu Divizi Mariji ſuojemu Angelu Varhu perporozhou, s uſso norzhio ſe bo ſkushniavi ſoper poſtavou, ampak grenke Beſsede bodezhe ſpaſse, sanizhvanie tega inu unega sashpottvauza ſi bo k ſerzu useu; ſe bo morebiti puſtou smottiti, ſe bo pustou premagati.

‌David ‌ſam od ſebe prizhuje. factus ſum tamquam vas perditum, quoniam

Str.: 127v

audivi vituperationem multorum commorantium in circuitu.

ps 30. i4
. jeſt ſim rattou koker ena sgublena poſsoda: satù ke ſim ſhliſhou tadle inu saſhpottvanie od veliku tehiſteh kateri okul mene ſtoje nu prebivajo. ‌David ‌en moſh po boshjemu ſerzu, en od Bogàſuſebnu reſvetlen Krajl ſerzhan Svet inu ſtanovitne ſe je taku rekozh treſsou inu trepetou, kader je ſhliſhou de drughi niegove andohtlive brumne della tadlajo, sanizhujejo, saſhpottu-jejo, kulku im loshei ſe isgodì enemu akù lyh brumnemu vunder ſlabemu bojezhemu Kriſtianu, de ſe bo skus poſmehvanie; sanizhvanie, saſhpottvanie puſtou od andohti od ſlushbe Boshje od Bogabojezhega shiulenia nasai der-shati, smotiti, premagati, inu sapelati? Inu poſtavmo de ſe puſtí smotiti inu premagati, de sazhne porednu hudobnu shiveti, kdu je kriv? Kei pore-zhe Isvelizhar? Ti ti poredne saſhpottvauz ſi kriv; ti te nedoushne te brumne te lepe shlahtne inu perjetne duſhe Isvelizharju odusamesh: taiſte od niega odlo-zhiſh, taiſte roppaſh, taiſte pogubiſh! ‌Quintilius Varrus‌ je biu kriu de u voi-ſki dua Regmenta ali mjliarja Rimſkeh shounjerjov ſa bla pokonzhana, ſa po-ginila: ‌Octavius Auguſtus ‌kader tu asshliſhou, je ſerdit gor inu dol ſhou inu pogoſtu te beſsede isrekou: o ‌Varrus Varrus‌ kai ſi sazheu? Dej meni nasai ta dua Regimenta, moje ſoudate dej meni nasai: Quintili Varre legiones redde legiones redde.
Svetou. In oct Aug c23
. Zhes tebe ſe bo toshou, zhes tebe ſuojo pravizhno oiſtro roko iſtegnou, h tebi porezhe Jesus Kriſtus: hudobne sashpottvauz dej me-ni nasai te duſhe katere ſi meni oduseu! animas redde. Ta tuoj thovarſh je meni ſveſtù ſlushou moje sapoudi dershou; ſdei na mara ne sa andoht ne sa ſlushbo ne sa moje sapoudi greſhnu naprej shivì. una tuoja thovarſhza je poprei mene zhaſtila; po gostu k Sakramentu te pokure perſtopila, inu moje zartanu Svetu telu perjela. Navarne priasnoſti ſe ogibala, modra, ponishna andohtliva bo-gabojezha bla: ſdei kloffa, opraula; offertna. Jesizhna u nezhiſti lubesni per-loshnoſti shivì. tu ſi ti ſturou ti ſturila s tuojem greſhnim saſhpottvainu s tuojem bodezhem jesikam. Dei mene nasai te sapelane duſhe animas redde. ti ſi urshoh de ta ali una moſhka ali shenſka perſhona je mene reshalila, ni vezh per meni u gnadi, ti ſi te duſhe od mene odvernou. ſdei ſo pod hudizhovo oblaſtjo inu podloshnoſtio; poverni meni to ſkodo; jeſt ſim s mojo ſveto reſhno kervjo plazhou; ti ſi nyeh skus tuoje saſhpottvanie pogubou dei jih meni nasai; animas redde animas redde. sadoſti Lubesnivi.

X

Sklenem: ſte saſtopili kervizo katero Bogú ſturè; nesrezho u katero ſamì ſebe perpravijo, ſkodo katero temu blishnemu dellajo takſhni hudobni Kriſtiani kate-ri ſvete zhaſt inu ſlusbo boshjo angredejozhe rezhy inu andohtlive perſhone saſhpot-tujejo. Kai ſe vam od nyeh sdy? Tu vam vejm povedati s ſvetim ‌Bernardam‌ non tibi videtur graviorem ab es Chriſtus ſuſtinerem perſcutionem qui ſuggeſtione mala pervertit animas quas redemit, quam a Judas qui ſanguinem ſuum Judit? huiſhe Chriſtusha pregaina taiſte kir s greſhnem saſhpottvaniam sapeluje duſhe katire je on reſhou: koker ſo Kriſtusha pregajnali Judje kateri ſo niega umorili, samerkajte ſi letú.

Str.: 128r

59. pridiga

Gloria, in altissimis Deo; et in terra pax hominibus bonæ voluntatis.

„Zhaſt bdi Bogu u viſsokuſti. inu mir na semle ludem kateri ſo ene dobre vole.“

Luc 2. 14.

italicPred devet meſsizam italici je angel osnanou Ma italicriji ti zhiſti. ti gnada pouni med uſseme italicshename shegnani inu isvoleni Divizi: de bo u italicnje teleſsu ſpozhela inu rodila Sy- italicnu tega nar Vikſhega, Synu Boshjega. Inu dans en Angel osnanuje veliku veſselie italictem Paſtirjam, de je rojen ta Isvelizhar, kir je Kriſtus Goſpud u Davidovemu Mejſ italict italicu italicinu sh nim drughi Angeli Bogà hualijo inu pojejo:
gloria, in altiſsimis Deo; et in terra pax hominibus bonæ voluntatis. „zhaſt bode Bogú u viſsokuſti inu mir na semli ludèm katiri ſo ene dobre vole“: tu je: ene ſvete vole po Boshje vo-li, po Boshjeh sapoudah. Kateri takſhno volo imajo tem je mir ne koker ga ta ſvejt da temuzh Svet mir; koker ga Buh daje. Pervo Boshjo sapoud ſi sazheu isloshiti u ti naprei grem. Lubesnivi proſsim sa enu kratku poterplenie dokler krat-ka bo danaſhna pridiga u kateri

Vam bom povedou kar ta sapoud perpoveduje.

Vam bom povedou kaku Buh tu skus to sapoud prepovedanu ſourashi.

X

Ego ſum Dominus Deus tuus non habebis Deos alienos coram me.

Ex 20.2.3
. „jeſt ſim Goſpud tuoj Buh; ti nemaſh drugheh bogov sraven mene imeti“. Koker ta perva Boshja sapoud nam tu sapovè kar h zhaſti Boshji ſhliſhi. takú ta perva Boshja sapoud nam tu perpoveduje. Kar je zhaſti Boshji ſo-pernu; koker tedei ſmo doushni Goſpuda Bogá zhaſtiti po ti sapoudi s notrej-nim nu svunajnem zhaſtiskasaniam, takù ſmo doushni po ti sapoudi ſe varvati pred tim skus kateru ſe Goſpud Buh ali noter u ſerzu, ali su-nej u dianiu na zhastuje. upraſham kai je letù kar je od perve Boshje sa-poudi prepovedanu? Odgovorim ſo grehu ſoper poſtauleni zhasti, katero ſmo dou-ſhni Bogù noter u ſerzu inu tudi od sunej u djaniu inu svunajneh snamniah inu dellah iskasatu, kader ſe Buh ali premalu zhaſtuje: tu je kader ſe niemu nezhaſt iskashe. ali kader ſe Buh prevezh zhaſtuje (letú Lubesnivi moremo ta-ku saſtopiti, ne koker deb ſe Buh ta uſse zhaſti pres konza uredne Goſpud prevezh mogou zahſtiti ali koker deb ſe niemu moglu vezh zhaſtí koker je uredne iskasa-ti; temuzh kader ſe Buh zhaſtuje skus neſpodobne rezhi inu na neſpodobno visho. ne po perpuſheniu. Navadi, inu sapoudi naſhe ſvete Matere Katolſhke Zerkve temuzh skus prasne, fouſh. Lashive della, vishe, snamnia; ene prasne navarne, neperpuſhene andohti. Vitia Religioni oppoſita aut per exceſsum aut per defectum Buh katerega my zhaſtimo, otshe od naſs imeti; de ga imamo u Duhu inu u resnizi moliti, hualiti. Inu zhastiti. Eos qui adorant eum op-

Str.: 128v

Portet in ſpiritu et veritate oportet adorare.

Joan 4. 24
.Poſhluſhajte ſedei Lubesnivi kratku, kar je skus pervo Boshjo sapoud prepovedanu!

Prepovedanu je malikovanie, ali kader ſe zhaſt eni ſtuari skashe katera le Bo-gu ſhliſhi. inu ſtuar koker Buh zhaſtuje.

Thom. Q94. A. i
. Idolotoria. Temu malikovaniu hlapzhvaniu ſo podversheni Ajdje inu Nevirniki. Katiri fouſh Bogove, ſtuari, malike inu u malikeh hudizhe molijo nu zhaſtujejo. ena grosna inu nar huiſhe hudoba koker njo imenuje Svet ‌Gregor Nazian-zenſke‌; extremum et primum malorum.
Or. 38
. Dokler ta temu ſamemu ſtuarniku doushna zhaſt ſe ti ſtuari iskashe inu takú ta nar huiſhe inu thesheiſhe kervi-za ſe Bogú ſturi. Ta offertne inu Preusetne Angel, kir je otou ſuoj thron inu ſe-deſh zhes svesde povikſhati inu temu nar Vikſhemu enake biti. s ſuojemi puntarſke-mi Thovarſhi dol u globozhino Paklenſke jezhe inu ognja vershen ſe je uſelei po-mujou, zhloveka smottiti; od Bogá odlozhiti inu odverniti; inu Bogu to dou-shno zhaſt oduseti. Tulku thaushent inu thaushent je sapelou, u temmah te Neviere dershou; huala bode Bogù, my enega pravega Boga sposnamo; my u niega vieru-jemo, my niega zhaſtimo. My ſmo Kriſtiani; ampak sna tudi ta paklenſke sapelauz inu golluffne sapelauz kunſhti; mnoghe vishe ene prasne inu greſhne Viere, skus katere on tudi Kriſtiane sapeluje; takſhne od perve sapoudi prepove-dane ſorte ſo.

Divinatio hudu prerokvanie ali kader ſe hudizh na pomuzh klizhe, ali ſai takſhne rezh, snamnia, mittelni ſpogajo katere naturalſke krafti inu mozhi nemajo inu u katere ſe hudizh noter meshe: sa svediti inu snati pri-hodne rezhy: katere le bodo, akù bo Buh otou; ali zhlovk po ſuoji frei voli ta otè vediti inu snati; kai bo s nyeh duſho; u Kaisaenemu ſtanu ſe bodo neiſhli; s kakſhno perſhono bodo u sakon ſtopili, kateri na sanie terdno Viero imajo, de ſe bo im, unu guiſhnu sgodilu inu takú naprei.

Vana obſervantia. Prasnu samerkanie. Kader ali ſkus hudizhove kunſhti, ali ſkus prasne naturalſke rezhy skus mittelne nekar od Bogà noter poſtou lene temuzh katere naturalſke krafti inu mozhí nemajo inu u katere ſe pa-klenſke ſourashnik meſha ſi iſhejo navejm kaisaeni dobizhki; dobrute inu takù pregreſhè zhes pervo sapoud taiſti: kateri meinejo, terdnu inu guiſhnu vu-panie imajo, de ſkus guiſhne beſsede, molitve, snamnia, sheliſhe bodo doſsegli de njem nezh na bo ſkodvalu: de bodo ſrezho u opravilah; u Goſpodarſhtou

Str.: 129r

U Hlapzhvaniu pomuzh u nadlughah inu revah. Sdravie u bolesni inu bolezhinah sadobili. ſhe drughe ſorte teh grehou kateri ſo prepovedani ſkus Pervo Boshjo sapoud bo imou jeſt tukai imenovati, koker malificium ali kader ſe ſkoda della s hudizhovio pomuzhio. Magia zupernia; kader ſe sus enako paklenſko pomuzh zhudne rezhỳ ſturè inu doperneiſhejo tentatio Dei. Ali kader ſkus Beſsedo ali delu eden ſkuſha ali je Buh usegamo-gozhne. Moder, miloſtiv. Sacrilegium. Boshje ropp. Kader perſhone, kraji ali dru-gehe rezhy Bogù k niegovi zhaſti poſebnu shegnane ſe skase; inu fentajo ampak sadoſti od tega, poſhluſhajte ſedei: kakù mozhnù Buh ſourashi tu kar je ſkus to pervo Boshjo sapoud prepovedanu, ali (de ſhe bol rezhem) taiſte kateri te enu malu poprei iſ tebe grehe doperneſsò.

X

Pogledejmo enu malu noter u ſvetu Piſmu u nove inu ſtar Teſtament inu bomo tamkei neiſhli takſhne Beſsede is katereh bomo lohkù dol useli kakù mozhnu Buh takſhne paklenſke prepovedane prasne inu greſhne mittelne ſourashi. Vari ſe de na boſh upraſhou taiſte kateri hudizhove kunſhti snajo; ti nemaſh viero imeti na sanje; nemash sa ſvetvanie proſsiti ſludjove Preroke; te gerdobe i-nu gnuſobe teh Ajdov na ſhpogei, dokler uſse letù Buh ſourashi. cave ne imitari velis abominationes illarum gentium! Omnia enim hæc abominatur Dominus.

Deut i8. 9. i2
. Svet ‌Paul‌ na Corinthare takù piſhe, jest notshem deb vy poſtali perjatlu; jogri thovarſhi teh hudizhov. nolo autem vos fieri ſocios Dæmoniorum.
I cor i0. 20
. Inu takſhnu Bogù ſoperni hudizhovi jogri perja-tli inu thovarſhi ſo: kateri ne na Bogà: na niegovo pomuzh temuzh na paklenſkega Sopernika na niegove kunſhti inu pomuzh vupanie poſtavijo. moj ſourashnik je (ſe pravi) kir ſe saſtopi, okul grede, priasnoſt ia s moje-mi ſourashniki inimicus meus qui verſatur cum inimicus meis. Inu kai? Bo morebiti Buh tega terpou, kir ſe saſtopi, priasnoſt imà; pomuzh iſhe per nar huiſhemu boshjemu ſourashniku per hudizhu; nikar: boshje ſourashnik je Buh ga namore terpeti, kir s hudizhom ſe shtima, ſe sgliha, ſe saſtopi: inimicus meus qui verſatur cum inimicis meis.

‌Ohozias‌ krajl u Samariji je sbolou: inu u ſuoji bolesni je on puſtou upraſha-ti Belzebuba Malika u Accaronu, ali mu je is letè bolesni vunkei pomagati?

Str.: 129v

Podali ſo ſe na pot kralovi ſlushabniki k Belzebubu u Accaron; inu ‌Elias‌ Prerok od Angela opominen inu podvuzhèn kai njem ima povedati jih je ſrezhou: kam greſte nesrezhni je dau: numquid non eſt Deus in Israel, ut eatis ad consulendum Beelzebub deum Accaron.

4. Reg. i. 3
. Ali ni Bogà u Isreaelu, de vy greſte sa ſvit upraſhati Belzebuba Accaronſk-ega Malika? Pejte le, vernite ſe nasai k vaſhemu krajlu. Ne jeſt te-muzh Buh te beſsede govorỳ inu skus meine mu puſti povedati; samer-kejte ſi inu povejte Ohoziu takú: de lectulo ſuper quem aſcendiſti non deſcendes, ſed morte morieris.
ib. 4
. ‌Ohozia‌ satú ke ti niſi k meni vupania useu; ke niſi mene pravega Bogà sa ſvit popraſhou: te muzh ſi pomuzh iſkou ſi Belzebuba fouſh Bogà inu malika is Accaronde-sa ſvit popraſhou: na boſh sdrav gor is poſtle uſtou; boſh umerou. Enako raitengo ſi imajo ſturiti taiſti poredni Kriſtiani kateri fouſh prasno lashni-vo viero inu vupanie imajo na greſhne hudizhove mittelne, kunſhti, gollfie. ſleparie, snamnia. Inu Bogà ſe na ahtajo; sa niegovo ſveto sapoud katera takſhne rezhỳ prepoveduje, na marajo. Nezh dobrega bodo doſsegli doſti hudega ſe morejo bati; kakù ſkodlivu je takſhno viro inu terdnu vu-panie imeti, bote Lubesnivi drughekrat ſhliſhali. sadoſti.

X

Dans je ta velik gud inu veſseu dan Roiſtva Isvelizharja nashega. U Betlemu ‌Da-vidovem‌ Mejstu tamkei u eni ſtalzi ne na eni shlahtni mehki pojſtli temuzh na ſlami, u nekatereh peunizah povitu leshi tu zartanu boshje dete. Jesus je temu ime, kateru je blu od Angela imenovanu poprei koker je biu ſpozhet u maternemu teleſsu; ſtopimo tiekei u naſheh miſlah; padimo od na naſhe kolena, kuſhnimo zartanu inu andohtlivu taiſto semlo inu Jaſli u katereh je krajl Nebeſs inu semle. Goſpud tega Velizhaſtva; Syn boshji po zhlo-veshki naturi od ‌Marie‌ zhiſte Divize rojen biu; ſrezhna ſtalza betlemſka; ſrezhne jaſli; shlahtneiſhe; imenitneiſhe koker uſse viſsoke lepe hiſhe teh krajlou inu Zeſsarjou, zhastimo Jeſuſa, ne Lubesnivi ne na prasne nezhemerne greſhne mittelne fouſh, lashnive, hudizhove norzhie inu kunſhti, temuzh na niega na niegovu ſvetu Ime naſhe vupanie poſtavimo.

Str.: 130r

60. pridiga

Confitebatur Domino, et loquebatur de illo omnibus qui exspectabant redemptionem Israël.

„Je zhaſtila Goſpuda inu je govorrila od niega pruti uſsem tem kateri ſo zha-kali na odreſhenie Israel.“

Luc 2. 38.

italicSte ſhliſhali od ene brumne andohtlive bogabojezhe okul ſhtir inu oſsemdeſet italiclejt ſtare Prerokine inu udove s imenam
‌Anne‌
italic. Zhe Lubesnivi premiſhlujete italicte beſsede katere ſo od nje u danaſhnemu Vangeliumu sapiſsane. italicTak bote italicneiſhli de ona je to pervo Boshjo sapoud prou dopounila. Pervo boshjo sa- italicpoud koker ſim vam she skasou taiſte dopoune katir pervezh Bogà zhaſtuje italichuali inu niemu ſveſtu ſlushi; inu drughezh tudi drughe h zhas italict italici, huali italicinu ſlushbi boshji obudì inu nagaina, takſhna je bla
‌Anna‌
italic. Letà nigdar italicni prozh perſhla od Templa je ſlushila Bogú s poſtam inu molitvame nuzh inu italicdan. Letà je dans (kadar
‌Simeon‌
je
‌Joshefa‌
inu
‌Mario ‌shegnou) perſtopila inu zhaſtila Goſpuda. confitebatur Domino. ona je tudi drughe obudila deb Goſpuda zhastili, je govorrila od niega pruti uſsem tem kateri ſo zhakali na od-reſhenie Israel. loquebatur de illo omnibus qui exspectabant redemptionem Israël. usadni pridigi ſim vam povedou tu kar perva Boshja sapoud prepoveduje. Inu ka-ku mozhnú Buh ſourashi tu kar ta sapoud prepoveduje, ſim vam oblubou koker u danaſhni sadni pridigi od perve Boshje sapoudi ſhe kei povedat: letú je:

Kakú gerdu je. Kakú ſkodlivu je. Nate ſkus pervo Boshjo sapoud prepovedane greſhne mittelne inu hudizhove Kunſhti terdno viero inu vupa-nie poſtaviti, inu taiſte ſhpogati.

X

Gerdù je Bogu Beſsede, oblube inu ſveſtobe na dershati: Gdu je Lubesnivi tai-ſte upraſham kir Bogu ni ſveſt? Kir niemu oblube inu beſsede na dershi? odgovorrim: taiſti Kriſtiani, kateri na guiſhne prasne navarne greſhne sna-mnia; na guiſhne inu fouſh inu lashniveh oblub poune Beſede inu molitve na guiſhne mittelne kateri nobene naturalſke krafti inu mozhi nemajo; inu u katere ſe paklenſke gollufne ſourashnik noter meſha na hudi-zhove kunſhti; s eno Beſedo na rezhy skus pervo Boshjo sapoud prepoveda-ne, od katereh ſim she u sadni pridigi govurrou; nyeh terdno viero inu vupa-nie poſtavijo; inu sa guiſhnu dershè de skus takſhne greſhne mittelne bodo u revah troſht; u bolesneh sdravie; u buſhtvu pomankaniu theshavah pomuzh doſsegli, takſhni Kriſtiani pravim niſo Bogù ſveſti; niemu oblube na dershè.

Str.: 130v

Resgledejmo ſe enu malu zhes leto resnizo; moi Kriſtian kader ſi biu ker-ſhen, je Sveta Mati Katolſhka Zerkou skus Maſhnika kir te je Kerſhovou upraſhala: abrenuncias Sathanie? Et omnibus operibus ejus? Et omnibus pompis ejus? ali ſe odpoveſh temu hudizhu? Inu uſsemu niegovemu dja-niu? Inu uſsemu niegovemu napuhu? Inu skus uſta tegaiſtega kir te je per Karſtu drshou; ſi odgovurrou: jest ſe odpovem hudizhu, inu uſsemu niegovemu djaniu, inu uſemu niegovemu napuhu, abrenuncio.

Eccl in
[…] ſi ſe tedei paklenſkemu ſourashniku, inu niegovem dellam; ſi ſe temu na-puhnenemu inu preseutnemu Duhu kir iſhe Bogù to doushno zhaſt oduseti odpovedou? Inu kaku to oblubo derſhiſh? Kader niega ali ozhitnu na pomuzh klizheſh pacto explicito; ali ſaj na tihama niega na pomuzh klizheſh kir prasne, neperpuſhene mittelne ſhpogaſh u katere ſe on meſha pacto implicto hudizhove kunſhti, snamnia; Viere imaſh inu nuzaſh; na to viſho ſe nie-mu guiſhnu na odpovèſh, temuzh sh nim ſe saſtopiſh; sh nim priasnoſt imaſh; enu ſilnu navarna inu gerda hudoba je letà skus katero ti niega zhaſtujeſh, niemu veſselie ſturiſh pravi Svet ‌Auguſtin‌. Omnis ſu-perſtitio – cum ſit persculoſiſsima tuapitudi, honos eſt et triumphus illo rum.
De ver Rel. c 55
.

Is tega she lohkú dolusamemo kakſhna inu kak ſilnu gerda hudoba je ta-kſhne prepovedane, greſhne snamnia, viſhe, mittelne, kunſhti fouſh leshni-ve viere imeti, nuzati, inu na taiſte vupanie poſtaoti. Ampak pejmo ſhe na-prei; Lubesnivi le ſami miſlite inu rezite ali ni ſilnu gerdù sa volo ene ali drughe reve zhaſsne nadlughe inu theshave, katero Buh po ſuojeh neis-gotaneh ampak pravizhneh ſodbah poſhle; od niega ſe odverniti; niega reshaliti niega sapuſtiti inu per paklenſkemu ſourashniku pomuzh iſkati. poſh-luſhajte eno pergliho katero Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ daje. Poſtavimo (pra-vi ta ſvet uzhenik) poſtavimo ti imaſh enga hlapza: ta je nekei ſturou inu saſlushou tepen biti; ti ga ſtraffaſh, ti ga puſtiſh po urednoſti tepſti: hlapz kir je shlake perjeu gre prozh od tebe obudì nagaina; ſe ſoper te-be punta. Povej meni odpuſtiſh le ti precei enemu takſhnemu hudobnemu neſve-ſtemu Puntarſkemu hlapzu? Inu akù en drughe sa nega proſsi kai ne pra-viſh; ena gerda rezh je letá; meni koker Goſpudu ſe ſpodobi niega koker hlapza ſtraffati. heri punire talem famulum. Inu on na mestu deb biu to saſlushe-no ſtraffengo ponishnu gor useu; ſe pobulſhou. ſe je od mene lozhou; mene sapu-ſtou, h tem kateri mene ſourashejo, podau. U enaki vishi moj Kriſtian Buh

Str.: 131r

Tebe morebit nekatirkrat s revame obiſhe, s ſuojo pravizhno roko te tepe; am-pak s eno ozhetovo roko katera je uredna tudi kuſhnena biti kader udari ſdei ſe tuoji hiſhi, tuojem gruntam, tuojemu Goſpodarſhtvu, andverhu, Kupzhiji ena nesrezhna permire; ſupet tuoje ſtarſhe, tuoje otroke tega ali unega katerega lubiſh inu nad katerem je tebi doſti leshezhu ena bolesin popade; en drughekrat tebe ena navarna bolezhina u poſtlo vershe inu takú naprei. Buh she vej sa-kai. On je Goſpud. On je en uſelei uſmilen Lubesniv ozha. Povej ſedei; ali ni ena gerda hudoba: zhe ti koker en puntarſke hlapz koker en puntarſke otrok od niega beshiſh. niega sapuſtiſh? per niemu pomuzhi na iſheſh? temuzh k niegovemu ſourashniku k hudizhu ſe oberneſh, ter temu pomuzh iſheſh; niego-ve ſleparie; mittelne, kunſhti nuzaſh inu ſhpogaſh? ſimili modoa Deo ad Domonem nec confugiendum ob moducum afflictionem, cum is „per has“ officium Domini ac Patris exerceat.

Cryſ. Cont Jud or. 5
. sadoſti; ſte sastopili gerdobo; saſtopite ſhe ſkodo!

X

De taiſti kateri te paklenſke mittelne inu Kunſhti nuzajo ſami ſebi veliku ſkodujejo ſte she is pridige na dan Kriſtushovega Rojſtva doluseli inu saſtopili: ali more sa enega zhloveka vekſhe inu huiſhe ſkoda inu neſrezha biti koker ta: de niega Buh namore terpeti? De Buh je niegov ſourashnik? Buh pak mozhnu ſourashi tu kar je od perve Boshje sapoudi prepovedanu inu te kateri te prepovedane rezhy doper-neſso; ſami tedei ſklenite u kaisaenu hudemu, revnemu nesrezhnemu ſtanu ſe takſhni poredni Kriſtiani snajdejo. U Svetemu Piſmu per ‌Jeremiji‌ Preroku ſto je sapiſsane te beſsede: maledictus qui confidit in homine - et a Domino rece-dit cor ejus.

Jer. 17. 5
. Po Krainſku: Preklet taiſte kir na zhloveka ſuoje vupanie po-ſtaula inu niegovu ſerze ſe od Bogà lozhi: zhe tedei nesrezhne inu preklet je ta: kir Bogà reshali, Boga sapuſti, sa Boga inu niegove sapoudi namara inu na zhlo-veka na zhloveſhko pomuzh savupa; Kulkain vezh nesrezhne inu Preklet je ta: kir Boshjo sapoud prelomi? Bogà ſe na ahta ma hudizha, inu hudizhovo po-muzh; mittelne inu kunſhti ſuoje vupanie poſtaule? po beſsedah Svetega ‌Au‌-guſtina ſo leti mittelni inu Kunſhti enu ſtrupenu thovarſhtvu med zhlovekam inu hudizham, glihenga inu saſtopnoſt ene neſveſte inu golluffne priasnoſti Erc-quandum peſtiſera Societate hominum et Dæmonum quasi pacta quadamirefadalis et dolosa amiccitia conſtituta.
L2: de dveti Chriſt. C 33
. Nezh dobrega tedei ſe […]roſhati, doſti hudega ſe ima bati, taiſte poredne Kriſtian katir njeh

Str.: 131v

Nuza inu ſhpoga.

Sliſhim ſhe nekatere isgovorre, na katere morem odgovor dati. Pervezh porezhe eden ali ta drughe takſhne ſorte Kriſtian je reſs jeſt imam viero na takſhne Kunſhti inu mittelne, taiſte nuzam ampak tudi ſvete rezhỳ, Krishe; guiſhne mo-litve sameſham inu sraven poſtavim; odgovorrim: s tim namoreſh tuojo hudobo isgovarjati; raumnu letú je hudú: de ti ſvete rezhy katere ſe sizer h zhaſti te-shji ſhpogajo; k takſhnem paklenſkem mittelnam inu k saſtopnoſti s hudizam nuzaſh. Drughezh (pravi eden drughe) jest imam inu skuſham takſhne mittel-ne kateri nobene naturalſke mozhi nemajo, ampak nobene viere nemam. notshem tega hudega na pomuzh klizati; na shellim, nemam vole sh nim saſtopnoſt i-meti. Odgovorrim: Prasne Beſsede ſo leté: akú lyh s uſtmi rezheſh de saſtop-noſti s tim hudim nemaſh vunder u djaniu skasheſh de njo sh nim imaſh. tx mittelni is ſuoje nature inu lastnuſti ttebi namorejo pomagati, Buh inu dobri Angeli ſe noter na meſhajo tedei hudizh na tihama ſe klizhe na pomuzh. laym. et bonac. Tretezh Pater nej bode koker otshe, jeſt obzhutim inu ſim she vezhkrat obzhutou inu obzhutila de takſhni mittelni meni pomagajo: ſim to ali uno rezh inu dobroto (koker ſim shellou inu otla, doſsegou; dobila odgovorim: Paklenſke Golluff tu ſturi de te obudi inu k grehu perpravi inu u ſuoje mreshe dobi.

Sanch. 2. more c 38
. inu Buh tu perpuſti sa ſtraffati tuoje greſhnu upanie kateru na hudizha poſtaviſh. ali temu verjameſh? on u-ſelei tuojo ſkodo iſhe: te le skus ſuoje ſleparie gollffà: porrigit pomum, et ſurripit Paradisum. Tebi pokashe inu ponuja enu jabuku, pomuzh, dobruto tebi oblubi, inu potim tebi odusame roppa Paradish, svelizhanie Nebeſsa. Lubesniv! Greh je urshoh de je uſse hudu na ſvejt perſhlu; inu paklenſke ſo-pernik je h temu perloſhnoſt dau; inu ti kakù savupaſh kakù ſe troſhtaſh s greham inu s hudizham skupei kei dobrega doſsezhi?

X

Sklenem. Inu takſhnem katire prasno hudizhivo viero imajo paklenſke kunſhti inu mittelne ſhpogajo te beſsede katere je ‌Feſtus‌ ta deshelſke oblaſtnik k Sve-temu ‌Paulu‌ rekou taku: Caſarem appellaſti, ad Caſarem ibis.

act. 25. i2
. ‌Paul‌ ti ſi Zeſsarja klizou; k zeſsarju prideſh. Poredne porezhe jest, ti ſi vu-panie useu, k Hudizhu sa pomuzh klizou: k Hudizhu puideſh, zhe ſe na Spokoriſh, inu na pobulſhaſh. Dæmonem appellaſti, ad Dæmonem ibis. Pred tim naſs Buh obari; my Lubesnivi ſe otshemo po beſedah ‌Ecclesiaſtikusa‌ fili, in tua infirmitate ne deſpicias teipſum; ſed ora Dominum, et ipse curabit te
Eccli 38.9
. Syn u tuoji bolesni (ali na duſhi ali na teleſsu) na sanizhuj ſam ſe-be; na posabi na Bogà temuzh niega proſsi, na niega savupei, inu on bo tebe osdravou; on bo tebi pomagou.

Str.: 132r

61. pridiga

Vocatum eſt nomen ejus Jesus.

„Niega Ime je blu imenovanu Jesus.“

Luc 2. 2i.

italicEnu drughu lejtu, inu ena drugha sapoud. Tu thaushent ſedemſtu drughemu italicſedemdeſsetu lejtu po Kriſ italict italicushovemu Roiſtvu. Inu u ordengi u verſti u ſhtive- italicniu teh Boshjeh italicsapoudah ta drugha sapoud. Ta danaſhne Evangelium govori italicinu naprei poſtaula tu zartanu, tu ſladku, tu nar ſveteiſhe uſse zhaſti inu huale u italic- italicrednu Ime Jesus, s katerim je blu tu Boshje imenovanu.
vocatum eſt nomen ejus Jesus. Ta drugha Boshja sapoud govorì inu prepovè: ti nemaſh imena Goſpuda tuojega Boga napridnu imenovati: Non aſsumes nomen Domini Dei tui in vanum
Ex 20. 7
. Jeſt Lubesnivi koker vam voſhem enu ſrezhnu inu u Goſpudu veſselu novu Lejtu, takú shellim deb ſe vy varvali pred tim kar drugha Boshja sapoud prepoveduje. Inu kai prepoveduje? Drugha Boshja sapoud prepoveduje uſse napridnu inu greſhnu ime-novanie inu ſhpoganie Imena boshjega. Kateru ſe sturi skus Boshje preklinanie; skus hudobnu inu fouſh perſegvanie; skus oblube katere ſe Bogù na dershè. uſse le tu vam bom po moji doushnuſti k vashemu podvuzheniu inu nuzu u mojeh pridigah poſehmau isloshou. Od kletve ſoper Bogà ali boshjega preklinania bo danaſhna pridiga u kateri vam bom naprei poſtavou!

italicKai ſe klizhe inu kai je tu Boshje preklinanie .

Nekatere ſorte tega Boshjega preklinania.

X

Poprei koker vam povèm kai ſe klizhe inu kai je kletou ſoper Bogà, samerkajte kar vam bom ſdei povedou. Takú ſtraſhne, takú grosne greh je, de taiſto Svetu Piſmu malukedei s laſtnim imenam imenuje. Koker deb she sadoſti hudù blu le to beſsedo Boshje prekli-nanie isrezhi. ‌Eccleſiaſticus‌ kader od leté kletve govorì njo imenuje eno ſhpraho enu govorrennie te ſmerti, enu ſmertnu govorrenie, kateru nema biti inu ſe nema govorriti med tem isvolenim folkam. loquela contraria

(respondens. Hug hic)
morti, non inveniatur in hæreditate Jacob.
Eccli 23.i5
. Svet Duh je vezhkrat u Svetemu Piſmu Beſsede preme-rou inu na meſtu deb blu rezhenu inu poſtaulenu ta ali une je Bogà kleu, je pu-ſtou piſsati inu poſtavti: ta ali une je Bogà hualou. Inu sakai letù? ſvet ‌Joannes Chry-ſoſtomus‌ pravi: na to visho je Buh te greſhne. Gerde, grosne Beſsede Boshjega preklinania s dobreme lepame beſsedame te boshje huale pokrivou. Benedictis maledicta velavit.
hom de Job
. ſdei povejte Lubesnivi ali ſe ni temu sazhuditi? Enkrat ſkorei ni blu ſhli-ſhati ime te preklete hudobe, inu ob ſdanemu zhaſsu morebiti pogostu ſe ſhliſhijo Preklinauzi, kateri ſuoje ſtrupene greshne jesike bruſsejo zhes Boga zhes niegovu Svetu Ime. præsumptio nequissima, unde create es.
Eccl. 37.3
. od kod is kaisaenega konza inu kraja je ta poſhaſt ta ſtrupena hudoba perſhla? is globozhine taiſte nesrezhne jezhe, u kateri ſe uſelei koune inu preklina, is paklenſkeh lukn v jamah je perſhainu selo obſula. Buh dej mojem beſsedam kraft inu mozh: deb jeſt samogou vam nje gerdobo inu hudobo prou naprei poſtaviti u mojeh pridigah;

Str.: 132v

Inu deb obudou u vaſheh ſerzah en nuzne inu ſvet ſtrah; ſdei grem naprei inu upraſham kai ſe klizhe inu kai je Boshje preklinanie?

De na bom doſti beſedỳ nanuznu inu ſaſtoin ſturou tak je potrebnu nar pervezh resloshiti, snati, dobru sastopiti inu samerkati: kai otshe letá rezhi Boga kleti inu preklinati. Nekatirkrat ſe lohkú permire: de nekateri ſe obtoshijo koker deb bli preklinali inu Bogà kleli, kader vunder ſo le tega ali unega zhloveka kleli; temu ali unemu blishnemu u njeh hudi jesi, urozhini inu furji kei hudega shelleli ſkodo, nesrezho, na duſhi ali na teleſsu, kervizo, bolesin; ſmert pervoſhili. Lu-besnivi proſsim vaſ saſtopite inu samerkajte dobru: jest tegá na pravim: de ſuoje ga blishnega kleti, niemu hudu shelleti inu hudu pervoſhiti ni greh. Je greh, inu kakſhne greh je vam bom enudrughekrat u ſuojeh pridigah povedou. Letú jeſt rezhem enu drughu je Boga kleti: inu ſupet enu drughu je zhloveka preklinati, mu hudu pervoſhiti. drughe ſorte greh je: blasphemia, malediction in Deum; „kletou inu hudu govorrenie ſoper Bogà“,inu ene drughe ſorte greh je. imprecatio, malediction in homi-nem. hudu pervoſhenie, kletou ſoper zhloveka. Vem de koker zhlovk samore s ſer-zam inu skus drughe snamnia pres besſedy Bogà zhastiti. Inu hualiti, takú tudi zhlovk samore s ſerzam inu skus drughe snamnia Bogù na zhaſt iskasati pres bessedỳ, inu niega u eni guiſhni sastopnoſti kleti inu prekli-nati.

S Thom. q i4. Art i
. ampak ne od te ſorte temuzh od Boshjega preklinania govorrim: kateru je enu hudu govorrenie soper Bogà, ali kader ſe Buh s be-ſsedame inu jesikam farahta sanizhuje inu ſe niemu nezhaſt iskashe ko-ker uzhi ta Angelſke uzhenik Svet ‌Thomaſh ‌inu sh nim ty drughi. Blas-pheia eſt contumeliosa locutio in Deum. Verbum maledictionis vel cn-vity. ſen contimelia in Deum.
S Thom. 22. Q i3 or. i. com o.o
. Gerdobo inu hu-dobo tega grehà vam bom poſehmau naprei poſtavou, imejte le ſhe enu krat-ku poterplenie inu poſhluſhajte ſhe sa dans nekatere ſorte tega grehà.

X

Duojne ſorte je kletou ſoper Bogà, ena ſe imenuje kletou kezarſka: blaspheia hæreticalis. Inu je tiſtikrat kader nekateri poredni greſhniki k sanizhvaniam inu hudem besſedam, s katereme Bogà inu niegovo zhaſt popadejo; tudi sraven poſta-vijo Beſsede zhes viero. K eni perglihi poſtavimo, aku be ta ali une preklinauz rekou, de Buh ni ſvet, ni miloſtiv, ni resnizhne, ni pravizhne, ni moder ni uſegamogozhne; ni ſveſt; ni dobrutliv. ali pak be rekou inu takú ſam per ſebi dershou inu meinou: de Buh je grosovitne, neuſmilen, kervizhne, ne sadoſti

Str.: 133r

Moder inu saſtopne. de je on urshoh tega greha inu takù naprei. Takú kounejo Bogà taisti kezarji kateri pravijo de Buh je urshoh teh grehou, takù kounejo Bogà tudi med katolſhkimi kriſtiani taiſti jegrauzi kateri kader ſo per Jegri nesre-zhni pravijo de ſam Kriſtus njeh namore ſrezhne ſturiti. takù kounejo Bogà taisti kateri u njeh nesrezhi, revah, nadloghah buſhtvu pomankaniu rezhejo de Buh ni prou ſturou de on enemu zhloveku ſrezho, bogaſhtvu. premoshe-nie zhaſsnu blagù daje: temu drughemu pak premoshenia, zhaſsnega blagà inu kar je shiulenu potrebnu na da. Koker deb ty neumni, greſhni, smamle-ni inu smeſhani Norzi bol vedli snali inu sastopili koker Buh kakù ſe imajo rezhy na temu ſvejtu vishati, regirati inu rounati. takſhne je biu taiſte hudobne naumlen, preusetne Hragonarske Krajl s imenam ‌Alfons‌ kir je rekou: de (aku be on biu od sazhetka per ſtuarjeniu tega ſvejtà) be on biu Bogù povedou nekatere bul-ſhe vishe sa vishati, noter postaviti inu rounati rezhy na temu ſvejtu; preklete beſsede ſo ble letè!

Supet ena drugha kletou ſe imenuje blasphemia ſimplen, kader aku lyh nobenega fallarja zhes viero u ſebi na sapopade, vunder je Bogu k nezhasti, k sani-zhvani: poſtavimo kader ſe Bogù, inu tem rezhem katere niega inu niegovo zhaſt na poſebno viſho angredò, svetnikam koker ſo Svetniki; u katerih ſe Buh ſuſebnu zhastuje, inu kateri imajo sh nim eno ſuſebno saveso, nezhast farahtanie inu sanizhvanie iskashe. takù kounejo taisti kateri Bogu kei hudega pervoſhejo, reko k exempelnu; deb Buh na biu; deb Buh uſsegamogozhne na biu; deb poginou. blasphemia imprecativa. Takù kounejo taiſti, kateri martre, rane, terplenie kry, ſmert, letu Kriſtusha, Svete sakramente samer-kajte ne le taku imenujejo temuzh s farahtaniam, s poſmehvaniam s saſh-potvaniam isreko, inu te ſvete rezhỳ katere je nash Isvelizhar k naſhemu sve-lizhaniu gor postavou; s njeh ſtrupenimi inu prekletemi jesiki ſtrapazirajo. blasphemia dehoneſtativa.

She nekei vam imam povedati inu vaſs opominati Lubesnivi, h kletvini ſoper Bo-ga (koker uzheniki pravijo tudi ſhiſhijo leté inu enake beſsede: Kriſtushova kry, Kriſtushovu terplenie, Kriſtushova ſmert; Sveti sakramenti te imajo pogubiti; dokler leti ſveti Boshji mittelni niſo dani k pogubleniu tega zhlove-ka, temuzh k svelizhaniu inu nuzu niegove duſhe. Inu u resnizi ſai ty Boga-bojezhi ſe uſtraſhio inu nad takſhneme beſsedame, inu u taisteh sposnajo enu po-

Str.: 133v

Mainſhanie te zhasti, katero ſmo Bogu inu negovemu Svetemu Imenu dou-shni, inu katero moremo nashemu Isvelizharju skasati, sa to oni uno veliko inu neisrezheno dobruto ke je ſyn Boshji sa nasſ zhlovk poſtau.

laym. Et Segneri. deſe 8 de blasph. Ri hom. Christ
. Inu sa volo tega urshoha ſe imamo tudi varvati, de na bomo takſhne ſvete rezhy imenuvali kader drughe poſvarri-mo, ali ſe zhes drughe jesimo. Snam kai morebiti nekateri poreko inu kakù ſe bodo isgovarjalli: my (poreko) u jesi takſhne beſsede ſhpogamo, imenujemo ampak le is tega zila inu konza (ne koker deb my oteli Bogà nezhastiti inu sa-nizhvati) temuzh deb naſhe poſvarrenie, nashe Beſsede bel kraftne ble. inu te drughe bel uſtraſhile, ampak pervezh upraſham ali nemate (pres tega de u vashi jesi Kriſtushovu krỳ, rane, telu inu ſmert inu Svete Sakramente imenujete inu ſhpogate) ali nemate doſti drugheh Beſsedỳ, s katereme samore te vasho jeso na snamnie dati, inu vaſhe poſvarrenie vaſhe govorrenie kraft-nu ſturiti? Inu aku lyh be takſhneh drugheh beſsedỳ na imeli; vunder na-ſmete taku govorriti takſhne Svete rezhy imenuvati inu u vaſhi jesi nuzati dokler ty drughi ſo te meinunge de vy na to visho Bogù eno veliko nezhaſt skashete, inu ſe u navarnoſt podaſte, sa pohuiſhati te drughe. ſklenem.

X

Bote morebiti rekli; kai je tu de ta nedelſke Pridigar kar sazhne po verſti na-prei pridiguje? Nej potim /bode kakurſhne otshe Prasnik/ na nedelo, ali dan ob katerem Boshjo Beſsedo dol od pridshenze naprei neſse; pade. dans je no-vega lejta dan, inu sakai nezh na ſhliſhimo od konza ſtarega lejta inu od sazhetka tega novega lejta? Lubesnivi bode ſtaru ali novu lejtu, bode pras-nik kakurſhne otshe, moja doushnuſt meni pred ozhmy ſtojì; kaisaena dou-shnuſt? letà de vaſs podvuzhim, opominam dobru Bogabojezhe Kriſtianſku shiveti Boshje sapoudi vam isloshim deb vy taiste snali prou sastopili inu po taiſteh shiveli. Po boshjeh sapoudah shiveti je dobru shiveti. Na rezite na jamrejte de je hu-de zhaſs de ſo hude lejta; otshete snati kakú letú novu inu uſse lejta vaſhega shiu-lenia bodò dobre. bene vivaus et bona ſunt tempora. Shivite dobru; Kriſti-anſku po Boshjeh sapoudah pravi Svet ‌Auguſtin‌, inu uſsaktere zhaſs, uſse lejta bodo dobre.

Str.: 134r

62. pridiga

Audiens autem, quod Archelaus regnaret in Judæa pro Herode Patre ſuo, timuit illuc ire . et admonitus in ſomnis, ſeceſsit in partes Galilææ.

„Kader je pak on ſhliſhou de Archelaus u Judouſki deshelli kraluje na mestu ſuojega ozheta Herodesha ſe je sbau tukei priti, inu kader je biu u ſni opominen je ſhou u te kraje Galileje.“

Math. 2. 22.

Angel tega Goſpuda ſe je ‌Joshefu‌ u ſni perkasou, niemu rekou: de ima gori uſtati. useti tu Dete inu niegovo Mater; beishati u Ӕgyptouſko deshello, tak doughu tam-kei oſtati dokler mu bo rekou. Inù ‌Joshef‌ je gor uſtou, po nozhi tu Dete inu niegovo Mater useu, u Ӕagyptouſko deshello beishou, ondi do Herodeshove ſmerti oſtou. U Ӕ-gyptouſki deshelli (koker u danaſhnemu Vangeliumu beremo) Angel tega Goſpuda ſe je ſupet Joshefu u ſni perkasou, mu iskasou gor oſtati, tu Dete inu niegovo Mater u-seti, inu poiti u Israelſko deshello. Dokler ſo pomerli ‌Herodeſh‌ inu ty kateri ſo otli tu Dete umoriti. inu ‌Joshef ‌je ſupet gor uſtou; tu Dete inu negovo Mater useu; inu u Isra-elſko deshello perſhou. Tu je ſturou, kar je saſtopou: de Buh otshe. Dons kader je ſhliſhou de ‌Archelaus Herodeshove‌ Syn u Judouſki deshelli kraluje Audiens quod Archelaus regnaret in Judæa pro Herode Patre ſuo. ſe je sbau tiekei priti, timuit illuc ire inu ne po ſuoji miſli inu voli, temuzh kir je Boshjo volo saſtopou, inu opomine je ſhou u te kraje Galileje. et admonitus in ſomnis, ſeceſsit in partes Galilææ. Lubesnivi my sa-ſtopimo volo Boshjo inu vejmo to drugho sapoud katera to paklenſko ſpraho, kletvi-no ſuper Bogà prepoveduje, ampak kader njo ſhliſhimò, ali my tudi pred njo inu pored-nemi Preklinauzi Beishemò? Ali ſe nje bojimò? Inu pred thovarſhtvam teh preklinau-zou varimo? Tega jest na preiſhem. U sadni pridigi ſim vam povedou kar je, inu ka-kſhne ſorte sapopade Kletvina soper Bogà, inu poſehmau koker ſim oblubou vam bom naprei poſtavou hudobo velikuſt te kletve. To velikuſt inu hudobo bote sposna-li pervezh is nature tega grehà. Drughezh is perſhone tega greſhnega Preklinauza. tretezh is te sa volo tega grehà pridejozhe ſkode neſrezhe inu ſtraffenge. Po Beſsedah tega Angelſkega Uzhenika, ex materia, ex parte peccantis, et ex effectu conſe- quente.

22. q. i48. art 3
. ſdei vam bom skasou:

Velikuſt inu hudobo te Kletve ſoper Bogà is lastne nature tega grehà.

Akú Lubesnivi, (po temu ke ſim jeſt vaſs un dan podvuzhou inu vy ſte saſtopili kai je kletvina ſoper Bogà) akù vy mene ſedei upraſhate kai jeſt od tega grehà dershim, vam bom odgovurrou s ſvetim ‌Hyeronimam‌. De ſtraſhneſhe-ga inu huiſhega grehà, katerega ſe imamo vezh bati. Inu katerega imamo huiſhe ſourashiti, na najdem, koker Boshje preklinanie. Nobeden greh je ſtrahà

Str.: 134v

Inu ſourashtva uredneiſhe koker kletvina, katera ſuoje poredne usta inu ſtrupene jesik pruti Nebeſsam iſtegne inu ſoper Bogà bruſse. Pravi letà ſvet Ozha inu imenitne uzhenik te Svete Katolſhke Zerkve. Nihil horribilius blasphemia, quod-ponit in excelſum os ſuum.

Hyer 27. in Is Ci8
. Premiſhlujte le kervizhno ſko-do. Katera ſe ſturí temu blishnemu skus jeso, tatvino, gollfio, skus fouſh prizh-vanie, na negovemu blagu, premosheniu; shivotu inu shiuleniu; skus opraula-nie inu zhaſti odterganie na niegovi zhaſti inu poſhteniu, premiſhlujte hudob-ne shelle, nezhiſte luſhte; gerdu pekletu djanie skus katere ſe shivinſku greſh-nu poshellenie dapoune inu naſita. Kakſhni, kakù veliki, kakù teſhki grehi ſo letỳ? Vunder perglihani s kletvino ſoper Bogà ſo majnſhi, niſo taku veliki takù teſhki: greh Boshjega preklinania premaga uſse letè grehe. omne quippe peccatu comparatum blasphemia levius eſt.
id. ib
. Niſo moje temùzh ſo Beſsede ſvetega ‌Hyeronyma‌. Katere Beſsede sa resnizhne inu guiſhne dershi tudi Svet ‌Thomaſh od Aquina‌, inu u ſuojemu uzhenemu sapopadku poterduje.
2.2. qu. i3. art 3
. inu de na bote verjeli Lubesnivi; koker de my Pridigarji vaſs le otshemo uſtraſhiti i-nu hudobo tega grehá skus voiſtre Beſsede pogmerati: tak poſhluſhajte dalei hudobo inu velikuſt te Kletve, is nje laſtne nature.

Koker ſmo she saſtopili je kletvina ſoper Boga, enu pomanſhanie, diminutio Divi-ni honorris, et derogatio Divina bonitatis. enu odterganie te zhaſti, katera Bogu neisgruntani, preskonzhni Dobruti Boshji ſhliſhi po beſsedah Svetega ‌Thomasha‌

2.2.q: 13 art i et 3
. Kai huiſhega inu ſtraſhneiſhega ſi more zhlovk naprei poſtavti. Je reſs kader ſe sapoud prelomi skus uſsake ſmertne greh ſe Bogù velika nezhaſt is-kashe, inu Buh u eni guiſhni saſtopnoſti ſe farahta, ſe sanizhuje. per prævarica-tionem Legis Deum inhonoras
Rom 2.23
. Per temu vunder je en velik slozhek med drughemi grehi inu med greham Boshjega preklinania. Kakù? Takù: skus drughe grehe ſe Buh reshali ſe niemu zhast odterga consequenter et mediate. Tu je ſe sanizhujejo niegove sapoudi, kader ſe skus tatvino, kervizo, nezhiſtoſt; preſhuſh-tvu, krivo prizho, poboj inu drughe prepovedane temu blishnemu ſkodlive dela prelomijo. Ampak skus kletvo ſe Buh ſam na ſebi. Niegova perſhona reshali ſe niemu zhast odterga nezhaſt iskashe, ſe farahta inu sanizhuje, peccatum imediatum contra Deum. Joh! Kdu samore to hudobo prou inu sadoſti sapopaſti? Poſhluſhajte eno pergliho; katir enega Purgarja udari taiſte u eni guiſhni sastopno-ſti Krajla reshali dokler purgar pod Krajlam ſtojì: vezh Krajla reshali, katir enga Kralevoga ſlushabnika udari, ſhe huiſhe kral reshali taiſte kir enega per niemu u poſebni gnadi ſtojezhega inu perjetnega prjatla udari. Inu nar-

Str.: 135r

huiſhe ga reshali taiſte, kir ſe podſtopi ſamega ſvitlega Krajla udariti letá je ena hudoba, katera ſe imenuje: reshalenie tega velizhastva. U ena-ki viſhi hudú ſturí kir blishnega po Boshji podobi ſturjenega reshali, inu mu ſoper Boshjo sapoud na zhaſti inu dobremu imenu, na blagu na premo-sheniu, na shivotu, na shiuleniu ſkodo della. Ampak nar huiſhe hudobo doperneſse taiſte katir ſamega uſegamozhnega Krajla Nebeſs inu semle Boga niegovu ſvetu Imè koune inu preklina. blasphemia pejus nihil pravi ſvet ‌Joannes Chryſoſtomus‌

hom i ad pop
. inu kdu ſe bo uſmilou zhes enga tak-ſhnega preklinauza? Kdu bo sa niega proſsou; ſi in Dominum peccaverit vir quis orabit pro eo.
i Reg 2.25
. bodo morebiti sa niega proſsili Svetniki? meni ſe sdy teſhkù dokler vejm de tudi zhloveſhka poſtava prepoveduje; de ſe nema proſsiti sa tega kir ſamega Krajla reshali inu je kriv reshalenia tega velizhaſhtva.
L quisq C ad ul. Majeſt
. takſhne je hudobne greſhnik kir Goſpu-da vezhnega, niegovo zhast, niegovu presvetu Ime s ſtrupenim jesikam popa-de, koune inu preklina. Pejmo naprei!

Quanto peccatum contingit ex altirri fine, tanto peccatum eſt gravius. Kulkain vekſhe je zil inu Konz, is katerega zila inu Konza ſe greh ſturi: tul-kain vekſhe je tudi greh, katir ſe ſturi, pravi ſvet ‌Thomaſh‌ ta Angekſke u-zhenik.

i.2.q: 73. Art 3. in corp
. upraſhanie: sakai ta ali une Boga koune inu preklina? Kaisaen zil inu konz ſuoje kletve ima? Odgovor: drughega zila inu konza nema koker Bogà inu niegovo zhaſt popaſti; poredne ſuoj jesik zhes niega iſtegniti; soper niega ſe prepirati inu puntati. Zhes niega ſuojo jeso ven puſtiti, niega farahtati niega sanizhvati. ta je zil inu konz tega hudobnega preklinauza: tetendit adverſus Deum manum (jeſt pore-zhem) linguam ſuam! „on usdigne, on iſtegne zhes Bogà ſuoj ſtrupene jesik“ et contra Omnipotentem roboratus eſt. „on ſe ſoper tega uſsegamogozhne-ga Goſpuda prepira inu punta“. cucurrit adverſus eum erecto collo,et pin-gui cervice armatus eſt.
Job. i5. 25. et 26
. Tezhe tiekei kamer ga niegova prekle-ta jesa urozhina inu furia ulezhe, napuhnen oroshie ſuojega jesika usame; ſerdi te paklenſke beſsede isrezhe; inu ſe otshe s Bugam voiſkuvati. Koker tedei ta zil inu Konz je ta nar huiſhe quanto peccatum contingit ex altiore fine. takù tudi Boshje preklinanie je ta nar huiſhe hudoba. tanto peccatum est gravius. Inu satú je kletvina soper Bogà ne koker drughi grehi, en takſhne greh pravi Svet Bernardin, ne en greh katir pride inu ſe ſturì is neumnoſti inu nesposnania; ne is ſvahuſti inu ſlabuſti te nature, temuzh je en greh

Str.: 135v

Katir ſe ſturì is zhiſte hudobe; katir ne le ſamù Boshje sapoudi koker drughe grehi sanizhuje, temuzh Samega uſse zhasti, huale, Lubesni povikſhania pres konza urednega Gospuda popade; niemu zhaſt odterga niega farahta inu sanizhuje. Menim Lubesnivi de ſte is nature tega grehà niegovo hudobo sastopili.

X

Sklenem inu vaſs proſsim samerkajte ſi dobru ne ſamù sa to temuzh sa uſse pridige katere bom jest dershou; samerkajte ſi letú kar vam bom ſe-dei povedou: glatku vam povém, jeſt na ſtojìm na letí pridishnezi deb vam skus navejm kakſhne ſpaſse inu norzhie uſheſsa praskou inu ſhegetou; kar ſe ene-mu Evangelſkemu osnanuvauzu ali Pridigarju na ſpodobi. tudi na ſtojim na le ti pridshenzi deb vam skus eno nepametno voiſtruſt prasne ſkrupelne ali nove gre-he ſturou; Svet Evangelium pridigujem; Boshje sapoudi isloshim, u Kerſhanſki dou-shnuſti po moji ſlabuſti vaſs podvuzhìm. Ampak morebiti eden ali ta drughe porezhe kai je potreba uſse tenku preiſkati inu naprei poſtavti? Kar na veim tu me na pezhe. ſai ſi teſhke vejſti na ſturim, kar na vejm, de je greh, tu meni ni greh od-govorrim; je potreba snati; saſtopiti, ſhliſhati, ſe nauzhiti kar moreſh po ker ſanſki doushnuſti snat: tedei je tudi potreba per pridigah tu preiſkati inu naprei poſtauti. Akù notsheſh snati, vediti, saſtopiti kar moreſh snati; kar snati imaſh perloshnoſt, inu samerkaſh to tuojo doushnuſt inu ſe vender na ahtaſh tu vediti tu snati inu sastopiti, tak leta tuoja je ena Bogù ſoperna greſhna, prekleta neumnoſt. Zhe o Lubesnivi nekateri med vami (kar jest ne vejm, zhe morebiti vunder nekateri med vami kateri te dol od pridshenze naprei poſtaulene resnize ſhliſhite, ſte shaloſtni rattali: na samirite meni porezhem s ſvetim ‌Paulam‌ ſi contriſtavi vos. non me pœnitet.

2 Cor 7.8
. „Zhe ſo vaſs pridige sadele inu shalloſtne ſturile. Tu meine na greva“. gaudeo non quia contriſtati eſtis, ſed quia contriſtati eſtis ad pœnitentiam.
ib.9
jeſt ſe veſselim ne satù ke ſte shaloſtni poſtali, temuzh ke ſte shaloſtni poſtali k pokuri, k nuzu vasheh duſh.

Str.: 136r

63. pridiga

Non intellexerunt verbum.

„Ona niſa te beſsede saſtopila.“

Luc 2.50

italicMaria inu Joshef ſa tega duanaiſt lejt ſtarega Jeſuſa italics shalloſtio iſkala. Inu u italicJerusalemſkemu Templu ſedejozhega u ſredi med Vuzheniki poſhluſhajozhega inu italicupraſhajozhega ſa niega s veſselam neſhla te beſsede pak. Katero je on k njima italicrekou: kai je tu de ſta mene iſkala? Navesta li, de jest morem biti u temu, kar je mo- italicjega Ozheta?
„niſa saſtopila“
, pravi danaſhne Vangelium.
non intellexerunt verbum od Boshjih Preklinauzou ſmem rezhi. De oni na saſtopijo greſhneh beſsed ka-tere ſoper Bogà, ſoper Boshjo zhaſt, ſoper Svetu Boshje Ime isrekò; na saſtopi-jo te grosne u boshjemu preklinaniu sapopadene hudobe, non intellexerunt verbum deb vy o Lubesnivi to sposnali sastopili inu pred to ſe varvali. ſim vam u sadni pridigi velikuſt inu hudobo te kletve ſoper Bogà skasou ex materia. Is laſtne nature tega grehà. U danashni pridigi vam bom ex parte peccantio skasou.

Velikuſt inu hudobo te kletve ſoper Bogà is perſhone tega greſhnega Preklinauza.

X

Kdu tedei je taiſte, kir Bogà koune? Quis eſt hic qui loquitur blasphemias?

Luc 5.2i
. Kdu je? Kir ſe podſtopi ſuoj jesik iſtegniti inu bruſsiti ſoper uſsega mogozhnega ſtuarnika Nebeſs inu semle. ſoper Goſpuda kateremu ſo uſse ſtuari podloshene. Pred katerim ſe one treſsejo? Kdu je? „Ena revna ſtuar; en ſlabe zhlovk, prah, pepeu, ſmrad inu gniloba“. „En shakel poune gnuſobe“. homo putredo, et filius hominis vermis?
Job 25.6
. letú ni ſhe sadoſti: kdu je. Kir s ſuojemi ſtrupenemi uſtmỳ zhaſt Boshjo popade? Bogà preklina? En zhlovk s ſusébnemi darmi od Bogà pre-viden inu obdarvan? Koker je uſsakter vierne Kriſtian. Inu is lete grosne nehua-leshnoſti Lubesnivi sposnejte ſilnu veliko hudobo Boshjega preklinania; de is ust enega ajdouſkega zhloveka, enega Turka, enega takú rekozh u ſredi tega malikuvani-a u taiſteh dalneh nevirneh deshellah rojenega Indianarja kletvina ſe ſhliſhi, ni tulikain ſe sazhuditui; letú (koker ſe rezhe) Buh loshei terpì inu preneſse. ſi inimicus meus maledixiſset mihi, ſuſtinuiſsem utique
Ps 54. i3
. Ampak ampak de to paklen-ſko ſpraho govorì. De Bogà koune inu preklina en zhlovk en Kriſtian, kir je u katol-ſkeh deshellah od kerſhanſkeh katolſhkeh ſtarſhou rojen, kir je per ſvetemu Kerſtu biu gor uset sa Boshjega otroka. Erbezh Nebeſhkkega Kraleſtva poſtou: kir je u Sveti Katolſh-ki zerkvi rejen u pravi Vieri podvuzhén, Sveteh Sakramentou deleshne. Kir per Angel-ſki misi per ſvetemu obhajlu tulkukrat tu zartanu reſhnu Jeſuſhovu telù prjme inu ushiva. Kir tulk gnad ſuſebneh dobrut od Bogà sadobi. tu vero homo unanimis - notus meus, qui simul mecum dulces capiebas cibos.
ib. i4. et i5
. Eden

Str.: 136v

Kriſtian kater be mogou imeti enu ſerze po Kriſtushovemu ſerzu; katir is ſhti-venia tega isvolenega, ſvetega folka be imou po beſsedah Svetega ‌Petra ‌boshje popoumnoſti osnaniti, zhast hualo Bogù dati inu tudi drughe nagainati k zhasti inu huali Boshji. vos genus electum - gens ſancta, populus acquiſi-tionis, ut virtutes annuntietis ejus. qui de tenebris vos vocavit in admirabile lumen ſuum.

i Petr. 2. 9
. Zhes letú nobeden ſe na bo mogou doſti sathuditi; letá je ena hudoba, katera ſe namore terpeti; ſe na more prenesti?

S tim jesikam tedei, s katerim be imeli Bogà zhastiti, hualiti inu povikſhati inu tudi drughe nagainati, obuditi, podvuzhiti: deb Bogà zhaſtili hualili inu povikſhali, hudobni preklinauzi Bogù (kulkur je nad njimi leshezhu) zhaſt odtergajo; zhes niega ſe prepirajo inu puntajo, niega kounejo; med uſsemi udi ali glidi naſhega shivota je jesik ta perve, katir ſe per ſvetemu karſtu Bogù she gnuje. Kader ſe otrok tiekei noſsi, poprei koker ga Maſhnik s vodo polije, inu kerſhuje, mu enu malu shegnane ſolỳ u uſta poſtaule. Naſha Mati katolſhka zerkov nam da na snanie inu s tim nam da saſtopiti: de jesik, eden Boshji zha-ſti offran inu poſvizhen jesik. Is tega ſklenite; kaku grosnu gerdu inu ſilnu hudobnu je, ſtrupene greſhne puntarſke paklenſke beſsede ſoper tega uſse zha-ſti inu huale urednega Gospuda Nebeſs inu semle na jesiku imeti, koker ima-jo greſhni preklinauzi. takſhni hudobni Kriſtiani ſo huiſhi koker hudizh; jeſt o Lubesnivi prevezh oiſtru na govorrim; na fallim zhe takù rezhem; poſhluſhajte urshohe:

Pervezh hudizh Bogà koune le s miſsio inu ſerzam. Ampak hudobni preklinauzi ga kounejo. S miſsio inu s beſsedame; s ſerzam inu s jesikam. paklenſke ſourash-nik kir namore Bogà sanizhvati inu preklinati koker le s miſsio inu s ſerzam shellỳ, iſhe, inu nagajna takſhne Kriſtiane kateri be Bogà tudi s uſtmi kleli. inu letỳ shelle njeh paklenſkega ozheta dopounejo. ex Patre Diabolo eſtis, et deſideria Patris veſtri vultis facere.

Joan. 8.44
. Drughezh hudizhi Bogà prekli-najo: dokler neisrezhenu oiſtre paklenſke martre pozhutijo. Usſegamogozhna Pra-vizhna roka Boshja je taiſte ſtraſhne ogen napravila inu pershigala katir te gre-

Str.: 137r

ſhne puntarſke Angele inu preklete Duhove na eno zhudno ampak resnizh-no visho martra inu pezhe. Pravizhnem ſtraffengam inu shlakam onì takù re-kozh s kletvino odgovorrè. blasphemaverunt Deum Cæli præ doloribus, et vulneri-bus ſuis.

Apoc i6. ii
. Ampak hudobni Kriſtiani, greſhni preklinauzi Bogà preklina-jo kader njem dobrute iskashe: s ſtrupeni ſobmỳ de takú rezhem popadejo taiſto uſmileno, Lubesnivo, dobrutlivo Ozhetovo roko, katera nyeh previde, preſkerbì naſitta inu ohrani. Se bere od enega guiſhnega Folka od nekatereh ludy imenova-nih Atlantici, kateri koker je ſonze sazhelu gor perhajati, ſo taiſtu sazheli kle-ti. sakai? ‌Solinus‌ piſhe, uſti undriaque torrente ſidere odere Deum Lucis.
cap 34
. prevezh shgani inu pezheni od ſonza. ſonze ſourashijo ſonze kounejo. ſhargi, ka-tere ſonze na nyeh semlo mezhe inu vershe. te revne inu uſmilenia uredne lude ſilnu grejejo pekò inu martrajo, inu satù ſe oni zhes ſonze jesò; ſerdite beſsede isrezhejo; ampak aku be my kateri shivimo u takſhneh deshellah, u katereh nam je ſonze de takù rezhem dobrutlivu perjetnu inu nuznu na nyvah, na pulah, na naſhemu ſdraviu inu shivotu, akù be my ſonze ſourashili, zhes taiſtu ſe jesili. taiſtu preklinali, ali be na bla leta ena smeſhana, hudobna nehualeshna jesa inu kletou? Letà je ena pergliha, meinem de me she saſtopite Bogà prekli-najo, dokler ſharge otshem rezhi voiſtruſt niegove Pravize obzhutijo. uſti undi que odere Deum. Blasphemauerunt Deum præ doloribus ſuis. Temu ſe ni tulkain sazhuditi koker de Kriſtiani ſkus ſveto Viero reſvetleni, skus notrejno inu sunai-no gnado opomineni; s ſuſebneme dobrutame preſkerbleni Bogà tega priti ſebi takù uſmilenega; miloſtivega; dobrutlivega Goſpuda preklinajo!

Joh inu gorje vam Kriſtiani! Kateri ſte takſhni, inu kateri, potim ke je Buh sa vaſs inu vaſhega svelizhania volo zhlovk postau, tri inu trideſset lejt na semli u buſhtvu, u pomankaniu, u ponishnoſti, u terpleniu shivou, neis-rezhene martre terpou; ſuojo ſveto reshno kry prelju; eno grenko britko ſmert na Krishu ſturou, inu vaſs odreſhou s takſhno miloſtvjo, s ſilnu o-biuno lubesnio; vy ſe podſtopite ſoper niega vashe greſhne ſerdite ſtrupene jesike iſtegniti inu niega kleti, huiſhi koker leuni prekleti Duhovi ali hudizhi kateri niſo uredni niſo deleshni odreſhenia. Væ Provocatrix et redeem-pta civita.

Soph. 3.i
. Jeſt meinem pravi en imenitne Pridigar is mojega thovarſh-tva
Segn. Chriſt Inſtr. P. i. diſc 8 de blasph. n
18 jeſt meinem, de uſse ſtuarì, akù be Buh njeh nasai na dershou, usſe uſse ſtuari be ſe gorusdignile zhes hudobne

Str.: 137v

Puntarje Preklinauze inu to neſrezhno ſtrupeno lulko pobrale, isruvale inu pokonzhale. vis imus, et colligimus ea?

Math i3.28
. Buh ima poterple-nie, on zhaka s ſtraffengo et ait non.
ib 29
. Zhudu de ſe takſhni preklinau-zi na bojè (pravi ſvet ‌Efrem‌) deb ogen dol od Nebeſs na padou inu njeh po-konzhou, non metuis ne forte ignis de calo deſcendat et devoret te. Ali deb ſe semla na odperla pod njeh noghame inu nyeh shive posherla. neque ve-reris, ne forte terra ſub te disrampatur. Et te abſorbeat.
2 Parau. 45
.

Sklenem danaſhno Pridigo u kateri ſte Lubesnivi saſtopili velikuſt inu hu-dobo te kletve ſoper Bogà is perſhone tega greſhnega Preklinauza; od vaſhe brum-noſti inu andohti jeſt ſe zel kei druſega troſhtam: jest ſe troſhtam de vy bote dobrute vam od Bogà dodelene, inu viſsokuſt popoumnoſti Boshje vezhkrat pre-miſhluvalu, inu ſi k ſerzu useli: inu Bogù niegovemu Svetemu Imenu uſelei zhaſt inu hualo dali s miſsio inu Beſsedo, s ſerzam inu s jesikam, akù vy meine upra-ſhate sakai tedei jeſt Soper Boshje preklinanie u teh pridigah sapured govorim. tak vam odgovorim (kar ſim she vézhkrat rekou) satú deb vy Lubesnivi poſhluſhau-zi moji ſtraſhno hudobo tega grehà sposnali; taiſto ſourashili, u vasheh ſerzah en nuzne ſvete ſtrah obzhutili; inu ſe uſelei s uſsem fliſsam varvali; pred to pre-kleto ſpraho; katera tukei u neſrezhne paklenſke jame teh vekomei pogubenih zhaſti pres konza urednega Bogà zhastiti inu hualiti na vekoma s uſsemi Svetniki, inu Angeli, s uſsemi isvoleni u Nebeſsah.

Str.: 138r

64. pridiga

Manifeſtavit gloriam ſuam.

„Je resodem ſuojo zhaſt.“

Joan. 2.11.

U vangeliumu te pretezhene Nedele ſte ſhliſhali de Jeſus s Mario inu Joshefam je dol ſhou is Templa; u Nazaret perſhou, njima podloshen biu, inu gor jemou na Modruſti ſtaroſti inu gnadi per Bugu, inu per Ludéh. Letà je kratke sapopadek, katerega per ſve-temu ‌Lukeshu‌ imamo od Kriſtushovega shiulenia u Nazaretu. Nezh od Jogrou, nezh od zhudeshou na berémo. Dans je Kriſtus na ohzet u Kani Galileje poklizau vodo u vinu ſprebernou, inu letú je blu tu pervu zhudu, kateru je on ſturou, s katerim je ſuo jo uſsegamogozhnoſt na snanie dau, ſuojo zhaſt resodeu. manifeſtavit gloriam ſuam. De Buh tudi na temu ſvejtu vezhkrat ozhitnu voiſtrù ſtraffuje greſhne jesike teh Prekli-nauzov. S tim on ſuojo zhaſt ubrani. ſuojo Pravizo skashe. Ste Lubesnivi she saſto-pili grosno hudobo te kletve ſoper Bogà. ex materia is laſtne nature tega greha ex par-te peccantis. is perſhone tega Preklinauza, saſtopite njo tudi u danaſhni pridigi ex effectu conſequente. Is ſtraffenge, neſrezhe inu ſkode, katero Boshje Preklinauz ſam ſebi inu drughem dela. poſhluſhajte.

Shkodo: katero on drughem ſturì.

Shkodo: katero on ſam ſebi dela.

x.

Duoine ſorte ſkodo ſturi hudobne Preklinauz ſuojemu blishnemu. ene ſorte ſkodo mu ſturi na niegovi duſhi inu svelizhaniu. drughe ſorte ſkodo mu dela na niegovemu shivotu inu zhaſsni ſrezhi. Pregledejmo eno inu to drugho; kulkain shlahtneiſhe je duſha inu svelizhanie. Koker telu inu zhaſsna ſrezha, tulkain vekſhe je tudi ſhko-da ſturjena zhloveku na niegovi duſhi inu svelizhaniu, koker ſhkoda niemu ſtur-jena na niegovemu shivotu inu poſvetni ſrezhi. Blishnega pohuiſhati, sapelati, u greh perpravti je ena ſhkoda zhes uſsò poſvetno neſrezho; ena nigdar sadoſti kervaveh ſvus uredna neſrezha. Letè ſhkode letè nesrezhe urshoh je Preklinauz kir ſuoj ſtrupene ſerdite jesik ſoper ſvetu Ime Boshje inu zhast iſtegne, Bogà koune. On blishnega pohuiſha, sapeluje. U greh inu greſhno navado perpravi. Niegove od peklà nagainen inu pershigan jesik je ta ſkodlive ogen, kir kar kul okul ſebe najde, uſse popade, fer-derba inu pokonzhà. Lingua inflammata a gehenna. ignis eſt.

Jac. 3.7.6
. Klet-ve te paklenſke ſhprahe ſe navadijo inu nauzhè otrozi od ſtarſhou! Podlosheni od vik-ſheh; majhni nedoushni od velikih inu sraſsenih. Akù ne ſamu taiſte kir ogen s ſuo-jeme rokame iſtreſse inu podloshi, temuzh tudi taiſte kir na ogen ahtengo na daja takù de is niegove namarnoſti ven pride je kriv te ſkode , katero niegov blishne na hiſhi, premoshneniu, blagu shivotu terpì; kulkain vezh boſh kriv ptuje ſkode,

Str.: 138v

katero blisne na ſuoji duſhi terpi, ti Ozha; Mati, Goſpodar, Goſpodina, hlapz, kerſhenza; katir inu katera u tuoji hudobni urozhini inu jesi per uſsakteri revi, nadlughi, pomankaniu, nadleshnoſti inu ſopernoſti Bogà preklinaſh, s tuojo klet-vino uſheſsa tuojeh otruk, poſlou, snanzou, priatlou inu thovarſhiz napouneſh inu nie podvuzhiſh Bogà preklinati . blasphemare feciſti.

2 Reg. i2.i4
. letù od ſhkode na diſhi, ſdei od ſhkode na zhaſsni ſrezhi!

De Buh ſuojo Pravizhno voiſtro roko zhes naſs iſtegne, de zele derſhine, kraje mej-ſta, deshelle inu Kraleſtva s to s uno ſtraffengo obiſhe, de semla pod noghame ſe treſ-se, huda bolesin doſti ludy u poſtelo inu is poſtle u grob vershe, de skodliv mras ſilna urozhina, ſuſha, mokrota, tozha, ſlana, ſtrupena roſsa nyve, pulè, vertè. grunte, vinograde, ſadie ſozhivie shivino skasi inu pokonzhà od kod letù vezh-krat pride? Boshje preklinanie to nesrezho te ſhtraffenge s sabo ulezhe, sa volo klet-ve ſoper Bogà, drughim, lakota, treſsovi te semle, kuga inu ſtrupene bolesni pridejo. Propter blasphemias, et fames, et terra motus, et pestilentia ſiunt.

Auth ut non lise. Hom
. Ludem, kateri nam na naſhi poſvetni ſrezhi; kupzhji, andver-hu, blagu inu premosheniu ſkodujejo, my ſe ſoper poſtavimo. ſe ubranini nyeh nasai dershimò, tezheno pravizo iſhemo inu na pomuzh klizheno; inu kai? ali bomo mirni pogledali? Ali ſe na bomo ſoper poſtavili ſkodlivem Pre-klinauzam; kateri naſs u veliko zhaſsno ſkodo inu neſrezho perpravijo? obſtu-amus eorum ora. et fanquam mortiferos fontes occludamus. Pravi Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ u ſuoji drughi pridigi k temu Antiochensarſkemu Folku. Pomujei-mo ſe nyeh greſhne uſta sapreti; inu te ſtrupene ſvirke inu ſtudenze samaſhiti de bodo te zhes zele meiſta inu deshelle pridejozhe reve, inu ſtraffenge konz usele inu isginile. ut penitus evanescant mala, qua civitates comprehenderunt.

‌Robertu‌ temu brumnemu Francoſkemu krajlu, kir je sa myr inu ſrezho ſuojega Kraleſtva Bogà proſsou, ſe je Kriſtus perkasou rekozh: ‌Robert‌ aku shelliſh inu otsheſh u tuojemu Kralestvu myr ſrezho inu shegen imeti, goni vunkei taiſte, kateri moje ſvetu Ime kounejo, akù boſh preklinauze terpou, na ſtraffou, na sagnou; myrù ſrezhe inu she-gna na bo.

Nü Poer: dec 30i
. zhe ſhkodliva shvau tu kar je poſejanu skasi ali zol do sadne koreninze konzhà, zhe hudu ureme zelu vupanie te shetve inu vindime pogu-bi, zhe ſmert lube otroke, snanze, ſtarſhe prjatle is tega ſvejta usame, hiſho inu shlahto isprasne, na sazhudite ſe; na shallujte inu sdihujte; iſhite urshohe te neſre-zhe! Inu morebiti lohkù bote neſhli u ti hiſhi enga Ozheta ali Mater, u eni drughi enga ſynu ali Hzher, per dershini enega poſla, tukei tega, tamkei unega, kir k Str.: 139
Drughem ſuojem greham Boshje preklinanie perdrushi qui addit ſuper peccata ſua blasphemiam.
Job. 34.37
. Kriſtiani moji, ſlasti pak vy Lubesnivi ſtarſhi, oblaſtniki hiſhni Ozheti inu Matere, na bote leni inu traglivi; na gledejte ſkus perſte; zhe ni dru-ghàzh prozh s takſhnem poſlam, thovarſham; govorrite; ſvarrite; roko usdignite ſtraffajte; pobulſhajte; samaſhite takſhne ſtrupene uſta; de bodò zhaſsne reve inu ſtraffenge nehale! obſtruamus eorim ora et occludamus ut penity evaneſcant mala. ſte sposnali ſkodo katero greſhni preklinauzi drughem ſturè; imejte ſhe enu kratku po-terplenie inu sposnejte ſkodo katero ſami ſebi delajo. Je ta drughe Thejl te pridige.

X

Kriſtian katir je temu preklinaniu podvershen ſe teſhkú pobulſha inu s Bugam ſpravi zhe eden pravi ta Moder moſh u Svetemu Piſmu, zhe eden u jesi ſuojo roko zhes ſuojega prjatla usdigne, mezh potegne, niega reshali, nema zagati, samore to-ti priasnoſti ſturjeno rano osdraviti; ſe samore ſupet s tim reshalenim prjatlam ſpravti, ampak zhe ſuojemu priatlu zhaſt odterga! Inu nu na niegovemu poſhte-niu, ſkodo kervizo ſturì, navejm kakù ſe bo mogou shnim ſpravti. Ad amicum etſi produxeris gladium, non deſperes, eſt enim regreſsus. eſt enim concordatio. excepto convitio et improperio.

Eccl. 22.26.27
. Kai ſturi kir Bogà koune? On ( kulikur je nad nim leshezhu) Bogù zhast pomainſha, odterga, odusame, ali ni letú enu grosnù Boshje farahtanie, fershmagvanie inu sanizhvanie, u kateremu ſe bo ſilnu teſhkù pobulſhou. eſt concordatio excepto convitio et improperio. Je reſs ſveti Duh s tem Beſsedame notshe preklinauza u zaganie perpravti. Buh obari tu miſliti. Tega nikar. Temuzh on da saſtopiti. De takſhne greſhnik ſe bo teſhku s Bu-gam ſpravou, de more na ſuſebno visho per nebeſhkemu arzatu pomuzh iſkati inu pro-ſsiti inu ſuſebne mittelne nuzati. Vidite Lubesnivi kulkain ſebi ſkoduje inu u kakſhno navarnoſt ſam ſebe perpravi hudobne preklinauz. Pejmo naprei inu pogledejmo noter u Svetu Piſmu!

U Bukvah Leviticus

je Buh sapovedou temu shiulenie useti kir Ime Boshje kou-ne nej bode potim Purgar, ali ptujc inu popotnik, Domazhe ali vunajne inu ka-ku je sapovedou de ſe ima niemu shiulenie oduseti? Ne de mu ima Rabel glavo odſekati, ali de ima na gaughe obeſhen inu sadaulen biti: temuzh de niega ima zela gmaina s kamniam poſsipati inu umoriti s tim je Buh na snanie dau: koker deb zeli gmaini inu folku nad tim veliku leshezhu inu nuznu blu Preklinau za mei ſabo vezh na imeti. qui blasphemaverit nomen Domini, morte moriatur , lapidibus obruet eum omnis multitudo populi ſive ille civis, ſive peregrinus fuerit.
Lev. 24.i6.

Str.: 139v

„Vy bote vedli inu snali“ (je rekou ‌Moyſes‌ u Bukvah Numeri k Israelitarjam, „vy bote snali de Core, Dathan, inu Abiron “ſo Goſpuda preklinali. ſcietis quod blas-phemaverint Dominum. „Akù ſe bo semla pod nyeh noghame odperla u nyeh inu uſse kar njem ſhliſhi posherla“.

Num i6.30
. Kumei je ‌Moyſes‌ nehou govorriti; ſe je semla odperla. inu te puntarje shive, nyeh utte inu zelu premoshenie posherla, doſti dru-gheh ſtraſhneh exempelnou beremo. Svet ‌Gregor‌ Piſhe, de enega majhnega fanta kir je kleu je hudizh is rok niegovega ozheta useu.
L: 4 Dial. Ci8
. Enaku ſe je isgodilu koker pravi Svet ‌Cyrillus‌ enemu duanaiſt lejt ſtaremu fantu kir je pre-klinou.
Ep de morac. S Hyer
. Letè inu drughe ſtraffenge je Pravizhne Buh ſhe na temu ſvejtu zhes hudobne Preklinauze poſloú.

Kai bo ſhelei na unemu ſvejtu? Joh kai bo? qui maledixerit Deo ſuo portabit peccatum ſuum.

Lev 24. i5
. Katir ſuojega Bogà preklina taiſte bo noſsou ſuoj greh, inu kam? Kekei u taiſte uſelei nesrezhne terplenia inu martrah poune paklenſke jame inu globozhine, u katereh ſe ta prekleta ſhpraha vekomei ſhliſhi. Kekei med taiſte pogublene duſhe, katere Bogà kounejo, kiekie med taiſte paklenſke poſhaſte inu hudizhe od katerih ſe takù rekozh preklinanie na puſodo usame. Kriſtiani mo-ji tega jest ne po moji miſli rezhem. Koker Bogà uſelei zhaſtiti. Hualiti je enu do-bru veſselu snamnie, de je eden k vezhnemu shiuleniu isvolen. benedicentes ei hære-ditabunt terram, maledicentes autem ei disperibunt
ps. 36.22
. takú Bogà preklinati je enu neſrezhnu ſtraſhnu shaloſtnu snamnie. De je eden k vezhnemu pogubleniu previden. Preklinauzi neſrezhni vashe ſpraha vaſhe jesik na snanie da inu skashe kam ſhliſhite, zhe pokure na dellate, zhe sé na pobulſhate; imitaris linguam blas-phemantium, condemnabit te os tuum.
Job i5.5.6
. Vaſhi jesiki ſo koker jesiki teh katiri Bogà kounejo, inu kai bo? vaſhe uſta vaſs bodò pogubile.

X

Pred to neſrezho Lubesnivi naſs Buh obari! ſmo sastopili ſkodo katero Preklinauz drughem inu ſam ſebi ſturi: drughem na duſhi, inu na zhaſsni ſrezhi: ſam ſebi na temu inu na unemu ſvejtu. Dans ke je Nedela ſvetega ſladkega Imena Jesuſa bom ſklenou s Beſsedame Svetega ‌Paula‌, in Nomine Jeſu omne genu flectatur, et omnis lingua con-fiteatur.

Ad Philipp 2. i0. 11
. U temu Imenu Jeſuſhovemu ſe imajo perpogniti uſse kolena, inu uſsi jesiki imajo sposnati. Tu Svetu, ſladku; zartanu zelemu ſvejtu nuznu; zelenu Paklu ſtraſhnu Ime zhaſtimo, povikſhejmo na pomuzh klizhemo.

Str.: 140r

65. pridiga

Leprosus veniens adorabat eum dicens: Domine ſi vis potes me mundare.

„En gobov moſh je perſou, ga je molou inu je djau. Goſpud akú otsheſh takú ti mene samoreſh ozhiſtiti. “

Math. 8.2.

Deb ſe uſsi Kriſtiani u nadlughah takú sadershali; koker ſa ſe kapitan inu ta gobov moſh sadershala. Kapitan je h Kriſtusu ſtopou; bolesin inu veliko thesha-vo ſuojega od Boshjega shlaka udarjenega ſlushabnika naprei poſtavou, niega ponishnu proſsou deb tega hlapza osravou. Inu Kriſtus ſe je uſmilou; ſlushab-nik je taiſto uro srau grattau. Ta gobov moſh je h Kriſtushu perſhou. Ga molou rek-ozh, Goſpud aku otsheſh, takú ti meine samoreſh ozhiſtiti. eprosus veniens adora-bat eum dicens, Domine ſi vis potes me mundare. Inu Jeſus je ſuojo roko ſte-gnou, niega ſe doteknou, rekou: jeſt otshem, bodi oziſhen; inu on je zhiſte poſtou od ſuojeh gob. Akù be Kriſtiani (na meſtu de u njeh greſhni jesi Bogà kounejo) akù be Bogà zhaſtili inu ponishnu proſsili, be lohku u revah troſht inu pomuzh doſsegli inu (zheb drusega na blu) ſai prekletega grehà be naimeli; Lubesnivi ſem vam she u popreiſhneh pridigah to grosno hudobo Boshjega preklinania, inu dans vam bom naprei neſsou nekatere lashnive inu nekatere resnizhne urshohe tega grehà; imejte le enu kratku poterplenie inu poſhluſhajte.

Te prasne inu leshnive isgovore teh preklinauzov.

Te prave inu resnizhne urshohe te kletve ſoper Bogà.

X

Prasni fouſh inu poredni isgovori, s kateremi Preklinauzi iſhejo inu otè to ſilnu veliko hudobo te kletvine mainſho koker je ali ſai menje greſhno ſturiti, ſami ſebe pravizhne dellati inu isgovarjati, ſo letí tryi. Navada. Jesa. ſtrah. Pervezh ſe isgovarjajo s eno ſtaro inu she ukorenineno navado, is katere inu u kateri oni kar nyem na jesik pride zhes Bogà, zhes Boshjo zhaſt, zhes Svetu Ime Boshje isre-zhejo. Drughezh ſe isgovarjajo s eno ſilno urozhino nyeh ſerditega ſerzà ali s eno veliko jeso, is katere inu u kateri ſe oni ſoper Bogà prepirajo, inu puntajo tre-tezh ſe isgovarjajo s enim guiſhnem ſtraham, katerega oni (koker pravijo) skus kletvino med drughimi obudè, od pravega isgovora ali od ſtare inu she ukoreni-nene navade na bom ſedei temuzh bom tiſtikrat govurrou: kader bom eno zelo pridigo ſturou od navade te kletve ſoper Bogà inu blishnega hudega pervoſhe-nia inu takù naprei: poſhluſhajmo tedei, ta perve isgovor ali jeso.

Jeſt preklinam (pravi en takſhne hudobne preklinauz) jeſt kounem, ampak

Str.: 140v

Is nagle hude urozhine is jese inu ſerdà, satù inu takù Bogà kouneſh neſrezhne inu meneſh de boſh na to visho inu s tim tuoje greſhnu preklinanie isgovarjou? Povej meni zhe eden tebi is jese inu ſerda, grenke, bodezhe, hude Beſsede daje; zhe s kervizhnim jesikam tuojo zhaſt inu poſhtenie popade inu koker ſe rezhe tebe noter u oblizhie pod brado fershmaguje inu sanizhuje; ali tebe letù na bolí, inu na bode? ali ti letú mirnu poſhluſhaſh? ali ti ne-ga s niegovo jeso isgovarjaſh? nikar: ampak ſe jesiſh: ſe puntaſh; ne le s beſ-sedame temuzh tudi vezhkrat s pestio inu palzo mu odgovoriſh, inu kakú o-tsheſh ſam ſebe nedoushnega inu pravizhnega dellati kir is hude jese tuoj ſtru-pene jesik ſoper Bogà inu niegovo zhaſt bruſseſh? upraſham kai ſe tebi sdỳ akú be eden ſuojo ſlino vunkei vergou na oblizhie ſuojega Goſpuda in firſhta. potim ſe takù isgovarjou, inu djau, vaſha viſsokuſt nej meni na samirejo, imam kaſhl. Ali be letà niegov isgovor velou? ali be on pres ſtraffenge odſhou? guiſhnu ne. Poredne (be djau niegov goſpud inu firſht) Poredne nemaſh le druſega kraja inu kotta, ali proſtora u moji hiſhi ali kamri sa ven vrezhi tuojo nagnuſno ſlino. moreſh le lastno perſhono tuoiga Goſpuda sapluvati? Takú je; na enako visho bo rekou Buh ta uſsegamogozhne nar Vekſhi Goſpud h tebi hudobne Prekli-nauz kir ſe podſtopiſh niega inu negovu uſeh zhaſti pres konza urednu ſve-tu ime kleti, inu potim ſe otsheſh isgovarati s tim, de te jesa je obshla, de tu ſi ſturrou is ene nagle urozhine inu ſerda. Kakù o poredne bo re-kou kader boſh ſtau pred niegovim pravizhnim ſodnim ſtollam, hudobne niſi drughe viſhe imou sa potalashiti tuojo hudo jeso inu furio, koker le letò: de ſi s tuojemi ſtrupeni uſtmi moje ſvetu Ime kleu? Moje zartanu telu, rane; kry imenovou inu sanizhvou? taiſto kry od katere be bla ena ſama kapelza obiunu sadoſti sa neiſhtvenu veliku ſvejtov reſhiti; tak malu tedei ſi ſe ti mene tuojega Goſpuda, ſtuarnika, Greſhnika, Dobrutnika ahtou?

Pozhaſs (je ta trete isgovor) Pater pozhaſs jest na kounem is tega zila inu konza koker deb otou Bogà sanizhvati: nikar. jeſt le taku govorim drughem ludem k ſtrahu, s dobreme brumneme beſsedame nezh na opravim. moſh, shena, otro-zi, poſli, thovarſhi, ſoſsedi nezh na marajo aku voiſtreh beſsedy na ſhpogam. more kleti. Morem preklinati. Na to visho ſe bojè, ſe uſtraſhijo, jest pak mojo jeso na snanie dam, inù prizhujem, takù ſe Preklinauzi sgovarjejo, ampak lesh-nivu, inu hudobnu. Dokler pres kletvine druſeh mittelnou inu voiſtreh beſsed na manka, s katereme (kader je potrebnu) ſe drughi imajo opominati, ſvarriti ſtraffati inu pobulſhati; sakai tedei nyeh greſhne jesike ſoper Bogà iſtegnejo? inu taiſtu ime popadejo preklinajo, u kateremu ſe imajo perpogniti uſse kolena

U Nebu, na semli, inu pod semlo, u kateremu imamo svelizhani biti. Pred

Str.: 141r

Katerim ſe uſsi hudizhi bojè inu treſsejo. Damones ad Chriſti nomen exhort-reſerent, nos vero nomen adco venerandum contumelia affciere non veremur?

Greg Naz or 2i
. Ni Jesus Kriſtus telu na ſe useu; rane terpou, kry preljiu; grenko ſmert ſturou. Svete Sakramente gor poſtavou satù: deb ſe s temi moſh shena; otrozi; hlapzi, kerſhenze; thovarſhi thovarſhize inu ſoſsedi uſtraſhili. Inu letù ima sadoſti biti od fouſh inu prasneh isgovorrou teh Preklinau-zou; ſhe nekei od praveh inu resnizhneh urshou te kletve Soper Bogà u drughemu dejlu letè Pridige. Dejte ahtengo!

X

Urshoh tedei te Kletvine ni jesa, ni meinenga drughe s to ſpraho uſtraſhiti, temuzh Perve urshoh je pomankanie ſtrahù boshjega, inu drughe urshoh je nesposna-nie neumnoſt, katero imajo Preklinauzi od velikuſti inu viſsokuſti Boshje. pervezh malu ali zel ſe na bojè taiſtega Goſpuda katir nyeh tulku zhaſsa na ſvejtu terpì. Shnymi poterplenie ima, na nyeh pokuro inu pobulſhanie zhaka. Katir je ſedei en miloſtiv, dobrutliv, Lubesniv ozha perpraulen te ſkus pokuro k niemu nasai gredejozhe puntarje goruseti, en dober uſmilen Paſtir iſhejozhe te ſgublene ouze. Ampak katir bo perſhou potim koker en pravizhne voiſter ſo-dnik. En Sodnik pred katerim na bodo velali inu na bodo pomagali, fouſh i-nu lubesnivi isgovor; en Sodnik, od katerega ſe namore klizati k enemu drughe-mu. akù be ſe preklinauzi tega prou bali; kakú lohkù be ſe oni pred paklenſko ſhpraho varvali!

Drughezh velikuſti inu viſsokuſti Boshje na premiſhlujejo. Neſcitis quid ſit Deus et quali debeut ore vocari. Pravi ta imenitne Pridigar inu Uzhenik ( od katerega ſe juter Spomin dershi). Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌.

hom 26. ad pop
. na snajo, na vedó. Na preiſhkuſhejo k ſerzu ſi na usamejo kai je Buh; ka-ku inu s kakſhni uſtmi ſe ima imenovati, zhastiti inu hualiti zheb tu vedili sposnali ſi k ſerzu useli kai vela, deb niega na kleli? Kleli ſo tega na krishu viſsujozhega Isvelizharja nekateri: vejſte sakai? Svet ‌Ambrosius‌ odgovorí: de ſo ſe niemu poſmehvali; kleli; memu gredejozhi. prætereuntes blasphemabant eum. Aku be bli oni premiſhluvali kdu je ta kir na Krishu viſsỳ; de te s sheblami prebodene rokè inu noghe ſo roke inu noghe ſinù Boshjega, oni be na bli niega saſramovali, oni be na bli niega preklinali; oni be na bli ſuoje glave ſtreſsa-li, temuzh be bli ſuoje perſi udarili, inu niega ponishnu sa gnado sa odpu-ſhanie proſsili. Enaku akù Preklinauzi be premiſlili, de ta, katerega kounejo;

Str.: 141v

Je Buh kir njeh je ſtuarou inu k enemu taku viſokemu zilu inu konzu ſtuarrou; Goſpud kir ſmert inu shiulenie u ſuojeh rokah ima; kir njeh, redỳ preskerbi, ohrani; k pokuri klizhe inu vabi; Syn Boshji, katir je sa volo nyeh na semlo perſhou; na semli shivou, terpou, umerou. Aku be letù premiſlili: na meſtu kletvine be niega sa gnado proſsili, be k niemu sa odpuſhanie sa miloſt upjili; ampak na tu na miſlejo tega ſi k ſerzu na usamejo. præterantes blasphemabant eum. huiſhi ſo koker Judouſki Vikſhi Farji. Piſsarji inu Fariſeer-ji:

Dokler letỳ ſo Kriſtusha kleli, katerega niſo verovali, katerega niſo sa ſynu Boshje-ga dershali. Inu Preklinauzi niega kounejo, aku lyh u niega vierujejo, niega sa Pravega Synu boshjega dershè; Judje ſo Kriſtusha sanizhvali; fershmagvali, preklina-li, kader je ſhe shivou na semli u buſhtvu; u terpleniu. U ponishnoſti, inu tak-ſhni Kriſtiani niega sanizhujejo, fershamagujejo, preklinajo kir ſedejozh na deſnizi Bogà Ozheta uſsegamogozhnega kraluje u nebeſsah. Niegovu preſvetu ime; reſh-nu telù, martre, rane, terplenie, krish, kry. ſmert, ſakramente u nyeh hudob-ni jesi nuzajo inu sanizhujejo: quasi non ſatis afflictus ſuerit Chriſtus pro ſua-et aliorum ſalute ab impietate Judaica, propterea compleat contumelias ejus. Gren-ku sdihuje on Svet ‌Bernardin ‌

hom i. ſerm 4i. art i. c3
. Koker deb ſe Preklinauzam sdelu: de Kriſtus Jesus ſhe ni biu sadoſti od Judouſke hudobe inu grosovitnoſti; sanizhvan inu martran, satù oni snyeh kletvino niegovu farahtanie inu sanizhva-nie dopounejo.

X

Fouſh inu leshnive isgovore; inu tudi prave resnizhne urshohe te kletve ſoper Bogà ſte ſhliſhali u danaſhni pridigi my Lubesnivi otshemo rezhi s ſvetim ‌Davidam‌, inu tudi tu ſturiti: benedic anima mea Domino, et omnia quæ intra me ſunt Nomini ſancto ejus.

Ps:i02.i
duſha moja (tak isgovarjei uſsakteri ſam ſebe, duſha moja huali; zhaſti inu povikſhei Goſpuda; sér-ze moje, jesik moj, miſle moje, um, saſtopnoſt vola moja, uſsi notrejni inu vunajni pozhutki moji zhaſtite inu hualite niegovu Svetu Ime. ali je letù uſse kar ſim imou ſoper Boshje preklinanie pridigvati; ſhe je Lubesnivi, ſhe enu kratku opominanie imam; ne sa dans temuzh sa pri-digo zhes oſsem dny.

Str.: 142r

66. pridiga

Acceſserunt ad eum, et ſuſcitaverunt eum dicentes: Domine ſalva nos perimus.

„ſo ſtopili k niemu, ga sbudili inu djali. Goſpud pomagei nam mi poginemo.“

Math. 8. 25.

Kriſtushovi Jogri ſo dobru vedili: Kie ſe more u navarnoſti pomuzh iſkati enu hudu ureme velika fortuna je uſtala na morju, vallovi ſo ſe usignili, zhoun pokrivali, inu kai ſo sazheli? Kam ſo ſe obernili? H Kriſtushu ſo perſtopili niega sbudili: Goſpud (ſo djali) pomagei nam mi poginemo. acceſserunt ad eum et ſuſcitaverunt eum dicentes, Domine ſalva nos perimus. Kriſtus je gori uſtou vetru inu morju sapovedou: inu navarnoſt je bla sagnana, zelu tihu je poſtalu. Kakú ſe ima pomuzh iſkati ſoper Boshje preklinanie, inu kaisaeni mittelni ſe ima-jo ſhpogati bo vuzhila danaſhna Pridiga ta sadna od kletve ſoper Bogà. Kate-ra bo enu kratku opominanie.

Enu kratku opominanie sa te kateri niſo kletvi podversheni.

Enu kratku opominanie sa te kateri ſo kletvi podversheni.

X

Precei v sazhetku vam povèm Lubesnivi: de tu opominanie (kateru boſte u ti pridigi ſhliſhali) ni moje, temuzh Svetega ‌Paula‌ opominanie, katir na Efesarje takù piſhe Boshje preklinanie s uſso hudobo ima dellezh od vaſs lozhenu inu prozh usetu biti: blasphemia tollatur a vobis cum omni militia.

Eph. 4.3i
. letè beſsede ſe lohkú u duoj-ni saſtopnoſti usamejo. U pervi saſtopnoſti te beſsede pomenejo inu otshe Svet ‌Paul‌ tu rezhi: Vi Kriſtiani kateri niſte ti Kletvi podversheni moſhku ſe ſuperſtavite; prega-najte, isrujte tu greſhnu paklenſku govorrenie; u drughi saſtopnoſti te Beſsede pome-nejo inu otshe rezhi Svet ‌Paul: ‌ „Vi kateri ſte kletvini podversheni, nobenega fliſsa inu muje na ſhparajte, de ſe boſte te hudobne inu hudizhove ſhprahe odvadili; inu is vaſh-eh ſerz inu uſt isruvali. “Opomina tedei Svet Apoſtel ‌Paul ‌pervezh preklinauze, dru-ghezh usſe Kriſtiane de imajo kletvino Soper Bogà s uſsem fliſsam pregajnati, sa-gnati, inu takù rekozh is grunta inu korenine isruvati. sazhnemo od sadneh.

U reſsnizi uſsem je nad tim veliku leshezhu: de ſe greſhne uſta teh preklinauzov samaſhijo, ti neſrezhni ſvirki, is katereh (koker ſmo she u popreiſhnah pridi-ghah sastopili) Lakota, kuga, treſsovi te semle, ſtrupene bolesni inu drughe zhaſ-sne neſrezha, ſkoda inu nadlughe zhes zele gmeine Meiſta, deshelle inu kraleſt-va pridejo, savol katereh (koker govorí ‌Julius‌ tega imena ta trete Rimſke Papeſh Str.: 142v
inu nar vikſhe Kriſtushove Namestnik na semli) ſe ni sazhuditi, zhe med-tem s velikeme revame stiſnenem kerſhanſkem folkam ſtraffenge te Pravizhne Jese boshje, inu gaishle voiſtre roke Boshje na nehajo. Ut minime moirandua ſit-ſi a Chriſtianis populis in tantis calamitatibus conſtitutis Divina fracundia fla-gella non amoventatur.

bul. 23
. Guiſhnu koker uſsaktir med name je doushen (akù samore) skodo inu nesrezho od ſuojega blishnega odverniti, takú uſsaktir med na-mi je doushen kletvino urshoh tulkain neſrezhe inu ſhkode nasai dershati inu odverniti. Pridigarji na pridshenzi s’gorezhega aiffra pouneme pridigame. Spoudni-ki. S pametno ſveto voiſtroſtio u Spoudnizi, duhouni inu desheuſki Vikſhi s to njem od Bogà dodeleno oblaſzio. Miſslejo Kriſtian erſneme inu kraftneme Beſsedame inu ſvetemi nauki. blasphemia follatur a vobis.

Letú ſi imajo samerkati ſlaſti ſtarſhi hiſhni Ozheti inu hiſhne Matere, taku je akù imaſh med tuojmi otrozmi ti Ozha ti Mati enga otroka, akù imaſh med dershino ti Goſpodar ti Goſpodina enega poſla, katerem h kletvini uſta prou zhver-ſtù tekò. Kateri ſuoje hudobne jesike zhes Bogà inu niegovu preſvetu Ime bruſ-sejo; usemi ſi ſveto Kerſhanſko ſerzhnuſt, ſtegni tuojo roko (ne jest ampak Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ letù tebi ſvetuje inu te obudi rekozh) pluſkei ta kſhnega preklinauza udari ga na niegove greſhne ſtrupene paklenſke shnab-ble ſrezhna roka tuoja; shegnana poſvezhena roka katera ſe zhaſti Boshje an-usame, contere es ipſius, et manum tuam percuſsione sarcifica.

Hom I ad Pop
. inu kakú ſe imaſh sadershati ti moj Kriſtian kir zhes preklinauza oblaſti nemaſh? zhe ſe namoreſh na drugho visho zhaſti boshje anuseti rezi ſai u tuo-jemu ſerzu; kader kletvino ſhliſhiſh, jesik hudobne jesik nesrezhne kulkain bulſhe be blu sa te, deb ſe ti biu ſhe poprei Koſze reſpokou; koker de ti tuoje-ga inu mojega Goſpuda inu ſtuarnika inu niegovu uſse huale, zhaſti inu Lubesni pres konza urednu Svetu Ime kouneſh inu preklinaſh!

Uſse je reſs uſse je prou Pater (porezhe eden ali ta drughe prevezh bojezh Kri-ſtian) ampak ſe boym; kai bom opravou? Raishe mouzhìm; Lubesniv na morem drugazh rezhi mouzhati. Kader tebe drughi pregainajo, kader reve nadloghe terpiſh, kader ſe tebi Kerviza dela, tu terplenie Bogù h zhaſtì preſtavti, je huale urednu, dobru. ſvetu. Ampak mouzhati kader ſe zhast Boshja popade kader niegovu Svetu Ime ſe koune, takſhne paklenſke Beſsede mirnu poſhlu-ſhati; h temu ust na odpreti, ſkus perſte gledati letú ni huale urednu, ſlasti

Str.: 143r

Kader imaſh oblaſt inu kader be samogou lohkù uſta preklinauzou sama-ſhiti: letù je ena nehualeshnoſt, letù je ena hudoba; letú je u eni guiſhni saſtopnoſti enu tihu pervolenie u nyeh Kletvino. ſe bojim praviſh, ſe boyſh inu sa-kai? ſe na boỳſh, jesik tebi tezhe, akù tebi eden le eno hudo beſsedizo rezhe inu kader ſe Buh koune jesika nemaſh ſe boyſh pruti preklinauzam uſta od-preti? Ena beſhtia, ali neumna ſtuar inu shivina Peſs kade reden niegovega Goſpuda prime; popade, Peſs ſe suojega Goſpuda anusame koker more; laja, ga ubrani (pravi en Svet uzhenik. Inu ti ali ſe na ſramujeſh) ti en umne zhlovk en vierne, podvuzhen, s ſusebneme gnadame daruvan inu previden Kriſtian mouzhiſh, ſe boyſh, ſe treſseſh; notsheſh govoriti, sa tuojega Goſpuda; sa tuoje-ga Isvelizharja inu dobrutnika, sa Kriſtusha Jeſuſa, kader Preklinauzi nie-ga, niegovo zhaſt, niegovu Ime s ſtrupenemi jesiki popadejo? canis latrat pro domino et tu non vs loqui pro Chriſto? ſedei pridem na taiſte, kateri ſo Boshje-mu preklinaniu podversheni.

X

Tudi sa vaſs o Preklinauzi je enu kratku opominanie u leti pridighi; u kateri vam na bom ſupet naprei poſtavou kar ſte u popreiſhnah pridigah od grosne hu-dobe te kletve she ſaſtopili, zhe ſte vunder per taiſteh bli. ſpomnite ſe na tai-ſte nauke, inu ſturite ſi taiſte k nuzu vaſhe duſhe; k pobulſhaniu vaſhega hu-dobniga jesika, ne ſaſtoin Svet ‌Paul ‌kader vaſs opomina de ſe imate s uſsem fli-ſam te hudizhove ſhprahe odvadet precei te beſsede sraven poſtaule, blasphemia tollatur a vobis cum omni malitia. Boshje preklinanie ena hudoba katera drughe pre-maga, eden greh teh nar gerſheh, nar ſtraſhneiſheh nar huiſheh grehou. Aku zhloveſh-ka poſtava

dec Graph. Pi. 22. C. 20
sa nepoſhtenega dershi, inu otshe deb ga imeli tudi drughi sa nepoſhtenega dershati tega kir ſuojega firſhta inu krajla koune miſli inu ſedi hudoben preklinauz kakſhne ſi ti kir ſe podſtopiſh Goſpuda uſseh Goſpudou, Krajla uſseh Krajlou, Stuarnika Nebeſs inu semli preklizati. Revna ſtuar prah, ſmrad, inu gniloba „koga sanizhujeſh“ cui exprobraſti? „Koga kouneſh“ quem blasphemaſti? „Soper koga tuoj ſtrupene glaſs usigniſh“, contra quem exalta-ſti vocem tuam? „Soper tega Gospuda, kir nigdar ſe namore sadoſti zhastiti inu hua-liti. Kateremu ſe uſelei u nebeſsah rezhe: Svet Svet Svet“. contra Sanctum.
4 Reg i9.22
.

Lubesnivi akú med nami (kar jeſt sizer na verjamem) akú vunder med vami ſe eden ali drughe najde, katir je kletvi podvershen, proſsim nej ſe on berſh pobul-ſhi; nej on mu odlaſhi; dokler odlaſhanie je ſilnu navarnu. Ta imenitne arznie sa-

Str.: 143v

ſtopne Dohtar ‌Hypocrates‌ pravi frigida reſpriatis lethalis

Li præ eq
. De enu gui-ſhnu snamnie te ſmerti je tú, kader per Bouniku ſappa mersla perhaja. Zhe ſo mersle rokè, zhe ſo mersle noghè, hudu snamnie vunder je ſhe vupanie: am-pak zhe ſappa je mersla. Pejte le napravte mertvaſhko ſhkrino; odprite britef ali mertvaliſhe, ſturite jamo sa pokopaliſhe; bounik she umerje, u enaki vishi ampak u duhouni saſtopnoſti rezhem zhe ta ali une Kriſtian ima mersle roke, ot-shem rezhi malu dobrega ſturì: mersle noghè otshem rezhi je len, tragliv namarne k ſlushbi Boshji, k kerſhanſkemu sadershaniu hudu snamnie; vunder nar huiſhe snamnie akù ima merslo ſappo otshem rezhi, zhe is niegoveh uſt kletvino ſoper Bogà je naprei inu naprei ſhliſhati.

Kai more ſturiti en takſhne Kriſtian? kakſhne mittelne ali perpomuzhi nuzati? Pervezh skus ſtanovitno molitou inu gorezhe proſhne mà pomuzh iſkati per temu Arzatu kir uſse ſlabuſti inu te nar tesheiſhe bolesni te duſhe osdravle Per Bugu. Drughezh proſsiti s vupaniam taiſto zhiſto Sveto Divizo inu Mater katera je ena Beſsedniza inu perbishalſhe teh greſhnikou, ‌Mario‌, od katere njenega Ozhiſhovania ſe dans ſpomnim dershì kader je Jeſuſa ſuojega Lubesnivega Syna temu Goſpudu naprei poſtavla. Skus nje proſhno inu pomuzh bo to greſhno na-vado premagou. Tretezh ſam ſebi pokure naloshiti dokler ſe bo odvadou, inu ta jesik katerega je k preklinaniu inu nezhaſti boshji ſhpogou, potim k zhasti inu hua-li boshji nuzati. Zhe ſe na ſpokorì, zhe u ti prekleti navadi oſtane Joh inu gor-je niemu; bode en thovarſh taiſteh od katereh ſtoỳ sapiſsanu u Bukvah tega reso-divenia: commanducaverunt linguas ſuas præ dolore et blasphemaverunt Deum.

Apoc. i6. ii
. de u pakli uſelei ſuoje jesike grisejo inu snedò inu Bogà kounejo.

Poſehmau nobena pridiga vezh od Kletve Soper Bogà. Lubesnivi miſlite morebi-ti de ſem prevezh govurou; nikar; premalu ſem govurou, dokler sa Bogà sa niegovo zhast, sa niegovu preſvetu Ime namorem nigdar sadoſti govorriti. ali morebiti miſlite de te pridige niſo ble sa vaſs. je arznia sa boune de ſdravi grattajo, inu je arznia sa ſdrave de bounì na poſtanejo. enaku zhe leté Pridi-ghe niſo ble sa vaſs koker sa Preklinauze (dokler ſe troſhtam de takſhni vi niſte) ſo vunder ble sa vasſ de na boſte preklinauzi poſtali, otshem rezhi ſo ble sa vaſs de ſe boſte pred to hudizhovo ſhpraho varvali. Nej bode temu koker otshe, meni je tu sadoſti de ſim mojo douſhnuſt po moji ſlabuſti ſturrou, inu moj jesik u teh pridigah nuzou Bogù h zhaſti: kateremu ima biti huala inu povik-ſhanie.

Str.: 144r

67. pridiga

Venit inimicus ejus, et ſuperſeminavit zizania.

„Je perſhou niegov ſourashnik inu je ſejou lulko.“

Math 13.25.

italicTa Evangelſke hiſhne Goſpodar je dobru italicſe italicme na ſuojo nivo italicſe italicjvú. Gdu be na italicbiu verjeu. De bo le zhiſta inu lepa pſheniza raſla? Inu vunder kader je she italicliſhe sraſlu; italicſe italicrd perneſlu. italicſe italic je tudi lulka perkasala. Kakù italicſe italic je letù sgodi- italiclu? Takú kader ſo ludji ſpali, je perſhou ſourashnik tega Gospodarja. je ſejou italiclulko u ſredi med pſhenizo na nivi, tu je lep Kerſhanſke myr inu saſtop- italicnoſt u eni gmeini, ſoſseſtvu, per hiſhi inu dershini. pa italicklenſke ſourashnik italickader ludji ſ italicpé. Tu je kader vikſhi inu oblaſtniki ſo leni fraglivi lulko italicſe italicjà- italicotshem rezhi: jese, kreh, kounenie preklinanie hudu pervoſhenie med Kriſtiani italicobidì.
venit inimicus et ſuperſeminavit zizania. Pred enim tednam ſim ſkle-nou pridige od kletve ſoper Bogà. Inu dans sazhnem pridige od kletve ſoper zhloveka, od ene Bogù ſuperne, zhloveku ſkodlive, hudizhu perjetne, greſhne neſrezhne paklenſke ſhprahe, katera ſe vezhkrat koker kletvina ſoper Bogà inu le prevezh govori inu ſhliſhi. Buh dej mojem beſsedam mozh; inu obudi u ſerzah teh, kateri ſami ſebe inu drughe kounejo, en ſvet nuzne ſtrah; de ſe bodò pobulſha-li: u danaſhni pridigi bom govurou od hudobe te kletve. Inu vam bom skasou.

Hudobo te kletve ſoper drughe ludỳ.

Hudobo te kletve ſoper ſebe.

Is tuojega urshoha ſe hudoba te kletvine ſoper drughe lud lohkú dol u-same inu sposnà. Kir zhloveka koune Bogù temu ſtuarniku u eni guiſhni saſtupnoſti nezhaſt iskashe. Je ta perve urshoh. Kir blishnega koune Kristian-ſki lubesni ſuper ſturi inu andla, je ta drughe urshoh. Pregledejmo enu malu ta dua urshoha. Pervezh kir zhloveka koune, Bogù /katir je niega ſtuarou/ nezhaſt iskashe. Kakù? saſtopite letù skus nekatere perglihe; Delouza ali moj-ſtra fershmaguje katir niegovu delu sanizhuje. En shlahtne Goſpud sa hudu gor usame inu ſkorei koker sa eno ſuoji laſtni perſhoni ſturjeno kervizo dershi ta-iſto nezhaſt. katera ſe peldu ali podobi ſturi na kateri je on namahlan. Ozhe-ta inu Mater noter u ſerze bolì inu bòde: kader ſe nyej otrozi saſhpottujejo. Goſpoda obzhuti, ſe reshali, inu anusame, kader njemi poſli inu ſlishabniki ſe reshalio. U enaki vishi moj Kriſtian Bogà popadeſh inu taku rekozh sani-zhujeſh; kader zhloveka ſtuar Boshjo, delo boshje, ſlushabnika Boshjega s tuo-jim ſerditem greſhnem jesikam popadeſh; niega preklinash, niemu neſrezho;

Str.: 144v

Bolezhine, bolesni, ſmert, hudizha, veliko ſkodo nadlugho na duſhi i-nu na teleſsu shelliſh inu pervoſhiſh? Niſi ſhliſhou ali brau u ſvetemu piſmu, creavit Deus hominem ad imaginem ſuam, ad imaginem Dei creavit il-lum

Gen i.27
. „De je Buh zhloveka ſtuarou k ſuoji podobi, po Boshji podobi ga je ſtuarou“. Zhlovk tedei bodi bogat ali uboghe viſsokega ali ponishnega ſtanù inu rodù, tebi prjasen ali ſourashen je podoba Boshja inu kader to kouneſh inu preklinaſh ſtuarniku nezhaſt iskasheſh. pejmo naprei!

Drughezh katir blishnega koune prelomi taiſto Lubesin, katero je uſsaktir temu blishnemu doushán. De imamo blishnega lubiti koker ſami ſebe. De imamo drughem ſturiti uſse letù. Kar my otshemo inu shellimo deb nam drughi ſtu-rili, inu de my nemamo drughem ſturiti kar my notshemo: deb nam drughi ſturili. lete ſo beſsede. Inu sapoud: Katere u novemu inu u ſtaremu Teſtamen-tu beremo. Sapopadek te zele Lubesni pruti blishnemu pravi ſvet ‌Proſhper‌-je letá, de my shellimo tu dobru temu blishnemu kar otshemo inu shellimo deb nam ſturjenu blu: inu de my na shellimo tega hudega temu blishnemu: kar my notshemo deb ſe nam sgodilu. shalloſti, britkuſti, zhaſsne inu ve-zhne ſhkode /akú ſmo pametni/ notshemo inu ſi na shellimo; tedei tudi drughem takſhneh rev: voſhiti inu shelleti nam prepovè Lubesin. Ampak sa to ti malu ali zel nezh na maraſh; kir uſse tu hudu kar tebi tuoja hudobna jesa noter da, inu na jesik poloshi, isrezheſh; voſhiſh inu drughem shelliſh; blishnega preklinaſh; katir je po Boshji podobi ſtuarjen koker ti; k enemu viſso-kemu zilu inu konzu od Bogà povikſhan koker ti; s reſhno kryvio Synù boshi-ga reſhen koker ti; po beſsedah Svetega ‌Paula ‌per ſvetemu karſtu Kriſtusha Jeſuſa oblekou koker ti; u pravi resnizhni Sveti Kerſtianſki katolſhki vieri pod-vuzhèn koker ti; u Sveti materi katolſhki Zerkvi ſveteh sakramentou de-leshne koker ti; inu morebiti bulſhe; brumneiſhe, Bogù perjetneiſhe koker ti je hud /praveſh/ je poredne. Na tu odgovorim sa tega volo de je hud inu pored-ne, na nehà tuoj blishne biti. inu u resnizi o Lubesnivi pravi Svet ‌Augu-‌ ‌ſtin‌: neſcimus uis quid futurus ſit. Forte enim per misericordiam Die et inter ſanctos primum locum habere morebitur.

t: 59 de temp
. akú je lih hud inu poredne na veimo; na veimo: kakſhne bo s zhaſsam. morebiti de bo skus miloſt Boshjo enkrat na enemu teh nar viſsokeiſheh ſedershou u nebeſsah ſedou. Kai ne my shellimo tankei sh nim u myru prebivati? Inu sakai ſe tukei sh nim kauſsamo inu prepiramo? My voſhemo shnim Bogà

Str.: 145r

uſelei videti, lubiti inu hualiti u nebeſsah, inu kai na semli sa volo niega Bogà reshalimò? Kakú niega na temu ſvejtu u ti dolini teh ſous inu sha-loſti u tim prebivalſhu teh nadlugh ſourashemò; kounemo; hudizhu isda-jemo? Katerega otshemo na unemu ſvejtu, u hiſhi te ſrezhne veſsele vezhnoſti u domovaniu teh Angelou inu isvolenih, u thovarſhtvu inu ſvitlobi teh ſvet-nikou sa priatla inu thovarſha imeti? ſhe nekei od hudobe te Kletvine ſoper ſam ſebe.

X

So nekateri Kriſtiani (inu Buh dej deb doſti takſhneh na blu) kateri koker drughe ludy takú tudi ſami ſebe kounejo inu preklinajo; inu ſami ſebi ali ſhkodo inu neſrezho na teleſsu, ali ſhkodo inu nesrezho na duſhi voſhejo. Obdue vishe te kletve ſo hude. Dokler ſo ſuper pametno lubesin katero je uſsaktir ſam ſebi doushán, sazhnem od taiſteh kateri ſami ſebe preklinajo inu ſi zhaſsno ſhkodo po-ſvetno neſrezho na nyeh shivotu inu shiuleniu voſhejo. Po beſsedah Sveteha ‌Tho-masha‌ od Aquina inu drugheh uzhenikou je letá verſt inu ordenga te Lubesni. ſmo doushni (sa Bugam katerega moremo is zelega ſerza lubiti inu zhes uſse) ſmo doushni ſami ſebe lubiti pervezh u duhouneh rezheh katere naſho duſho inu svelizhanie angredò: inu poti u teh rezheh katere naſho duſho inu svelizhanie angredó: inu potim u teh rezheh Blishnega. quisque tenetur poſt Deum doligere ſeipſum ſecundum bona ſpiritualia. ſecundi proximum quod-eadem bona. Drughezh ſmo doushni ſami ſebe lubiti u taiſteh rezheh katire ſo potrebne k nashemu zhaſsnemu shiuleniu nashega shivota inu potim blishnega u teh rezheh. ſeipſum quad bona corporalia proximum quad eadem bona. inu sadnezh ſmo doushni ſami ſebe inu blishnega lubiti, u drugheh sunanjeh nuzneh rezheh. denique ſeipſum et deinde proximum quad bona externa. Laym

L.2.13.c3. S Th. Et comm
. Koker tedei hudu ſturè taiſti kateri blishnega kounejo: preklinajo mu na niegovemu shiuleniu, shivotu, sdraviu; zhaſti; ſrezhi; bla-gu ſhkodo shellè inu pervoſhejo. Takù inu ſhe bel hudù ſturè taiſti kateri ſami ſebe kounejo, uro u kateri ſo rojeni, shiulenie, ſtan preklinajo, ſmert, bolesin neſrezho, inu enake nadlughe s samerkaniam inu sposnanjam; is frej laſtno hudo volo ſi pervoſhejo. dokler recta et ordinata charitas incipit a ſeipſo. prava Lubesin sazhno ſam od ſebe; inu uſsak je ſuoj nar perve blishne.

She huiſhe pak ſe sadershè taiſti, kateri ſami ſebe preklinajo, inu ſi na duſhi ſtraffenge; ſkodo; pogublenie; paklenſkega ſourashnika voſhejo. letá koker

Str.: 145v

Govorì Svet ‌Peter‌ okul gre koker en erjovezh leu inu iſhe akù be mogou ko-ga poshreti. Zhloveku u greh inu vezhnu pogublenie perpravti tu shelli tu iſhe sa letù ſe pomuja, ſkrivei inu ozhitnu, skus gollufne oblube; ſkus greſhne luſh-te, noterdajanie, podpihvanie, ſkuſhniave, ſkus poredne sapelauze, ſuoje na-mestnike, tulku mu je na zhloveſhki duſhi leshezhu inu (de takù rezhem) tulku njo lubi inu ſhtimà. ampak sa to ſuojo duſho na marajo, inu njo mejn koker hudizh ſhtimajo takſhni Kriſtiani kateri njo hudizhu u nyeh klet-veni isrozhejo, ni moja temuzh je miſsa inu ſo beſsede ‌Salviana: ‌ quicim que anias ſuas neghgurt infra judicium Diaboli ſe amant. o deb leti pre-klinauzi premiſhluvali inu ſi le enu malu k ſerzu useli; kaisaeni shlahtni ſtuari onỳ ſhkodo shellè namrezh ſuoji duſhi; sa volo katere je Ozha Nebeſh-ke ſuojega edinurojenega Synu dau, sa vol katere je ſyn Boshji Jeſus Kriſtus na ta ſvejt perſhou, zhlovk poſtau, try inu trideſset lejt shivou, ſe pomujou, ter-pou inu umerou. ‌Eſau‌ od ſilne lakote nagajnan je ſuojemu bratu ‌Jakobu;‌ pravizo inu erbſhino katera je niemu koker temu pervorojenemu Synu ſhliſhila sa eno ſlepo lezh predau inu to ſuojo oblubo je s perſegvaniam poterdou. Juravit ei Eſau et vendidit primogenita. et ſic, accepto pane et lentis edulio, come-dit et bibit. et abiyt, parvi pendens, quod primogenita vendidiſset.

Gen 25.33
et 34
. Pravi ſvetu Piſmu: „Eſau je perſegou, ſuojo erbſhino predau; na to visho je jedou inu pjiu, odſhou inu malu ſe ahtau tega de je ſuojo pravizo k er-niſhini predau“. upijeſh. uſse hudu isrezheſh. kouneſh inu preklinaſh tuoje-ga blishnega neſrezhne Preklinauz, inu te tuoje kletvine ſe malu ahtaſh; koker deb nezh na blu fallenu; drughem inu ſam ſebi uſso ſhkodo, nesrezho na shivotu pervoſheſh, lastno inu ptujo duſo hudizhu isrozhiſh; inu en-krat na miſliſh de to tojo shlahtno duſho sajegraſh. pervi pendens quod primogenita vendidiſset.

X

Hudobo teh kateri drughe, inu teh kateri ſami ſebe kounejo, ſte Lubesnivi u danaſhni pridigi saſtopili: jeſt be imou ſhe govorriti ſoper hudobo taiſteh kateri ſkorei uſsako umno ali neumno, shivezho ali neshivezho ſtuar preklinajo, ampak en drughekrat ſe bo perloſhnoſt dala s takſhni ludmỳ ſe na leti pridshenzi pogovarjati, sa dans amen.

Str.: 146r

68. pridiga

Murmurabant adversus patremfamilias

„ſo mermrali zhes hiſhnega Ozheta.“

Math. 20.ii.

italicU Jutru sgudei ob tretji, deveti, ſheſt inu enaiſti uri je hiſhne ozha udinou de italiclouze sa en denar na dan inu poſlou delati u ſuoj vinograd. Delu je blu oprau- italiclenu, delouzi ſo perſhli sa plazhilu inu uſsak ſupj denár prejeli. Kdu be na biu italicmenou, de uſsi bodó myrni inu vender ti pervi ſo mermrali zhes hiſhnega ozheta italickoker deb on biu njem kervizo ſturou.
murmurabant adversus Patremfamilias. Evangelſke hiſhne ozha ni biu urshoh tega mermrania, na ſtrani niega ni blu fa-lenu, dokler uſsakemu, koker je blu sglihanu, je tu ſuoje dau. Ampak kerſhanſki hi-ſhni Ozheti, ſtarſhi, oblaſtniki ſo vezhkrat urshoh hudobnega mermrania inu pre-klinania, na ſtrani nyeh je falenu: dokler oni, kader ſami ſebe inu drughe kou-nejo, otroke inu podloshene u ti paklenſki ſprahi podvuzhé inu poterdujejo. S takſhnemi ſtarſhi u danaſhni pridigi govorim inu dua urshoha skashem, sakai ſe otrokam taiſta ſhkoda isgodi katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo.

Vezhkrat ſe otrokam taiſta ſhkoda inu neſrezha sgodi, katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo, hudobnem ſtarſham k ſtrafengi.

Vezhkrat ſe otrokam taiſta ſhkoda inu neſrezha isgodi, katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo. Hudobnem otrokam k ſtrafengi.

X

Doſtikrat ſe permire: de Buh puſtí zhes otroke prit taiſto ſhkodo inu neſrezho, katero njem ſtarſhi u kletvini shellé inu pervoſhejo. Sakai? takſhnem ſtarſhem k ſtrafengi dokler hudobni ſerditi ſtarſhi kateri otroke kounejo inu preklinajo, saſlushejo na to visho ſtrafani biti. doſti takſhneh shaloſtneh exemplou imamo. Med uſseme straffengame katere ſo perſhle zhes terduratnega Krajla Faraona inu Ӕgyptouſko deshello, je bla ta sadna ſtraffenga ta nar bol voiſtra. Kader ob polnozhi ſo uſsi per-vurojeni otrozi pomerli. percuſsit Dominus omne primogenitum in terra Ægypti.

Exod. i2.29
. s to ſtrafengo je Buh na snanie dau ſuojo vojſtro Pravizo inu skasou de on ima oblaſt tudi na perſhoni teh otrok grehe teh ſtarſhou ſtraffati. Buh (koker lepú inu tenkú samerka ‌Tertullianus‌) dobru ve naturalſku nagnienie, kateru ſtar-ſhi pruti ſuojem otrokam imajo, inu satú koker brumnem ſtarſham oblubi ſrezho nyeh otrók, taku hudobnem ſtarſham shuga neſrezho nyeh otruk. Deb ſtarſhi, akú naoté is Lubesni (katero be mogli ſami pruti ſebi imeti) ſe Bogà bati inu Boshje sapoudi dershati, ſai deb is lubesni) katero pruti otrokam imajo) Bogà ſe bali inu niegove ſvete sapoudi dershali. Ut, ſi non ſui ſaltem liberorum amore Di-vinis legibus obtemperent.
Tert. Contr. Marc
.

Dejte ahtengo Lubesnivi inu saſtopite dobru, kar vam bom ſedei rekou: dokler

Str.: 146v

Nad tem je veliku leshezhu. Straffenga katera duſho inu svelizhanie angrede ta drugha ſe imenuje zhaſsna, teleſna ſtrafenga, katera zhaſsnu shiulenie inu telú anti-zhe. Po beſsedah Svetega ‌Thomasha ‌od Aquina otrozi, kader grehou niſo de-leshni inu na nobeno visho krivi, ſe na ſtrafujejo s vezhno duhouno ſtrafen-go sa volo grehou ſuojeh ſtarſhou.

i.2.q8i. art. 2
. Dokler Buh per ‌Ezekielu ‌Prero-ku pravi, „Syn na bo noſou inu kriv greha ſuojega Ozheta“. Filius non portabit iniquitatem Patris.
Ezek. I8. 20
. S zhaſsno inu teleſno ſtraffengo vender doſti-krat ſe otrozi taku rekozh ſtrafujejo sa volo grehou ſuojeh ſtarſhou na leto vi-sho inu u leti saſtopnoſti, koker govorí ta ſerafinſke vuzhenik Svet ‌Bona-ventura‌, peccata proximorum Parentum in Filios frequenter pertoanxerunt punitione eaque tantum temporali non aterna. Grehi teh ſtarſhou pogostu pri-dejo na otroke, ali bel rekozh ſtraffenge zhaſsne katere ſi skus grehe ſtarſhi sa-ſlushejo pridejo na otroke. otrozi tudi te zhaſsne ſtrafenge obzhutijo ſam Buh ſuper u Svetemu Piſmu od ſebe prizhuje de on je taiſte Goſpud katir hudobo grehe teh ſtarſhou obiſhe inu ſtrafuje na perſhoni teh otruk noter do tretjega zhetertega rodá teh katiri niega ſourashejo. Ego ſum Dominus viſi-tans iniquitatem Patrum in Filios in tertiam et quartam generationem eo-rum qui oderunt me.
Exod. 20.5
. de boſte tu kar ſem soſehmau rekou lo-shei inu ozhitneiſhe saſtopili vam povèm eno hiſtorio, katera ſe bere u shiu-leniu Svetega ‌Agnella‌.
Ex Franciotti in vit S Agn. Segner. In Chriſt. Inſtr, P.i. diſc 9. par. 8
. Is katere boſte lohkú doluseli kakú resnizhnu je: de zhes otroke pri-de taiſta ſhkoda inu neſrezha: katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo. Poſhluſhajte!

V eni luzensarſki Vaſsi je ena ſerdita Mati jesizhna shena hudo navado imela ſuoji hzheri eni oſsem lejt ſtari Dekelzi hudu pervoſhiti inu rezhi: deb tebe vou-ki popadli. Restergali inu posnedli. Ob enemu Prasniku kader je ta sheno s ena is borſhta pridejozha huda sverina popadla, reſtergala, polovizo posnela polovizo pak se taiſto luknio ulekla u kateri je mlade vouke imela. Maſha je bla konzhana; ozha inu Mati te dekelze ſa dam perſhla, njo pouſod iſka-la. Inu kader njo niſta neſhla, ſa sagledala kervave kaple po ceſti pruti borſhtu s samnie de ſe moglu kei shalloſtnega hzheri pergoditi po teb snan-ze, koſtỳ, inu oſtanke od te uboge od voukou pokonzhane hzheri? S kaisaeno shalloſtio inu grenkuſtio nyeh ſerzà samore lohkù uſsaktir med vami miſliti. Lubesnivi jeſt takú menim. Buh je ti dekelzi Miloſt inu

Str.: 147r

Gnado iskasou dokler njo je k ſebi useu u nedoushneh lejtah poprei koker deb ſe ona navadla te hude ſhprahe inu navade od ſuoje Matere sa dekelzo tedei je bla letá ena dobruta. Ampak sa nje Mater je blu letu kar ſe je nji sgodilu ena ſtraffenga, s katero je Buh hudobo ſerditega je-sika leté Matere ſhtrafou. Inu tudi enu opominvanie deb ſe ona potim po-bulſhala. ſhkoda inu neſrezha katera ſe otrokam permire, ſtarſhe noter u ſer-ze vode inu boli. ſlasti kader ſo ſtarſhi ſami urshoh inu krivi. Inu satú otrozi ſhtraffujejo sa volo grehou teh ſtarſhou, deb ſe ſtarſhi pobulshali, greha sder-shali inu maſsali. Ni moja temuzh miſsu enega imenitnega uzhenika Svete Zerkve Svetega ‌Ambrosia‌: ideo ſetdӱ pro peccatis Parentum puniuntur, ut a peccatis Parentes abſtincant, nam Pater plus afficitur injurӱs Filӱ ſui ma rime, quaru ipſe auctor exiſtat.

Libr de Noe et arc. C32
. sadoſti od pervega ſedei k temu drughemu urshohu.

X

Doſtikrat ſe pergodi, de Buh puſti zhes otroke priti, theshave nadlughe inu ne-ſrezho, katere njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo; inu sakai? Ludem otrokam k ſtrafengi. Deb ſe otrozi nebuglivi inu poredni ſpoumnili na to sapoud, katera pravi, ſhpoſtuj ozheta tuojega inu Mater tuojo, de tebi dobru puide. Inu de boſh dougu shivou na semli. Svet ‌Auguſhtin u ‌

Bukvah od Bosjega Mejſta na osmi Poſtavi
nam povè en exempel od ene Vdove, katera je imela deſset otruk ſedem ſynov inu tri Hzhery. Ti otrozi uſsi skupei ſo u eni guiſhni per-loshnoſti ſuojo Mater reshalili, jesili (neſrezhni (je djala jesna inu smamle-na Mati) deb vy nikul myru inu pozhitka na imeli. Dokler meni vashi Materi myrú inu pozhitka na daste. Kumei ſo ble letè Beſsede isrezhene, u-ſsi otrozi ſo sazheli na zelemu shivotu ſe treſti, inu trepetati: tu trepetanie je po nozhi inu po dnevi pres pozhitka terpelu: inu uſsi otrozi (potim ke ſo s to bolesnio po Deshellah Rimſkega Kralestva okul ſhli) ſo pomerli; sunei enga brata inu ſeſtre katera u temu Mejſtu Hipponu, u kateremu je biu Svet ‌Auguſhtin‌ ſhkof u Cerkvi Svetega ‌Stefana‌ ſa sdravie doſsegla. Takú reſnizhnu je, de ſhkoda katero ſtarſhi otrokam vaſhejo, otrokam ſe isgodi; hudem otrokam k ſtrafengi: je enkrat ena guiſhna od Svetega Duhà u Svetemu Piſmu rezhena reſniza. Koker dobru pervoſhenie inu shegen tega ozheta, terdno ſrezhno she-gnano ſturi hiſho teh otrùk. Taku preklinanie, hudu pervoſhenie te Matere

Str.: 147v

Srezho teh otrúk do grunta inu fundamenta isruje inu pokonzhá. Male-dictio autem Matris eradicat fundamenta.

Eccli 3.ii
.

Starſhi u ſhkodo inu neſrezho katero vy otrokam voſhite inu shelite kader njeh kounete inu preklinate, vy vashe otroke perpravite ſhliſhim vaſhe prasne isgovore; s dobreme Beſsedame nezh na opravimo. Otrozi ſo ob ſedanemu zha-ſu poredni hudobni. Moremo pravite kleti, preklinati. Na to viſho ozha i-nu Mati na boſh pobulſhou na boſh pobulſhala otroke: aku letí is tuojeh uſt uſelei kletvine; hudega pervoſhenia, paklenſke ſhprahe ſhliſhejo, bo-do ſhe huiſhe ſhe poredneiſhi koker ſo. Koker ſtari tizhi pojejo, takú sa name mladi tizhki shvisgajo. satú ſe ni sazhuditi: de kumei due ali tri pet dougi otrozi kateri ozha naſh inu viere moliti ſhe na snajo; she zele Litanie hudeh imenah; hudega pervoſhenia. paklenſkega preklinania snajo s kletvino na boſh pobulſhou otroke ozha! Mati ampak veiſh kakú? Po-ſhluſhei tega kir falliti namore Svetega Duha! ſtultitia colligata eſt in corde pueri. Pravi on. Zhe je norruſt (hudoba) ukupsvesana u ſerzu tuojega otroka. Ne s tem de otroka kouneſh, preklinaſh, tozho, ſtrelo ogen, hudo shvau, kugo, lakoto, ſmert, bolesni; uſse neſrezho. ſludja; inu uſse hudizhe pervoſheſh s tim otroka na boſh pobulſhou: temuzh usdigni roko kader je potrebnu. Nuzei ſhibo; s pametno inu modro voi-ſtruſtio ga boſh pobulſhou. virga disciplinæ fugabit eam.

Prov 22.i5
.

X

Kai otshe letú rezhi (bo morebiti eden ali ta drughe miſlou) de Pridgar dans je od ſtarſhou inu otruk govurrou? Tu otshe rezhi: Lubesnivi de ſtarſhi ſe imajo pred kletvino inu hudim pevoſheniam varvati: de ſe na bo ſhkoda katero u kletvini otrokam voſhejo sgodila, takſhnem ſtar-ſhem k ſtraffengi, inu tudi porednem otrokam k ſtraffengi; taku je de ſklenem: akú be se ſtarſhi prou anuseli, ſami na kleli; otroke ſvarili inu ſtrafali, kai velà, deb ta paklenſka ſhpraha ſkorei nehala.

Str.: 148r

69. pridiga

Quod autem in terram bonam, hi ſunt: qui in corde bono et optimo au-dientes verbum retinent, et fructum afferunt in patientia.

„Kateru pak u dobro semlo, ſo ti, kateri to beſsedo poſhluſhajo inu ohra-nijo v enim pravemu dobremu ſerzu, in ſad perneſo u poterpleniu.“

Luc 8. i5.

Ni potrebnu Pridigarjam isloshiti danaſhno Evangelſko pergliho, katero je ſama Re-ſniza inu Modruſt vezhna Jesus Kriſtus isloshou. Seme je Boshja beſseda. Pot sraven katerega je ſeme padlu, pomeni taiſte. Katerem hudizh to ſhliſhano Boshjo beſsedo is ſerzá usame, de oni vierujozhi na bodo isvelizhani. Pezho-vie ſo taiſti, kateri boshjo Beſsedo s’veſselam gor usamejo, ampak u zhaſsu de ſku-ſhniave odſtopijo. Ternie ſo ti: kateri aku lih Boshjo Beſsedo ſhliſhijo, na letó posabejo, inu nobenega ſadú na perneſó. Sadnezh dobra semla pomeni leté, kateri Boshjo beſsedo poſhluſhajo. Inu u enemu pravemu dobremu ſerzu ohranijo, inu ſad perneſó u poterpleniu. quod autem in terram bonam, hi ſunt: qui in corde bono et optimo audientes verbum retinent, et fructum afferunt in patientia. deb ſe vy Lubesnivi pred kletvino Soper zhloveka varvali. Inu ſad perneſli u poter-pleniu, letú je: kar jest shellím. Inu s teme pridghame iſhem: ſem vam skasou hudo-bo teh katiri ſami ſebe inu drughe kounejo, inu neſrezho ſhkodo katero drughem dela-jo. Dans bom skasou ſhkodo katero ſami ſebi takſhni preklinauzi ſture.

Sami ſebi ſhkodujejo: dokler skus preklinanie ſilnu kervizhnu u Bogá pregreſhé.

Sami ſebi ſhkodujejo: dokler skus preklinanie ptujeh grehou deleshni poſtajajo.

Samí ſebi ſhhkodujejo: dokler u neſrezho katero drughem pervoſhejo u preklinaniu ſami ſebe perpravijo.

X

Ta nar huiſhe ſhkoda, katero eden ſam ſebi samore ſturiti je ſhkoda na duſhi ali ſhkoda taiſta katero duſha terpi kader zhlovk velik inu ſmertne greh ſturi. eno hudobo katera zhloveku poſvezhujozho gnado, priasnoſt boshjo odusame inu ropa, niega k ſourashniku Boshjemu ſturí, niegovo duſho u duhouni saſto-pnoſti umorí. Inu to ſhkodo ſami ſebi dellajo Preklinauzi. Kateri s sposnaniam inu napreusetjam, s samerkaniam kateru je k ſmertnemu grehu potrebnu s frej leſtno volo blishnemu, nadlughe; theshave; kervizo, nesrezho na duſhi na teleſsu shellé inu pervoſhejo. Dokler veliko ſhkodo na to visho temu blish-nemu shelleti inu pervoſhiti je ſmertne greh po beſsedah Angelſkega Uzhenika

Str.: 148v

Svetega ‌Thomasha‌ od Aquina.

22.q. 76. Art 3
. Kriſtian moj; katir ſi temu grehu podvershen kai ſe tebi sdi, kai meniſh kakú gerdú kakú ſilnu kervizh-nu ſe ti pruti Bogú sadershiſh, kader u hudi urozhini te kletvine blishnemu hudú pervoſheſh, shelliſh, Bogà klizheſh deb on tega ali unega zhloveka katerega kouneſh, s nadloghame, bolezhiname; bolesnio, ſmertio ſtraffou? otsheſh snati kai ſturiſh? kakú ſe sadershiſh. ſam ſebe sa ſodnika, Bogá tak rekozh sa mar-trauza inu trinoga poſtaveſh. ni moja temúzh je miſu enega imenitnega uzhe-nika Svete katolſhke Cerkve Svetega ‌Auguſhtina‌. Sodnik (ſo niegove beſsede) Sodnik u ſuoji lastni perſhoni, s ſuojeme lastneme rokame krivega, ſmerti urednega inu k ſmerti obſojenega zhloveka na umorí. Temuzh on Rabelnu sapové de ima shiulenie enemu takſhnemu zhloveku oduseti. Inu Rabel mu shiulenie odu-same. Judex homo per ſeipſum reum non occidit. Judex dicit occide, et tor-tor occidit. Inu ti kervizhne Preklinauz kader blishnega ſourashnika kou-neſh. kader praviſh deb Buh zhes niega, neſrezho, ſhkodo, ſmert poſlóu; ſam ſebe ſodnika delaſh, inu iſheſh shelliſh otsheſh Bogà sa martrauza imeti. et tu quando dicis Domino occide inimicum meum, te facis Judicum et Deum quaris esse tortorem.
Rom 4 de S. Steph
. sposnaſh le kervizo kateró Bogú ſturiſh? inu temu ſhkodo katero ſam ſebi na duſhi delaſh?

X

Drughezh ſami ſebi ſhkodujejo Preklinauzi, dokler ptujeh grehou krivi inu de-leshni grattajo. doſtikrat njem ni sadoſti ſkrivei inu na tihama drughe kleti, pre-klinati, inu uſse tu hudu pervoſhiti. Temúzh tudi glaſnù, ozhitnu, u prizhi dru-gheh to paklenſko ſhpraho govoré. Inu uſheſa zele dershine, hiſhe ſoséſtva s gre-ſhneme shouua ini ſtrupá pouneme Beſsedame napounejo. Na to visho drughe u greh perpravijo, pohuiſhajo, inu ſo urshoh: de tudi vezhkrat nedoushni. Kateri poprei te ſhprahe niſo sastopili, niſo snali, potimu ſe nauzhijo, inu enako na-vado sa kleti inu hudú pervoſhiti dobé. Rojena je bla u Rimi u hiſhi enega guiſhnega ‌Valerja‌ ena dekelza (ali Punza) s ſobm u uſtah koker piſhe ‌Plinius‌

L7.ci6
. zelu mejſtu ſe je zhes letú sazhudilu inu zhakalu kai tu pomeni inu kai bo ven perſhlu. Nei bode temu koker otshe. ſmem rezhi: doſtikrat ob ſedane-mu zhaſsu otrozi na ſvejt pridejo s voiſtri; shpizaſti, bodezhi sobm. Otshem rezhi snajo u pervi Mladuſti ſobé, jesik uſta nuzati briſsiti k kletvini inu hudemu pervoſheniu. Kai ne? ſe vide ſe ſhliſhi? De otrozi kateri ſhe kumei

Str.: 149r

Snajo kriſh ſturiti inu Ozha naſh moliti, vunder prou dobru snajo drughe, ka-teri njem kei ſopernega ſturè, nyeh kregajo, poſvarijo, kleti u jesi hudizha kli-zati; deb jih useu! pervoſhiti, deb jih ſtrella pobila; deb ſi urat lomili; nu takú naprei upraſham sakai? Od kod tu pride? Satú odgovorim od tod tu pride; ke ſo takſhne Beſsede ſhliſhali is uſt ſuojega ozheta, inu Matere; ſuojej Moiſtrou Goſpodarjou, Goſpodin, poſlou inu sraſenih tovarſhou ali thovarſhiz. inu loh-kú ſe nauzhili? Tedei takſhni poſli, thovarſhi, vikſhi inu ſtarſhi ſo krivi, oni drughe pohuiſhajo; oni ſo urshoh te greſhne navade; oni ſo grehou te kletvine de-leshni. Kaisaena velika ſhkoda je letá sa preklinauze? Inu kaku teſhko Raitengo bodò dali temu Pravizhnemu Sodniku sa volo drugheh pohuiſha-neh inu u greſhno navado perprauleneh duſh? Joh inu gorje njem! Pravi Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ tu pohuiſhanie bo nyeh ſhtrafengo pogmeralu, iſtud ſupplicium magis angenit neque enim peccare tantum in ſe perditionis ha-beb quantam quod reliqui ad peccandum inducuntur. Hudu je greſhiti; ampak ſhe huiſhe je tudi drughe sapelati inu k grehu perpraviti. ſhe ni sadoſti, pejmo naprei!

X

Preklinauzi sadnezh ſi ſhkodujejo; dokler u taiſto ſhkodo inu nesrezho katero drughem u kletvini shellé inu pervoſhejo) ſami ſebe perpravijo. Ena reſniza je letá katero nam Svet Duh u ſvetemu Piſmu pové: rekozh: maledi-ctum fruſtra prolatum in quempiam ſuperveniet.

Prov 26.2
. Kletvina katera ſe ſoper drughe isrezhe, neſrezha nadlugha ſupernoſt britkuſt, katera ſe u preklinaniu temu blishnemu pervoſhè, bo perſhla, zhes koga? Zhes tega pra-vi ta uzhen isloshenik Svetega piſma ‌Salazar‌, zhes tega bo perſhla katir kou-ne katir blishnemu takú pervoſhé. Superveniet ei. Qui protulit illud.
In h. Loc
samerkei ſi letú ti ozha ti Mati katir inu katera tuoje otroke ſkorei na moreſh na drugho visjo kregati. ſvariti inu ſhtraffati koker s kletvino u kateri njem uſse tu hudu, kar tebi na jesik pride pervoſheſh. tebi tebi ſe bo pergodilu, kar njem pervoſheſh, samerkei ſi letú ti nabugliv, terduratne hudobne otrok, katir ſe pod-ſtopiſh tuojem lubém zhaſtí urednem ſtarſham hudu nasai govorriti. taiſte kleti taiſtem theshavo shalloſt, ſmert inu uſso nesezho shelleti. Tebe bo shalloſt inu neſrezha obſula, samerkej ſi letú, ti nauſmilen Goſpodar, jesna inu jesizh-na Goſpodina; katir inu katera tuoje uboghe poſle inu podloſhene ſkorei huiſhe koker shivino dershiſh, s gerdemi imenami preganiaſh; preklinaſh, ſludja inu

Str.: 149v

Hudizha pervoſheſh nad tabo bo dopounenu kar njem shellíſh. samerkei ſi letú navolne ſerdit poſel, katir s ſerzam inu s jesikam voſheſh deb uſsa ſhko-da zhes tuoje vikſhe perſhla. Zhes tebe bo ta ſhkoda inu neſrezha perſhla. s eno Beſsedo Poredne Preklinauz samerkei ſi letú; kletvina inu hudu pervoſhe-nie, katera ti pruti drughem ſhpogaſh; je tebi k tuoji nar huiſhi leſtni ſko-di inu te u neſrezho ulezhe. maledictum fruſtra prolatum in quempiam ſuperveniet. Superveniet et qui protulit illud.

X

Sklenem to pridigo. Zhe Preklinauz ſi hudobo te Kletvine ſoper zhloveka k ſerzu nausame, zhe malu mora inu ſe na ahta ſhkode katero blishnemu skus preklinanie ſturí. ſai morebiti ſi bo k ſerzu useu inu ſe ahtou ſuo-je leſtne ſhkode katero ſam ſebi dela. Dokler skus preklinanie ſilnu kervi-zhnu u Bogà pregreſhì: ptujeh grehou deleshne gratta. inu u neſrezho katero drughem pervoſhe. ſam ſebe perpravi. Kerviza pruti Bogù. pohuiſha nie danu temu blishnemu, laſtna neſrezha, letá je trojna ſhkoda katero Pre-klinauz na duſhi inu na teleſsu ſam ſebi ſturì. Inu od katere ſim dans govu-rou. Vy Lubesnivi u dobremu ſerzu ohranite kar ſte dans ſhliſhali; de boſte aku ſe perloshnoſt daje kei terpeti; u poterpleniu ſad perneſli.

Str.: 150r

69. pridiga

Domine ut videam!

„Goſpud de bom vidou.“

Luc. I8.4i.

italicSlepi ſo bli Jogri, italicinu ſlep je biu ta polek zeſte ſ italicedeozh zhlovk. Ampak u eni dru- italicghi saſtopnoſti ſlepi Kriſ italictushovi Jo italicgri, inu u eni drughi italicsaſtopnoſti ſlep italicta Evangelſke uboshez. italicKriſtushovi Jo italicgri ſlepi, pred katerem je bla beſeda ſkri- italicta. Kateri niſo sedili. niſo saſtopili, kar je Kriſtus k njem govurou od ſuojga italicTerplenia, ſmerti inu od ſmerti goruſtajenia. Slep ta Evangelſke uboshez, katir italicje h Kriſtushu upoú inu ga proſsou, deb italicſe italic zhes niega uſmilou inu niega vi- italicdejozhega ſturou.
Domine ut videam. Temu ſlepzu ſo Preklinauzi enaki u temu de koker letá s ozhmi ni vidou, takú oni s umam s ſerzam na videjo prou na sa-popadejo hudobe te kletvine. Buh dej deb niemu tudi u temu enaki bli; inu koker je on u ſuoji ſlepoti per Kriſtushu pomuzh iſkou, takú oni per Bogù pomuzh iſka-li inu mozhne nuzne mittelne ſhpogali Soper paklenſko ſhpraho. Kateri ſo pod-versheni; hudobni kounejo ſami ſebe inu drughe inu ſhe otshejo ſuojo hudobo isgovar-jati. Neſrezhni ſamí ſebe inu drughe kounejo inu mittelnou naoté nuzati sa pobul-ſhati kletvino. U danaſhni Pridigi Lubesnivi boſte ſhliſhali.

Na kakſhno visho Preklinauzi kletvino isgovarjajo.

Na kakſhno viſho Preklinauzi imajo kletvino pobulſhati.

X

Due vishe ſo, s katereme iſhejo Preklinauzi greſhno kletvino isgovarjati, inu ſami ſebe pravizhne nedoushne delati. Perva visha je Jesa. Drugha visha je Navada. Pregledujemo eno inu to drugho inu bomo neshli kakú ſlabi ſo inu kakú malu Preklinauzam pomagajo ti prasni fouſh, leshnivi pore-dni isgovori. jeſt ſim kleu, jeſt kounem (porezhe eden ali ta drughe, ena ali ta drugha is ſhtivenia tehiſteh, kateri inu katere ſamí ſebe, ſtarſhe otroke, podloshene inu vikſhe ali drughe preklinajo, hudizhu isdajejo ſhkodo neſrezho na duſhi na teleſsu shellé inu pervoſhejo) jeſt kounem is jese, s jesikam, ne s ſerzam. takú hudu na menem, jest kounem is jese ne is ſouraſhtva pruti mojemu blishnemu. Hitru naglu isrezhem, hudú pervoſhem, potemu ke ſem govurou, ke prou u ſam ſebe grem, je meni shou; ſe ogrevam. Na letú odgovorím Pervezh: namorem doſti sapopaſti kakú ſe more tu isgoditi: de ti u tuoji hudi jesi kader blishnega kouneſh, niemu ſhkodo neſrezho zhaſsno vezhno, theshave ſmert hudizha pogublenie s uſt-mi pervoſheſh. odmotrei, vunder u ſerzu koker praviſh mu hudega na shelliſh de ti blishnega s greſhneme voiſtreme ſtrupeneme beſsedame popadeſh, do

Str.: 150v

Sti doughu zhaſsa ſkorei takú rekozh veſs shouz vajn islijeſh, na to visho nad njim ſe maſhzhujeſh; inu urozhino tuoje jese utalaſheſh inu krot-tiſh, inu per temu vunder ga is ſerzà na kouneſh, takú hudú na meniſh is ſerzá hudega na sheliſh, tega ali zol ne ali ſilnu teſhku verjamem. Drughezh de ti blishnega preklinaſh mu hudu shelliſh bode potim hitru inu naglu koker ti praviſh ali pozhaſs zhe le s volo s sposnaniam inu samerkaniam kateru je k grehu potrebnu; tu ſturiſh, hudú inu greſhnu ſtu-riſh. inu tega sposnania tega samerkania tebi hudi pozhutki inu urozhi-na tuoje jese precei tebi na odusamejo, akú be otou, koker ena umna ſtu-ar, ahtengo dati, be ti samogu taiſte premagati. Tretezh. De po tuoji kletvini teb je shou inu de ſe sgrevaſh je she prov ampak ni enu guiſhnu snam-nie de s kletvino niſi pregreſhou. Koker letú de(potim ke ſi s volo Bogú eno oblubo ſturou /je tebi shou inu te greva de ſi to oblubo ſturou letú pra-vim ni snamnie: de niſi oblube ſturou ali de niſi doushán oblube dopou-niti. Takú tudi letú. de tebi/ potimu ke ſi s volo drughe ſam ſebe preklin-ou s volo hudu shellou/je shou inu te greva de ſi preklinou, letú pravim ni snamnie, de niſi grehá ſturou, inu greſhnu preklinou. videſh tedei kakú prasne fouſh leshniv inu poredne je ta perve isgovor: takſhne je tudi ta dru-ghe isgovor s katerim otsheſh hudobo te kletvine isgovarjati namrezh na-vada.

Navada kai je? od kod pride? Kakú ſe dobí? Koker u dobreh takú u hudeh re-zheh inu delah ſe dobí navada, zhe eden vezhkrat inu pogostu enu takſhnu dobru ali hudu delu dopernaſha. poſtavimo eden doſtikrat ſuoje ſerze pruti Bogù usdigne, niega pogostu s jesikam zhaſtuje inu proſsi. Dobi navado k molitvi. Eden drughe vezhkrat inu pogostu ſe zhes uſso maſso s jedjo inu s vinam napoune inu nabaſsa. dobi navado k poshreshnoſti inu pyanoſti is doſtikrat doperneſheneh hudeh ali dobreh dell zhlovk tu dobru ali hudu kar ſtu-ri, naturalſku inu lohkú ſturi, inu navada mu koker ena drugha natura gra-ta po beſsedah Angelſkega uzhenika. ſic fit ei quadamodo naturale ſecundum quod conſuetudo et habitus vertitur in naturam.

i.2.q 78.a.2
. ſdei moi Kriſti-an katir praviſh ſem navajen kleti; kounem is navade tebe upraſham, kai ſe tebi sdi? meneſh le de tuojo kletvino samoreſh isgovarjati ſam ſebe pravi-zhnega dellati s navado? meneſh le de preklinanie is navade ni greh? Nikar takù. greſhiſh. sakai? Satù k pervemu skus doſtikrat ſturjene grehe te kletvine ſi greſhno navado dobiu; inu u ti navadi s greham oſtaneſh inu naprei kouneſh. K drughemu kai ne kader lubesin obudiſh, tuoje ſerze pruti Bo-gu usdigneſh, niega moliſh, zhaſtiſh, proſsiſh letú je dobrú akú lih is navade tu ſturiſh? tedei tudi kader blishnega preklinaſh ſam ſebi inu drughem veliko ſhkodo

Str.: 151r

Na duſhi na teleſsu sheliſh letú je greſhnu aku lih is navade tu ſturiſh? h petemu kader poſtavimo tatvino kervizo ſturiſh, u prepovedane nezhiſte luſhte pervoliſh inu meneſh na praviſh. ſe na isgovarjaſh. de niſi pregreſhou, de lih ſi kradou, kervizo delou, hude luſhte doperneſsou is navade. Tedei tudi kader ſam ſebe inu drughe pre-klinaſh, hudu pervoſheſh ſe na moreſh isgovarjati de niſi pregreſhou de lih takú govo-riſh inu sheliſh is navade. Veja kar uzheniki pravijo namrezh de taiſte Kriſtian is na-vade na greſhi katir skus pokuro ſe s Bugam ſpravi popreiſhno greſhno navado ſou-rashe, moſhku ſe pomuje mittelne ſoper to navado ſhpogati. Akú navada ſe ska-she inu niega premagha vunder pres niegove vole pres sposnania pres samerka-nia, on na pregreſhi. Ampak drughazh moremo miſliti inu govoriti od Preklinau-zou kateri ſe hude navade na ahtajo; mittelnou na nuzajo sa isruvati to na-vado se pobulſhati kletvino. Joh inu gorje njem, kakſhni mittelni ſo pak tebi? Lete boſte saſtopili Lubesnivi u drughemu dejlu te pridige, imejte le ſhe enu kra-tku poterplenie.

X

Ta perve Mittel ali perpomuzh sa pobulſhati kletvino je enu terdnu savuplivu napreusetje. Hud je jesik zhloveſhke, teſhku ſe moiſtruje inu premaguje? Kai je tebi ſturiti preklinauz? Ali moreſh satú szagati? Buh obari, tega nikar, kai je tedei potrebnu ſturiti? Pomuzh iſhi per temu Nebeſhkemu arzatu kir u uſseh Bolesneh inu ſlabuſtah pomagati samore. Per Bugu. De ſe Elefanti ali ſloni, koini, kameli, drugha sverina krotí inu premaga ſe iſhe en zhlovk katir jih krotiti samore. Inu de ſe bo zhlovk zhloveſhke jesik premagou ſe ima iſkati Buh niegova pomuzh pravi Svet ‌Auguſhtin‌. Deus gæratur ut Dometur homo. Na boj ſe moi Kriſtian kir ſi kletvini podvershen, na bodi zagovitne moſhku ſe voiſkuj inu ſe ſoper poſtavi kletvini, s gnado boshjo boſh tudi na-vado premagou. Etiam ipſam conſuctudinem Deo duce atque adjutore ſuperabit id.

Ta drughe mittel je enu pravu inu dobru ſerze. Akú meine eden upraſha kak ſilnu je enu pravu ſerze? Inu kai otshe rezhi enu pravu dobru ſerze imeti? qui ſunt recti corde? tak mu s ſvetim ‌Auguſhtinam‌ odgovorim? Illi ſunt recti corde qui voluntatem ſuam ad Die voluntatem dirugunt. Ti ſo enga pravega ſerzá. Kateri ſuojo volo po boshji voli rounajo ſuojo s volo bo-shjo ſklenejo. Buh otshe de ti tu buſhtvu. To nesrezho, to bolesin: tu prega-nannie terpiſh, ſkleni tuojo volo s niegovo volo! Terpi rad inu volan. Inu imaſh

Str.: 151v

Enu pravu dobru ſerze. Voluntas tua corrigenda eſt ad illan. et rectum ha-bebis cor.

id
. Zhe ſe boſh moi Kriſtian u tuojeh revah, inu u ſupernoſti takú sadershou. Lohkú ſe boſh u jesi premagou. Lohkú […]maſsou inu sder-shou.

Ta sadne inu nar bulſhe mittel je. Hudo navado s dobro navado premagati. Ot-shem rezhi, na mestu kletve, dobreh beſsedy ſe navadet. Pater kakú? Lu-besniv takú; na meſtu de ſam ſebe inu drughe preklinaſh; ſebi inu drughem ſhkodo neſrezho na duſhi na teleſsu pervoſheſh; rezi dobre myrne beſsede ſam ſebi inu drughem dobru pervoſhi; Pater tu je teſhkú; nikar Lubesniv ni teſhku jeſt pravim: de je lohkú. poſhluſhei kakú; koker ſe huda taku ſe tu-di dobi dobra navada. Kai ne lohkú ſi dobim navadi sa kleti dokler ſi vezh-krat ſam ſebe blishnega preklinou: takù tudi lohkú boſh dobiu navado dobro sa dobru pervoſhet ſam ſebi inu blishnemu , zhe boſh doſtikrat do-bre Beſsede rekou dostikrat ſebi inu drughem dobru shelou. Na meſtu de ſtarſhe, otroke, vikſhe poſle; prjatle ſoſsede hudizhu isdajaſh; de takú rekozh s jesikam uſse hudizhe is pekla klizheſh: rezi Buh dej tebi ſrezho Buh ti odpuſti; u imeni Boshjemu; Bogù h zhaſti inu takú naprei rezi enkrat rezi dua trikrat inu zhetertekrat boſh losjei rekou: rezi duajset trideſsetkrat inu boſh dobiu ſveto kerſhanſko navado.

X

Letú je uſse kar ſim imou od kletvine vam naprei poſtavti o Lubesnivi! inu de ſe bomo lohku ſmo kletvini podversheni, pobulſhali, ali zhe niſmo podversheni pred kletvino varvali pademo doli na naſhe kolena inu pro-ſsimo tega kir je tukei pravi Buh inu prav zhlovk, s duſho inu teleſsam s meſsam inu kervjo Jeſus Kriſtus u ſuojemu nar ſveteiſhemu Sakramen-tu! proſsimo niega s Evangelſkem ſlepzam: o Gospud de bomo vidili sposna-li inu ſe prou varvali pred kletvino paklenſko ſhpraho. Domine et videam. Kriſtiani Lubesnivi tega naſhega Isvelizharja tulkukrat per Svetemu ob-hajlu primemo: miſlimo, ali ſe ſpodobi deb my na temu Jesiku (na kate-remu Kriſtus Jesus leshi) hudizha inu niegovo prekleto ſhpraho imeli tu ſe na ſpodobi: ſe ſpodobi na temu jesiku, hualo inu povikſhanie boshje uſelei imeti.

Str.: 152r

70. pridiga

Accedens Tentator

„Ta ſkuſhniauz je k niemu ſtopou.“

Math. 4.3.

italicDober Duh, Svet Duh je Kriſtusha u puſhavo pelou. italicInu hude paklenſke Duh je nie- italicga u puſhavi ſkuſhou. Temu je Kriſtus perpuſtou, de mu je kamnie ponujou; nie- italicga verh templa poſtavou, niega na eno viſso italicko gorro useu inu uſ italicse kraleſtvu te- italicga ſvejtá pokaso italicu. Ampak uſsa ta ſkuſhniava je l italice bla od sunaj nikar od snotrej italicKriſtushu (kir pu italicntarſkeh pozhutkou ni imou; kir italicn italici mogou greſhiti) ni mogla italicſkodvati. italicPravi Svet
‌Gregor‌
Papeſh:
omnis Diabolica illa tentatio ſons non inty ſuit
Rom i6 in Evitalic. Kader ſe je naſh Isvelizhar ſhtirideſet dny inu ſhtirideſet noz italichy po- italicſtiu inu potler lazhen bi italicu pravi Svet Evangelium je ta ſkuſhniavz k niemu per- italicſtopou.
accedens Tentator. To navado ima hudizh; on na perloſhnoſt ahtengo daje inu kader samerka zhloveka k temu ali unmu grehu nagnienga, ga ſkuſha, ga obu-di inu nagaina. Poſtavimo vide: de ta jesi inu kletvi podvershen Kriſtian ſe snaj-de u eni perloshnoſti u kateri niega niegove blishne reshali; hudizh podpihuje; tega Kriſtiana ſkuſha inu obudi k kletvini; hudemu pervoſheniu inu takú naprei. Tulku is danaſhnega Evangeliuma, pejmo ſedei naprei. Uno Nedelo Lubesnivi ſim ſklenou pri-digo od kletve soper Bogà, od hudega pervoſhenia inu kletve ſoper blishnega inu ſam ſebe inu ſedei bom sazheu pridige od greſhne perſege, perduſhania sarotenia inu drugheh skus drugho boshjo sapoud prepovedaneh grehou. U danaſhni pridigi vam bom islo-shou.

Naturo laſtnuſti inu ſorte te Perſege.

Kakú more uſhaffana biti Perſega.

X

Kai je perſega? Inu kai otshe letú rezhi perſegati? Svet ‌Thomaſh od Aquina‌ inu drughi uzheniki sh nim pravijo, de perſega je enu ozhitnu ali tihu poklizanie Boshjega Ime-na koker ta Perve Resnize katera ja namore gollfati. K prizhvaniu inu poterdeniu ene rezhi. Juramentum eſt invocation tacita vil expreſsa Divini nominis tanuam pria et infallibilis vertatis in teſtem alicujus

rei. 2.2. q89. Art i
. perſegati otshe tulku rezhi: Bogà sa prizho useti inu klizati, ne taku koker deb on imou ſdei, inu precei resnizo senim zhudesham skasati inu prizhvati. Letú be blu Bogá ſkuſhati) temuzh takú debou /kader inu koker niemu dapade/ ali na temu ſvejtu ali na unemu ſvejtu inu u unemu shiuleniu to resnizo te tuoje beſsede poter-dou, skasou prizhvou. Sastopite mene? Kratku inu s eno Beſsedo useti. invocatio Dei in teſtimonium. K perſegi ni potrebnu de sé Buh raunu imenuje poklizhe

Str.: 152v

Inu sa prizho usame expreſse et directe. Je sadoſti de sa poterditi to ali uno resnizo ſe poklizhejo inu usamejo sa prizho takſhne rezhy katere Bogà na eni posebni vishi angredó inu takú rekozh shnim eno saveso imajo. Koker ſo Kriſtushov Krish; ſveti ſakramenti, Svet Evangelium, Maria Diviza inu Mati Boshja; drughi ſvetniki inu Svetnize. Dokler ſkus Krish ſe sastopi Jesus Kriſtus kir je na Krishu umeru. Skus ſvete ſakramente Syn boshji pravi Buh inu zhlovk, katir je taiſtegor poſtavou. ſkus ſvet Evangelium Resniza inu Mo-druſt vezhna naſs Isvelizhar kir je te Beſsede govurou. ſkus Mater Boshjo Ma-rio ta, kir je od nje rojen Jesus. ſkus ſvetnike inu ſvetnize Buh kir leté sa ſuoje lube isvolene prjatle u Nebeſsah imà. Dalei perſeganie ſe ſturí ne ſamú kader ſe Buh s beſsedame, temuzh tudi s drughemi snamniami sa prizho usame inu klizhe s sposnaniam, s volo; s meinengo sa perſezhi. Samerkajte dobru Lu-besnivi /kar vam po doushnuſti enga Pridigarja povém inu vaſs opominam de na boſte is ene fouſh vejſti falili inu pregreſhili.) Beſsede isrezhi s katereme ſe Buh na obeno visho sa prizho klizhe, ni inu ſe na pravi perſezhi: tedei re-zhi poſtavimo, guiſhnu, u resnizi, koker ſonze ſije, al koker guiſhnu tukei ſto-jím: ſedím; al mojo glavo poſtavim zhe ni temu takú. Koker ſim en poſhten zhlovk, takſhne inu enake beſsede rezhi, ni perſeganie, dokler Buh sa prizho ſe na usame. Pejmo naprei! Inu pregledujmo ſorte tega perſegania.

Tu Pervu perſeganie ſe pravi juramentum invocatoriom ſeum conteſtatorium tu je: kader ſe Buh ſamù koker vezhna Resniza sa prizho usame k exempelnu kader ſe takú rezhe: Buh ima meni sa prizho biti, Buh je moja prizha. ſkus Bogà perſeshem: per Bogú temu je ali ni takú. Tu drughu perséganie ſe rezhe juramentum execratorium ſeu imprecatorium. Tu je kader Buh koker Prizha inu Pravizhne Sodnik ſe klizhe, de zhe temu ni takú koker ſe govorí on ima ſhtraffati. K exemplu kader en pravi: zhe ni temú takú nej mene inu te moje Buh ſhtraffuje; nemam Bogà nikul viditi; bodem pogublen na vekome; nej me-ne hudizhu zhes daje, zhe ni taku bodi na moji duſhi; Buh meni na pomagei. Tretje perſganie ſe imenuje: juramentum aſsertorum. tu je kader ſe enu go-vorrenie ali djanie od prizhnega ali pretezhenega zhaſsa ali tudi enu napreu-setie prihodniga pres oblube s poklizaniam vezhne Resnize Boshje poterduje. K exem-plu kader perſesheſh de boſh kei ſturou aku lyh tega nobenemu na oblubiſh. tu zhetertu perſeganie ſe klizhe. Juramentum promiſsorium. Tu je: kader e-nemu kei oblubeſh, inu to tuojo ſturjeno oblubo s perſego poterdujeſh h ti oblu-bi Bogà sa prizho usameſh: poſtavimo sa en exempel praviſh takú, jest tebi ob-lubem: to ſlushbo; tu delu ti bom ſturou, to dobroto iskasou Buh je meni

Str.: 153r

Prizha; inu letù Lubesnivi ima sadoſti biti od laſtne nature inu ſort te Perſege. ſedei uprasham kaku ima Persega uſhafana biti. na letú bom odgovurou u drughemu dejlu imejte le ſhe enu kratku poterplenie.

x.

Nekateri Kezarji, Puntarji inu ſourashniki Svete Matere Katolſhke Cerkve ſo fouſh inu hudobnu uzhili de persézhi ni perpuſhenu. takú je biu u temu Konſtanzierſar-kemu Zerkovnemu ukupzbiralſku, Svietu ali Concilu savershen inu preklet ta kezarſke nauk ‌Joannesha Wiklefa‌: juramenta illicita ſunt qua ſiunt ad corrobi randos bumanos contractus et commeria civilia.

dam. Art 43. Seſs 45
. De perſega-nie ni perpuſhenu sa poterditi zhloveſhke glihenge inu praude. Tudi med Ka-tolſhkemi Kriſtiani ſe morebiti nekateri najdejo: kateri na bom raunu rekou is terduvratnoſti temuzh is nesaſtopnoſti, inu neumnoſti is enega prasnega inu navejm na kakſhno visho u nyeh glavo poſtaulenega ſtrahú pravijo; Buh me-ne obari pred uſsem perſeganiam: nikul, na bom, inu nikul otshem persézhi. Lubesnivi saſtopite resnizo! Perſezhi na pravo inu ſpodobno visho je perpuſhenu Letu naſs Pervezh uzhi Svetu Piſmu: per nomen illius jurabis.
Deut 6.i3
. skus ime Goſpuda Boga boſh perſegou. Drughezh naſs uzhi naſha Lubesniva Sveta Mati Katolſhka Zerkov. Tretezh naſs uzhi ta skus Viero reſvetléna inu podvuzhena Pamet, katera uzhi de perſezhi je Bogú zhast iskasati: dokler taiſte katir perſeshe inu Bogá sa Prizho klizhe inu usame, prizhuje skashe inu na snanie da: de Bo-gá sa tega uſsegavedejozhega inu preskonzhnu Reſnizhnega Gospuda sposná. ſhe vezh rezhem: perſezhi je nekatirkrat ne ſamù perpuſhenu temuzh tudi potreb-nu je doushnuſt: kader je potrebnu sa pomagati sa perſtopiti temu blish-nu is Kerſhanſke Pravize inu lubesni. Tedei perſegati je enu perpuſhenu huale urednu, dobru, ſvetu nekatirkrat tudi potrebnu delu, ampak koker ſim rekou perſegati na pravo ſpodobno dobro visho.

Kaisaena visha je letá? Kakú more perſeganie uſhafanu biti? perſeganie ima biti Resnizhnu. Ima biti Pametnu. Ima biti pravizhnu. Resnizo; Modruſt, inu Pravizo Buh skus ‌Jeremijove ‌uſta otshe imeti od tega kir niega sa Prizho klizhe. Jurabis - in Veritate et in judicio et Juſtitia.

Jer 4.2
. Boſh perségou u Resnizi inu u ſodbi, inu u pravizi. tu je koker is-

Str.: 153v

Loshi ta uzhen Kardinal ‌Hugo‌, moj Kriſtian kir inu kader perſesheſh moreſh na try rezh dobru samerkati, taiſte u glavi imeti po taiſteh sé sadershati. K pervemu: de kar u perſegi govoriſh popounama, reſnizhnu snaſh inu veiſh de je temu taku. in veritate. K drughemu de zhe lih reſni-zhnu snaſh inu veiſh; vunder na perſesheſh k malu, pres urshoha, pres premi-ſhluvania ampak kader je potrebnu inu ſila na to visho s perſeganiam pra-vizo delati. in judicio h tretemu, de sé skus perſego savesheſh u Takſhneh rezheh katere ſo pravizhne, dobre, perpuſhene, katere lohkú pres greha der-shiſh inu doperneſseſh. in juſtitia. Inu de boſte Lubesnivi letú losheiſhe inu ſhe bol saſtopili vam bom s pomuzhio Boshjo poſehmau u mojeh pridigah od perſe-ge, ſodbo, Pravizo inu Resnizo katere k eni dobri inu Bogù perjetni per-ſegi ſhliſhijo naprei poſtavou inu po moji ſlabuſti isloshou inu kader bom ſe pomuou tu ſturiti, na bom mouzhou od fallarjou nekaterih Kriſtianou, kateri ſe prou na perséshejo. Bom tudi govurou ſoper hudobnu greſhnu kervizhnu perſeganie.

X

Inu tukei imate Lubesnivi danaſhno Pridigo, u kateri ſim vam povedou kai je; inu kakſhne ſorte ima Perſega. ſem vam tudi povedou kaku ima perséga uſhafana biti. je bla letá perva pridiga en kratek sapopadek inu takú rekozh enu kratku perpraulenie, k drughem pridigham, katere boſte po-ſehmau od persege ſhliſhali. Sa dans nezh vezh koker eno beſsedo: amen.

Str.: 154r

71. pridiga

Praecepit eis Jesus dicens: nemini Dixeritis visionem donec Filius ho-minis a mortuis reſurgat.

„Jeſus je njem sapovedou rekozh: obenemu nemate perkasen povedati: do-kler Syn tega zhloveka od mertveh gor uſtane.“

Math. 17.9
.

Pred ‌Petram‌, ‌Joanesam‌, inu ‌Jakobam‌ ſe je Kriſtus ſpremenou ſrezhni ti tuoji Jogri, kateri ſo ſvitlobo niegove zhasti gledali, vidili niegovu oblizhie ka-teru ſe je reſvetilu koker ſonze, oblazhilu kateru je belu blu koker ſneh. ‌Moyſeſa‌ inu ‌Eliasa‌ shnim govorejozha. Ampak sa tihe prizhe nyeh je otou i-meti Kriſtus, satu je njim sapovedau de obenemu nemajo perkasen povedati do-kler on od mertveh gor ustane. praecepit eis Jesus dicens: nemini dixeritis visionem donec Filius hominis a mortuis reſurgat. Buh nam na prepoveduje perſezhi temúzh naſs uzhí na kaisaeno visho ſe imamo nekatirkrat kader je potrebnu perſega-ti inu letú ſte saſtopili u sadni pridigi u kateri ſem vam na kratkim povedou kakú ima perſega uſhafana biti namrezh po resnizi. Po ſodbi ali pameti, inu po Pravizi in veritate, et in judicio, et in juſtitia. Letú vam bom u treh pri-digah isloshou. Koker ſe obetou: dans vam skashem:

Kakú ſe ſtuari perſega s pametio inu ſodbo.

Kaku nekateri per perſegi zhes to ſodbo andlajo.

X

Per Svetemu ‌Matheushu‌ Kriſtus prepoveduje perſeganie rekozh: dictum eſt an-tiquis non pejurabis. ego autem dico vobis non iurare omnino.

Math. 5.33.34
. H ſtariſhem je rezhenu, de nimaſh krivu perſezhi jeſt vam pak prepovém de zol nemu le perſegati. S teme beſedame naſh Isvelizhar sloshí
gloſsa aud Eman Sa in h.l
. ni terdnu prepovedou perſegati, temúzh naſ je podvuzhou kar je bel popounama. tu je (koker pravi Svet ‌Auguſhtin‌) deb my ſami od ſebe na hiteli k perſeganiu. non penitus jurare prohibuit Chriſtus ſed, quod perſectius eſt docuit.
gloſs ut Sap
ut quantum in nobis eſt juramentum non affectemus.
Aug. contr. Mend
. Deb my kader perſeshemo perſegali s ſodbo jurabis in judicio kai otshe letú rezhi? Tu otshe rezhi: s pametio, s reslozhkam, s premiſhluvaniam, s ispraſhaniam inu pregleda-niam te resnize, ne pres potrebe inu urshoha temuzh kader je potrebnu inu ſo veliki urshohi. Po beſedah Angelſkega Uzhenika
2.2.q.89. art 5 in a
. je perſega ko-ker ena arznia. Arznia ſe na usame kader zhloveku zel nezh na fali. Kader ni nobene potrebe. Inu zhe tiſtikrat usame vezh ſkoduje koker nuza. Temuzh nuz-nu ſe usame arznia, kader je potrebnu: kader zhloveku kei falì. Kader ga bolesin

Str.: 154v

Prjme ali ſai ſe oglaſi. ſe usame ob ſpodobnemu zhaſsu, u ſpodobni meri inu vishi. Na enako visho (aku otsheſh ne hudu inu ſkodlivu temuzh dobru inu nuznu perſego ſhpogati: ſhpogei njo pametnu, ob ſpodobnemu zhaſsu malu kedei ali is potrebe sa volo velikeh urshohou: is ſile kader ſe resniza namore drughezh poterditi. juramentum non aliter uam medicamentum usurpandum eſt.

My saſtopimò tedei Lubesnivi de perſeganie le kader je potrebnu imamo ſhpogati ali nuzati. Pres konza velik, uſse zhaſti inu huale ureden je Buh. Vejmo de ka-der perſeshemo niega inu niegovu preſvetu Ime sa prizho klizhemo inu usamemo satú kulkur je mogozhe varujmo ſe maſsejmo inu sdershimo ſe; de na bomo drughazh perſegali. Koker le sa volo pametneh velikeh urshohou is potrebe is ſile letá je en lep nauk katerega nam daje Svet ‌Auguſtin‌: qui intelligit in neceſ-sarys jurationem habendam, reſranet ſe quantam poteſh, ut non ea utatur mini necceſsitas cogat.

de Serm in mont Li
. Takú ſo ſe dershali Svetniki inu pervi Kriſtiani poredkem ali malukedei inu le is velike potrebe ſo perségo ſpoga-li. ſe na najde pravi Svet ‌Thomaſh od Aquina‌, ſe na najde deb biu ſvet ‌Pa-ul ‌perſegou, koker le u ſuojeh Piſmeh katere je na te ali une piſsou. non inveni-tur juraſse nisi ſcrinens.
2.2. q 89. art 2. adi
. Dokler kar ſe piſhe, tu ſe pozhaſs s modruſtio, s premiſhluvaniam sapiſhe. Od ſtareh Kriſtianou ſe bere: de ſami u ſilnu velikeh inu sadneh potrebah ſo perſegali: koker od nyeh piſhe ‌Joshef ‌ta uzhen Jud; ſo ſe pred perſego tudi pravizhno inu dobro ſkorei koker pred krivim perſe-ganiam varvali. Juajurandum quasi perjurium vitant.
L2.c7
.

Nekatirkrat perſegati (koker ſte she en drughekrat ſhliſhali) je perpuſhenu, je dobru huale urednu; inu tudi Bogù h zhaſti, reſs je. ampak ſkorei uſelei, pres ursho-ha, pres potrebe, ſkorei k uſsakemu delu; k uſsakemu govoreniu Bogà inu niegovu ſvetu Ime sa prizho klizat inu useti. Tu je Bogú k nezhaſti. Poſhlu-ſhajte eno pergliho. Zhe ena Neveſta ſuojo lepo od shenina kupleno, ohzetno ſuk-nio uſsak dan oblezhe, letó u kuhini, u hrami ali keudri; po hlevah, per kori-tu, per perilu, per uſsaktere ſorte delu noſi. Kai ne letú be blu enu snamnie de ona sa to lepó ohzetno ſuknio inu sa ſuojega shenina inu mosha malu ma-ra? Alú pak ona leta lep guant le ob velikeh prasnikah oblezhe. Inu takú oblezhena ſuſebnu ahtengo da, u takſhne kraje k takſhnem delam ſe na podá per katerih be ſe tu ohzetnu oblazhilu lohkú umasalu, letú be blue nu snam-nie de ta Neveſta to ohzetno ſuknio sa lubu ima to inu shenina mosha ſhti-ma: inu zhaſti dershí. Enaku, koker je enu snamnie de Kriſtian Bogà zhaſtuje kadar pametnu modru is potrebe niega sa prizho usame, takú je enu snamnie de sa Bogá inu Svetu Ime Boshje malu mara kader k uſsaki rezhi; pres

Str.: 155r

Potrebe pres urshoha, resnizo vezhno sa prizho usame.

X

Inu takſhni ſo taiſti inu taiſte. Kateri inu katere ſkorei na snajo uſta odpre-ti deb Bogà inu Boshjega imena k prizhvaniu na poklizali inu useli per uſsakemu opravilu, delu, praudi, glihengi, kupzhovaniu, predajanu per uſsaki, norzhji je ſhliſhati takſhne inu enake beſsede. /Buh je meni prizha, Buh ima mojo beſsedo poterditi inu prizhvati de je takú Buh mene ſhtrafej, Buh meni na pomagei zhe je ali ni temu takú. ſkorei koker pravi Svet ‌Auguſtin‌ vezh persegania koker Beſsed. plura ſunt juramenta quam verba. Zheb eden u eni praudi sa nekatere ſoude ali vinarje otou ſa nega Krajla u niegivi leſtni perſhoni sa prizho imeti kai ne en takſhne be ska-sou inu na snanie dau, de kralevo viſsokuſt inu ſvetluſt malu ſtima, dokler Krajla k eni nauredni rezhi inu mejhni praudi otshe prizho imeti. inu vy Kriſti-ani kai miſlite kai pravite? Kai ſe vam od vaſhega sadershania sdi? Ka-der krajlu uſseh kralov Goſpuda uſseh Gospudou, Bogà Resnizo Vezhno k prizhvaniu mejhneh nauredneh prasneh rezh klizhete: Joh ſmem rezhi letú je tu ſvetu, uſe huale u Nebu inu na semli urednu Ime Boshje koker eno zunio nuzati ſem ter kie ulezhi!

Nekedei ob ſtaremu zhaſsu Kriſtiani kader ſo bli perſileni perſezhi, ſo ſhli u Zerkov, dol padli na ſuoje kolena. Inu s roko ſe grobou /teh ſveteh Marterni-kou dotaknili. Skus tu ſo dali sastopiti u kakſhneh krajah ſe ſpodobi Bogà sa prizho klizati.

Raynaud in Polem. Pag 528
. Svet ‌Kornelius‌ Papeſh inu Marter nik inu sa nim ta Aurelianenzarske Zerkovne Svit ali Concilium je sapovedou de katir perſeshe ima teſh biti. honeſtum eſt ut qui in Sanctis audet jurare hoc jejunus faciat.
2.2.q5.chon
. Koker pravi Svet ‌Bonaventura ‌s drughemi imenitnemi uzheniki: deb jed inu pitje ludy na smottilu, inu ſturilu deb ſe prou na perſegali. Hebreerji ali Judje ſo ſi veiſt ſturili inu ſe niſo podſtopili Boshje J-me imenuvati ali isrezhi, le nyeh Farji inu ſamu kader ſo ta Folk u Templu she nuvali ſo tu viſsoku Ime Boshje isrekli, inu usélei kader ſo tu Ime Buh u Sve-temu Piſmu brali. ſo na mestu Beſsede Buh rekli Goſpud.
Abul. Exc6etlev 24
. ſhe vezh ſami Turki na imenujejo Bogà ja tudi na nyeh fouſh Preroka ‌Mahameta‌ temúzh ſami per potrebnemu inu velikemu opravilu inu tudi tiſtkrat kader ime-nujejo ſe s shellam dol do tla perklonejo inu perpognejo. Inu Kriſtiani pres ur-shoha pres potrebe per jegrazhi inu piazhi, per ſpaſsah inu norzhiah, Bogà k prizhi

Str.: 155v

Klizhejo, Svetu Ime Boshje imenujejo inu u temu perſeshejo. Kai pravijo?

Pater pravijo is jese is navade, inu satú dokler meni ludje szer na verjamejo ena ſtara ampak prasna poredna peiſem je letá s katero ſe namoreſ isgovarjati moi Kriſtian. perſesheſh is jese? Kai je tu? Na veiſh de tuojo hu-do greſhno jeso kader njo samerkaſh, moreſh premagati? Kakú ſe podſto-piſh Resnizo Vezhno k prizhi tuojeh ſerditeh beſsedy klizati inu useti? Perſegaſh is navade; inu raunu letá navada je greſhna zhe ſe na poskuſhaſh pobulſhati, zhe njo skus mozhne nuzne mittelne na isrujeſh: dokler na to vi sho si u veliki navarnoſti lohkú kervizhnu inu pres resnize perſegati ampak od navade en drughekrat vezh. ſe perſegaſh dokler tuje (koker praveſh) tebi drughazh na verjamejo. Prasne inu nanuzne isgovore; s tem de ſe lohkú k uſsaki napotrebni, mejhni rezhi perſegaſh na boſh doſsegou, de tebi bodó ludje verjeli. Ti perſegaſh (je enkrat eden u Rimu k ene takſhne ſorte zhloveku rekou) ti perſegaſh, deb jeſt tebi terdnu verjeu, inu jest tebi perſe-gam, de tebi nikul mejn verjamem: koker kader perſesheſh. veiſh moj Kri-ſtian kaku tebi bodo ludje nar loshei verjeli, ne takú de ti k uſsaki beſ-sedi perſego perstaviſh temuzh takú tebi bodó ludje verjeli, akú dobru brumnu kerſahnſku shiviſh inu resnizo govoriſh.

X

Doſti sa dans. ſte ſhliſhali kakú ſe perſega ſturí s pametio inu ſodbo. inu kakú nekateri zhes to ſodbo per perſeganiu andlajo. Po temu per-vemu kader je potrebnu perſezhi ſe sadershite, pred temu drughemu pak ſe varujte; ſklenem to pridigo s Kriſtushoveme Beſsedame; ſit ſermo au-tem veſter. eſt, eſt : non, non.

Math. 5.37.
Kader ni potreba, ni ſila, ni ve-lik pametne urshoh, kader vaſs oblaſt, Praviza; Lubesin na saveshe k perſegi: Lubesnivi ima biti vaſhe govorenje letú: taku rezite: ja ja! ali ne ne! temu je ali temu ni takú.

Str.: 156r

75. pridiga

Qui non eſt mecum contra me eſt, et qui non colligit mecum, diſpergit.

„Katir ni s mano ta je ſuper meine, inu kir s mano na pobira ta reſtreſsa.“

Luc. 11.23.

Tedei nevoſhlivoſt hudobna teh Piſsarjou inu fariſeerou nikul ni imela myrú tudi ozhitne Kriſtushove zhudeshe ſo tadlali inu hudu inu krivu isloshili; hudizh je biu isgainan, mutez je govurou. ſlepez vidou. veſs folk ſe je sa-zhudou, inu vender oni ſo rekli de Kriſtus hudizhe skus Belzebuba tega vik-ſhega zhes hudizhe isgajna. Kriſtus nyeh je previshou inu skasou de namore temu takú biti. inu leté Beſsede sraven poſtavou: „Kir ni smano, ta je ſuper me-ne, inu kir smano na pobira, ta reſtreſse“. Qui non eſt mecum, contra me eſt, et qui non colligit mecum, diſpergit. Pravizhne je Búh, inu pravizo lubi! inu satú otshe, de kader je potrebnu persézhi. U pravizi perseshemò. Jurabis in juſti-tia. Praviza ſe more per perſeganiu dershati, inu gorje temu, kir nje na dershi. inu letú boſte ſhliſhali Lubesnivi u danaſhni pridigi u kateri vam bom skasou.

Kakú zhlovk po pravizi inu u pravizi perſeshe.

Kakú Buh ſtraffa zhloveka kir per perſegi pravize na dershì.

X

Kai je letú perſeganie pravizhnu? Inu kai otshe rezhi po pravizi inu u pravizi perſegati? Uzheniki u ſhullah odgovorè: de u pravizi perſegati otshe tu rezhi: perségati zhes takſhne rezhy, katere ſo poſhtene, dobre, perpuſhene, katere pres grehá ſe samorejo ſturiti, dopernesti inu dopouniti. Juſtitia exigit: at quod jurantur ſit res juſta, licita.

Honesta. Com
: letú je potrebnu prou dobru samerka-ti, ſlaſti: kader ſe enemu kei oblube, ali shuga s perségo. Akú taiſtu, kar oblubeſh ali shugaſh je prepovedanu, je super sapoud boshjo je greſhnu, inu ti letú tuoje obetanie ali shuganie, s poklizainam boshjega Imena, Vezhne Resnize, Bo-ga, katerega sa prizho klizheſh inu usameſh, tu je s perſego poterdujeſh, k exem-plu praviſh: Buh je meni prizha, letú boſh ti meni grenkú plazhou; skus letú inu kry naſhega Isvelizharja. To ſhkodo nesrezho bom tebi ſturou; koker je Buh koker je Buh u Nebeſsah. Tega na bom tebi nikul odpuſtou: inu takú naprei: ta-kſhnu tuoje perſeganie je greſhnu, inu u ſebi duojno hudobo sapopade: poprei ko-ker letú skashem poſhluſhajte eno pergliho: En shlahtne imenitne Goſpud ima eno hzher: ona ſe otshe omoshiti; inu sa moshá imeti enga berizha ali enga koinaderza. Ozha kir letú resvee, njo na uſse vishe opomina, de ia to miſsu is glave puſtiti, na nje roiſtvu; stan miſliti. De nema ſama ſebi, niemu, inu zeli shlahtni hiſhi, inu shlahti ta ſhpott ſturiti, kratku, nji voiſtru prepoveduje de ſe nema tega podſtopiti. Hzhy kai ſturi? Kar ſi ona jenkrat u glavo postaula otshe doſezhi: na mara sa shlahtne ſtan; ne sa zhaſt nu poſhtenie, ne sa shlahti

Str.: 156v

Ne sa ozheta inu niegovu voiſtro pravizhno sapoud inu volo. Berizha otshe useti. ſhe vezh: ozheta sa prizho k oblubi klizhe. guiſhnu hudú ſturi ta ne-pokorna terduratna hzhy. Pervezh hudú ſturí dokler pravizhno Ozhetovo volo inu sapoud prelomi inu sanizhuje. drughezh hudú ſturì: dokler Ozhetu eno veliko nezhaſt iskashe ke niega sa prizho klizhe inu usame k eni takſhni oblubi, katero on takú ozhnú ſourashe. Pergliho ſte ſhliſhali. saſtopite ſedei reſnizo; u enaki vishi moj Kriſtian kader Bogá sa prizho usamesh k eni prepovedani, hudobni greſhni rezhi, ſi kriv duojnega grehà inu duojno hudo-bo ſtiriſh hic dua malitia concurount. Pervo de skus to ali uno prepovedano rezh inu greh Boshjo sapoud prelomiſh. una quod malum velit. Ta drugho de Bo-gá sa prizho usameſh k prepovedani rezhi inu h grehu, katerega on ſourashe. altera quod abutatur authoritate Dei odio habentis omne malum.

Bonac Le. P3
.
leſs. 22.c24.d3
. inu satú, kader ſe takſhne greſhne perſega u ſveti Spoudi obtosheſh: ni sadoſti rezhi: sém greſhnu perségou. Temúzh moreſh ſe obtoshiti inu taiſte greh povedati, katerega ſi s persgo poterdou. Inu h kateremu ſi Bogù vezhno Reſnizo sa prizho useu. poſtavimo ſe moreſh takú obtoshiti. ſim voſhou, shellou; shugou; ſim volo imou greſhno, deb sa prizho klizou tu ſem s perſego poterdou. ſim imou to greshno volo, u ti veliki navarnoſti priasnoſti, greshni Lubesni, navadi nar blishneiſhi perloshnoſti oſtati: to ali uno hudobo ſturiti, tulkukrat inu tulkukrat, inu h temu ſem Bogà sa pri-zho useu tulkukrat inu tukukrat. Takú ſe ſorta inu ſhtivilu povè. Koker je doushnuſt per velikeh grehah povedati.

Pater (upraſha tukei eden ali ta drughe) kader jest tu ali unu oblubem, s Bugam inu s perſego perterdujem, kar je greſhnu ſem ali niſem doushan? Morem ali ne tu ſturiti inu dershati kar je hudu inu greſhnu? inu zhes kateru ſim Perſegou, de bom ſturou, da bom dershou? Odgovorim: na ſmeſh ſturiti, na ſmeſh tuojo Beſedo tuojo perségo dershati. poſtavimo sa en exempel, ſi persé-gou, de boſh temu tuojemu blishnemu na niegovi zhaſti, na niegovemu pre-mosheniu eno teſhko veliko ſhkodo delou, na ſmeſh tuojo perſego dershati tu je na ſmeſh niega u to ſhkodo na zhaſti, na premosheniu perpravti sakai niſi doushan? ja tudi na ſeſh tuojo perségo dershati? Satù: dokler perſega (koker pravijo uzheniki) ni ena savesa, inu potrerdenje tegagrehà inu hudobe. juramentum non eſt vinculum iniquitatis cum. ‌Herodeſh‌ Krajl (koker beremo

per ſvetemu Marku na ſheſti poſtavi
) je na ſuoj porodne dan eno veliko vezherjo napravou, per temu vesſeliu ſe je tudi sneiſhla Hzhy te ‌Herodiade. ‌je pleſsala je krajlu inu uſsem per Kralevu misi ſedejozhem dapadla. isproſsi ſi kar otsheſh

Str.: 157r

Je k nji rekou ‌Herodeſh‌) perſeshem: de bom tebi tu dau aku be lyh bla po-loviza mohjega Kraleſtva. Juravit illi : quia quidquid petieris dabo tibi, licet dimidium regni mei.

Marc 6.20
. od Matere nagajnana inu podvuzhena je proſsila sa glavo ‌Joannesa Kerſtnika‌. Inu ‌Herodeſh ‌kir je tu zaſhliſhou je shalloſtne poſtau. Vunder sa volo perſege je dershou ſuojo Beſesdo; je dopounou ſuojo perségo je puſtou ‌Joannesa‌ glavo odſekati. Neumnu inu hudobnu (pravi Svet ‌Auguſhtin‌) ſe je ‌Herodeſh‌ sadershou, Kir je perſegou, inu ſuojo greſhno perſe-go dershou inu dopounou. Inter laſcivius et dæliccas convinciatium in temere juratur. Et ipie quod juratur impletur.
Serm i0 in nov Serm
. hudú tedei inu gre-ſhnu je dershati perſego inu dopouniti ta s perſego poterden greh. enu drughu pak je u dobreh, poſhteneh, propuſheneh rezheh. U teh je doushnuſt (kader je mogozhe inu okulſtave perpuſté) perſego dershati. slaſti kader taiſta zhes ka-teru ſe perſeganie ſturí je k nuzu tuojega blishnega. inu akú be dershala inu dopounila perſega be blu k ſhkodi tega blishnega, je doushnuſt pravim tu dopouniti, zhes kateru ſi perſegou. ſte tedei ſhliſhali kukú zhlovk perſego u pravizi dershí. poſhluſhajte ſhe kukú Buh ſtraffa zhloveka kir pravize per perſeganiu na dershì.

X

Velika inu ſtraſhna je bla ſtraffenga, s katero je Buh ‌Sedecia‌ Krajla obiſkou. Koker ſe bere u

Petinuduaiſti poſtavi u zheterteh Kralovih bukvah
: Per-ſhou je Krajl ‌Nabuchodnoſar‌ inu zela niegova shounierſhina inu je o-kul dau Jerusalemſku Mejſtu. Tenku inu ſlabu shiulenie, pomankanie kru-ha, inu k shiuleniu potrebneh rezhỳ, lahkota ſilna med folkam. Voiſhaki ‌Sede-ciovi‌ inu ‌Sedecias‌ ſam ſo pobegnili inu beshali. Ampak ujet je biu ‌Pe-lún‌ k ‌Na‌ c ‌ukodonoſorju‌, Synovi niegovi pred niegovem oblizhiam okul perneſheni; Kralova hiſha inu Mejſtu resdjanu inu pokonzhani, Tempel shesh-gan inu ſhazi tega templa useti. ‌Sedecias‌ oſleplen inu ozhy mu isderte. upraſha sakai uſse letú? ‌Ezekiel‌ Prerok odgovorí, satú ke je perſego prelomou katero je ſturou Babilonſkemu Krajlu ‌Nabukodonoſorju‌. Spreverat enim (Sedecias) juramentum.
Ezek. i7.i8
. Takú mozhnú ſe ſuoje zhaſti anusame, takú mozhnú sa to ſuojemu Svetemu Imenu doushno zhast aiffruje de tudi nevirnem inu ſuojem ſourashnikam mozh inu ſrezho daje, sa ſtraffati taiſte kateri niega inu niegovu Ime sa prizho klizhejo; perſeshejo inu potim persége na dershè. Boshje voistre ſhtraffenge tedei ſe imajo bati taiſti inu taiſte, kateri inu katere ſuoje Besſede, oblube; vablenia s perſego poterdijo, Resnizo vezhno k prizhi teh ſuojeh oblub inu beſsed usamejo, deb le na to visho u hudobo

Str.: 157v

Greh perpravli. Pershone moſhke ali shenſke, katere temu ali unemu letí ali leuni perſegajo tu ſturiti, inu na to vishi njeh u ſhtrike mreshe ſkuſhniave inu grehe ulezhejo, sa zhaſt inu dobru ime; sa Boshjo priasnoſt, nedoushnoſt, duſho. Nebeſsa perpravijo.

Nesrezhni zhes nie bo perſhla ſhkoda inu naſrezha, u katero ſo drughe s perſe-ganiam perpravli; koker guiſhnu shivím (Pravi Buh) koker guiſhnu jest shivim, perséga katero ſo sanizhvali inu niſo dershali bo njem le ſhkodi vi-vo ego quoniam juramentum quod ſprevit - ponam in caput eius.

Ez. i7.i9
. nej ſe le oni isgovarjajo /koker oté/ pred zhloveſhko ſodbo, ampak pred uſsegavedejozhem Bugam. Pred niegovem pravizhnem ſodnim ſtollam ſe na bodo ſe na bodo mogli isgovarjati; Leshnivi inu kervizhni kateri to ali uno rezh katero samorejo pres grehá ſturiti oblubejo inu oblubo s perségo poterdujejo, potemu pak perſege na dershé. teſhku ſilnu teſhku pravi ſvet ‌Joannes Chryſoſtomus ‌bodó potalashili jeso Boshjo. Implacabilis eſt Dey Juramentis contemptis.
Hom i9 ad Pop
. U Ӕgyptu koker piſhe ta uzhen ‌A-bulensar‌.
in Deuter
. Je bla navada: de taiſte kir je per krajlovemu shiuleniu inu ſdraviu perségou, inu te perſege na dershou, je shiulenie ſuoje sgubou je mogou umreti, akú be lyh biu plazhou sa ſuoje shiulenie tulku sletá kak je on vagou. u takſhni zhaſti je biu Krajl inu niegivu ime dershanu inu kai menejo hudobni Perségauzi; menejo morebiti de Buh ſe na bo anu-seu ſuojega Svetega Imena. Kateru onì sa prizho usamejo, s kateremu ſuoje Beſsede inu oblube poterdejo inu potemu vender ſilnu dershè. voiſtru ſtraſhnu ampak pravizhnu jih bo ſhtrafou. implacabilis eſt Deus Jura-mentis contemptis.

Nezh vezh sa dons. ſte saſtopili Lubesnivi kai ſe pravi inu kai je per-ſegati u inu po pravizi. Inu ſte tudi saſtopili ſtrafengo katere ſe imajo bati taiſti pravize per perſeganiu na dershè. Aku notshete ſtraffenge Boshje obzhutiti varujte ſe de na bote zhes hude, naperpaſhene greſhne rezhy perségali. Inu de ſe na bo tu sgodilu malu kedei inu le ti-ſtkrat kader je velik urshoh. ſila inu potreba tudi k szer dobrem inu popu-ſhenem rezhem Bogà sa prizho usemite.

Str.: 158r

76. pridiga

Homines cum vidiſsent quod Jesus fecerat ſignum, dicebant quia hic eſt vere Propheta. qui venturus eſt in mundum.

„Kader ſo ti ludje to zhudu vidili, kateru je biu Jeſus ſturou ſo djali letá je reſnizhnu ta Prerok katir ima na ſvejt priti.“

Joan 6.i4.

italicNiſo ludje pres velikega inu pametnega urshoha Kriſtusha sa preroka ders italichali. italicde on je pet jezhmenoveh k italicruhou inu due ribe takú pogmerou, de okul italicpet thaushent mosh ſo jedli inu ſiti poſtali inu ſhe duanaiſt jerbaſsou italickoſzou je zhes oſtalu, tu zhudu je ludy naganalu: de ſo Kriſtusha der- italicshali inu djali, reſnizhnu leta je Prero italick italic, katir ima na ſvejt priti.
Ho-mines cum vidiſsent quod Jesus ſeceraz ſignum, dicebant quia hic eſt vere Propheta, qui venturus eſt in mundum
italic. Previshani ſo bli inu reſnizhna italicje bla nyeh beſseda. ſim she govurou od ſodbe. Inu od pravize, katere italicſe italic imajo per perséganiu italicd italicershati: od reſnize imam ſhe govorriti u da- italicnaſhni pridigi u kateri vam bom skasou.

Kai je, inu kai ni reſnizo dershati per perſegi.

italicKakú velika inu Bogú ſuperna hudoba je reſnize per italicperſegi na dershati.

X

Perſeganie more imeti reſnizo, jurabis in veritate. U reſnizi inu po reſnizi perſegati otshe tulku rezhi. Bogà sa prizho useti k eni ta-kſhni rezhi katero ti katir perſesheſh pametnu inu guiſhnu sa reſ-nizhno dershiſh. ali ſi pametnu saguiſhan: de boſh ſturou poppou-nou to uno oblubo katero s perſego poterdiſh. u reſnizi inu po reſ-nizi perſegati je Bogà sa prizho klizati k eni takſhni rezhi, ka-tera je reſnizhna ali ſai ti njo sa volo velikega pametnega urshoha sa reſnizhno dershiſh inu imáſh. Koker pravijo uzheniki. ut res ſit, vera, aut ſallem ex gravi ratione putetur eſse vera. Tu ſe pravi reſni-zhnu perſezhi. Katir pak Bogá sa prizho klizhe k eni takſhni rezhi, katera ni reſnizhna, katero sa fouſh inu lashnivo dershí: od katere zvibla ali je fouſh ali reſnizhna ta reſniza per perſeganiu na dershí inu ſturi krivu ali kervizhnu perſeganie kateru ſe imenuje perjurium.

Inu takſhni kervizhni Perſegouzi ſo taiſti: kateri sagovarjajo (poſtavimo) hiſhnega ſynú, ali hzher: thovarſha ali thovarſhizo ſe saroté inu perſe-

Str.: 158v

Gajo, de ſo nedoushni, de niſo krivi akú lyh vedò de temu ni takú Takſhni ſo taiſti, kateri teh drugheh priatlou inu prjatelz hudobó pokrivajo, s roteniam inu fouſh perſeganiam inu morebiti ſhe miſli-jo: de snyeh krivim prizhvaniam dobru delu te lubesni ſturè tak-ſhni ſo taiſti, kateri s kervizhno perségo inu perduſhaniam otshejo enemu potrebnemu pomagati k erbſhini, k bogati Nevesti: k eni dobri ſlushbi. Ali k eni drughi ſrezhi, inu ſe h temu sgovarjajo re-kozh ſe sarotim, perduſham, perſeshem ne k hudemu temúzh k dobre-mu sa mojega blishnega. Lubiti blishnega, ſlushiti enemu prjatlu je prou. Ampak nikar skus kervizhnu perſeganie pred altarjam: koker je nekedei navada bla pred altarjam perſego dol poloshiti. opotet amicis commodore usue ad aras. Tu je zol sposnou inu rekou en Moder Ajd ‌Pericles‌. takſhni kervizhni Perſegouzi ſo taiſti kateri kader kupu-jejo ali predajajo aku lyh ni reſs pravijo. Buh je meni prizha, de tu blagú tulku mene koſhta, de ſem drughem taku draghú predau, ali de ſim tulku plazhou. takſhni ſo taiſti delouzi, kateri oblubijo inu obeta-jo inu oblubo s perſego poterdujejo; de bodó na ta inu ta dan nyeh de-lu dokonzhali. Aku lyh dobru vejdó, de nabodó mogli beſede dershati. taiſti doushniki kateri per Bugu perséshejo de bodò u kratkem zhaſsu plazhali; ſamì per ſebi pak u ſerzu nemiſlijo plazhati, taiſti inu taiſte kateri inu katere ſo perprauleni inu perpraulene uſsako uro k perſegi bodi reſnizhnu ali leshnivu, bodi po pravizi, ali po kervizi, nej vedò, ali nej na vedò sa uſsako rezh inu delu. K uſakemu obetaniu Boga h prizhi usamejo. Kai ſe pravi reſnizhnu inu kervizhnu perségati ſte ſedei saſtopili, sastopite ſhe Lubesnivi kakſhno kakú veliko Bogú ſuperno hudobo u ſebi sapopade kervizhnu perséganie: letá je ta drughe dejl imejte le ſhe enu kratku poterplenie!

Po besedah Svetega Thomasha od Aquina inu Svetega Auguſtina kervi-zhnu perséganie ſamu na ſebi je en raminu velik ali ſmertne greh. Perjuricum ex ſui ratione eſt peccatum mortale.

22.q98. art 3
. Pravi ta Angelſke uzhenik. Kervizhnu perſeganie is lastne nature inu ſamu na ſebi je ſmertne greh. pres usſega zvibla guiſhnu je pravi Svet ‌Au-guſtin‌ de kervizhnu perséganie je greh inu velik greh.perjurium pec-catum eſse, et grande peccatum nemo debitat.
Serm 28. Je verbis Apoſt
. Inú u reſnizi bodi majhna ali velika lash katero eden s perſego poterduje.

Str.: 159r

Buh ſe sanizhuje, Bogú se velika nezhaſt iskashe: katir fouſh inu lashnivu govorí inu zhes tu ſe per Bugu saroti. Bogá k prizhi kli-zhe ter pravi: Buh ve inu Buh ima meni prizha biti de je temu takú je uſse enu koker deb djau: nej pride Buh, kir je ſama Vezhna Reſniza k prizhi. De bodó ludje mojem lashnivem Beſsedam verjeli. Kakſhna hu-doba letà je ſe lohkù svisha inu skashe skus pergliho od drugheh Boshjeh laſtnuſtah inu popoumnoſtah: pervezh od pravize Boshje: ka-der be eden djau: Buh kir je vezhna Praviza pogubi tega nedoushnega on niega ſhtrafej s vezhnem ognam; kai ne en takſhne zhlovk be resha-lou Pravizo Boshjo? Drughezh akú be en rekou Buh kir je miloſtiv inu dobrutliv meni pomagej skus en zhudesh ta greh dopernesti? Kai ne en takſhne zhlovk be reshalou Miloſt boshjo be ſe greſh-nu sadershou? U enaki vishi ta kir otshe kir Bogà sa prizho usame deb niemu niegovo lash prizhou, reshali Boshjo Reſnizo. Inu s tem na snanie da (koker pravi Svet ‌Thomash‌): vel quod Deus veritatem non cognoſcut, vet quod falsitatem teſtari velit.

ib. art i
. ali koker deb Buh reſnize na vedou, ali koker deb Buh otou fouſhiu inu lash prizhvati i-nu poterditi. Kateru miſliti je greſhnu inu ſtraſhnu:

Inu de boſte Lubesnivi letú ſhe bol inu loshei saſtopili poſhluſhajte eno pergliho; poſtavimo eden zhlovk perstopi k enemu viſsoku shlah-tnemu Goſpudu! Goſpud rezhe jeſt imam s unem eno praudo, pred pra-vizo ga bom toshou. De ſem niemu she plazhou kar ſem kradou inu takú naprei, uſse letú ni reſs. vender nyeh proſsim, nej bodò oni koker en poſhten, shlahtne inu imenitne Goſpud kateremu ſe verjame nej bodò oni meni prizha inu nej oni moje beſsede mojo toshbo poterdujejo! Kai ſe vam sdi od enega takſhnega zhloveka? Kai ne bote rekli de je en hudobne zhlovk kir ſe podſtopi tega poſhtenega viſsokú shlahtnega Goſpuda sa prizho ſuoje lashi inu kervize proſsiti inu useti? Kervizh-ne lashniv Perſegauz tebe sadene inu angrede ta pergliha: kar be ſe ti na podſtopou od tuojega thovarſha inu priatla proſsiti; inu h kate-remu be sé ti na podſtopou zhloveka h prizhi klizati inu useti: h te-mu ſe podſtopiſh Bogá sa prizho useti? quod ab amico non audes poſtulare, ad id Deum vocas?govori ta uzhen

Filo L de decal
. Ka-der leshnivu kervizhnu perſesheſh u eni guiſhni sastopnoſti praviſh Buh Resnizhne Goſpud jest nemam per ludeh tulku viere. Deb mogou moje golfie, kunſhti, kervizhne Beſsede sadoſti poterditi; poidi ti kir ſi Resniza Vezhna, poterdi inu prizhuj moje fouſh leshnive Beſede, de bo-

Str.: 159v

Dó ludje taiſtem verjeli. esto aliena malitiæ Vicarius! aku ſim jeſt poredne inu hudoben, ti o Buh ſi pres konza dober, akú ſim jeſt lashniv, ti ſi pres konza reſnizhne. Kai je satú? Bodi meni inu ſlushi meni sa prizho! Melior deteriori ſubſerviat. Deus optimus ſceleſto homini.

id ibid
. Grosna inu ſilna hudoba, ſtraſhne ſhtraffenge u-redna! Dejte ahtengo na eno hiſtorio kateri is ‌Valeria‌ Wenezhana po-piſsuje ta imenitne Pater ‌Segneri‌:
P.i. diſc i0. Hom Chriſt
:

U eni Korsikanerski vaſsi je dala ena udova hraniti ſuojemu snanzu triſtu kroon. Kader je Hzher omoshila je otla denarje nasai imeti. Ampak ta hudobne moſh s ſuojo sheno red pred pravizo poklizan je kervizhnu perſegou per Bugu uſsegamogozhnemu. De nezh ni prejeu: Poſhluſhajte ka-ku teſhko roko ima Boshja Praviza saleté, kateri ſe nje na bojé! Je imou ta pregreſhne zhlovk tri Synove enega dua meſseza ſtareha u sibeli enega pet lejt ſtarega, kir je med tim kader je ozha per praudi perſegou te-ga meihnega bratza sibou: inu tega tretega pet inu duaiſset lejt ſtarega po ſturjeni Kervizhni perſegi je Mati dam perſhla, svernjeno sibu, inu saduſheno dete neiſhla. Od ſtrahá inu jese smottena je noſh popadla inu temu vezhemu Synu urat preresala. Tudi golufne kervizhne Perſégauz nje moſh kader je u hiſho ſtopou, ſuoja dua ſyna mertva neſhou, je na-glu noſh popadou inu ſujo sheno prebodou. ſoſsedi kader ſo tu svedili ſo niega oblaſti inu Pravizi zhes dali, katera je niega obſodila de ima na gauge obeſhen biti. po ſtraſhneh ſhe uſelei ena ſtraſhneiſhe rèzh ke rau-nu ob temu zhaſsu ni blu obenega rabelna kir be tega obſojenega hudobnika obeſou, ſe je Goſpoſki sa rabelna ponujou ta petinu duaiſset lejt ſtar Syn inu ſuojega laſtniga Ozheta obeſou. ampak zhes malu zhaſsa tu ſuoje gro-sovitnu djanie premiſhlujejozh inu szagan je ſam ſebe prebodou inu o-kul perneſou.

X

Nej bode temu koker otshe tu je guiſhnu: tu ſvetu Piſmu pové: tu Buh skus uſta Preroka ‌Zaharia‌ govorì, hæc eſt maledictio

Zah: 5.3
. letá je prekletva. Katera per boshjemu Imenu lashnivu kervizhnu perséshe veniet ad Domum jurantis in nomine meo mendaciter.
ib. 4
. Inu na bo ſamù pershla temuzh bo oſtala u ſredi niegove hiſhe, inu bo pokon-zhala u prah prebernika derva inu kamnie. et commorabitur in medio Domus ejus, et conſumet eam, et ligna ejus, et lapides ejus.
ib
, Letú ſi imajo dobru samerkati lashnivi kervizhni Perſegouzi.

Str.: 160r

77. pridiga

Tulerunt ergo lapides, ut jacerent in eum.

„Natu ſo oni kamine pobirali deb u niega luzhali.“

Joan. 8.59.

Bratouſhina britkega ſmertnega Terplenia Jesuſa na krishu u letí Boshji hiſhi gre poſtaulena od ‌Alexandra‌ tega imena ſedmega Rimſkega Papesha u 1655 lejtu poterjena, od ‌Benedikta trinajſtega ‌ti velki Rimſki od do-bre ſmerti imenuvani bratouſhini perdrushena u 1729 lejtu, dershi dans ſuoj nar vekſhe prasnik. Spomin inu andoht, h kateri bratje inu ſestre po na-vadi pretezheneh lejt s ſuſebnim aifram ukuppridejo. Ta gorezhe aifer inu ſu-plenia, letú ſturiti ſem ſe po moji ſlabuſti pomujou u kratkeh pridighah skus te poſtne petke, ampak (de vam reſnizo glatkú povém) malu ſestrá inu ſhe mejn bratou je blu viditi. ſedei po moji navadi per islosheniu teh Boshjeh sapoudah oſtanem, inu koker u drugheh, takú ſhe u danaſhni Nedel-ſki pridighi od persége govorìm. Judje ſo boshjemu ſynu nezhaſt skasali: kader ſo niega enga od hudizha obſedenega Samaritana imenovali, inu kam-nie pobirali deb u niega luzhali: tulerunt ergo lapides, ut jacerent in eum inu greſhni Perſegauzi tudi niemu nezaſt skashejo, kader niega inu niegovu preſvetu Ime greſhnu h prizhi klizhejo inu usamejo. Od ſodbe ali pameti Pravize inu reſnize per perſeganiu ſim she govurou; ſhe nekatere nauke vam bom naprei poſtavou. Katere Svet ‌Auguſhtin ‌od perſege daje. falsa juratio exitiosa. vera periculosa. nulla ſecura.

Serm de decol S Joan
.

Fouſh inu kervizhna perſega je ſhkodliva.

Reſnizhna perſega je Navarna.

Nobena persega ni shiher.

X

Fouſh inu kervizhnu perséganie je ſilnu ſhkodlivu, dokler duſho u vezhnu pogublenie ulezhe inu perpravi. sakai? Pervezh satú: ke lashniv inu kervi-zhne Perſegauz eno ſuſebnu veliko inu teſhko hudobo doperneſse. Drughezh satú: ke en takſhne Perſegauz zel teſhkú ſe samore pomuzhi troſhtati, ker-vizhne lashniv Perſegauz eno ſusébnu teſhko hudobo ſturí. Dokler s kervi-zhno perségo zhes sapoudi te perve Table pregreſhí: ali zhes sapoudi, katere Boshjo zhast angredó. Namrezh zhes drugho Boshjo sapoud katera pravi ti ne-maſh Imena Goſpuda tuojega Bogà napridnu imenovati. Po beſedah Angelſke-ga uzhenika Svetega ‌Thomasha‌

quodl. 3..9. art i8
. Je greh te kervizhne Perſege precei po grehu te Nevire ta perve. En greh od katerega Sveta Mati Katolſh-ka Cerkou sapové Pridgarjam de imajo niegovo gerdobo inu velikuſt temu kriſtianſkemu folku k enemu ſvetemu ſtrahu prou naprei poſtavti inu is-loshiti. En greh sa volo katerega ob ſtaremu zhaſsu. poſti skus ſedem lejt.

Str.: 160v

Inu drughe voiſtre pokure ſo ble nalashane.

Cquincuaque 6. Q. 3
. Ena ſilnu ſtraſhna inu grosna hudoba; dokler vezhno Reſnizo sa prizho klizhe ker-vizhne Perſegauz k poterdenju ſuojeh leshá. Inu kulkur je nad nim le-shezhu iſhe Bogà k leshniku ſturiti. ſe ni tedei sazhuditi, de takſhne hu-dobnik teſhku ali zol na najde pomuzhi: de niega (Kir Bogu temu nar-vekſhemu inu uſse zhaſti pres konza urednemu Goſpudu […]Reſni-zi Boshji takſhno kervizo inu nezhast skashe. De niega ſeo ſvetniki ſe an nausamejo, sa niega per Bugu koker Beſsedniki inu Pomozhniki na proſsijo. She Svet ‌Gregor‌ Papesh je letú ob ſuojemu zhaſsu samerkou. Pridejo (pravi letá Svet Ozha inu uzhenik Katolſhke Cerkve) pridejo h gro-bu ali pokopaliſhu teh Svteh Marternikou bouniki; inu ſdravi grattajo Ad Martyrum ſepulitira vemiunt agri et ſanatur. Pridejo od paklen-ſkega Duhá obsédeni; inu paklenſke ſourashnik od nyeh beshí. reſheni damu gredò. veniunt damoniaci. et curantur. Pridejo fouſh kervizhni Per-ſegauzi; inu letí kaisaen troſht kaisaene dobrute doſeshejo? Hudizh nyeh po-pade; nyem nadleshnu nagaja. Jih martra. Veniunt perjuri et a Damodio vexantur.
hom 32 in Evang
. Kdu na vide inu sposnà kak ſilnu ſhkodli-vu je kervizhnu leshnivu perséganie? falsa juratio exitiosa.

X

Od kervizhne perſege pridem na reſnizhno perſego, inu s ſvetim ‌Auguſtinam‌ pravem, tudi reſnizhna perſega je nekatirkrat navarna. vera juratio peri-culosa. Katir (aku lyh reſnizhnu) vunder pogostu. Pres velikega urshoha pres potrebe inu ſile perséshe. ſe u duojno navarnoſt podá. Perva navarnoſt per niemu ſrezha inu shegen Boshje lohkú nehá inu nemoſtane. Drugha navar-noſt, on lohkú u ſhkodo pride, inu u greh pade. Ti pervi Kriſtiani (koker samerka ſvet ‌Joannes Chryſoſtomus‌) ſo s poklizaniam ſvetega Boshjega Imena bolezhine inu bolesne sagnali: ogen ugaſnili; hudu ureme inu vetre utola-shili inu doſti drugheh zhudneh rezh ſturili: dokler tu ſvetu Ime ſo le kli-zali inu ſhpogali sa Boga zhaſtiti inu hualiti. Ampak de ſe letú ob ſdane-mu zhaſsu na isgodí nam nema zhudnu naprei priti: dokler doſtikrat preſve-tu Boshje Ime ſe malu zhaſtúje: pres urshoha; pres ſile inu potrebe; pres reslozhka inu pozhitka k uſsaki rezhi, k uſsakemu govorenju inu opravi-lu ſhpoga inu h prizhi klizhe. Perſezhi kader je velik urshoh. ſila, praviza inu prava oblaſt taku otshe je perpuſhenu koker ſim she u popreiſhneh pridighah rekou; je enu delu te andohti, s katerem ſe Buh zhaſtuje. Am-pak pres potrebe pres ſile, pres oblaſti inu pravize k uſsaki mejhni naured-ni napotrebni rezhi Boga sa prizho useti. S niegovega Imena poklizania poterditi letú je ena ſmeſhnava, katera ſe na enega Kriſtiana ſe na ſhika en takſhne Kriſtian guiſhnu na saſlushe deb niemu Buh u potrebi poma-

Str.: 161r

Gou. ja en takſhne Kriſtian je u veliki navarnoſti u veliko ſhko-do priti: vir multum jurans implebitur iniquitate

Eccli 23.i2
. govo-ri Svet Duh u ſvetemu Piſmu: katir doſti perſeshe, bo hudobe inu grehou poune poſtau: zhe pres modruſti pres premiſhluvania, pres potre-be doſtikrat perſeshe; bo lohkú tudi pres pravize u takſhneh rezheh pres pravize perſeshe; lohkú ſe bo sgodilu de bo tudi pres reſni-ze perſegou; inu Bogà fouſh. leshnivu. Kervizhnu h prizhi useu inu klizou; satú opomina Svet Duh skus ‌Ecclesiaſtikushove‌ uſta; maſsej ſe; dershi noter tuoje uſta; na navadi ſe perſege: dokler skus letó doſtikrat zhlovk pade inu pregreſhí. Jurationi non aſsuescat os tuum, multi enim casus in illa
Eccl 23.9
. Kai je tedei nar bulſhe zol na perſezhi: nulla juratio ſeccura.

X

Otshem rezhi: is navade, is frej vole; kader ni ſila, kader praviza inu oblaſt na sapové, ne perſezhi. Letu napreusetie imejte Lubesnivi ante omnia autem fratres mei, nolite jurare

Jac. 5.i2
. Bratje moji pravi Svet ‌Jacob ‌pred uſsem na perſeshite; zhes leté beſsede Svet ‌Auguſtin‌ to per-gliho da inu takú govorí: Poſtavimo eden grede po eni voſki viſsoki ſtesi inu ceſti: na eni ſtrani sagleda terdo semlo, lepe traunike, fletno ſhroko perloshno cesto: na ti drughi ſtrani vide grosne ſkale; ſtraſhne glo-bozhnine, ſilnu globoke jame. Kai sazhne? Kam ſe oberne? Zhe je pametne gre po lepi inu perloshni ceſti. u enaki vishi bulſhe inu bel shiher je: akú moj Kriſtian nikul perſesheſh, inu takú pres navarnoſti fouſh inu kervizhne persége oſtaneſh, koker pak de vezhkrat perſesheſh inu ſe u navarnoſt kervizhne perſege inu grehá ſe podáſh. ita paritor conſultig eſt. ut nunquam jurans ſecurus a perjurio quis vivat, quam frequen-ter jurando periculum præcepity in gravia peccata incurrat.
Aug in loc Jac
. Ker inu kulkur je nad tabo leshezhu na iſhi; na lubi; na shelli perſege; quantum in te eſt, non affectes, non ames, non appetas jusjurandum
id
.
de mend: ci5
. Ajdje (pravi leta Svet Ozha) katiri pravega Bogá na sposna-jo; kateri fouſh Bogove leſs inu kamnie zhaſtujejo, malike molijo inu sa Bogà dershé: ſe vunder bojé. Skus nyeh fouſh Bogove inu malike skus leſs inu kamnie perſezhi. ut qui lapides colunt. temiant falsam jutare per lapides. inu ti ſe na boiſh, tebe ni ſram katir pravega shi-vega Bogá vierjeſh inu sposnaſh, niega pres pameti, pres pravize; pres potrebe inu ſile k uſsaki rezhi; tudi pres reſnize. K lashnivem beſedam sa prizho klizati inu useti? Joh; ali ſe na boiſh tega Bo-

Str.: 161v

Gá kir je pouſod; ali ſe na boíſh tega Bogá kir uſse vide? ali ſe na boíſh tega Pravizhnega Sodnika kir lete katiri ſe niega na bojé niega sanizhujejo, ſhtraffuje? Non times Deum praſen-tem? Deum videntem, Deum ſccientem? Deum contemptores vin-dicantem?

X

Koker u sazhetku te Pridighe ſem ſpoumnou na Bratouſhino Kri-ſtushovega Terplenia, takú h Konzu te pridighe na bom posabou na vasſ bratje inu ſestré! Vaſhe imena ſo sapiſsane u Bukvah te bra-touſhine, ampak saſlushite le skus vashe shiulenie de ſo vashe Imena sapiſsane u Bukvah vezhnega shiulenia? Ste deleshni tulk od Rimſkega ſtolla vam dodeleneh odpuſtkou inu dobrut. Am-pak ſe pomujate le taiſte doſezhi inu ſe teh uredne delati? otshe-te biti Erbzhi s Kriſtusham u niegovemu Terpleniu? Akú otshe-mó Kriſtushovi thovarſhi biti u zhaſti, moremo biti Kriſtushovi tho-varſhi u terpleniu. ſi tamen compatimur, ut et conglorificemur pra-vi

ſvet Paul ad Rom 8.i7
. Bratouſhina od Kriſtushovega Terplenia od dobre ſmerti, dobra, nuzna. ſveta huale uredna, notshem inu na vem drughazh rezhi: ampak zhe je shiulenie vaſhe porednu, greſhnu hudobnu inu takſhnu oſtane, ſama vaſs na bo isvelizhala. nar bul-ſhe je bratouſhina Kerſhanſkega dobrega ſvetega shiulenia, otshem rezhi. Bogabojezhe, kershanſku ſvetu shiveti, je tu nar bulſhe per-praulenie sa dobru, Kerſhanſku ſvetu umreti letú ſi samerkejte inu jest rezhem: amen.

Str.: 162r

78. pridiga

Solvite et adducite.

„Odvesheta inu perpelita!“

Math 2i.2.

italicSem Pridgvou kakú ima biti per italicſe italicga pametna, pravizhna inu italicreſnizhna. Sem u sadni pridighi tudi nekatere pridne nauke od per- italicſege naprei poſ italict italicavou. ſhe od navade inu mittelnou ali nuzneh per- italicpomuzhy imam govorriti: de taiſti kateri ſo morebiti navajeni pres italicpameti inu reslozhka. Pres pravize, inu kar je nar huiſhe pres reſnize italicper italicſe italicgati, italicſe italic bodo te hude navade odvadili: inu skus dobre mittelne italicto navado pobulſhali inu sapuſtili. Kri italicſt italicus je u danaſhnemu Vangeliu italicdua ſuoja Jogra poſlóu: eno pervesano oſlizo inu tu shebe per nji od- italicvesati: inu k niemu perpelati.
Solvite et adducite. Pervesano (otshem rezhi) ſtaro ukorenineno navado teh hudeh Perſegauzov, inu kakú to samorejo odvesati (otshem rezhi) pobulſhati inu sapuſtiti letú bom ſhe u nekatereh pridigah isloshou. sa dans bo

Tu Pervu. Kai je inu od kod pride letá navada.

Tu drughu. Kakú huda je letá navada.

X

Navada bode perpuſhena ali prepovedana, huda ali dobra, ſveta ali greſh-na ſe po beſedah Svetega ‌Auguſtina‌ imenuje ena drugha inu sraven ſturjena natura. conſuctudo quasi ſecunda et uasi affabricata natu-ra dicitur.

L6. De muſ.
ſe dobí navada, akú zhlovk to uno dobro ali hudo rezh vezhkrat inu pogostu ſturí. Inu je enkrat guiſhan. Loshej je ali ſai zhloveſhku loshei naprei pride delati inu ſturiti tu kar je. ko-ker pak kar ni navajen delati. Ta Paſtir ‌David ‌(koker beremo u ſvetemu Piſmu u perveh Kraloveh bukvah) kader ſe je napravou s tim viſso-kem filiſteerjam ‌Goliatam‌ s tem meſsenem Thurnam (koker ga imenuje Svet ‌Joannes Kriſoſtomus‌) ſhtritati inu voiſkvati. Je biu oblezhen u guantu ‌Saula‌ Krajla. ‌David‌ tedei je noſsou ‌Saulovo‌ zhelado na ſuoji glavi: ‌Saulove‌ panzer na persah, ‌Saulove‌ mezh na ſtrani. Ampak uſse ſaſtoin s tim oroshiam u temu oblazhilu ni mogou hoditi; sakai ne? satú ke ni biu navajen non enim habebat consuetudinem.
i Reg. i7.39
. Kai je tedei ‌David ‌sazheu? tu oblazhilu inu oroshie je prozh poſtavou: zhiſte inu glatke kamnia ſi je is potoka isbrou, u ſuoj paſtirſke varshet polu-shou, palzo katero je poprei uſelei u rokah imou, useu. tulit baculum ſuum quem ſemper habebat in minibus.
ib. 40
. inu na to visho je ‌Go-‌

Str.: 162v

‌Ljatu‌ temu preusetnemu Filiſteerju napruti ſhou inu niega pre-magou. ſem she skasou /kader ſem pridighvou od hude navade te kletvine/ de akú eden pogostu moli, ſvete Sakramente ſhpoga ali nu-za. Buſhtvu, pregananie; inu drughe nadloghe Bogú gor offruje. s zhaſsama, inu lohkú navado te andohti. Te ſlushbe Boshje; te poterpeshli-voſti dobí. Akú pak pogostu blishnega opraula, ſe jes, hudu pervoſhe koune inu preklina lohkú ſe opraulania, jese ſouraſhtva, Kletvi ne navade. Enaku akú moj Kriſtian pres velikega pametnega ursho-ha pres potrebe inu ſile. Pogostu bode potemu perpuſhenu ali ne per-puſhenu, hudobnu, ali dobru, reſnizhnu ali lashnivu, pravizhnu ali kervizhnu, k uſsaki rezhi, opravilu, beſsedi Bogà vezhno Reſnizo sa Prizho klizheſh inu usameſh, lohkú hudo navado k perſeganiu do-biſh, s zhaſsama bo tebi letú zol lohkú inu koker naturalſku ratalu. inu kumei ali ſilnu teſhkú ſe boſh mogou te hudobe te greſhne per-ſege odvadet. niſo moje temúzh ſo Beſede Svetega ‌Isidora‌. Conſue-tudo vitium in naturam convertit, animus ſceleribus adſtrictus vix ab eis divelli poteſt.

Libr i Soliq
.

Zhe vy Lubesnivi mene popraſhate od kod ta navada pride kakú ona tak mozhnu gorjemk, raſse inu ſe pogmera? Od kod pride letú? De otrozi ka-teri kumei snajo kulku je Bogou? Ali kumei snajo krish ſturiti, vender njem jesik prou zhverſtu tezhe, inu vedó Bogà. Reſnizo Vezhno; ſvetu uſse zhaſti preskonzhnu urednu Ime Boshje, k uſsaki nauredni prasni rezhi k norzhiam, tudi morebiti vezhkrat k leshnivem Beſsedam sa prizho kli-zati? zhe mene upraſhate, jeſt vam reſnizo glatku po moji doushnuſti povém. Letú pride (odgovorim) od taiſteh (komú be ſe na imelu ſerze u shivotu trepetati?) od taiſteh pride: katerem je Buh eno ſuſebno ob-laſt zhes drughe dau: kateri ſo doushní ſuſebno ſkerb imeti, ahtengo dati podvuzhiti, ſvariti, ſhtraffati kader je potrebnu otroke inu podloshene, inu tem s dobremi nauki, s ſvetemi exempli naprei jeti. Pride od ſtarſhou od vikſheh zhes mejhno ali veliko dershino. Poſli od Gospodarjou inu Goſpo-din, mladi od ſtareh, mejhni od ſtraſeneh; otrozi od ozheta inu Mate-re ſe navadejo perſezhi. ſte vezhkrat ſhliſhali to pripoviſt koker ſta-ri tizhi pojejo, tak mladi tizhi shvishgajo ali kar ſe ‌Anshek‌ nau-zhi tu ‌Anshe‌ sna. Kar ſe je ‌Neshiza‌ navadla; na tu ‌Nesha‌ na posa-bi. Kar ſe otrozi u mladoſti u mladeh perveh lejtah nauzhé, tu oni u

Str.: 163r

Staroſti u keſhneh ſtareh lejtah dershé inu ohranijo pravi Svet ‌Ma-ximus‌. quod in juventute addiſcitur, in matura ætate ſervatur.

ſerm de S. Jo. Papt
. Takú pride takú ſe pogmera, takú oſtane navada te perſege. pregledejmo ſedei u drughemu Thajlu kakú huda je leta navada?

X

Menejo morebiti Perſegauzi de Bogá pres ſile, pres reſnize, naurednu inu kervizhnu sa prizho klizati, ni tulkain pregreſhnu; ni takſhna hudoba koker Pridigarji pravijo? perſeshemo (poreko) ampak is navade. Inu rau-nu ta navada je hudobna: sakai inu kakú hudobna? Satú inu takú: dokler ta navada ſe je dobila skus vezhkrat ſturjenu kervizhnu inu greſhnu perſeganie. upraſham (kader ſte samerkali, sposnali, hudobo kul-kur je potrebnu h grehu) enkrat, duakrat, trideſsetkrat, ſtukrat, thau-shenkrat fouſh, leshnivu, krivizhnu perſezhi Bogá h prizhi useti, je ali ni blu greſhnu? Porezhete inu prou porezhete letú perſeganie je blu hudobnu, je blu greſhnu; zhe tedei je letú perſeganie greſhnu; kaku letá skus doſtikrat greſhnu perſeganie ſturjenu. Navada katera ſe dobí ni greſh-na ni hudobna? Kader ſe na pomujate nuzneh mittelnou nuzati; inu navade takſhne takù rekozh is korenine vunkei usdigniti inu isruvati Poſhluſhajte Lubesnivi nektire perglihe, is katereh bote lohkú dol useli inu sposnali kakú prasni ſo isgovori teh perſegauzou kateri oté s navado ſuojo hudobo isgovarjati inu ſami ſebe nedoushne ali ſaj menie doushne inu krive ſturiti koker ſo u reſnizi. Poſtavimò en zhlovk sa volo doſti ſturjeneh tatvin inu kerviz satoshen inu od Pravize od Sodni-ka k ſmerti obſojen be sé isgovarjou de ima to navado tatvine inu kervi-ze ſturiti: ta isgovor be biu prasne inu be niemu na pomagou: neſrezhne raunu sa volo te tuoje hude navade saſlusheſh ne ſamù enkrat temúzh aku be mogozhe blu vezhkrat shiulenie sgubiti inu umreti. u enaki vishi prasne je inu Perſegauzu greſhnemu na pomaga ta isgovor de imà navado fouſh, kervizhnu greſhnu perſezhi: raunu sa volo te navade je huiſhe inu vezh ſhtraffenge urednem slaſti kader notshe mittelnou soper to navado ſhpogati. Katir je lazhne inu spishe ſamú gleda, taiſteh ſe na dotakne, otshe lazhen oſtati. Katir lulko ſhkodlivo med pſhenizi ra-ſse arznie notshe useti. inu Perſegouz kir ima navado, vee ſoujo doushnuſt,

Str.: 163v

Sposná revne ſtan ſuoje duſhe, inu mittelnou ſoper to navado notshe ſhpogati, otshe u greſhni, ukorenineni navadi oſtati? Ali ni letú hudobnu inu greſhnu?

Doſtikrat ſe govorí (pravijo takſhni Perſegauzi) doſtikrat ſe ſhliſhi per-duſhanie, sarotenie, perſeganie, namore ena taku velika inu pregreſh-na rezh biti: kai otshemo je she navada; Bratje Lubesnivi na letú odgovorí Svet ‌Auguſtin‌, Na dershite sa eno meihno rezh grehe; u ka-tereh navado imate. Nolite Fratres mei contemnere peccata in quibus forte conſuetudinem jam ſeciſtis. Lohkú ſe ſturi kar ſe is navade ſturì inu koker drughi grehi is navade doperneſheni taku tudi perséga tem katiri ſo nji podversheni naprei pride koker deb nezh na blu. peccatum conſuctidinis vileſcit et fit homini, quasi nullum fit.

Aug ſerm Dom 4 de adv
. Joh enu hudu snamnie kader ſe perſegauz te navade vezh na ahta! Kader en ranjen glid ali ud, ſe shlatta, mashe; bode; reshe; pezhe, inu bounik bolezhine na obzhuti, niega rana vezh na bolí, s tem glidam hudú ſtoji, je potrebnu od shivota ta glid lozhiti inu odſekati. quando tangitur, pungitur, calcatur, nec dolet pro mor-tuo habendum eſt ac de corpore præcidendum.
id ibid
. Kader greſhne Perſe-gauz pridigh, opominania, dobreh Naukou k ſerzu ſi nausame; kader ſe ſuoje hude navade na ahta, mittelnou ſoper to nuzati ſe na pomuja, inu naprei inu naprei u letí oſtane, mozhnú ſe bojim: de s niegovo du-ſho hudu ſto.

X

Ste mene saſtopili Lubesnivi? jeſt menem de ja, dokler ſem sadoſti glat-ku inu ozhitnu povedou, kai je od kod pride ta navada te perſege inu kakú huda je letá navada. Kai je takſhni navadi podvershenem Perſegauzam ſturiti? ali nyem ni vezh pomagati? ali morejo szagati? oſlizo odvesati inu perpelati; ſolvite et adducite. Pervesano tu je terd-no ſtaro greſhno navado morejo Perſegauzi odvesati, sapuſtiti, per Bogù pomuzh iſkati, mozhne mittelne ſhpogati. od katereh bodo poſehmau ſhe due pridighe, sa dans. Amen.

Str.: 164r

79. pridiga

Quis revolvet nobis Lapidem?

„Kdu nam bo odvalou ta kamen?“

Marc. 16.3.

Tri brumne shene
‌Maria Magdalena‌
,
‌Maria Jakoba‌
inu
‌Salome‌
italic ſo u jutru italiczol sgudei perſhle h Jeſuſhovemu pokopaliſhu ali grobu. S taiſto Lubesnio, italics katero ſo Kriſ italict italicushu u niegovemu shiulenie ſtregle, ſo otle tudi niegovu italicmertvu truplu u grobu preſkerbeti. ſo kupile dobru deshezhe masila ali ſhpe- italiczarie deb Jeſuſa pomasale. Njeh vola inu shele ſo ble dobre inu ſvete ampak italickamen je leshou pred durmí tega pokopaliſha. niſo mogle noter priti. Kdu (ſo italicmed ſabo djale) kdu nam bo tega odvalou?
quis revolvet nobis L quidem? ſo saſtopili Perſegauzi u popreiſhneh pridigah gerdobo te greſhne perſege inu hudobno navado te perſege. ſo tudi morebiti obudili enu ſvetu poshelenie, i-nu imeli to dobro volo. pobulſhati inu sapuſtiti to navado. Ampak na vedó na kakſhno visho skus kakſhne mittelne be mi imeli tu ſturiti inu doper-neſti. je tedei potrebnu takſhne mittelne naprei poſtauti. Inu letú bom ſturrou koker ſem oblubou u dueh pridigah. Dans inu dans zhes oſsem dny. dans vam naprei poſtavim.

Mittelne soper perſego katere imajo perſegi podversheni per Bogú iſkati.

X

Per ſvetemu Marku na ſedmi poſtavi
beremo: de (kader ſo k Jeſuſu enega glu-hega inu muttaſtega zhloveka perpelali inu niega proſili deb na tega ſuojo roko poloshou) Kriſtus ſe je niegovega jesika doteknou, ter gor pogledou u Ne-beſsa, inu sdihnou. tetigit linguam ejus. et ſuspiciens in caelum ingemuit.
Marc. 7.33. et 34
. Ozhy te duſhe usigniti, skus shivo viro u Nebeſsa gor pogledati: premiſhluvati viſsokuſt inu velizhanſtvu Goſpuda Bogá, kir ſe sa prizho klizhe usame inu niega ſe bati et ſuspiciens in caelum je ta perve mittel ali perpo-muzh soper hudo navado tega perségania. Is ſerzá k Bogú sdihvati, na niega ſerzhnu vupanie poſtavti, skus pravo grevengo zhiſto ſpoud. Inu pokuro poprei-ſhne grehe te perſege sbriſati, inu skus terdnu napreusetie naprei ſe varvati ingemuit. Je ta drughe mittel ſoper hudobno navado tega perſegania, vezh-krat k Angelſki misi k ſvetemu Obhajlu ſtopiti, zartanu ſvetu reſhnu telú je ſuſhovi prejemati inu ushivati s ſuſebnim aiffram inu proſhno Isvelizharja Ne-beſhkega Arzata na pomuzh klizati. tetigit linguam ejus. leta je ta trete mittel soper greſhno navado te persege. pregledejmo ſedei enega sa drughim.

Nobena rezh takú teſhka, nobena navada taku dougha, ſtara inu ukoreninena

Str.: 164v

Katere be zhlovk ſe na mogou odvaditi akú le en prave inu reſnizhne ſtrah ima: pravi ſvet Joannes Chryſoſtomus. Eden ima navado po lejtu ſe ko-pati inu to navado bo sapuſtou akú arznie saſtopne Dohtar na navarnoſt pové zhe ſe on bolesni bojí. en drughe je navajen prevezh vina pijti; inu on, ſe bo maſsou, akú sé merslize, velike urozhine, teſhke navarne bolesni boỳ. ſupet en drughe je navajen pleſsati, jegrati, ali drughe rezhy ſturiti uſsega ſe bo lohkú odvadou (akú lyh navada je doſti zhaſsa terpela!) akú ſe bo ſhkode, neſrezhe na ſdraviu; na zhaſti, na shiuleniu. Vides, quod ubi eſt timor facile ſolvitur conſuctudo etiamſi valde diuturma fit, et neceſsaria.

Hom i4 ad Pop
. Zhe tedei tulkain samore per enemu zhloveku ſtrah pred zhaſsno poſvetno ſhkodo neſrezho; kulkain vezh bo samogou per enemu Kriſtianu, katir pres pameti reslozhka, velikega urshoha, potre-be inu ſile k uſsakemu opravilu inu govorenju, ja zol fouſh, leshnivu inu kervizhnu vezhno Reſnizo sa prizho klizhe inu usame kulkain vezh pravim bo samogou per temu ta ſvet ſtrah pred Bugam? ſuspexit in celo. Katir gor u Nebeſa pogleda, dobru premiſhluje Pervezh. Kaisaeno nezhaſt Bogu temu uſse zhaſtí pres konza urednemu Goſpudu iskashe kader niega sa prizho prasneh, nauredneh, greſhneh rezh fouſh inu lashniveh beſsed klizhe. Drughezh ſi prou k ſerzu usame: Kakſhneh ſtraffengah ſe urednega ſturi skus greſhnu perſeganie. tuiſte nej bode ſhe tak doughu inu mozh-nu ti hudobni navadi podvershen. Njo bo lohkú pobulſhou lohku sa-puſtou, ubi eſt timor facile ſolvit conſuetudoetcanſi diuturna ſit et necceſsa-ria.

Ta drughe mittel ſoper to navado je: to greſhno navado ſourashiti. S greva-nem ſerza, k Bogù sdihvati: s gorezheme aiffreg proſhniame per niemu pom-uzh iſkati. Inu na niega savupati. ingenuit. De nekateri u ti navadi pres pobulſhania naprei shivé: de po Bogú inu Boshjemu Namestniku ſtu-rjeneh oblubah, napreusetiu, inu ſpoudah u letí oſtanejo, ſe sgodí satú: dokler ſe moſhkú na pomujejo, dokler te perpomuzhí ali mitelna na ſhpoga-jo. Is pravega ſerzá njem ni shou: prou greſhne fallarje te perſege na ſouras-hejo temuzh s temi prasnemi isgovori ſuojo veiſt potalashijo. Imamo (pra-vijo) eno naglo hudo naturo, ſmo she navajeni. maſsati inu sdershati ſe namoremo. Takú hudu na menemo. Jesik je poredne. teſhku inu ſilnu teſhkú ga premagujemo. ampak raunu satu je potrebnu mozhne mittelne nuzati: hudo naglo naturo premagati: navadi dol poſtaviti. ſe sdershati inu maſsati. Verjamem de je ſilnu teſhkú ampak raunu satú je potrebnu Bogá na pomuzh

Str.: 165r

Klizati, niega proſsiti, s niegovo gnado inu pomuzhio „ſe jesik poredne premaguje; navada greshna tudi ſtara inu ukoreninena isruje“. ſo beſse-de Svetega ‌Auguſtina‌. ſi linguam nullus hominum domare poteſt, ad Deum conſugiendum eſt. Qui domet linguam noſtram.

Serm 3 de verb. ni
. Zheb Perſe-gauzi na mestu teh prasneh isgovorou, s kateremi ſami ſebe oté pravizhne dela-ti, inu ſuojo hudobno navado isgovarjati ali pomainſhati) grevengo inu ter-dnu napreusetie obuditi; she dougù be bli to greſhno navado pobulſhali inu sapuſtili: slaſti pak akú be ſami ſebi naloshili ali Spoudnika proſsili deb njem naloshou nekatere nuzne pokure poſtavimo eno almoshno, poſt, obiſkanie te ali une hiſhe Boshje, molitou, inu enake ſorte pokuro. poſhlu-ſhajte en exempel , katerega popiſsuje ta imenitne Pater ‌Segneri‌ u ſuojemu Pod-vuzhenemu Kriſtianu:
P. i. diſc. i0. Parago: ZZ. Ex Peneg: de amor Div. P3. Ci4
. is katerega bote ozhitnu sposnali: de takſhne pokure ſoper hudo navado ſo nuzne duſhi inu teleſsu. En ſoudát je imou to hudo navado Bogá inu preſvetu Boshje Ime, u ſouji jesi hudobnu ſhpogati: ſpovednik mu je sa pokuro naloshou. Kader bo faliu, de ima uſelei inu precei dol poklekniti inu semlo Kuſhnet inu u resnizi nuza sa duſho inu telú tega shounjenia je bla ta pokura dokler u eni perloshnoſti kader je po ſuoji navadi falliu, inu ſe ſpoum-nou je precei ſuojo nalosheno pokuro opravou: inu pole raunu tiſtikrat ke je semlo kuſhnou, je zhes negovu telú ena kugla ſhla, katera be bla niemu ſtojezhemu shiulenia odusela. K vednemu ſpominu inu hualeshnoſti sa to perjeto dobroto je on u Zerkvi Marje Loretanſke eno tablo offrou. ſhe eno pergliho poprei koker ta drughe mitel ſklenem. Kader peſs samerka de Jager ali ſterlauz ga puſtí, de ga na tepe, de mu ſhe lepu ſturí kir je na jagi ali lovu falíu, preſs guiſhnu ſe na bo pobulſhou ſe na bo teh fallarjou odvadou. ampak zhe Jagar niegov Goſpud palzo u roko usame, ga tepe, peſs (akú lyh ena neumna shvau) ſe bo teh fallarjou odvadou. U enaki vishi akú Perſegauzi ſuojo greſhno navado k perſeganiu u myru puſté: taiſte na ſhtraffujejo inu skus nuzne pokure ſe na pomujejo pobulſhati: ja taiſto ſhe isgovarjajo nepotrebne, greſhne; kervizhne perſege ſe na bodo odvadili. Aku pak na ſuoje Beſsede oiſtrú samerkajo ſuoj jesik u beſsedi dershé: inu kader fallé ſami ſebe skus te inu une dela te pokurre ſhtraffujejo, greſhnega persegania ſe bodo od-vadili, inu tudi ſtaro navado bodó pobulſhali: ſturimo ſhe eno ſtopino k tretemu mittelnu ſoper hudo greſhno navado.

Inu kakſhne je letá? Kriſtus sraven tega De je gor pogledou u Nebeſsa inu sdihvou ſe je tudi jesiku tega gluhega inu mutaſtega zhloveka do-

Str.: 165v

teknou. tetigit linguaem ejus. tu imajo ſturiti Perſegauzi. ſturiti de Kriſtus Jeſus u Svetemu Sakramentu ſe bo nyeh jesika doteknou. s to volo s tim napreusetjam ſe imajo k Angelſki misi perblisati de bodó od te navarne bolesni reſheni. Gluhez inu mutez kader ſe Jeſus niegovega jesika doteknou koker pravi ſvet Vangelium je prou govu-rou loquebatur recte

3 Simu
Perſegauz kader Kriſtus Jeſus per Svetemu obhailu prave Buh, inu prave zhlovk is duſho inu s teleſsam; s meſsam inu s Kervio ſe niegovega jesika ſe dotakne, bo od greſhne navade k perſeganiu reſhen. Bo na mestu deb prasne, greſhne fouſh lashnive ker-vizhne beſsede s perſego inu poklizaniam vezhne Reſnize poterdou; prou, dobru, ſvetu govurou. longuebatur recte. Inu guiſhnu ali ni sa doſti mozhna ta ſama miſsu Perségauza od te greſhne navade nasai dershati? Kriſtus vezhna Resniza, modruſt, ſvetuſt vezhna per Svetemu obhajlu na mojemu jesiku lesh? Inu jest otshem ta jesik ſhpogati inu nuzati k niegovemu reshalenemu? jeſt otshem imeti na temu jesiku imeti Beſsede poredne inu hudobne; jest otshem s tem jesikam, naurednu, hudobnu, kervizhnu Bogà k prizhi klizati inu useti?

X

‌Maria Magdalena‌; ‌Maria Jakoba‌ inu ‌Salome ‌ſo med ſabo rekle: „Kdu nam bo odvalou ta kamen “ quis revolvet nobis lapidem. Perſegau-zi o danaſhni pridighi na morejo rezhi inu upraſhati; kdu njem bo to greſhno navado oduseu aku s kakſhne mittelne njo bodo pobulſha-li. sadoſti ſo leté saſtopili: namrezh ſtrah Boshji. Jezhno grevengi inu vupanie na Bogá. Inu ſhpoganie Svetega Jeſuſhovega Teleſsa. Te tri brumne shene ſo ſe oserle inu ſo vidile, de ta kamen je odvalen biu: reſpicientes viderunt revolutum lapidem

Marc i6.4
. Kamen je biu ſilnu velik inu vunder je biu odvalen: navada bode teſhka, ſtara inu koker otshe ukoreninena. S pomuzhio Boshjo ſe bo skus te mittelne premagvala. Letí ſo velikanozhni Pirhi sa Perſegauze.

Str.: 166r

80. pridiga

Dixit Pax vobis

„je rekou myr vam bodi“.

Joan 20.26.

italicKdu samore doſ italict italici inu prou sapopaſti tu ſu italicſe italicbnu veſselie inu troſht, katerega italicſo obzhutili Kriſtushovi Jogri. Kader ſo sagledali nyeh lubesnivega Mojſtra, U- italiczhenika inu Isvelizharja u ſredi med nymi ſtojezhega: kader ſo vidili niegove ro- italicke inu ſtrun katere je nyem pokasou, kader ſo ſhliſhali is niegoveh uſt:
dixit Pax vobis „myr vam bod“ o, te perjetne beſsede, s katereme je on nyeh bojezhe ſerza potalashou inu poterdou. ſrezhni Jogri; katerem je Kriſtus ta myr dau; ſrezhni tudi taiſti Kriſtiani, kateri ta ſvet myr doſeshejo; perjetne, Svet, Kriſtushove myr je letá, katerega ta hudobne ſvejt na daje! Katerega hudobni nemajo; katir ſe skus grehe, ſkus greſhno navado na dobí; kater brumnu kerſhanſku shivì katir, kar Boshje sapoudi sapovedujejo, dershí, inu pred tim, kar Boshje sapoudi prepovedujejo, ſe varuje: ta ſe ima tega myrú troſhtati, ta niega ushiva. Jeſt Lubesnivi vam Boshje sapoudi po verſti isloshim, she doſti zhaſsa ſim pridgvou od drughe sapoudi. perſego inu kar k perségi ſhliſhi, hudobno navado, inu mit-telne soper greſhno navado te persége ſim vam naprei poſtavou. Dans otshem te pridige od perſege ſkleniti: inu akú otshete s mano enu kratku poter-plenie imeti vam povedati ſhe

Nekatere nuzne mitelne, katere imajo ti greſhni navadi podversheni ſhpogati.

X

U pridigi une Nedele ſem Perſegauzam tri mittelne povedou, namrezh ſtrah Boshji, drughezh enu sgrevanu inu ſerzhnu vupanie na Bogà. Inu tre-tezh ſhpoganie reſhnega teleſsa Jeſuſa per obhajlu u danaſhni pridigi nyem ſhe tri drughe mittelne povém, katere akú bodó nuzali, s pomuzhio Boshjo ſe bodó hude persége odvadili. Inu lohkú to greſhno navado pobulſhali inu sapuſtili. Kakſhni ſo letí mitelni? Glatkú odgovorím, niſo takſhni: katere ſim jeſt is moje glave ismiſlou, temuzh katere ſveti ozheti inu Uzheniki sla-ſti pak Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ dá. Ta perve mitel enu marnu ispra-ſhanie ſuoje vejſti inu terdnu napreusetie. ta drughe: Dobra navada ſoper to greſhno navado. ta trete: Kerſhanſka ſveta ſerzhnuſt. otsheſh snati ti kir ſi navajen pres reslozhka inu pameti. Pres potrebe, inu pres reſnize persézhi otsheſh vediti (pravi Svet ‌Joannes Chryſoſtomus) ‌visho, na katero ſe boſh reshou, inu te hude navade odvadou. Samerkej, inu tu ſturi; isvoli ſi en guiſhne zhaſs, nekatere dny; u temu zhaſsu, u leteh dneh. Dej ſuſebno ahtengo

Str.: 166v

Na tuojo greſhno navado; pregledej ispraſhei pogostu tuojo vejſt, kakú ſi ſe u ti inu uni perloshnoſti sadershou, katera je tebe k naurednemu, nepotrebnemu fouſh, hudemu kervizhnemu perſeganiu nagajnala. Dershi napruti en dan temu drughemu, pogledej na ſhtivilu tuojeh falarjou; inu akú samerkaſh: de po temu zhaſsu ſi ſhe u ti navadi sapopaden, naloshi ſi frej inu volne ſhtraffenge inu pokure nihilominus ſi ilagulati repriamur panam nobis conſtituang

hom 28 ad bapt
. Inu per temu (kader ſe takú pomujaſh hudo navado pobulſha-ti inu dol poſtavti) akú lyh ſi enkrat, duakrat, trikrat, duaiſetkrat padou falliu, na szagei, temuzh uſtani gor, sgrevei ſe; ſpokori ſe; pofliſsej ſe na-prei inu boſh hudo ſtaro navado premagou. cum corrigere coperis, ſive ſe-mel. ſive ſecundo. ſive tertio. ſive vigesimo leyem tranſcederis ne deſ peres ſed iterum ſurge. Et ſtudiom aſsume. Et victor eris.
id. ib
.

Ta drughe mitel je hudobno navado ſkus dobro navado premagati. Kakú bom to dobro navado dobiú porezheſh? poprei koker jeſt tebi na letú odgovo-rim te upraſham: povei meni; kakú ſi hudo inu greſhno navado dobiu? Pa-ter ſem she doſtikrat ſhliſhou de skus doſtkrat inu pogoſtu ſturjene grehe ſe dobi greſhna huda navada: takú ſem ſhliſhou de taiſte katir pogostu neſmaſnu s vinam ſe napoune, kir zhes Bogà inu zhast Boshjo ſuoje ſtru pene jesik iſtegne, koune; blishnemu ſhkodo, neſrezho, na duſhi inu teleſsu voſhe sheli inu isrezhe. Pyanz; Preklinauz ratta; inu navado te pyanoſti tega preklinania dobí. Na falím tedei: aku tudi pravim: de ſim Perſegauz poſtau; inu navado letó greſhno dobiu: ke ſim dostikrat inu pogostu, pres urshoha, pres ſile, tudi k hudem greſhnem leshnivem rezhém fouſh inu ker-vizhnu Bogá vezhno Reſnizo sa prizho klizou inu useu. prou inu reſnizh-nu govoríſh. ſdei poſhluſhei; kar tebi s ſvetim ‌Chryſoſtomam‌ odgovorim: ſicut conſuctudo prava poſsidet ita poterit melior obtinere ut te juris jurandi lapſibus non permittat evinei.

ib
. KOker ſe dobi huda greſhna navada takú ſe dobí dobra ſveta navada. Skus doſtikrat doperneſhene hude greſhne dela ſe dobi navada huda inu greſhna, skus doſtikrat doperneſhene dobre ſve-te dela ſe dobí navada dobra inu ſveta. Zhe velikukrat Bogà kouneſh, blishne-ga preklinaſh, ſe navadiſh kleti inu preklinati. Zhe velikukrat Bogà hualeſh zhaſtujeſh, blishnemu dobru voſheſh. na meſtú tuoje popreiſhne hude navade h kletvini, dobro navado dobiſh inu popreiſhno greſhno navado premagaſh.

Str.: 167r

U enaki vishi zhe vezhkrat Bogá h prizhi tuojeh nepotrebneh, prasneh, hudeh leshniveh Beſsed usameſh dobiſh greſhno navado inu ſe navadiſh perſe-zhi, akú pak na mestu te perſege u ti inu leuni perloshnoſti mouzhiſh malu kedei inu tudi tiſtikrat is velike ſile s andohtio Boshje inu k prizh-vaniu te Reſnize klizheſh, boſh hudo greſhno navado k perſeganiu prema-gou, taiſte ſe odvadou: multum paxvalet conſuetudo et jura didicit im-mature natuæ pravi ta ſvet Uzhenik. Navada greſhna. Bodi ſtara, inu u-koreninena, koker otshe, skus dobro navado njo boſh pobulſhou.

Sadnezh skus kerſhanſko ſveto ſerzhnuſt ſe lohkú pobulſha inu sapuſtí greſhna navada te Perſege. Paklenſke ſourashnik iſhe zhloveka skus enu hudu preusetnu namarnu vupanie, inu skus eno navarno zagovitnoſt sapelati inu pogubiti. Kader k hudemu vabi, nagajna ſkuſha; poprei koker zhloveka u grehe inu greſhno navado perprave inu u ſuoje mreshe ulezhe ſe pofliſsa niega preusetnega, prevezh ſerzhnega, inu sauplivega ſturiti potemu pak kader ga je she u grehe inu greſhno navado perpravou inu ga she u ſuoji mreshi imà. Sé pomuja niega bojezhega, ſmeſhanega inu za-govitnega ſturiti. Kerſhanſka Sveta ſerzhnuſt ſturí: de zhlovk pred grehi inu greſhno navado ſe varje. Ali zhe je u lete padou: ſe ſpokorí inu nuzne mittel-ne k pobulſhaniu ſhpoga. Letà ſerzhnuſt ſturí: de zhlovk sa prasne mittel-ne k pobulſhaniu ſhpoga. Letà ſerzhnuſt ſturí: de zhlovk sa prasne inu leshnive theshave na mara taiſte sanizhuje, ali de prave reſnizhne thesh-ave ſi lohke dela inu moſhku premaguje. Koker tedei Soper drughe ſorte gre-he inu greſhne navade taku tudi Soper grehe inu greſhno navado tega perſega-nia je en ſuſebne mitel Kerſhanſka ſveta ſerzhnúſt. Perségauz akú ſerzhan sazhneſh inu ſerzhan naprei inu naprei ſe fliſsaſh to hudo navado premaga-ti, bodi letà ſhe takù terdna, mozhna, ſtara njo boſh lomou, nej bodo the-shave ſhe takù velike njeh boſh premagou. Ali ni teſhkú uſse glide ude zeu shivot koker enu kolu verteti inu na uſse plat obrazhati? Ali ni teſh-ku mezhe na quiſku vrezhi inu taiſte u lufti loviti inu sa dershalu prjuati? Ali ni teſhkù u luftu po ſhtrikah koker po eni rouni ceſti ho-diti inu pleſsati? inu vunder morebiti vezhkrat s tuojemi leſtnemi ozh-mi ſi vidou takſhne lud katere te kunſhti snajo inu savolo zhaſsne-ga dobizhka inu plazhila ſerzhni dopernaſhajo. Inu te ni ſram de ſe na

Str.: 167v

Pomujaſh sa volo duſhe; Boga vezhnega plazhila nebeshkega greſhno navado ſerzhnú premagati inu ſe taiſte moſhlu odvaditi, ſo ſupet te tanta laboraverint vos vero neque pro cæleſti reguo ſtudium ad hibea-tis?

Hom i9 ad pop
.

Bom she porezheſh bom she! Inu kadai boſh to greſhno navado sapu-stou? Sakai od enega do drughega zhaſsa odlaſhaſh? bom she? En drughekrat inu sakai ne ſedei. Sakai ſhe dans ne? sakai ne ſhe u ti uri inu precei? Kadai? Morebiti na ſmertni poſteli kader na boſh ti hude navade sapuſtou. Temuzh bo tebe huda navada sapuſtila? mo-rebiti u vezhnoſti kader na bo vezh zhaſsa k pobulſhaniu; Joh Lubes-niv kulk nyeh je kateri ſedei u pekli gorré inu bodo vekomei gor-reli. Kateri ſo kekei perſhli s tim odlaſhaniam bom she bom she greſhna navada kader ſe zhloveka pryme ga svesanega dershí. Te-ment pravæ conſuecludines quem ſemel ceperunt: zhe dans hude na-vade na pobulſhaſh jutru bo mozhneiſhe perhajala njo boſh theshej premagou. et quotidie duriores exiſtunt. Inu na to visho greſhna navada konza na ſturi koker le s konzam greſhnega shiulenia ka-der greſhnik umerjè. Et nouniſi cum peccatoris vita ſimiuntur. ‌Gregor‌

Li5 mor
. Kir je ſvetu pametne ta ob perloshenemu perjetnemu zhaſsu ſe pobulſha.

X

Oſem Pridigh od perſege. U pervi ſte saſtopili laſtnuſti inu nature te perſege inu kaku ima uſhafana biti. u drughi kakú ſe perſega s ſodbo inu pa-metjo ſturí inu kakú nekateri zhes ſodbo te persége andlajo. U treti kakú zhlovk po inu u pravizi perſéshe inu kakú Buh ſtrafuje zhloveka kir pra-vize per perſegi na dershí. u zheterti pridighi kai je s resnizo perſezhi inu kaku ſupernu je Bogù pres reſnize perſezhi. u peti ſim povedou: de Kervizhnu perséganie je ſilnu ſhkodlivu, reſnizhnu doſtikrat navar-nu. Nobenu zol shiher. U ſheſti od kod pride huda navada k perſegi inu kakú hudobna je? U ſedmi inu danaſhni sadni pridighi mitel-ne ſoper to greſhno navado. Perve mitel ſtrah boshji. drughe ſerzhnu vu-panie na bogá. Trete. ſhpoganie Kriſtushovega zartanega Teleſsa, zhe-terte: marnu isprashanie te vejſti inu terdnu napreusetje. Peti: dobro navado ſoper hudo. ſheſte: Kerſhanſka ſveta ſerzhnuſt. Buh dej deb ſe po teh naukah sadershali.

Str.: 168r

81. pridiga

Ego ſum Paſtor bonus, et cognoſco meas, et cognoſcunt me meae.

„Jeſt ſem en dober Paſtír inu jeſt snam moje ouze inu te moje meine snajo“.

Joan i0.i4
.

En velik slozhek je med enem Pravem dobrem Paſtirjam inu med enem Najemnikam. Prav Paſtir ſe ſuojeh ováz ahta, taiſte lubi inu preſkerbí. Najemnik sa ouze na mara. Prav Paſtír da ſuojo duſho sa ouze. Na-jemnik sagleda ſemkei gredozhega vouka beshi inu ouze sapuſtí. Kri-ſtus Jesus en Prav inu dober Paſtír (koker on ſam ſebe imenuje) ego ſum Paſtor bonus. Kir poſtave ſuoje shiulenie sa ſuoje ouze, kir ouze sna, inu katerega ouze snajo. cognoſco meas, et cognoſcunt me meae. Kriſtushove ou-ze ſmo aku niega snamo, negove glaſ poſhluſhamo; niega bugamo, niegove sapoudi dershimò. Boshje sapoudi vam skus tu lejtu napreineſem, poprei ko-ker drugho sapoud ſklenem, vam otshe od Bogù ſturjene oblube (katera k drughi sapoudi ſhliſhi) ſhe kei povedati, inu sa dans.

U zhem ſtojí natura ali kai ſe rezhe Bogù ſturjena obluba.

Kaisaena doushnúſt je to Bogù ſturjeno oblubo dershati inu dapouniti.

X

Doſti exempelnou od Bogù ſturjeneh oblubah beremo u ſvetemu Piſmu: Patriarh ‌Jakob ‌ vovit votum

gen 28.20
. je Bogù oblubo ſturou. aku ga bo Goſpud po potu na raishi ubranou inu ohranou, s jedjo inu oblazhilam preſkerbou, de on otshe Bogù od uſsega kar bo imou deſsetino dati? U Buk-vah Numeri ſe je ta Israelitarſke Folk Gospuda s oblubo savesou. Israel vo-to ſe Domino obligans.
Num 2i.2
. de (akú Buh bo u nyeh roké zhes dau ſourashnike Kananejarje) otshe nyeh mejſta pokonzhati, Buh je proſhno teh Israelitarjou uſhliſhou. Inu oní ſo po oblubi Kananejarſke meiſta pokon-zhali. U Perveh Kraleveh Bukvah je ta brumna ampak nerodovitna ‌Anna‌ milu jokala, Bogà proſila, inu oblubila: oravit ad Dominum, flens largi-ter et votum vovit i Reg. i. 9. i0.de zhe njo bo Buh s enem otrokam moſhke ga ſhpotta shegnou, de bo tega otroka Bogù k ſlushbi u Templu offrala. U drugheh Bukvah Paralipomenon je krajl ‌Aſa ‌ſrebrú, inu ſlatú, shlahtne poſode, inu uſse kar je on inu niegov Ozha oblubou. puſtou u Tempel Bo-shje perneſti. eaque quæ voverat Pater ſuus, et ipſe, intulit in Domum Do-mini.
2 Par. i5. i8
. Is teh exempelnou Lubesnivi Lohkú dol usameté, kai je inu kai ſe rezhe Bogù ſturjena obluba, vunder de bote ſhe loshei saſto-

Str.: 168v

Pili letú kar ſte ſhliſhali, vam otshem naturo inu laſtnuſti te oblube ból ozhitnu inu tenkú isloshiti.

Po beſedah Svetega ‌Thomasha od Aquina‌ inu drugheh boshjeh uzhenikou je obluba enu obetanie s samerkaniam inu volo Bogù ſturjenu od e-ne rezhí katera je bulſheinu katero ſturiti je mogozhe. Promiſsio delibe rate Deo facta de bono meliore et poſsibili. Dejte ahtengo na tri ſhtuke kateri ſo potrebni k eni pravi inu reſnizhni oblubi. Pervezh dobru samer-kajte inu nameſhejte oblubo s napreusetiam, napreusetie s oblubo. Enu drughu je napreusetie, inu ſupet eno drughu je obluba. Napreusetie je prava terdna vola kei ſturiti ali puſtiti. Pres tega de ſe zhlovk s oblubo Bogú savershe. Takú (poſtavimo) per Sakramentu te Pokure per Spoudi imaſh terdno volo greh sapuſtiti, inu ſe pobulſhat. Letú je napreusetie. Obluba je ena terdna inu Bogù savesana volo tu ali unu ſturiti ali puſtiti. Takú poſtavimo imaſh terdno Bogù savesano volo zhiſtoſt diviſhku dershati, nekatere molitve opravti: te inu une dny. ſe poſtiti inu takú naprei: letá je obluba ali Bogú ſturjenu obetanie. promiſsio Deo facta. Ka-ku pak ſe more saſtopiti letú? Kader ſe rezhe, temu ali unemu Svet-niku, ali Svetnizi ſturjena obluba; ali ta ſe je temu Svetniku, uni Svetnizi oblubou. Tu ſé more takú saſtopiti: je oblubou Bogù h zhaſti tega Svetnika ali te Svetnize na enako visho koker kader ſe rezhe (tá zerkou ali altar tega Svetnika, ſe saſtopi: zerkou ali altar Bogú po-ſtaulen h zhaſti tega Svetnika. Obluba Svetnikam ſturjena (prave ta Angelſke Uzhenik) otshe tu rezhi: de zhlovk Bogú oblube taiſtu ſturiti inu dopouniti, kar Svetnikam obeta. In quantum ſcilicit homo vovet Deo ſe impleturum: quod Sanctis prionicttit.

22.q.88.a5.ad3
.

Drughezh: (dokler doushnuſt te oblube je velika) je potrebnu k eni pravi oblu-bi: de zhlovk s umam pametjo saſtopnoſtio, s sposnaniam inu samerka-niam, s volo inu frajoſtio ſe Bogú saveshe, inu niemu obetá. deliberate. satú taiſte katir is ene nagloſti: smeſhan, smotten, de ſam na væ kai rezhe kai dela. Pres samerkania, sposnania, pres prave vole inu meinun-ge kei oblube, prave oblube na ſturì. Universis liberum fit arbitrium in vovendo. Uſsakatir more ſuojo frei volo imeti per oblubi.

C6 de vot
. sadnezh je potrebnu k pravi oblubi de taiſtu kar ſe bogù oblube je ena tak-ſhna rezh katero je mogozhe ſturiti. de bono poſsibili. Takú be bla ena norska prasna, ali bel rekozh obena obluba be na bla: akú be eden na u-ſseh udah ali glideh lomlen Bogú obetou u temu ſtanu k nogham na boshji

Str.: 169r

pot jeti. Ali akú be eden kir vinarja nema Bogú oblubou u temu buſhtvu ſtu kron almoshno dati. per temu more tudi taiſta rezh, katera ſe Bogú ob-lube, bulſhe ali takſha biti, de taiſto ſturiti je bulſhe, duſhi nuzneiſhe, Bo-gu perjetneiſhe, koker pak ne ſturiti ali eno drugho rezh ſturiti. de bono meliore id eſt de eo quod omnibus ſpectatis ad ſalutern retilius, et Deo gra-tius eſt quam directe oppoſitum ſem negation illius. Takú poſtavimo akú be eden Bogú oblubou ob temu zhaſsu u Zerkvi moliti ob kateremu more ene-mu sapuſhenemu potrebnemu Bouniku ſtrezhi, letá prava obluba be na bla, dokler aku lih molitov ſama na ſebi je dobra, vunder u teh okulſtavah inu perloshnoſti ni dobra ni Bogú perjetna, temuzh ſtreshba skasana temu potre-bnemu blishnemu je bulſhe. Bogú perjetneiſhe. ſte ſhliſhali ſedei kai ſe prave Bogù ſturjena obluba; poſhluſhajte ſhe kaisaena doushnouſt je to Bogú ſturjeno oblubo dershati, inu dopouniti.

X

De je doushnúst Bogú ſturjene oblube dershati inu dopouniti nam per-vezh prizhuje Svetu Piſmu: redde Altiſsimo vota tua! Dopouni pravi ‌David‌

u Bukvah teh Pſalmou. 49.i4
. doperneſsi kar ſi temu nar vik-ſhemu Goſpudu oblubou. Si quid vovisti Deo, ne moreris reddere - -quodcumque voveris redde:
Eccleſiaſtes. 5.3
. akú ſi Bogú kei obetou, na odlaſhei; temuzh ſturi; dershi, dopouni tuojo oblubo. Drughezh nam prizhuje ſdrava inu skus Viero reſvetlena Pamet. Smo doushni Bo-gú temu nar vekſhemu uſsegamogozhnemu Goſpudu, inu Dobrutniku ſveſti biti: ſveſti pak ſmo kader te niemu ſturjene oblube dopounemo tedei Bogú ſturjene oblube ſmo doushni dershati inu dopouniti. Tretezh nam prizhujejo Sveti Ozheti inu Uzheniki. poſhluſhaimo na meſtu uſseh enega Svetega Zerkounega Uzhenika ‌Auguſtina‌. Priusuam eſses voti reus liberum ſuit; poprei koker ſi Bogú oblubou, je blu u tuoji oblaſti to ali uno rezh (katero Buh inu Zerkou ne sapovè ne prepove) ſturiti, ali puſtiti. nobeden je tebe k oblubi perſilou. Nunc vero quia tenebur apud Deum Sponsio tua, non te ad magnum Juſtiniam invito, ſed a magna iniquitate deterreo.
ep. i24. al. 45
. Ampak po temu ke ſi Bogú obetou, ke ſi tuojo volo s oblubo savesou: si doushán ſturiti kar ſi oblubou, na

Str.: 169v

ſmeſh puſtiti. Inu zhe puſtiſh kervizhnu hudobnu ſturiſh.

Zhe mene ſedei eden uprasha: ali je zhlovk uſelei pod velikem ali pak pod mejhnem greham doushán Bogù ſturjeno oblubo dopouniti dua odgovora dam sa volo kratkuſti: Perve odgovor: gledati ſe more na rezh katera ſe Bogù oblube , ali je velika ali je mejhna, aku je velika takú de samore doushnuſt pod ſmertnem greham biti, je ſmertne greh oblu-be na dershati. poſtavimo ſe na poſtiſh. maſhe na ſhliſhaſh, k Spoudi k obhaj-lu na greſh koker ſi oblubou. akú pak je zol mejhna rezh, katero ſi oblubou inu taiſte na ſturiſh je meihne greh, poſtavimo en ozhà naſh, ali zheſhena ſi Maria spuſtiſh, na moliſh. drughe odgovor: sé more gledati na volo i-nu meinengo tega zhloveka kir oblubo ſturì: obligatio voti ex volunta te procedit: ſo beſede ſvetega ‌Thomasha‌ od Aquina, douſhnuſt te ob-lube viſsi od vole inu meinunga ſe savesati: takurſhna je doushnuſt te obluba, akú ſe je otou inu imou meinungo volo pod velikem greham ſe savesati inu oblubo dopouniti, taiſte na dopouniti je velik greh: akú je pak le imou volo inu meinungo pod mejhnim greham ſe savesati inu oblubo dopouniti, taiſte na dopouniti je meihne greh. in tantun ergo ſertur obligatio voti. in quantum ſe extendit voluntas et intentio voventis.

2.2. q ult. Ort 4
.

X

Doſti sa dons od nature inu doushnſti te Bogú ſturjene oblube. Ka-tir otshe inu sheli /tu kar je dons ſhliſhou/ ſhe bol saſtopiti, inu ſhe vezh od oblube ſhliſhati; ta pridi inu poſhluſhej kar bom poſehmau u mojeh pridghah s pomuzhio Boshjo od oblube naprei neſou.

Str.: 170r

82. pridiga

Tristitia veſtra vertetur in gaudium.

„Vaſha shaloſt ima u veſelie preobernena biti“.

Joan. 16.20
.

Bodi theshava, britkuſt inu terplenie veliku koker otshe, zhlovk vunder na taiſtu posabe, kader shaloſt nehà inu mine, inu myr throſht inu veſselie pride. Shena (je ta danaſhna Evangelska pergliha) shena kader rodi ima shaloſt sakai nje ura je perſhla. Kader pak je tu dete rodila ona vezh na ſpoumni na britkuſt sa volo veſelia de je en zhlovk na ta ſvejt rojen Jeſus Kriſtus je ſuojem Jogram pregananie ſouraſhtvu tega ſvejtá, terplenie, inu shaloſt osnanou: ampak nie je tudi potroſhtou inu nyrm oblubou. De nyeh shaloſt bo preobernena u enu reſnizhnu, u enu ſtanovitnu veselie, tristitia veſtra vertetur in gaudium. Tulku is danaſhnega Evangeliua: ſedei grem po moji navadi naprei u drughi Boshji sapoudi, inu koker ſem vam uno Nedelo isloshou lastnuſti inu douſhnuſt ene Bogù ſturjene oblube: takú vam bom dans naprei poſta-vou.

Kakú perjetna je Bogú Pravizhnemu ſturjena inu dopounena obluba.

Kakú ſuperna je Bogú ena niemu neſveſta inu nedopounena obluba.

X

Prava Bogú ſturjena obluba je uſhafana koker prava Perséga: po besé-dah Serafinſkega uzhenika ſvetega ‌Bonaventureta‌: prava obluba more imeti enake thovarshe koker perséga: namrezh reſnizo, modruſt, inu pravizo, votum debet habere comites, quos habet juramentum ſcilicet Verita-tem, Judicium. et Juſtitiam. Pervezh je potrebna k eni pravi oblubi Praviza: tu je taiſtu (kar ſe Bogú oblube) je poſhtenu dobru k svelizha-niu nuznu. Primo neceſse eſt ut in eo ſit juſtitia ſcilicet ut illad auod vovetur ſpectet ad ſalutem et ſit bonum et honeſtum. Drughezh je potre-bna k eni pravi oblubi saſtopnoſt, pametna ſodna modruſt tu je: de ta iſtu (kar ſe Bogu oblube) ſe niemu na oblube pres samerkania pres res-lozhka, naglu, pres prave vole; temuzh ſe niemu oblube s umam, s sposnaniam inu samerkaniam, s reslozhkam, s frei volo. ſecundo neceſse eſt in eo eſse Judicium ut vovens deliberate vovent et non præcope tanter. Tretezh je potrebna k eni pravi oblubi Resniza tu je: de taiſtu (kar ſe Bogù oblube pametnu inu pravizhnu) tudi reſnizhnu ſe dershi inu dopoune. Tertio quod ſit in eo veritas, ut quod diſcrete et juſte vovit, hoc perſolvat.

S Bonav. In 4 Sent. diſt. 38. Au.q2
. letá je prava

Str.: 170v

Obluba, kakú perjetna je Bogú imamo en ozhitne exempel u ſveto-mu Piſmu u drugeh Kraleveh Bukvah: votum vovit Deo Jacob

ps i3i.2
. Svet krajl ‌David ‌je Bogú oblubo ſturou: de bo uſtou temu Goſpudu eno shlahtno hiſho inu Tempel gor sidati, inu tu ‌Da-vidovu‌ obetanie je Bogú takú dapadlu: de mu je oblubou niegovu Kraleſtvu vednu ſturiti inu poterditi.

Inu u reſnizi Lubesnivi akú le premiſhlujemo kai je Bogú ſturjena obluba, lohkú bomo doli useli inu sposnali kakú perjetna je Bogu obluba (koker govoré uzheniki) je enu delu te zhasti, katero ſmo ſame-mu Bogú doushni, katera zhaſt ſe tem nar vikſhemu Gospudu skashe actus latria ſoli Deo debitus. S to oblubo inu s tem zhaſtiskasaniam my prizhujemo inu na snanie damo: de my viſsokuſt Boshjo sposna-mo, inu Bogá (od katerega uſse dobru pride) zhaſtujemo in teſtifu cationem ſuprena excellentia illius. Ut Auctoris bonarum omnium. s to oblubo inu zhaſtiskasaniam my na snanie damo naſho hualeshnoſt katero ſmo Bogú koker temu pervemu inu nar vekſhemu Dobrutni-ku doushní. vel in ſignum gratitudins primo ac ſupremo benefactori debita.

Antoine. Fract de Virt Rel. C.3. qi. De vot
. Koker tedei Bogá tega uſse zhasti urednega Goſpuda sposnati, niega zhastiti, hualiti, niemu hualeshne biti Bogù dapade takú tudi to niemu ſturjeno oblubo ſvejſtu dershati inu dopouniti je Bogú perjetnu. Obluba je en radobolne Bo-gú ſturjen offer inu dar. poſhluſhajte pergliho Svtega ‌Anselma: ‌koker taiſte kir ne ſamù sad, temùzh zelu dervu enemu ſhenka inu da, ene-mu perjetneiſhe ſhenkengo ſturi koker taiſte, kir mu le sad daje. Takú tudi eno perjetneiſhe ſhenkengo dar inu offer Bogù ſturi taiſte kir ne samù dobru dela temuzh tudi skus oblubo savesano volo Bogù ofruje inu da. reſ je: ena doushnuſt je, ena potreba, ena takú rekozh guiſhna ſila je taiſtu ſturiti inu doperneſti kar ſe Bogú oblube, am-pak to doushnuſt potrebo ſilo ſi ſam ſebi naloshou, kir je oblubo ſturou. ampak ſrezhna doushnuſt potreba inu ſila, dokler h temu nagaina; kar je bulſhe. felia neceſsitas; quod ad meliora compellit.
Aug ep 45 ad Am
. sadoſti od tega. Pregledejmo ſedei kakú superna je Bogú neſveſta inu na dopounena obluba.

X

Pres uſsega zvibla, reſnizhnu inu guiſhnu je de Buh neſveſtu, ker

Str.: 171r

Vizhnu, greſhnu sadershanie ſourashe, inu enu takſhnu greſhnu kervizhnu neſveſtu sadershanie je per temu zhloveku kir Bogú oblubo ſturi (inu te Bogú ſturjene oblube (aku lyh samore) na der-shi na dopoune. pregledejmo enu malu to reſnizo de greſhiſh akú hudobnu odlaſhaſh, ali zol oblube na doperneſseſh letu uzh tu Svetu Piſmu u

Bukvah Deuteronomium
: ſi moratus fueris reputabit tibi in peccatum.
23.2i
. Kader ſi ſe s oblubo Bogú savedou, namo reſh pres grehá drughazh ſturiti koker ſi oblubou pravi ſvet ‌Augu-ſtin‌. jam te obſtrinaiſti, aliud tibi facere non licet.
in Epistol. i27
. Drughezh: de Kervizhnu ſturíſh kader Bogù ſturjene oblube na dapou-neſh takú skashem. Kervizhnu ſturiſh kader kar ſi doushan na pla-zaſh. obluba pak Bogù ſturjena je ena doushnuſt katero ſi tu ſam ſebi naloshou; tedei akú Bogú ſturjene oblube na dopouneſh kervi-zhnu ſturiſh. usque adeo ſolutio neceſsaria eſt poſt votum ut ſine pro-prio ſalutis diſpendio alicui non liceat reſilire.
ex C 6. de voto
. takú potrebna je po ſturjeni oblubi plazhati, ali kar ſe je oblubilu dopouniti: de kir tega na ſturi je u navarnoſti svelizhanie sgubiti. niſi biu perſilen moj Kriſtian is leſtne frei vole ſi ſe Bogú save-sou, satú po pravizi moreſh dopernesti, kar ſi oblubou. juſte exi-gitur aad ſolvendum, qui non cogitur ad vovendum. Prave Svet ‌Ber-nard ‌
ep 2 ad Fulc
. Tretezh: de kader oblube prelomiſh tu je ali ſturiſh kar ſi oblubou puſtiti, ali ven puſtiſh. Kar ſi oblubou ſturiti de na to visho ſi Bogú neſveſte lohkú dol usameſh is beſedy katere Svet Duh govori skus uſta tega modrega moshà rekozh: de Goſpuda je Sopernu naoſku inu neſveſtu obetanie: zhes katere beſséde Svet ‌Thomaſh‌ od Aquina takú govorí: ena ſorta te neſveſtobe je Bogu ſtur-jeno oblubo prelomiti, ‌Salomon‌ da urshoh sakai ſe more obluba dar-shati: satú dokler Bogù je ſuperna neſveſta (lashniva) obluba fra-clio voti eſt quodam in fidelitatis ſpecies unde Salomn rationem eſsignat. Quare ſint vota reddenta, quia deſplicet Deo infidelis pro-miſsio.
22. q 88. A3
. Kdu ſedei na sapopade inu sposná, kakú Bo-gu Superna je ne dopounena, neſveſta, lashniva obluba? ſturimo ſhe eno ſtopino u Svetu Piſmu!

U Jogerſkemu djaniu berémo na peti poſtavi de en moſh s imenam ‌Ananias‌ inu niegova shena s imenam ‌Safirra‌ ſta sa ſe nekei od-

Str.: 171v

urednoſti ſuoje predane nyve nasai dershala tu drughu pak k Apoſtelnam perneſla. ‌Ananias‌ prave Svet ‌Joannes Chryſoſto-mus‌ je ſuoje premoshenie Bogú oblubou: poprei koker je to oblubo ſturou be biu lohkù inu pres grehà taiſtu ohranou: ni biu k oblubi perſilen oportebat initio habere etn on, promittere potemu kir je oblubou inu oblube ni dopounou, temuzh sa-ſe nekei ohranou je boshje vup dopernashou. poſtquam promisi-ſti majus ſacrilegium commisiſti.

hom i2 in act Ap
. Kai ſe permir-lu? Prave Svetu Piſmu de on inu niegova shena ſta na na-glauprizha ‌Petra‌ Apoſtelna mertva dol padla. K enemu nuz-nemu ſtrahu inu nauku uſsem tem katiri Bogú ſturjene ob-lube na dershe inu na dopounejo. Ut pæena duorum hominum ſit correctio multorum. ſo beſede Svetega ‌Hyerumena‌ od Deutr.

.x.

Ste ſhliſhali Lubesnivi kakú perjetna je Bogu, prava, ſveſta dopounena obluba. ſte tudi saſtopili kakú ſuperna je niemu ne dopounena, neſveſta, leshniva obluba; s duema naukama to pridigho ſklenem, katera shelim deb ſi uſsaktir prou samerkou. Perve nauk: moi Kriſtian poprei koker oblubo ſturiſh pametnu inu dobru premiſli tu unu delu, to uno andoht. To uno rezh katero Bogù oblubiſh: de te na bo po oblubi ſaſtoin inu keſnù grevali: melius eſt non vovere quam poſt votum promiſsa non reddere.

Eccleſiaſtes 5.4
. Bulſhe je tega h temu te Buh inu Katolſhka Zerkou na veshe na oblubiti, ko-ker pak po oblubi Bogù ſturjenega obetania na dopouniti. Drughe nauk potemu ke ſi pozhaſs modru inu pametnu premiſlou inu ſi naprei u-seu oblubo ſturiti: na verjeme tudi pameti na savupei na tuojo modruſt ne innitaris prudentiæ tuæ
Prov 3.5
. upraſhei tega unega pametnega zhloveka sa ſvit, ſlaſti pak tega kir tuojo vejſt visha ſpoudnika; inu s niegovem ſvitam ſtur kar boſh saſtopou de je Bogú perjetnu tuoji duſhi nuznu.

Str.: 172r

83. pridiga

Vado ad eum qui misit me.

„Jeſt grem h temu kir je mene poſlou“.

Joan 16.5
.

Jesus Kriſtus je na ta ſvejt perſhou, deb volo tega, kir ga je poſlou, volo ſuojega Nebeſhkega Ozheta dopounou. Inu to volo ſuojega Nebeſhkega O-zheta je on popounama dopounou. zhaſs je she perhajou: deb ſe on k ſuoje-mu Ozhetu nasai vernou. Ja Lubesnivi Jogri (prave o u danashnemu E-vangeliumu. jeſt grem h temu kir je meine poſlòu k mojemu Ozhetu. Vado ad eum, qui misit me. Srezhni taiſti Kriſtiani kateri volo Ozheta Nebeſhke-ga dopounejo, otshem rezhi po Boshjeh sapoudah shivè: bo perſhou ta ſrezhne zhaſs kader bodò s veſselam ta ſvejt sapuſtili. Inu bodò ſhli u to hiſho ene ſrezhne vezhnoſti. Od Perve inu drughe Boshje sapoudi ſem doſehmau govurou. Dans sazhnem to treto Boshjo sapoud: katera prave: spoumni de boſh ta Prasnik poſvezhvou: sa uſse pridighe, katere bom s pomuzhio bo-shjo skus tu lejtu od trete Boshje sapoudi dershou. Bo danaſhna pridiga enu kratku perpraulenie inu predgovor: u kateri bote saſtopili.

Kaisaena sapoud je letá tretja Boshja sapoud?

Kakú ſe doushnúſt leté tretje Boshje sapoudi dopoune?

X

Buh je neismeran: Buh je vezhne. Koker neismeran je on pouſod. Nebu inu semlo napoune. Je Goſpud od uſseh krajou: koker Vezhne je on uſelei: je Goſpud od uſsega zhaſa: Koker sa iskasati ſuojo oblaſt zhes uſse Kraje, ſi je on isvolou inu takú rekozh sa ſe dershou nekatere kraje, u katereh (on otshe inu nam sa-pové.) de ga imamo na eno ſuſebno visho zhaſtit: takú sa iskasati ſuojo ob-laſt zhes uſse zhaſse ſi je on isvolou inu takú rekozh ſe ohranou nekatere dny, ob katereh (on otshe inu nam sapové) de ga imamo na eno ſusébno visho zhaſtiti. H zhasti Boshji ſuſebni isvolene inu poſvezhene kraje imenujemo Zer-kve ali hiſhe Boshje, inu h zhasti Boshji ſuſebnu isvolene inu poſvezhene dny imenujemo Prasnike. inu de u takſhneh dneh imamo Bogá ſuſebnu zha-ſtiti. Letá je ena naſhe pokorſhine uredna sapoud. Naturalſka sapoud. Bosh-ja sapoud. Zerkouna sapoud. Akú po Beſsedah Angelſkega Uzhenika

: 2.2.q i22. Art 4. Ad i
. naturalſka poſtava inu sapoud zhloveka uzhi inu nagajna de ſi ima en guiſhne zhaſs isvoliti inu ſhpogati h temu ali unemu uredne-mu opravilu na kateremu je veliku leshezhu: kulkain vezh naturalſka poſta-va inu sapoud zhloveka uzhi inu nagajna de ſi ima zhaſs puſtiti inu guiſh-ne dny ſhpogati k enemu opravilu na kateremu ſo dobizhek te duſhe andoht-

Str.: 172v

Zhaſt Boshja leshezhe. Zel Ajdje inu Nevirniki kateri niſo u enega Pravega Bogà vieruvali temúzh fouſh Bogove inu malike molili inu zhastili ſo imeli, dershali, inu prasnuvali nekatere dny nyeh fouſh Bogovam h zhasti.

Mementodiem Sabathi ſanctiſies. Spoumni de ſabotne dan poſvezhujeſh, ſheſt dny boſh delou, inu uſse tuoje delu ſturou, ta ſedme dan je ſobota Goſpuda tuo-jega Bogà, na taiſte dan nemaſh nobenega dela ſturiti, ne ti. ne tuoj ſyn. ne tuoja hzhy. Ne tuoj hlapz. Ne tuoja Dekla, ne tuoja shivina; ne ptuj katir u tuoji hiſhi inu per tebi ſtoji: sakai u ſheſteh dneh je Goſpud Nebu inu semlo ſtuarou. Morje inu uſse kar je u nyeh. Inu ta ſedme dan je pozhi-vou, satú je Goſpud ſabotne dan shegnou inu poſvetou. Leté ſo beſede Boshje u Svetemu Piſmu u bukvah Exodus 20. 8. Letá sapoud (ſmem ſkorei takú rezhi) je od sazhetka tega ſvejtá ta perva bla: dokler Buh kader je she zeu ſvejt ſtuarou, inu opravilu tega ſtuarjenia konzhou, prave ſvetu Piſmu u Bukvah Geneſis. Benedixit Diei septimo, et ſanctificavit illum, quia in illo ipso ceſsaverat ab omni opere ſuo, quod creavit Deus.

Gen 2.3.
je ta ſad-ne dan shegnou inu niega poſvetou satú: ke on je ta dan nehou inu pozhi-vou od uſsega ſuojega dela, kateru je stuarou. Satú ta ſedme dan ſe imenuje u Judouſkemu jesiku Sabot, tu je u krainki ſhprahi: dan tega pozhitka: Buh te-dei nam je s ſuojem exemplam skasou, inu s ſuojo beſedo sapovedou: de imamo nekatere dny niemu h zhaſti shpogati, na eno poſebno visho dershati. Inu pra-snvati.

Inu letú ſturiti ni ſamù naturalſka, Boshja temuzh tudi je Cerkovna sa-poud. De my Kriſtiani ne (koker Judje u ſtaremu teſtamentu ſobotho, temuzh po letí sapoudi Nedelo prasnujemo. ſe ne isgodì pres inu zhes boshjo volo: temúzh ſe sgodi po Boshji voli skus nasho Mater Sveto Katolſhko Zerkov kateri je naſh Isvelizhar Jesus Kriſtus to oblaſt dau: letà naſha Lubesniva Ma-ti Sveta Zerkou je noter od zhaſsa teh ſveteh Apoſtelnou prasnik te ſabothe takú rekozh zhespoſtavla inu preloshila na Nedelo. Dokler (koker prave Svet ‌Thomaſh od Aquina‌

2.2.qi22. art.4.ad 4
.) na ta dan je sazhelu ſtuarjenie tega ſvejtà. Nedela je bla, kader je biu Kriſtus rojen. Nedela je bla, ka-der je od ſmerti gor uſtóu. Nedela je bla kader je tega oblublenega Troſhrar-ja Svetega Duhá poſlóu. Svet ‌Bernardius Senenſarke‌ takù piſhe tam
2. Sect i0.ci.et2
. ob Nedeli je bla ſtuarjena luzh inu Angeli – ob eni Nedeli je

Str.: 173r

Buh puſtou skus Moiſeſa osnaniti ſuojo poſtavo inu sapoudi tem Isvolenem Israelſkemu Folku. Ob eni Nedeli je po poundni ali gmein potopu ‌Nojetova‌ barka ali zhoun pervezh na Armenjanſkeh gorrah obſtou inu po-zhivou. Ob eni Nedeli je Manna ali Nebeſhke Kruh od Nebeſs dol padou Israelitarjam, inu ob eni Nedeli je ta Isvolen Folk skus erdezhu morje s ſuhame noghame ſhou. Letè ſo ble podobe teiſteh dobrut katere my prje-memo u novemu Teſtamentu. Kriſtushovu Roiſtvu, obresanie, perkasanie teh treh Krajlou, preobernenie vode u vinu per ohzeti u Kani Galilaji prihod Svetega Duha zhes Kriſtushove Jogre, uſse letú ſe je pergodilu ob Nedelah. Inu sadnezh prava ta Svet Uzhenik ena Nedela bo, ka-der bomó uſsi pred Kriſtushovem ſodnem ſtollam ſtalli; inu te veko-mei pogubleni s nyeh teleſsam u pakú. Ti isvelizhanie nyeh teleſsa u Nebeſsa pajdejo. Drughezh ſveta Zerkou sraven Nedele nam ſhe drughe dny sapovè prasnuvati koker vejmo is nje perve inu drughe sa-poudi. Katere ſo: te od Zerkve poſtaulene Prasnike prasnuvati: inu uſsa-ko Nedelo inu sapovedan Prasnik ſveto Maſho ſhliſhati: inu satú Lube-snivi vam bom u teh mojeh pridigah tretjo boshjo, inu pervo, drugho Zerkouno sapoud ukupei isloshou. ſte tedei ſhliſhali kaisaena sapoud je tretja Boshja sapoud, imejte ſhe poterplenie inu poſhluſhajte u ene-mu kratkemu sapopadku doushnuſt te sapoudi.

X

Doushniſt tretie Boshje sapoudi dopouniti, sapovedane Prasnike prou prasnuvati otshe tulku rezhi k ſuſebni zhaſti Boshji isvolene inu po-ſvezhene dny, brumnu, andohtlivu, inu ſvetu dopernesti: taiſte Bogú h zhaſti, ſuoji duſhi k pridu, k molitvi, k ſlushbi Boshji, k andohti k dobrem dellam ſhpogati. Koker govori ta Tridentinasſke Concilium: qua faciunt ad pietatem audendum ut dierum feſtorum devote et reli-giosa celebration.

ſeſs. 25 de ref
. inu letú ſe ſturi, pervezh kader eden Kriſtian (koker ſem enu malu poprei rekou) takſhne dela doperneſsé, s kateremi ſe Bug zhaſtuje, koker ſo ſvete Maſhe ſhliſhati. Andohtlive mo-litve opravti; Boshjo beſsedo poſhluſhati: Sakramente te Pokure nuzati: zartanu reſhnu telú Jeſuſa perjemati. Inu takú naprei. Nedela je, sapo-vedan Prasnik je. Pozhitek je. Ampak ne u Lenobi u traglivoſti, te-muzh u andohti, Bogù perjetne Svet pozhitek. Sabbathu eſt requies Sancta Domino. Exod 3i.i5. Drughezh kader eden italicKriſtian od uſseh andverkar-

Str.: 173v

ſkeh. Kmetouſkeh, teſhkeh s eno besedo skus to sapoud prepovedaneh del ſe nasai dershí, nehá. Nedela je. prasnik sapovedan je. Pozhitek je Bogú h zhasti; duſhi k dobizhku. Nikar pak enu ſhumenie in uro-potanie huiſhe koker ob uſsakteremu delounku. Sabathum Domini Dei tui eſt, non facies omne opus in eo.

Exod 20.i0
. per temu ſe jeſt ſedei gor na dershim dokler to duoino doushnuſt vam bom u vezh pridigah naprei poſtavou: le tu vam ſhe sa dans povem samerkejte:

Tri ſorte del ſo. Nekatere dela ſo teſhke. Nekatere dela ſo ſkorei koker teſhke, nekatere dela ſo vezh koker teſhke. Opera ſervilia. Nekatere dela ſo teſhke ali takſhne katere sa volo velike muje na shivotu ne shlahtni ludje temúzh ta gmein folk oprave: koker je semlo delati inu koppati. Ora-ti. inu drughe enake opravila teh hlapzou. Kmetou andverharjou ſturi-ti. Opera uasi ſervilia. Dela ſkorei koker teſhke ſo taiſte, katere, aku lyh ſe na opravijo s takſhno mujo tega shivota koker te perve ſorte de-la, vender ſo prepovedane ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah, satú inu is tega zila inu konza: deb Kriſtiani u taiſte prevezh samakneni na poſtali, na ſlushbo Boshjo posabili, inu Bogú to ob ſveteh dneh na ſuſebno visho doushno zhast na iskasali. takſhne dela ſo. Kup-puvati inu predati nepotrebne rezhỳ, praude pred sodbo dershati, inu takú naprei. Opera plus quam ſervilia. Sadnezh dela vezh koker teſh-ke po meinungi ſvetega ‌Thomasha‌ od Aquina

2.2.qi22 ort 4 ad 3
. ſe morejo u eni guiſhni saſtopnoſti imenuvati grehi: dokler Kriſtus vezhna Reſ-niza per Svetemu Joannesu pové: omnis qui facit peccatum, ſervus est peccati.
Joan 8.34
. Kir greh ſtari ta je hlapz tega grehá. Inu u reſnizi ni huiſhega, neſrezhneiſhega, tesheiſhega hlapzhovania, koker je hlapzhvanie tega greha skus katerega zhlovk je ſuojem hudem pozhutkam inu hudizhu podloshen.

X

Tukei imate Lubesnivi u enemu kratkemu sapopadku: kar vam bom poſehmau pridighvou, kader vam bom po moji ſlabuſti isloshou. Kar tretia Boshja sapoud prepové, inu kar sapové. Inu kar more, kar ſe ſpodobi enemu Kriſtianu ſturiti inu izpuſtiti kir shelí Nedele inu sa-povedane Prasnike prou prasnuvati. Buh dej meni inu vam ſuojo pomuzh meni de bom prou govurou: vam de bote nuznu poſhluſhali.

Str.: 174r

84. pridiga

Exivi a Patre, et veni in mundum. iterum relinquo mundum, et vado ad Patrem.

„Jeſt ſem od Ozheta vunkei ſhou, ſem perſhou na ta ſvejt, ſupet sapuſtím ta ſvejt inu grem k ozhetu.“

Joan i6.28
.

„Jest ſem od Ozheta vunkei ſhou, ſem perſhou na ta ſvejt, ſupet sapuſtim ta ſvejt inu grem k Ozhetu“. Je Kriſtus u danaſhnemu Vangeliumu rekou: Kaisaene lepe nauke sa naſ letè beſede u ſebi sapopadejo? Exivi a Patre, et veni in mundum. Od Boga imamo vunkei jeti na ta ſvejt priti. Otshem rezhi s Bugam sazhneti: inu tudi naſhe poſvetne opravila po naſhemu ſtanu inu poklizaniu ſturiti. iterum relinquo mundum, et vado ad Patrem. ta ſvejt ima mo sapuſtiti inu k Bogù ſe nasai verniti, otshem rezhi s Bugam kon-zhati, ob ſveteh dneh, teſhke, prepovedane poſvetne dela na ſtran pustiti Nedele inu sapovedane Prasnike Bogú h zhaſti ſhpogati. Lubesnivi vejſte, da tretja Boshja inu perva Cerkouna sapoud nam ob Nedelah inu sapovedaneh Praſnikah takſhne teſhke dela prepoveduje: letú vam v danaſhni Pridighi isloshem inu pravem:

Na ſmemo ob Nedelah in sapovedaneh Prasnikah takſhne teſhke dela ſami ſturiti.

Na ſmemo ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah k takſhnem teſhkem delam drughe nagainati.

X

Nedele inu Prasniki (koker ſte she ſhliſhali) so dny tega ſvetega pozhitka. ſo dny sa andoht, sa dobre dela, sa ſlushbo boshjo, sa molitou Bogú h zha-ſti poſvezheni. Opravila tedei inu dela, katere naſ od andohti, od ſlushbe Boshje, od zhasti katero ſmo na eno poſebno visho doushni ob takſhneh dneh skasati, nasai dershé, na ſmemo ob Nedelah inu sapovedaneh Pra-snikah ſturiti inu opravti. Je reſ: po pravizi, u maſi, s kershanſko dobro mei-nengo delati, ſe fliſsati, pomujati, ſkerbeti po ſuojemu ſtanu inu poklizaniu sa ſuoje hiſhvanie, Goſpodarſtvu, andverh; delu, zhaſsnu shiulenie, premoshe-nie Buh ne ſamú na prepove: temuzh otshe imeti: letú je poſhtenu, je huale urednu, je dobru, je Bogú perjetnu. Dny, tedna meſize inu lejta imamo, Buh dej deb Kriſtiani ta shlahtne zhaſs uſsaktir po ſuojemu ſtanu k poſhtenemu delu ſhpogali inu nikar u sanikernoſti inu Lenobi sapravli; uſse letú je reſ: am-pak de nekateri ſo u poſvetne opravila prevezh inu pres maſse samakneni:

Str.: 174v

De na ſuojo duſho na Bogà, inu na zhaſt (katero ſo Bogù doushni) posa-bijo, de ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah huiſhe koker ob delouni-keh, leshe, andverharſke, kmetouſhke dela prepovedane opravijo. tu je hudu; je greshnu, je Bogù ſopernu. Lubesnivi niſte niſte perſhli na ta ſvejt ſamú ſe pomujati sa vaſhe shivot, ſamú ſkerbeti sa tu zhaſsnu sa tu po-ſvetnu, imate en neumirejozho duſho, duſho katera bo vekomei shi-vela, to preſkerbeti, to svelizhati je tu pervu, tu nar shlahtneiſhe, s eno beſsedo vaſhe opravilu: h temu ſpoumnite ſi morete myr, perloſhnoſt i-nu zhaſs puſtiti kaisaen zhaſs pak inu perloshnoſt je bulſhe je perjet-neiſhe koker Nedele inu sapovedani Prasniki. Dny te andohti dny ſve-tega myrù inu pozhitka? rogamus autem vos, fratres - ut quieti ſitis et ut vestrum negotium agatis.

I Thes. 4.ii
. drughe opravila sa volo ka-tereh ſi tulkain muje, dela; ſkerbi ſturite, u reſnizi ime pravega opra-vila na saſlushejo, ſo kratke, zhaſsne, neguiſhne, doſtikrat navarne is-velizhanie vaſhe duſhe, je Pervu, shlahtnu, potrebnu, vaſhe opravilu na kateremu je vaſha ali uſelei ſrezhna ali uſelei neſrezhna vezhnoſt le-shezha. zhe tu dobru opravite je uſse dobru opraulenu; zhe letú hudú opravite, je uſse sgublenu, inu sgublenu na vekoma. Kei pomaga zhloueku zhe veſs volen ſvejt sadobi, inu per temu ſkodo na ſuoji duſhi terpí? Akú dobizhek uſsega zhaſsnega Bogaſtva inu zelega ſvejta ni ureden, deb zhlouk sa volo niega ſuoji duſhi ſkodvou! miſlite ali dobizhek ene peſtí semle inu praha, dobizhek nekatereh ſoudou je ureden, deb vy sa volo niega, skus prepovedane teſhke dela Boshjo inu Cerkouno sapoud prelomili inu vaſho duſho u veliko ſhkodo perpravili?

Inu takſhne prepovedane teſhke dela, katere na ſmemo ob Nedelah inu sa-povedaneh Prasnikah opravti ſo po beſedah Svetega ‌Thomasha od Aquina‌ inu drugeh Boshjeh uzhenikou qua et versantur circa materiam externam et vel mechanica et illiberalia ſunt. Dela katere ſe doperneſo u sunajneh teſhkeh rezheh, Andverharſke dela koker ſo sydati, koppati, ſhivati, orati. vell requiruat tantum laborem cooporis et ad operorys tantum, et ſervis fieri ſolent

. Comm 20
. Ali takſhne dela, h katerem je potrebnu veliko mujo ſhpoga-ti, katere s rokame Andverharji, hlapzi, delauzi ſamú opravijo. hudu tedei ſturé taiſti, kateri potemu kader ſe zeu tedan sanikerni, leni inu traglivi pres dela okul ulezhejo inu takú rekozh ob delounkeh ta shlahtne zhaſs Bogú inu ludem kradejo, ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah, koker inu kulkur samorejo, ſe poté; tekó, neſó, bijejo; touzhejo; zimprajo inu delajo. Hudú inu porednu ſe sadershé taiſti: kateri teſhke dela na Svete dny odlashajo; ali tulk takſhneh del gor usamejo: de morejo Nedele inu sapovedane Prasnike na po-

Str.: 175r

Muzh useti. Porednu inu greſhnu andlajo taiſti, kateri ne le do pounozhi dokir ſhe delounek terpí: temuzh po pounozhi kader she Nedele ali sapove-dan Prasnik sazhne, teſhkú delajo, ali kateri ne le kar je perpuſhenu pred Nedelo ali sapovedanem prasnikam, temuzh ob Nedelah inu Prasnikeh teſhke. kmetouſke, andverharſke dela pres potrebe pres ſile opravijo. Svet inu Boshje pozhitek je. Nedele ſo sapovedani Prasniki ſo, Bogu k zhaſti poſvezheni dny ſo. u teh dneh nemaſh delati ti u tuoji leſtni perſhoni, non facies omne opus in eo tu.

Exod 20.i0
. ampak ne ſamú na ſmemo ob Nedelah inu Prasnikah ſami delati, temuzh tudi na ſmemo dru-ghe k prepovedanem teſhkem delam nagainati. Letá je ta doughe thejl te Pri-dighe:

X

So nekateri (inu morebiti nyeh je doſti takſhneh) kateri menejo; de to tretjo Boshjo sapoud inu to pervo sapoud Svete Matere Katolſhke Zerkve she dopounejo aku lé ſamí inu s laſtneme rokame ob Nedelah inu sapoveda-neh Prasnikah teſhkeh prepovedaneh dell na opravijo. Mene (porezhe eden ali ta drughe) meine ta sapoud na sadene; ſhe ob delounakah takſhneh teſh-keh opravil na ſturím? Kakú bom ob Nedelah ali Prasnikah delou, kdu be tu verjeu? De je temu takú de ti na delaſh lohkú verjamem, ampak de na to visho she boshjo inu zerkouno sapoud dershíſh inu dopouneſh tega na verjamem akú videm, de ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah dru-ghem sapoveſh, ſi urshoh; nie nagainaſh, perſiliſh teſhkú delati, letú je enaku hudu, ja nekatirkrat ſhe huiſhe koker deb ſam delou. Taiſte Buh inu Goſpud katir sapové de ti nemaſh ob ſveteh dneh delati; letà tudi sapovè de ob takſhneh dneh nema dellati ne tuoj ſyn, ne tuoja hzhy, ne tu-oj hlapz ne tuoja kerſhenza. non facies omne opus in eo. Tu. et filius tuuſ et filia tua, ſervus tuus et ancilla tua.

Exod 20.i0
. Kai praveſh h temu? ſposnaſh ali ne? de ne ſamú ti ſam na ſmeſh teſhke prepovedane dela ob Nedelah inu prasnikah opravti; temuzh de tudi na ſmeſh drughe h tem na-gajnati. Poſtavio de hiſhne ozha ob Nedelah ali Prasnikah od juter sgu-die Noter do keſne nozhi ſe po plazi inu gaſah. Po thovarſhtvu inu oſte-rjah okululezhe. Inu u nekatereh urah uſse sapravke kar ſi je skus zeu teden s teſhko mujo saſlushou. Medtém pak shena, Synovi, hzheré, hlap-zi inu Kerſhenze po niegovi voli po ſili morejo ſhivati, koppati; ſekati; re-zhi inu noſsiti, s eno beſedo teſhke inu takſhne dela ſturiti koker deb Nedele inu Prasnika na blu: Kdi na bo rekou de en takſhne hiſhne o-zha na dela? dela, dela inu ne ſamu s dueme rokame; temuzh s roka-me uſseh taiſteh katere on k prepovedanem delam nagaina, inu perſile, s ro-

Str.: 175v

kame zele ſuoje dershine. Kar eden skus drughe ſturì: tu je skorei enaku koker deb on ſam ſturou upije zhloveſhka poſtava: quod quis per alium facit. Per ſeptum facere vic etuir.

L ita aut de admit Tut
.

Perſhla ſta (koker beremo u ſvetemu Piſmu u Bukvah Exodus) ‌Moyſes‌ inu ‌Aaron‌ k Egiptouſkemu Krajlu Faraonu: u imenu Boshjem ſta mu osnanu-vala: hæc dicit Dominus Deus Israel , dimitte Populum meum, ut ſacri-ficet mihi in deserto.

Exod 5.i
. tu Povè Goſpud Buh Israel, puſti prozh moj folk de on bo meni offrou u puſhavi; Farao lete poſhte ni otou ſhli-ſhati ni otou saſtopiti; Folka Istraelitarſkega ni prozh puſtou; ga je k teſhke-mu delu nagainou, perſilou, ja ſhe vezh dela koker poprei naloshou. ite ad onera veſtra.
ib 5
. Goſpud Buh govorì on sapové hæc dicit Dominus Deu; de ſe ima Nedela poſvezhvati; Katolſhka Zerkou sapove, de ſe i-majo gor poſtauleni prasniki prasnuvati: te dny Bogù h zhasti na e-no poſebno visho ſhpogati inu ſlushbi boshji puſtiti. dimitte Populum meum, ut ſacrificet. inu kai ſturè doſtikrat poredni. Terduratni, neu-ſmileni inu le u poſvetne rezhy inu dobizhke samakneni ſtarſhi, vik-ſhi, hiſhne Ozheti inu Matere, Goſpodarji inu Goſpodine? Sapoudi Bo-shje, sapoudi Zerkoune naoté ſhliſhati, naoté saſtopiti; na mestu deb sa andoht sa duſho ſuojeh otruk; inu podlosheneh; sa zhast Boshjo koker je nyeh doushnuſt ſkerb imeli, na meſtu deb k ſlushbi boshji k offru te ſvete Maſhe, k Boshji beſedi pridigi inu Kerſhanſkemu nauku k ſhpoganiu teh Sveteh Sakramentou, ſuoje Fante inu dekli-zhe, hlapze inu Kerſhenze nagajnali, od uſsega tega taiſte ſhe na-sai dershè; k teſhkem prepovedanem delam ob Nedelah inu sapovedaneh prasnikeh perſilejo inu ob takſhneh dneh delu nje ſhe pogmerajo. ite ad onera veſtra.

X

Doſti sa dans. En drughekrat vezh od doushnuſti takſhneh vikſheh inu ſtarſhou, katero imajo sa nagainati otroke inu podloshene k andohti inu rezhem katere zhast boshjo ob Nedelah inu sapove-daneh Prasnikah angredo. Inu jeſt Lubesnivi vam oblubem de otshem moj jesik po doushnuſti enga Pridgarja k zhasti Boshji vam k nuzu inu podvuzheniu ſhpogati.

Str.: 176r

85. pridiga

Hæc facient vobis, quia non noverunt Patrem, neque me.

„letú bodó oni vam satú ſturili, ke oni na snajo ne Ozheta ne mene.“

Joan 16.3.

Kriſtus je u danaſhnemu Vangeliumu ſuojem Jogram osnanou Kervize, terplenie, pregananie, kateru ſo imeli od Judou preſtati. Oni vaſs bodó (je djau) is Synagogh isvergli. Ja bo perſhla ura, de kir vaſs ubije, ta bo menou de s tem Bogú eno ſlushnbó ſturí. Letu ſe bo vam isgodilu, letú vam bodó ſturili sakai? Satú ke ti ſlepi inu terduratni na snajo ne mojega Ozheta. ne meine. hæc facient vobis quia non nove-runt Patrem, neque me. De na ſmemo ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah ne ſamí teſhke prepovedane dela opravti, inu tudi drughem ne nakladati, ſte saſtopi-li u sadni pridigi, u kateri ſem vam oblubou koker dans govoriti od taiſteh vikſheh inu ſtarſhou, kateri ob takſhneh ſveteh dneh otroke inu podloshene k teſhkem prepove-daem delam nagajnajo, inu letém perloſhnoſti inu zhaſsa k andohti k ſlushbi boshji na prepuſté. sakai tu ſturé? Satú ke prou na snajo; na premiſhlujejo. K ſerzu ſi na usamejo, de Buh na eno ſuſebno visho ob Nedelah inu sapovedaneh prasnikah ſe more zhaſtiti. Kakú porednu inu greſhnu takſhni vikſhi inu ſtarſhi ſe sadershé bo skasala danaſhna pridiga.

Hudú ſturé: dokler doushnuſti nyeh ſtanú na dershé inu na dapounejo.

Hudú ſturé: dokler Goſpud Bogù to niemu doushno zhaſt odusamejo.

Hudú ſturé: dokler otrokam inu podloshnem veliko ſhkodo dellajo.

X

Buh je vikſhem, naprei poſtaulenem, ſtarſham oblaſt dau: deb gledali. ſkerbeli sa ſuoje otroke inu podloshene. Buh jih koker sa paſtirje poſtave. Kateri imajo ahtengo dati na to njeh ſkerbi zhes danó inu isrozheno zhedo. K uſsakterremu med nymi Buh prave: diligenter agnoſce vultum pecoris tui, tuosque greges con-sidera.

Prov 27.23
. marnu sposnej oblizhie tuoje zhede! Poglej! dei ahtengo! ſkerbi sa tuoje otroke. poſle; podloshene. Ta perva doushnuſt ali ſam med perveme e-na u vaſhemu ſtanu Goſpodarji Goſpodine; Matere inu Ozheti, je letá: sa duſho, sa svelizhanie vasheh otrok inu podlosheneh ſe ſkerbeti. Joh inu gorje vam; akú vy te doushnuſti na dopounite, akú te ſkerbi nemate! straſhne u reſnizi ſo beſede Svetega ‌Paula‌: ſi quis autem ſuorum. et maxime domeſticorum curam non ha-bet, fidem negavit, et eſt infideli deterior.
i Tim. 5.8
. zhe eden teh ſuojeh slaſti teh domazheh ſkerbi nema, ta je Viero satajou, inu je huiſhe koker Nevirne. Nevir-nek pravega Bogà na sposná, u niega na vierje, sa duſho tedei inu svelizhanie ſuo-jeh otruk inu podloshneh de ſe na ſkerbi ſe ni tulkain sazhuditi. Ampak kerſhan-ſki vikſhi inu ſtarſhi, kateri pravega Bogá vierjejo, uſse huale zhaſti urednega: ka-teri vedó niegove ſvete sapoudi. Katere snajo: de morejo slaſti ob Nedelah inu sapo-

Str.: 176v

Vedaneh Prasnikah te ſuoje k ſlushbi Boshji nagainati, inu te doushnuſti na ſturé zhes letú ſe ni doſti sazhuditi mogozhe. Inu letú je kar njeh pred Bugam huiſhe ſturé koker te Nevirnike. takſhni ſo Goſpodarji inu Goſpodine, kateri inu katere ob ſveteh dneh vezh teſhkeh prepovedaneh del nakladeo, huiſhe ko-ker ob delounkah nagainajo, perſilejo. Kateri inu katere ob Nedelah inu Prasnikah podloshnem inu poſlam tulk zhaſsa na perpuſté, perloshnoſti na dado. Deb ſveto Ma-ſho ſhliſhali, veiſt skus ſakrament te Pokure ozhiſtili, Boshjo Beſedo, pridigo, ker-ſhanſke nauk poſhluſhali, inu drughe andohtlive dela opravli. Poredni inu poredne ali ſe bojè: de hiſha ſe bo preobernila inu ſmeſhala: de zhaſsni dobizhki bodò ne-hali? de zelu goſpodarſtvu bo konz uselu? De poſvetnu njeh blagú inu zelu premo-shenie bo poginilu? Akù poſli eno ali drugho uro Bogù h zhaſti, duſhi k nuzu ſhpo-gajo. Ampak ne ſamú na to visho doushnuſti nyeh ſtanú na dershe. Temuzh tudi Bogú zhaſt odusamejo inu kradejo.

X

De takſhni hiſhni Ozheti inu Matere (kateri inu katere ob Nedelah inu terdneh prasni-kah podloshene k teſhkem prevedenem delam nagainajo perſilejo per ſile pres velike po-trebe. Inu tem k andohti k ſlushbi Boshji zhaſsa perloſhnoſti nadadó) de Bogú to doushno zhaſt odtegnejo odusamejo kradejo: je (koker jeſt menem inu skash-em doſti ozhitnu: poſhluſhajte; Bogú ob Nedelah inu Prasnikah ſe zhaſt iskashe Kakú? S ſvetem pozhitkam, s sdershaniam od teſhkeh prepovedaneh del. S andohtio, molitvjo, poſhluſhaniam offra ſvete Maſhe, Boshje beſsede. S ſhpoganiam ſveteh Sa-kramentou s dopernashaniam dobreh brumneh del. Katir u temu drughe moti, drughe nasaidershi, Bogú to doushno zhast odtegne; usame. Krade. hiſhni ozhe-ti pak inu matere ob katereh inu Suoer katere govorim kader podloshne pres ſile inu velike potrebe k teſhkem prepovedanem delam ob Nedelah inu Prasnikah nagaj-najo perſilijo, inu njem k ſlushni Boshji zhaſsti inu perloshnoſti na dadò: podloshne na to visho od andohti. Od molitve. Od ſvete Maſhe, pridighe Kerſhanſkega nau-ka, ſhpogainia ſveteh Sakramentou, od ſvetega pozhitka, od dobreh andohtli-veh del nasai dershé: Ozhitnu je tedei de Bogú doushno zhaſt, odtegnejo, usa-mejo, inu kradejo. S kakſhno vejſtio tu ſturé? guiſhnu s dobro veiſtio inu pres grehá tega namorejo ſturiti. ‌Ofni‌ inu ‌Finies‌ (koker beremo u Svetemu Piſmu u perveh Kraleveh bukvah) dua Synova Heli tega vikſhega Farja, ſta ſe porednu sa-dershala. Kir ſta taiſte kateri ſo perſhli u Tempel offrati, u offru inu andohti moti-la. Prave Svetu Piſmu: erat ergo peccatum puerorum grande nimis coram Do-mino : quia detrahebant homines a ſacrificio Domini.

i Reg. 2.i7
. greh teh Mladen-

Str.: 177r

Zhou je biu pred Goſpudam ſilnu velik inu teshák: satú ke ona ſta lud odvernila inu nasai dershala od andohti inu Boshjega offra. u enaki vishi ſmem rezhi: greh teh ſtarſhou. Teh vikſheh, Gospodarjou inu Goſpodin pred Bugam ſilnu velik inu theshik, peccatum grande nimis coram Domino. Dokler oni otro-ke posle, hlapze, kerſhenze, delouze najemnike, od ſhlushbe Boshje od zhaſti, ka-tero be imeli letú Bogú suſebnu ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah ska-sati, nasai dershé. quia detrahebant homines ſacrificio Domini. zhe takſhni vi-kſhi inu ſtarſhi hudu inu greſhnu ſe sadershejo, kader podloshene ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah k ſlushbi Boshji na nagainajo; kulkain bol hudu inu gre-ſhnu ſe sadershé kader jih od ſlushbe Boshje odvernejo inu nasai dershé? Pejmo naprei inu pregledujmo ſhe ſhkodo katero takſhni hiſhni Ozheti inu Matere po-ſlam dellajo.

X

Akú leti inu leté ob Nedelah inu Prasnikah poſle inu podloshene k teſhkem delam nagainajo, akú njem k ſlushbi Boshji, perloshnoſti na perpuſté deb samo-gli pridigo Kerſhanſke nauk poſhluſhati, deb u potrebneh ſhtukah enga Vierne-ga inu dobrega Kriſtiana podvuzheni bli. Kai ſe isgodi? Letú ſe sgodi otro-zi inu podlosheni u eni neſrezhni ſhkodlivi neumnoſti oſtanejo. Inu is leté neumnoſti Pridejo inu gor jemlajo: preklinvanie; opraulanie; gollfia, tatvina; nezhiſtoſt inu drugheh ſort prekleto grehi. Ali niſo leté grosne rane teh ubogeh sa-puſheneh duſh? ali niſo ſilnu velika ſhkoda sa otroke. Sa poſle? ſtarſhi; inu na-prei poſtauleni; Ozheti. Matere. Goſpodarji inu Goſpodine kdu je kriv, koker v. Vy vy ſte Krivi, kateri prevezh inu greſhnu u poſvetne dobizhke samakneni malu ali nezh na miſlite na andoht, na ſlushbo boshjo, na duſhe vasheh ſyno-vou inu hzherá, vasheh hlapzou inu kerſhenz: vaſheh delouzou inu najemni-kou; kateri njem perloshnoſti inu zhaſsa k andohti, k ſvetemu pozhitku na per-puſtité. Niſo Nedele inu sapovedani Prasniki satú: deb fragliv Gospodar; le-na Goſpodina ob oſmeh inu deveteh ſhe u posteli leshala: inu uboghe poſel ſko-rei pres zele mashe, pres Boshje beside skus zelu lejtu, pres ſpoudi, she ob ſheſteh mogou damu tezhi, deb ſi ſkorei noghe lomou. Kaku ſe morete isgovarjati? U temu mejſtu, u kateremu je tulk Boshjeh hiſh? u the tulk ſveteh maſh? tulk Pridigh inu Kerſhanſkeh naukou? Kai bote rekli kader vaſ bo Buh upra-ſhou: Ozha ki ſo tuoji ſynovi? Mati ki ſo tuoje hzher? Ki ſo vashi hlapzi inu Kerſhenza? vaſhi delouzi, Goſpodar inu Goſpodina. ubi eſt grex qui daty eſt

Str.: 177v

Tibi? otrozi vaſhi, podlosheni vashi, te shlahtne lepe duſhe sa vol okate-reh je Syn boshji na ta ſvejt perſhou. Katere ſo niegovo reſhno kry koſhtale. Sa katere je Jeſus Kriſtus umerou. Ki so? ubi eſt pecus inclytum tuum.

Jer i3.20.
Ki ſo na temu ſvejtu? ſo u eni globoki greſhni neumnoſti; u gerdah na-vadah ſtareh ukorenineneh, u nar blishneishi perloshnoſti k ſmertnemu grehu, ki ſo na unemu ſvejtu? So u eni neſrezhni vezhnoſti, u paklenſkemu ognu! Kakú vam bo per ſerzu. Kader bo Praviza Sodnik od vaſheh rok kry teh pogubleneh duſh pogirvou? peruntium animarum ſanguis requirety.
S Greg
.

X

Kerſhanſki poſli akú ſe u ſlushbah per takſhneh Gospodarjeh inu Gospodi-nah snajdete (kar jeſt na verjamem temúzh ſe troshtam de u temu mej-ſtu takſhneh ſe na najde) akú vunder morebiti ſe snajdete: sapuſtite tak-ſhne vashi duſhi navarne ſhkodlive ſlushbe; ſlushbe u katereh vaſhe zha-ſt dobru Ime, inu poſhtenie ſhkodo terpi vy sapuſtite, inu ſlushbe, u ka-tereh Bogú ſe zhast na daje, temuzh ſe vam perloshnoſt na da deb Bogà ob Nedelah inu sapovedaneh prasnikah zhaſtili, ali na boté sapuſtili? u ſlushbah u katereh nemate kei ushivati, u katereh morete ſkorei od lakote konz useti vy na oſtanete; inu u ſlushbah u kateri vaſha du-ſha od lakote inu pomankania duhoune spishe pogine, tu je u ka-tereh ob Prasnikah inu Nedelah zhaſsa nemate k andohti, k offru ſvete Mashe, k besédi Boshji inu drughem andohtlivem delam, u leteh boté le ostali? Glatku vam povem akú otshete s navarnoſtio inu ſhkodo on ſhe shlahtne duſhe per takſhneh Goſpodarjah inu Goſpodinah oſtati per ka-tereh tudi ob Bogù ſuſebnu poſvezheneh dneh ſvetega pozhitka nemate! glejte! Varite ſe! De na bote sh nymi tamkei oſtali inu vekomei prebivali kir ni myrú ni pozhitka, temuzh je vezhen nepokoi. Vezhna ſmeſhniava.

Str.: 178r

86. pridiga

Si quis diligit me ſermonem meum ſervabit.

„Katir mene lubi, ta bo mojo beſedo dershou.“

Joan. i4.23.

Otshete vediti Lubesnivi, kakù ſe sposnajo kateri Bogà na lubejo? otshete snati kakù ſe sposnajo ti kateri Bogà u reſnizi lubejo? Kriſtus vam letú u da-naſhnemu Vangeliumu glatku povè: Katir mene na lubi (prave on) ta na der-shí moje beſede moje sapoudi. Inu katir mene lubi, ta bo mojo beſedo dershou. ſi quis diligit me. ſermonem meum ſervabit. guiſhnu snamnie tedei de Boga na lubimo je letú akú niegove Beſede negoveh sapoud na dershimò. Inu guiſhnu snamnie de Bogà lubimo je letú aku negovo besedo niegove sapoudi dershimo inu dopounemo. U sadni pridigi od trete Boshje sapoudi s katero vam isloshem) ſte ſhliſhali kakú hudu pruti Bogù ſami pruti ſebi inu pruti drughem ſe sader-shé taiſti Kriſtiani, kateri ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah terde teſhke de-la ali ſamí delajo ali drughem nakladajo. Kakú Supernu je letú Bogà bote dans saſtopili.

Is ſhkode, neſrezhe ſhtraffenge u zaſneh inu poſvetneh rezhéh.

Is ſhkode, neſrezhe. ſtrafenge na duſhi. Katero ſi takſhni saſlushejo.

X

Koker je Buh povedou inu na snanie dau, de niemu dapadejo. De bo ſrezho dau inu u poſvetneh rezheh inu opravilah shegnou taiſte, kateri niegove Prasni-ke poſvezhujejo. Niemu k zhasti ſhpogajo: teſhkeh prepovedaneh dell ſe sdershè inu maſsajo. Takù tudi je on povedou inu na snanie dau: de niemu ſo ſoper-ni: de bo ſuoj shegen odtegnou u zaſneh rezheh inu opavilah tem, kateri Pra-snikou na dershè niemu k zhaſti na ſhpogajo, teſhke prepovedane dela doperne-jo. Dobrem inu niegovi treti sapoudi nepokornem je zhaſno neſrezho inu ſhtraffengo shugou: poſhluſhajte beſede. Katere Buh govorí.

Si audieritis me (dicit Dominus) ut non inferatis onera per portas Civitatis hu-jus in die ſabatki. Aku vy bote (prave Gospud) akú vy bote mene ſhliſhali mene bugali: inu na bote butare skus Urata tega Mejſta noterneſli ob ſobo-

Str.: 178v

ti. (ob Prasniku) tu je akù bote ſe po moji sapoudi pred teſhkimi de-lami ob ſveteh dneh varvali. Et ſi ſanctiſicaveritis Dim ſabathi ne fa-cientis in eo omne opus – habilitatur Civitas hæc in æternum. Inu aku bote vy ſabotho (prasnik) u zhasti dershali poſvezhvali, takú de na bote teſh-kega prepovedanega dela ſturili: tak bo tu meſtu u myrú vednu oſtalu! u pokoju ſe bo tankei prebivalu. ampak zhe vy na bote mene ſhliſhali, zhe na bote mene bugali: inu na bote ſabothe, Prasnika prasnuvali, tak bom jeſt ogen pershigou per vasheh uratah, katir bo hiſhe tega Mejſta pokonzhòu. ſi autem non audieritis me, ut ſanctiſicetis Dim ſabathi, ſuccendam ignem in portis ejus. Et devorabit Jerusalem et non extnguetur.

Jes: i2. V24.25
. 27. Kdu is the beſedy dol na usame inu na saſtopi poſvetne neſrezhe. ſhko-de inu ſtraffenge. Katero Buh shuga tem kateri ob ſveteh inu niegovi zha-ſti poſvezheneh dneh skus teſhke prepovedane dela treto Boshjo sapoud pre-lomijo?

Ampak na miſlite Lubesnivi de Buh le ſamú u ſtaremu Teſtamentu je tak-ſhne ſhtraffenge shugou inu poſlou, tudi u novemu teſtamentu je on ſuojo oiſtro pravizhno ſhibo iſtegnou zhaſno neſrezho ſhkodo ſhtraffengo taiſtem Kri-ſtianam poſlóu, kateri ob Nedelah terdneh sapovedaneh Prasnikah teſhke prepovedane dela doperneſli. Poſhluſhajte! Ena zeal vaſs, is katere ludje ſo otli ob enemu sapovedanemu terdnemu, ne od ſvete Matere Katolſhke Zerkve dis-penshiranemu prasniku teſhku delati) ſhe taiſto nuzh je zela vaſ pogorrela delauzi k shetvi naprauleni ob enemu takſhnemu Prasniku, ſo shitu ker-vavu neſhli. Ena shena katera ſe je napraula sa ſi ſturiti inu ſhivati eno ſraizo je to kervavo sagledala. Eni drughi katera je Kruh ob Nedeli pres potrebe pekla ſo ſe roké poſhuſhile, inu ſupet eni drughi ta dol od Nebeſ padejozhe ogen roké sashgau. Enga Kmeta (kir je na dan Nebuusetja moje teſhku delu ſturou) je semla shivega posherla. Enga Volarja kir je shivi-no k oraniu napregou je treſk ali ſtrela s niegovemi volm red povila. Kriſtiani nekateri greſhnu u poſvetne dobizhke samakneni morebiti ſe tak-ſhneh exempelnou na bojè na uſtraſhejo; dokler takſhne neſrezhe. ſhkode ſhtrafenge na obzhutijo; deb oni miſlili kulku inu kaisaene velike zhaſ-ne reve, ſhkode sa volo sanizhovaneh inu na prasnuvaneh terdneh pras-nikou zhes zele vaſsỳ. mejſta inu deshelle pridejo: kulkukrat je sa volo tega urshoha, ſhkodliv deſh. ſuſha. ſlana. ſtrupena roſa inu megla. ſhko-

Str.: 179r

Dliva shvau, safje, sozhivie, travo, sheliſhe, shita na poléh, grosdje u vnogradeh skasila inu pokonzhala; kulkukrat lakota, kuga, ſtrupene bolesni shivino inu lud popadle; ampak poſtavimo de vaſs o Lubesnivi ni inu na bodo per vaſhemu Goſpodarſtvu, kupzhiji, andverhu, delu te-zhaſne ſhtrafenge popadle; miſlite vender na eno ſhe vekſhe neſrezho. ſhko-do ſhtraffengo, katero ſi skus ob Nedeleh inu sapovedaneh Prasnikah ſturjene teſhke prepovedane dela saslushité. Inu od tega je ta drughe dejl te pridige le ſhe enu kratku poterplenie.

X

Perva ſhkoda, katero ſi hudobni Kriſtiani skus dopernaſhanie teſhkeh inu ob Nedelah ob Prasnikah prepovedaneh dell na ſuoji duſhi saſlushejo inu ſturè, je greh katerega delajo kader treto Boshjo sapoud prelomijo, Bo-gú to doushno zhast odusamejo, kradejo, inu tu nar shlahtneiſhe Bogaſtvu gnado priasnoſt Boshjo sgubijo. Ali ni letá ta nar huiſhe nar ſtraſhneiſhe ſhtrafenga? Skoda neſrezha? Buh dershí u roki eno oiſtro ampak pra-vizhno ſhibo, s katero on vezhkrat u zhaſneh poſvetneh opravilah inu re-zheh takſhne treti sapoudi nepokorne Kriſtiane obiſhe inu tepe. Otshem re-zhi Buh nekatirkrat takſhne Kriſtiane nad nyeh Gospodarſhtvam, premoshe-niam, delam andverham ſhtrafuje koker ſte ſhliſhali. Ampak dershi Buh u roki ſhe eno oiſtreiſhe ſhtraſhneiſhe ſhibo, s katero takſhne treti sapou-di nabuglive Kriſtiane obiſhe inu udari. Otshem rezhi: Buh jih tudi po ſuojeh pravizhneh neisgruntaneh ſodbah na duſhi ſhtrafuje. Virga ſu-rorris. „ſhiba niegove Jese“

Jer: 10.5
. inu kakù? On odtegne ſuoje ſuſebne gnade. On puſti jih po nyeh voli k pogubleniu tezhi. Inu poginiti Joh inu gorje nam! O kaisaena ſtraſhna ſhtraffenga je letá; inu be blu urednu deb my sa volo enga kratkega zhaſsnega Dobizhka, sa nekatere ſoude inu petize, to ſhtraffengo isvolili. S to ſtraſhno ſhibo udarjeni tepeni od Bogà ſhtrafani bli. To nasho shlahtno duſho sgubili?

Drughezh, sadne dan shiulenia je per dobreh brumneh kriſtianah kateri Boshje sapoudi dopounejo, dan tega pozhitka, myru. Prasnik. Nedele

Str.: 179v

Inu Prasniki, ob katereh zhlovk od teſhkeh dell pozhiva, inu Bogà na eno ſuſebno visho skus molitov, slushbo boshjo. poſhluſhanie ſvete Ma-ſhe, Boshje beſede. ſhpoganie Sakramentou te Pokure inu teleſsa Kriſtu-shovega, Dopernaſhania drugheh dobreh dell zhaſtuje. Nedele inu prasni-ki pravem pomenejo inu ſo ena figura, podoba taiſtega Prasnika inu ſvetega ſrezhnega pozhitka, katir bo u nebeſah uſelei terpou. Quando/erit ſabathum ex ſabatho.

Is 66.23
. Takſhnega vezhnega Prasnika inu po-zhitka ſe imajo troſhtati dobri Kriſtiani. Kateri ob Nedelah inu sapoveda-neh Prasnikah teſhkeh dell na doperneſò inu Bogà ſuſebnu zhaſtujejo. ampak poredni kateri pres ſile pres velike potrebe ob takſhneh dneh ko-ker ob delounkah ſe pomujate, greſhnu inu prevezh le u tu poſvetnu sa-makneni ſte vy tega Prasnika inu pozhitka (akú takſhni oſtanete) ſe nemate troſhtati. Temuzh terplenie inu vednu ſmeſhnava veden ne-pokoi u enu neſrezhni Vezhnoſti.

X

Kriſtiani Lubesnivi akú shellite inu otshete zhaſno inu vezhno ſre-zo doſezhi, akú teleſsa inu duſhe ſe ahtate, Varjte ſe, de nabote pres velike potrebe inu ſile ob Nedelah inu terdneh Prasnikah teſhkeh prepo-vedaneh dell opravli; nuzejte inu obrazhajte te zhasti Boshji poſvezhene dny k zhaſti, inu ſlushbi Boshji; ni ſrezhe ni dobizhka kir ni shegna Boshjega; shegen Boshje pak tankei ni, kir ſe niegova ſveta sapoud pre-lome. takſhni prevezh inu hudu u tu poſvetnu salubleni Kriſtiani, od katereh ſem dans govurou, ſe bojé tu zhaſsnu sgubiti, na tu vezhnu posabijo inu h konzu ſe njem sgodi de tu zhaſsnu inu tu vezhnu sgubé: neſrezho zhaſsno na temu, neſrezho vezhno na unemu ſvejtu ſi napravijo. Pred to naſs ia vari ti uſmilene Buh.

Str.: 180r

87. pridiga

Docentes eos ſervare omnia quaecumque mandavi vobis.

„inu jih uzhjte dershati uſse taiſtu, kar ſem vam sapovedou.“

Math. 28.20.

italicNi sadoſti k Isvelizhaniu o Lubesnivi. De ſ italicmo Kerſheni u imenu Bogà Ozhet italica, i- italicnu Synù. Inu Svetega Duhà: de vierjemo, de italicſe italic Kriſ italict italiciane imenujemo. Moremo italictudi podvuzheni dershati uſse kar nam Buh sapovè. Ni le ſamù Kriſ italict italicus k ſuo- italicjem Jogra italicm italic rekou: pejte inu kerſtite lud u imenu Ozheta. inu Synù, inu Svete- italicga Duhà; temuzh je tudi k njem djau! Inu uzhite jih dershati uſse taiſtu, kar italicſe italicm italicvam sapovedou.
Docentes eos ſervare omnia quaecumque mandavi vobis. Kar Bo-shje sapoudi sapovedujejo inu prepovedujejo vam u mojeh pridigah naprei po-ſtavem. Per treti sapoudi koker vejſte ſe ſdei gor dershím. doſehmau ſem go-vurou od teſhkeh inu ob Nedelah terdneh prasnikah prepovedaneh dell. ſhe od katereh dell imam govoriti, katere ſe na ſpodobijo, inu skus katere ſe ty ſveti dny prou na dershé inu prasnujejo. U danaſhni pridigi (akú otshete s mano e-nu kratku poterplenie imeti) bote sastopili.

Kaisaene dela ſo leté skus katere ſe Nedele inu terdni prasniki prou na dershè inu prasnujejo?

X

‌Apollonius‌ Vikſhe zhes voiſhake Krajla ‌Antioha ‌(koker beremo u ſvetemu Piſ-mu u

drugheh Bukvah the Makabeerjou
) je perſhou pred Jerusalemſku Mejſtu; on ſe je hinou, ali k videshu sadershau koker deb myrne biu noter do Sabothe Judouſkega Prasnika. Kader pak je Sabotha perſhla, kader ta dan Judje ſo pras-nuvali je on ſuojem shounierjam sapovedou, oroshie useti, po mejſtu okul ho-diti, inu neiſhtvenu veliku lud ubivati inu umoriti. pacem ſimulans quie-vit usque ad diem ſanctum ſabathi. et tunc feriatis Judais arma capere ſuis praecepit – et ingentem multitudinem peremit.
2 Mach. 5.25.26
. na enako visho u eni guiſni saſtopnoſti ſe paklenſke ſourashnik sadershí. Zeu teden tak rekozh ſpy, je mirne do ſvetega dneva do Nedele do terdnega Prasnika. tiſtikrat pak ſe s uſseme ſuojem ſkuſhniavame usigne: sé pofliſsa nar huiſhe Kriſtiane smottiti. u grehe perpravti: od andohti od ſlushbe Boshje, od zhaſti (katero ſo ſuſebnu ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah Bogú doushni) nasai dersha-ti skus ſkerby, dela inu mujo: katero bom imenuvou s ſvetem ‌Jakobam‌: ter-rena, animalis, Diabolica. posemelſko. shivinſko. Inu hudizhovo
Jac 3.i5
.

Lakomnoſt, neſmaſsnu poshelenie, ſkerb inu Lubesin pruti poſvetnemu Blagu.

Str.: 180v

Inu dobizhka, akú lyh morebiti nekatere Kriſtiane na sapeluje inu perpravi k teſhkem inu ob ſveteh dneh prepovedanem delam. Vender vezhkrat jih od andohti inu ſlushbe Boshje nasai dershì. Lohkù ſe pergodí: de sa volo enga zhaſsnega do-bizhka mejhnega neurednega nepotrebnega ali ſveto maſho ob Nedelah inu terdneh Prasnikah zol sapuſtè. ali ſai u veliko navarnoſt ſe dadó sa taiſto ispuſtiti inu sgubiti. Juter je Nedela, je Prasnik (prave ta ali une) pujdem iſkati moje dou-ghè: bom gledou moje Gospodarſtvu, bom tu ali unu opravou inu rounou. Memu Zerkve gredejozh bom maſho ſhliſhou. Inu per temu ſe Maſha na ſhliſhi. Deb letí neumni inu neſrezhni sposnali kaisaene kaku shlahtne inu velike ſhaze offer te ſvete Maſhe u ſebi sapopade; ampak ima lakomnoſt to laſtnuſt: de ona koker je ſkerbna inu prevezh marna sa zhaſsnu blagu inu dobizhke, takú je namarna tra-gliva sa vezhne dobizhke sa Nebeſsa. ‌Judaſh Ishkarjot‌ je ſhtimou inu ſhazou tri-ſtu denarjou ali deſsetiz urednu taiſtu shlahtnu inu lepú deshezhe masilu, ka-teru je ‌Magdalena ‌zhes Kriſtushove noghè ulyla. Inu potemu je vunder ta la-komne Joger Jeſuſa ſuojega Mojſtra sa trideſset ſrebernikou isdau: ja zol freji voli teh Judouſkeh Farjou inu Piſsarjou je zhes puſtou kulku mu otè dati de gab o njem isdau! takſhni ſo lakomni inu u tu poſvetnu prevezh inu greſhnu sa-makneni Kriſtiani vedo ſhtimati inu viſsoju ſhazati, denarje; dobizhke poſvetne Blagù, kupzhijo; pule, gospodarshtvu inu premoshenie. Ampak duſhe ſuoje, sve-lizhania, Nebeſs na vedó na snajo ſe ahtati, ſhtimati inu ſhazati. Inu kulku nyeh je, kateri aku lyh ſo s teleſsam ob Nedelah inu prasnikah per Maſhi, vunder s miſsjo s ſerzam, ſo dellezh od zerkve, dellezh od Maſhe. Kumei de Maſha sa zhne be otli deb ſe konzhana bla; akú Pridgarja na pridshenzi sagledajo neshé pred Boshjo Beſedo koker hudzh pred Krisham, inu aku enkrat is Zer-kue vunkei gredo; nyeh ni zeu dan vezh viditi, dokler imajo (koker oni me-nejo de ſe Bogú uſmili) imajo opravila nad kateremi nje je vezh leshezhe ko-kern ad zhaſtio Boshjo, nad zhastio the Svetnikou; nad nuzam njeh duſhe takú lakomnoſt, neſmaſna shella ſkerb, lubesin poſvetnega Blagá posemelſkeh rezh Nekatere od andohti ſlushbe boshje, inu ob Nedelah prasnikah Bogù dou-shne zhaſti nasai dershì. Moti: inu ſturi de Svete Nedele inu sapovedani Prasniki prou inu koker ſe spodobi ſe na dershé. Na prasnujejo. Terrena pej-mo naprei!

Ta drugha visha na katero Pakleſke ſourashnik nekatere Kriſtiane ob Nede-lah inu sapovedaneh Prasnikah od andohti, ſlushbe Boshje nasai dershi inu mo-ti je letà: on jih vabe, jih nagajna, jih sapeluje: de ſuoje hude pozhutke utala (shajo)

Str.: 181r

Inu ob teh Boshji zhasti poſvezheneh dneh po ſuojeh pozhutkah koker shivina shivé. animalis. Zhakajo na Nedele inu Prasnike morebiti doſtikrat Moſhke inu shenſke ſlaſti mlade perſhone, inu ob zhaſsu te andohti perloshnoſt k nezhiſto-ſti iſhejo inu usamejo prave ‌Tertulliamus‌. occaſio luxuria pietas deputatur pridejo ob ſveteh dneh u Zerkov, deb gledali inu gledale, pogledani inu po-gledane ble. Pridejo: deb posnali inu posnale: s to inu s uno, s tem, inu s u-nem snanie, priasnoſt ſturili inu ſturile: sé okul ulezhejo s takſhneme perſho-name, s katereme guiſhnu roshne Krone ali roshenkranza na molijo; gredó na takſhne Kraje u katereh ni nezh dobrega doſti hudega viditi inu ſhliſhati klaffajo; opravlajo, norzhujejo. Goſpudov Dan. Prasnik je biu u Silo: ecce Solemnitas Dei eſt in Silo. Kader ſo perſhli Mladenzhi od roda Benjamin, inu per leti andohti, ob zhaſsu tega Prasnika ſo ſi po ſili Vaivodine teh drugheh Diviz: et juxta numerum ſuum, rapuerunt ſibi de his quæ ducebant choros, uxores ſingulas.

Jud 2i.i9.23
. Buh dej deb Nedele inu Prasniki ob naſhemu zhaſsu na ſlushili, ob te ſvete dny Kriſtiani vezhkrat na ſhpogali k hudem greſhnem shellam, k klaffarſkem gerdem pogovorram, k prepove-danem luſhtam inu prekletam svinarijam; skus katere Svetem Nedelam i-nu Prasnikam nezhast skashejo. Kai otshem dalej od taiſteh rezhi, ka-teri Nedele inu sapovedane Prasnike k jegrazhi, k poshreshnoſti, k py-anoſti, k pleſsu, k vaſsuvaniu ſhpogajo, ali ſe vam sdy Lubesnivi de leti te ſvete dny prou inu koker ſe na enga pravega Kriſtiana ſpodobi, pra-snujejo. sadoſti sa ſdei, eni drughi pridigi vezh od tega.

Sadnezh ſo nekatere dela, inu ſkerb, s katereme ſe Nedele inu sapovedani prasniki prou na prasnujejo, ja s kateremu ſe Bogú ta doushna zhaſt od-usame , inu leté ſe imenujejo: Diabolica. „hudizhove“. Paklenſke Goluf na uſse vishe ſe pomuja duſhe sapelati. U greh inu vezhnu pogublenie per-pravti. Niegovi Nameſtniki ſo taiſti kateri drughe sapelujejo. U greh perpra-vjo, pohuiſhajo, skus letè on vezhkrat tu doſeshe. Kar s uſseme ſuojeme skuſh-nave namore doſezhi: inu h temu ſlushi offert inu preusetnoſt u guantaniu inu oblazhilu ob Nedelah inu Prasnikah. poſhluſhajte kakú. jeſt dobru vejm Lubesnivi. De ni prepovedanu, ni greſhnu, temuzh de je ſpodobnu, inu huale urednu ob ſveteh dneh, po ſuojemu ſtanu inu premosheniu zhednu inu lepú ſe oblezhi: takú je ſturou ta sa volo uzhenuſti inu brumnoſti Imenitne Kanzlar Englanderſkega Kraleſtva ‌Thomaſh Morus ‌s imenam. Katir tudi

Str.: 181v

U jezhi ob Nedelah je ſuoje nar lepſhe inu shlahtneiſhe guante oblekou: upraſhan sakai tu ſturí je odgovurou ne sa volo meine temúzh Bogú k zha-ſti:

bejerlink in Apo: K
. ampak Bogú k zhasti tega na ſturè taiſti inu tai-ſte, kateri inu katere tulk zhaſsa potrebujejo inu k offerti ſhpogajo. De kumei eno ſveto Maſho vezh dobé inu ſhliſhajo. Bogú k zhaſti tega na ſturé taiſti inu taiſte. Kateri inu katere sa volo tega urshoha deb le dru-ghem k hudemu zilu inu konzu dopadli inu dopadle; Bogù k zhaſti te-ga ſturé, kateri inu katere drughe pohuiſhajo. Inu na to visho ali u hiſhi Boshji, u hiſhi te molitve inu ſvetuſti; ali sunaj tudi morebiti nedou-shne duſhe u greh ulezhejo. qui occasionem dumni præſtat dumnum ſeci-ſse videtur.
L qui occid. TT ad L: Aq: S in hoc qoup
upije zhloveſhka poſtava: taiſte kir perloshnoſt h ſhkodi da inu ſturì: letá ſkodo ſturì. Inu katir k grehu drughem perloshnoſt inu takſhno perloshnoſt da; ta je greha ptu-jega deleshne. Na to visho ſe Nedele inu Prasniki prou na prasnujejo inu letú ſe na pravi ob ſveteh dneh Bogà, Marjo, Svetnike zhaſtiti temúzh letú otshe rezhi, Bogá reshaliti; Divizo zhiſto Mater Boshjo kra-lizo usſeh Svetnikou, inu ſvetnike ſi nepriatle ſturiti.

X

Ste ſhliſhali dans Lubesnivi skus kakſhne dela ſe Nedele inu Prasniki prou na prasnujejo. Kateri jih k tem delam ſhpogajo ſo Bogú ſoperni zhes takſhne ſe Buh toshi: rekozh: odivi, et projeci feſtivitates veſtras, et non capiam odorem cœtuum veſtrorum.

Amos 5.21
. ſem ſourashou inu savergou vaſhe Prasnike, inu meni na bodo deſhale vashe drushbe, vaſhe ukupibi-ralſhe ob Prasnikah; Nedele inu Prasnike ſo ſveti, ampak tu Bogù na dapade tu ſourashe de jih Kriſtiani k lakomnoſti, k hudem luſhtam k pohuiſhanie ſhpogajo. Vy Lubesnivi taiſte k andohti. K ſlushbi bo-shji. K ſvetem dobrem delam ſhpogajte, inu bote Nedele inu Prasnike prou dershali inu prasnuvali.

Str.: 182r

88. pridiga

Hic peccatores recipit, et manducat cum illis.

„Letá greſhnike gor jemle inu jee sh nymi.“

Luc i5.2.

italicNigdar niſo myrú inu pozhitka imeli hudobni Fariſeerji, u italicſe italiclei ſo ſe letí italicnevoſhlivi hinauzi is ſuoje laſtne hudobe nad Kriſtusham pohuiſhali. italicuſelei ſo perloshnoſt iſkali niegove nar nuzneiſhe nauke, niegove nar ſve- italicteiſhe dela na hudo plat italicobrazhati inu krivu isloshiti. Zolnarji inu gre- italicſhniki ſo italicſe italic k Jeſuſu perblishvali: deb niega poſhluſhali. Inu Fariſeerji ſo italicprec italicei ſuoje poredne jesike bruſsili italic. Letà greſhnike gor jemle (ſo mrmrali) italicinu jee sh nymi.
hic peccatores recipit, et manducat cum illis. de Kriſtus ſe je priasnu pruti greſhnikam sadershou, jih Lubesnivu gor useu, u nyeh hiſhe perſhou. Sh nymi jedou. Je on (koker is danaſhne Evangelſke perglihe od Lubes-nivega Paſtirja inu sgublene vuze lohkú saſtopimó) satú ſturou: deb greſhni-ke k pokuri perpravou. Ampak ſo Kriſtiani kateri koker ſe meni sdy ne is dobrega zila inu konza ob Nedelah inu sapovedaneh prasnikah s navarne-me perſhoname inu thovarſhi ſe okululezhejo. Inu ta shlahtne ſvet zhaſs teh Nedel inu terdneh Prasnikou k takſhnem rezhem, katere ſe na lete zhaſti Boshji poſvezhene dny ſpodobijo; ſhpogajo. U sadni pridigi ſem govurou od nekatereh dell ſkus katere ſe Nedele inu Prasniki prou na der-shé: dans vam imam ſhe povedati na kaisaeno visho ſe Nedele inu terdni Prasniki prou na dershé, poſhluſhajte.

Skus Lenobo Nedele inu terdni Prasniki ſe prou na dershè.

Skus jegro plejs, pyazo inu enake dela Nedele inu Prasni-ki ſe prou na dershe.

X

Zil inu konz (sakai nam Buh u ſuoji treti sapoud Spoumni de boſh ta Prasnik poſvezhuvou, inu Sveta Mati Katolſhka Zerkov u ſuoji pervi Sa-poudi. Le od Zerkve poſtaulene Prasnike prasnuvati, prepoveduje teſhke kmetſke, andverharſke, prepovedane dela ſturiti) zil inu konz je letá: deb my frei od poſvetneh dell inu ſkerb ſe bol pomujali ob Nedelah inu sa-povedaneh prasnikah sa naſho duſho ſkerbeti; Bogù ſlushiti, inu niegoveh obiuneh gnad deleshni poſtati. Satú ob teh ſveteh dneh od teſhkeh dell neha-mo, inu pozhivamo: satú jih prasnujemo. deb bulſhi Bogà sposnali, vezh niega zhaſtili. Vacate et videte, quoniam ego ſum Deus.

Ps. 45.ii.
akú be leta zil inu konz teh Bogú h zhaſti poſvezheneh Nedel inu Prasnikou na biu Buh inu Zerkou be takſhneh dell na prepovedvala temuzh mar be sapovedva-la: dokler Lenoba inu traglivoſt zhloveka k hudobi nagaina: sé klizhe en

Str.: 182v

Pouſhter na kateremu hudizh takú rekozh ſladkú ſp; inu zhloveka u mnoge grehe sapeluje inu perprave. Lenoba inu traglivoſt po beſe-dah Svetega Duhà u Svetemu Piſmu doſti hudobe doſti grehou uzhi. multam - malitiam docuit otiositas

Eccli. 33.28
.

Je reſ Nedele inu sapovedani Prasniki ſo dny tega pozhitka, ampak kak-ſhnega pozhitka? Nikar enega lenega, traglivega, navarnega, temuzh ſo dny enega andohtlivega Svetega pozhitka. Notshe Buh, notshe Cerkou o Lubesnivi deb vy ob ſveteh dneh od teſhkeh dell nehali ne ſamú satú deb vaſhe telú pozhivalu, deb vy taiſtu oſkerbeli, inu zartali: temuzh otshe Buh inu Cerkou deb vy ob Nedelah inu terdneh prasnikah ſe na eno viſho vaſhe duſhe anuseli inu sa letó ſuſebno ſkerb imeli: dobre dela dopernaſhali: ta shlahtne ſvet zhaſs k andohti k ſlushbi Boshji, k an-dohtlivemu poſhluſhaniu Svete Maſhe. Pridige, Kerſhanſkega nauka, k ſhpoganiu Sveteh Sakramentou te Pokure inu reſhnega teleſsa Jeſu-ſhovega; k molitvi nuzali. Ampak tega na ſturé taiſti, kateri ob Nede-lah inu sapovedaneh Prasnikah, zhaſsa inu lepe perloshnoſti, katero njem Buh inu Zerkou da k andohti, k zhaſti Boshji, k nuzu njeh du-ſhe na ſhpogajo, temúzh shpogajo koker govori Svet ‌Auguſtin‌ k hudo-bi; k reshaleniu Boshjemu, k pogubleniu nyeh duſhe, k pohuiſha-niu tega blishnega otio abuntuntur ad nequitiam.

P.32
. Kateri na meſtu deb ſe u hiſho Boshjo podali, domá leni ſede, ali per voknah zeu dan ſe na-ſlonejo, kdu memu gre, kai ſe na sgodi ſhpegajo inu gledajo. S tem inu s unem, s to inu s uno od fallarjou drugheh lud ſe pogovarjajo; zhes zhast, dobru ime, poſhtenie tega blishnega govoré; klaffarſke, neſramne pogovore imajo! Snanie, priasnoſt, prekleto Lubesin delajo. Lubesnivi glatku povèm s ſvetem ‌Joannesham Chryſoſtomam‌ . non eſt hoc ſeſtivi fatem colere Dei ſed inquinare.
Serm 8. De reſ
. Letú ni tu ſe na prave Ne-dele inu Prasnike prou dershati inu prasnuvati: temuzh tu je inu ſe re-zhe Nedelam inu Prasnikam nezhaſt skasati, taiſte nepoſhtvati, taiſte u eni guiſhni saſtopnoſti sanizhvati. Pejmo naprei.

Ste ſhliſhali kakú skus Lenobo, poſhluſhajte ſhe kakú skus jegranie vaſsuvanie, pyazho, pleſs inu enake dela ſe Nedele inu Prasniki prou na dershè inu prasnujejo; Niſem taku voiſter, inu s ſvetem ‌Gregorjam od Naziau-za‌ na prepoveduje tudi ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah poſhte-

Str.: 183r

Nega perjetnega pozhitka; perpuſtim tudi enu ali drughu Kerſhanſku po-ſhtenu veſselie? pravizhnu je de kateri ſo ſe skus zeu teden pomujali, te-ſhke dela po nyeh ſtanu opravli, ob the ſveteh dneh tudi pozhivajo, i-nu de te skus zelega tedna teſhke dele sgubleno mozh popravijo. Na prepovedujem, temuzh perpuſtim de dobri Kerſhanſki Prjatli, thovarſhi, sna-nzi ukupei pridejo inu mej ſabo od Goſpodarſtva, dela, andverha, inu dru-gheh poſhteneh poſvetneh rezhỳ, de ſe Buh na reshali. leſtni duſhi inu temu blishnemu ſhkoda na ſturì, pres grehà veſseli u Gospudu pogovarjajo. Non veto animi relaxationem, ſed petulantiam coerceo.

oratione 6
. ampak tega namorem sa dobru dershati; Soper letú morem po moji doush-nuſti voiſtru govorriti, de zhaſs teh Bogú k zhasti poſvezheneh Nedel inu Prasnikou ta zhaſs te andohti, zhaſs te ſvetuſti, zhaſs te zhiſtoſti. Temps caſtitatio.
c. de ep. L3.5quis
. K hudobi inu greſhni priasnoſti ſe ſhpoga. De bo-do kakurſhne otè. moſhke ali shenſke, dobre brune, ali hude inu poredne poſhtene ali navarne perſhone pres reslozhka, u Krajah u katereh ſe nezh do-brega na vidi na ſhliſhi, ukup pridejo; ſe okul ulezhejo: ſpaſsajo, zukajo: tergajo, klaffajo norzhujejo, de ſe poſhteni ſramujejo, nedoushni pohuiſha-jo, hudizhi ſmejajo, Angeli jokajo. Kai ſe vam sdy Lubesnivi ali je letú enu poſhtenu perpuſhenu veſselie zele Nedele inu prasniki per bokalu ſeſti? inu te ſvete dny per Jegri med porednemi thovarſhi, per pleſsu, per hudi perloshnoſti sapravti?

Poſhluſhajte ne moje temuzh Beſsede ſveteh Uzhenikou: leti vam bodo reſnizo povedali. Od takſhneh poredneh Kriſtianou takú govori en Svet ‌Auguſtin‌. melius utique tota doe foderent, uam tota die ſaltarent

in B,32
. bulſhe be blu sa njeh zeu dan koppati, koker zeu dan pleſati. koker jeſt menem inu sapopadem otshe tu rezhi: je reſs hudu je greſhnu je pres velike ſile ob Nedelah in terdneh Prasnikah koppati inu dru-ghe teſhke prepovedane delá ſturiti; vender ſhe bol hudú inu greſhnu je vezh grehou u ſebi sapopade; per navarneh pleſsah, inu perloshnoſtah u hude nezhiſte miſle, shelle, luſhte dovoliti, inu takú grehe s grehi pogmerati. Opprobium generis noſtri; ſhpott inu nezhaſt ne samú teh Kriſtianou temuzh teh zhlovekou imenuje Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌
hom i ad pop
. taiſte neſrezhne Pyanze, katerem ob Nedelah inu Prasni-kah u nekatereh urah uſse skus gerlu tezhe kateri otshem rezhi sa-pravijo uſse kar ſi ſo skus zeu teden s veliko mujo saſlushili inu per temu nyeh shene, otrozi morejo ſtradati; lakota njem skus ozhy ven

Str.: 183v

Gleda; dobrega bleka na shivotu nemajo. Idne eſt o Chriſtiani die ſeſtum celebrare, indulgere ventri, et inconceſsis vluptatibus habenas laxare? Saupije en Svet ‌Cyrillus‌, O Kriſtiani ali je leté Nedele inu sapovedane Prasnike prasnuvati? Trebuhu poshreshnoſti, pyanoſti drughem ne perpuſheneh prepovedanem luſhtam ſhiroko bresdo puſtiti tem uſse prapuſtiti? Ob delounkah uſsaktir je ſkerbne sa ſuoje dela andverh, kupzhio. ſe maſsa ſe nasai dershí od prasneh nezhemerneh opravil od pyanoſti, od jegrania, Dibus ad exercenda ſervilia concenſis, unusquisque ſuo intentus eſt operi, et abſtinet a crapula luds, et vanitatibus. Ampak ob Nedelah inu Prasnikah gredó inu tekó u oſhterie; k Jegri, k pleſsu. H komedji. Tudi doſtikrat s veli-ko navarnoſtio, s kervizo inu nezhaſtio; katera ſe Preſvetmu Imenu Boshjemu, inu Svetem dnem iskashe. Diebus autem ſeſtis paſsin con curritur ad Cauponas, et ludos, ed ſpectacula, et choreas in irriſi-onem Divini Nominus, et dxei Provoricationem.

L: 8 in Joan. C5
. uſse leté ſo beſede tega ſvetega Uzhenika.

X

Ste saſtopili de pervezh skus Lenobo inu traglivoſt drughezh skus pya-zho, vaſsuvanie, pleſs jegranie inu enake dela Nedele inu Prasniki ſe prou na dershè, inu na prasnujejo. Do ſdei Lubesnivi ſem vam u mojeh pridigah od trete Boshje sapoudi naprei poſtavou: skus kakſhne dela inu kakú ſe Nedele inu sapovedani Prasniki na prasnujejo: inu kar nam treta Boshja sapoud prepoveduje. Poſehmau s pomuzhio Boshjo; vam bom u mojeh pridigah isloshou skus kakſhne dela inu kakú sé Nedele inu sapovedani Prasniki prou prasnujejo, inu kar nam treta Bo-shja sapoud sapovè.

Str.: 184r

89. pridiga

Cum turbæ irruerunt in eum. ut audirent verbum Dei.

„Kir je veliku lud Jeſuſa obſulu, deb poſhluſhali Boshjo beſedo“.

Luc 5.i
.

Ne zhaſs, ne perloshnoſt inu kraji ſo mogli lud od Kriſtusha lozhiti. Tulku ſo samogle dobrute katere je on njem dodelou, zhudeshi, katere je nad bouniki ſturou. Mrak ſe je she delou, nuzh je perhajala: inu veliku ludy je sa nym ſhlu. Inu Jeſuſa obſulu. per Jeseru Gene-saret je ſtau ja u ‌Shimonov‌ zhoun ſtopou. Inu ludje ſo shelleli Boshjo beſedo poſhluſhati. Ja s velikim aiffram ſo niegove Nauke is zhounizha po-ſhluſhali. Cum turbæ irruerunt in eum. ut audirent verbum Dei. Deb ſe Kriſtiani ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah takú sadershali; inu lete Bogú na eno ſuſebno visho poſvezhene dny k zhaſti Boshji, inu k nuzu njeh duſhe ſhpogali! Od taiſteh dell, katere ſo ob Nedelah inu prasni-kah prepovedane inu ſe na leté ſvete dny na ſpodobijo ſim she govurrou. inu vam sadnezh oblubou govorriti inu isloshiti kakú ſe Nedele inu Pras-niki prou dershé inu prasnujeo: ſedei sazhnem inu poſehmau tudi ſe bom pomujou mojo beſedo dershati. U danaſhni pridigi vam skashem.

Kai ſe prave Nedele inu Prasnike prou prasnuvati?

S kakſhno andohtio ſe Nedele inu Prasniki prou prasnujejo?

X

Mozhnú fallé taiſti kateri menejo de Nedele inu sapovedane Prasnike she prou dershé inu prasnujejo, akú le teſhkeh inu prepovedaneh dell na do-perneſó, leni inu traglivi zeu dan domá oſtanejo, inu koker medved po-simi u ſuoji lukni zhepí, takú oní ob ſveteh dneh domá ſedé. Ali pak nanuznu, traglivi, poredno po plazi, po gaſsah ſe okululezhejo, per hiſh-ah inu ſtazunah, per veshah inu voknah, ſdei per temu ſdei per unemu kraju inu konzu meiſta ſtojè, ozhỳ inu uſta ſhroku odprò: uſsakega zhloveka gledajo, tadlajo, saſhpotujejo, opraulajo, koker deb sa nie, po temu ke ſo delounke zelega tedna h Gospodarſtvu, kupzji, ſlushbi, an-dverhu inu delu nuzali. Nedele inu terdni Prasniki na bli dny te andohti, te ſvetuſti, te zhiſtoſti, te ſlushbe inu zhaſti Boshje, temuzh koker deb bli dny te lenobe, tega klafania, teh grehou, Lubesnivi do-bru samerkajte kar ſem she vezhkrat rekou inu ſhe enkrat rezhem) enu drughu je Nedele inu Prasnike prasnuvati, inu po Boshji inu Cerkouni sapoudi pozhivati. Inu ſupet enu drughu je ob Prasnikah inu

Str.: 184v

Nedelah nezh na delati inu ta ſvete ta shlahtne zhaſs u lenobi sapravti. Otshete vediti kai ſe prave Prasnike inu Nedele prou der-shati inu prasnuvati, otshete snati kai je u pravi saſtopnoſti ob ſve-teh dneh pozhivati; tak poſhluſhajte kar govori ſvet ‌Gregor od Nazian-za‌. naſhe prasnuvanie, naſhe pozhivanie je naſhi duſhi perloshiti, pog-merati kar je terdnu reſnizhnu ſtanovitnu. Teriari noſtrum non eſt alius quam anima aliquid corum aggere. Qua foma ſunt. Letá ſvet Uzhenik otshe letú rezhi: kader Prasnike inu Nedele prasnujemo, kader ob teh ſveteh dneh od teſhkeh dell nehamo inu pozhivamo, tak my tulkain sa na-ſhe telú na delamo, temúzh sa naſho duſho ſe ſkerbimo. na poſvetne de-la posabimo, na nebeſhke rezh miſlimo. zhaſsne dobizhke na ſtran poſta-vimo, inu puſtimo, inu sa vezhne dobizhke ſe pomujamo. Le ſhe naprei.

Buh nam sapové; Spoumni de boſh ta Prasnik poſvezhuvou. memento ut diem ſabathi ſanctifices.

Exod 20.8
. Kai otshe rezhi leta beſeda po-ſvezhuvati? Svet ‌Thomash ‌ta Angelſke Uzhenik odgovorì: de u poſtavi u Svetemu Piſmu taiſte rezh ſe pravijo inu imenujejo poſvezhene, kate-re nuzajo, ſhpogajo k Boshji zhaſti. illa. dicuntur in lege ſanctifican-gua cultui Divino applicantur.
2.2. qi22. Art 4. Ad 4
. Inu u zhem ſtoji zhaſt katera ſe Bogú skashe? Po Beſsedah Svetega ‌Auguſtina‌ zhaſt bo-shja ali zhaſt katero imamo Bogù skasati slaſti u temu ſtojì, de nasha duſha Bogù ni nehualeshna, temuzh hualeshna. De ga na reshali; de Bogà sahuale. Ecultus Dei in hoc maxime conſtitutus eſt, ut anima ei non ſit ingrata. Nedele tedei inu sapovedane Prasnike prou dershati, pra-snuvati inu poſvezhuvati otshe letú rezhi. Ob teh ſveteh dneh Bogà ne s gre-hi reshaliti inu mu nehualeshne biti, temuzh niega zhastiti s dobremi dela-mi, niega sa uſse perjete dobrute sahualiti. Otshe rezhi: lete ſvete dny ne Lenobi; poshreshnoſti, pyanoſti, greſhne, prepovedanem luſhtam, nezhiſti lube-sni. priasnoſti. grehu inu hudizhu, temuzh ſvetemu gorezhemu ajffru, ſlushbi boshji, beſedi boshji, dobrem delam, andohti, Bogú dati inu ſhpo-gati. Divino cultui appllicantur. ut anima ei non ſit ingrata. ſte ſedei Lubesnivi saſtopili kai ſe prave Nedele inu prasnike prou prasnuvati, po-ſhluſhajte ſhe s kaisaeno andohtio ſe Nedele inu Prasniki prou prasnu-jejo. je ta drughe dejl te pridighe.

X

Akú otshemo Lubesnivi Nedele inu Prasnike prou dershati inu prasnu-

Str.: 185r

Vati, tak jih moremo s andohtio prasnuvati. Inu de bomo tu saſtopi-li je potrebnu pervezh prou snati u zhem andoht ſtoji, je potrebnu resloshiti pravo reſnizhno, od prasne inu fouſh andohti. Dokler paklen-ſke ſourashnik ſe doſtikrat u enga Angela te luzhi preoberne inu ſpre-mene, inu skus gollufno svitlobo te andohti neumne nesaſtopne sape-luje, smote, samerkei moi Kriſtian, andoht katero ſi le po tuoji gla-vi ismiſliſh inu njo opraviſh takú, de pravo reſnizhno od naſhe Svete Matere Katolſhke Cerkve gor poſtauleno inu prepiſsano andoht samudiſh inu ispuſtiſh. je doſtikrat ena prasna, navarna, ſhkodliva andoht, je ena hinauſhina. ſtara inu od Svete Cerkve gor poſtaulena je ta nar bulſhe, Bogú nar perjetneiſhe andoht. Imaſh Goſpudno moli-tou ali taiſto katero je ſam Jeſus Kriſtus ſuoje Jogre uzhiu: Ozha naſha imaſh Angelſku Zheſhenie ali zheſhena ſi Maria, imaſh Apoſtolſko Viero. imaſh te tri Boshje tugente Viro, vupanie, Lubesin, grevengo, drughe ſve-te Cerkoune molitvouze: te moli; te obudi, s tem tuoje ſerze inu uſta k Bogu pousigni, na toshi ſe de na snaſh brati; glatku ti povem sa-moreſh na to visho s dobrem ſerzam inu shello pred Bugam vezh saſhlu-shiti inu perjetneiſhe moliti koker drughi kateri navejm kaku zele ko-ſhe inu shakle molitve bukou dol beró. Ampak ſo tebi morebiti lete mo-litve she preſtare; moliſh morebiti drughe katereh ſam na saſtopiſh, inu katere ſi ſe navejm od koga nauzhou; jeſt na rezhem (Buh obari) de nobena andohtliva nova molitou inu andoht ſe na ſme opravti. Temúzh tu rezhem ſtara, od Bogà inu Svete Cerkve gor poſtaulena andoht je tebi nar bol nu-zna, Bogù nar vezh dapade. Drughezh nekateri ob Nedelah inu Prasni-kah andoht opravjo ampak kaisaeno? eno veſselo inu luſhtno andoht gredó ſam ter tie na Boshji pot, obiſhejo te inu une ſvete kraje, Boshje veshe inu Cerkve kakú inu sakai? Boshja zhaſt. ſlushba. Lubesin nyeh na ulezhe inu kekei na nagaina, temúzh firviz ali radovednoſt. Kaisa-ena andoht je letá? Pridejo k andohti sa volo kratkega zhaſsa. Deb ſuo-je dobizhke imeli, s teme uneme perſhoname snani rattail; ſpaſsali, nor-zhvali, opraulali, klaffali. Navarno greſhno Lubesin ſturili.

Zheb ſuoje glave is grobou inu pokopaliſh ti ſtari inu pervi Kriſti-ani usignili; inu ſedane Kriſtiane ſai nekatere the ſedaneh Kri-ſtianou pogledali; kakú letí Svete Nedele inu Prasnike prasnujejo zheb leti pervi ſtari Kriſtiani pravem kateri ſo imeli ſveto Navado k Pra-snikam skus ſuſebne dela te pokure, te andohti, tega gorezhega aifra ſe perpravti inu taiſte prasnuvati aku be oni vidili nekatere ſedajne lene

Str.: 185v

Traglive, nemarne, poredne Kriſtiane kai be rekli? Oni be rekli de Nedele inu Prasniki ſedajni koker Prasniki inu Nedele ſe na dershe oni be rekli: de per nekatereh je hudizh doſsegou kar otshe namrezh de u eni guiſhni saſtopnoſti Nedele inu terdni Prasniki niſo vezh Nedele inu Prasniki, otshem rezhi de ſe prou na dershé: de ſe Buh na eno ſuſebno visho ob the dneh na zhaſtuje, ja de ſhe huiſhe koker ob delounkah reshali. quiescere faciamus omnes Dies feſtos Dei a terra.

Ps 73.8
. Kakſhna je bla ta perveh ſtareh Kriſtianou andoht inu kakú ſe imajo sadershati po nyeh exemplu inu Nedele. Terdne Pras-nike prasnuvati vam bom u eni drughi pridigi povedou. le tu ſhe re-zhem aku be ena ubogha duſha u vizah ali zol ena pogublena duſha u pa-kli te dny, te perloshnoſti, inu ure imela, kakú be ona leté k andohti, k zhaſti inu ſlushbi boshji, k nje dobizhku duhounemu ſhpogale, inu ti moj Kriſtian te ſvete dny, lepe perloshnoſti, perjetne ure u lenobi u grehah sapra-viſh? aku be enemu potrebnemu zhloveku en velik Bogat kralev ſhaz naprei poſtaulen inu odpert ſtau inu niemu perpuſhenu blu od tega kulker otshe inu samore prozh oduseti: letá guiſhnu be ſuoje roké u varshet na po-ſtavou temuzh be useu, ulekou. Sagrabou kulikur be samogou. O Lubes-niv Ne zhloveſhki, posemelſki. zhaſsni; temúzh reſnizhni. Lepi uredni, Bo-shji. Nebeſhki ſhazi tebi odperti ſtoje, slaſti ob Nedelah inu Prasnikah Buh tebi gnade, dar, shlahtne ſhaze ponuja; sakai ſe na pomujaſh, sakai ſe teh na ahtaſh? sakai jih na usameſh? zeu teden ſe fliſsaſh, ſkerbiſh, po-tiſh, tezheſh. noſseſh, ulezheſh, usdigneſh, dellaſh. Pride Nedela, sapovedan Prasnik k ſlushbi boshji k andohti je tebi urozhina prevelika, mras prehude veter preoiſter, uſsaku ureme prevezh nadleshnu. ſi morebiti ob delounkah is kamnia is shelesa inu ob Nedelah inu Prasnikah, is uſka inu maſla? Ali morebiti tuoja duſha. Tuoj Buh inu Nebeſsa na saſlushejo, de te ſvete dny k andohti ſhpogaſh potemu ke ſi zeu teden k delu ſhpogou? Neumna inu ker-vaveh ſous uredna lenoba!

X

Lubesnivi Moji Kriſtiani zhe ſe my takú sadershimò, zhe le sa naſhe telú ſker-bimo, na andoht na duſho naſho ob Nedelah inu Prasnikah posabimo; tak bomo mogli enkrat s ‌Petram‌ rezhi. Per totam noctem laborantes nihil cepimus

Luc 5.5
. my ſmo uſo nuzh delali inu niſmo nezh ujeli. Skus zelu shiulenie ſmo ſe sa tu poſvetnu pomujali, inu sa vezhnoſt niſmo nezh sa-ſlushili. Nikar takú, temuzh mar rezimo inu ſturimo s ‌Petram‌; in verbo autem tuo laxabo rete.
ib
. na tuojo besedo otshem jeſt mresho vun vrezhi. Koker Buh sa-pové otshemo Nedele inu Prasnike prou prasnuvati, k ſlushbi zhaſti boshji andohti taiſte ſhpogati. ‌Peter‌ inu niegovi thovarſhi kader ſo bli tu ſturili. ſo saperli eno veliko trumo rib. cum hoc feciſsent concluserunt piſcium multitude-nem.
ib.6
. inu my amú ſe bomo takú sadershali: ſi bomo doſti saſlushenia inu duhouneh dobizhkou ukup ſpravli.

Str.: 186r

Nisi abundaverit juſtitia veſtra. plus quam ſcribarum et Pharisæ-orum, non intrabitis in Regnum Cælorum.

„Akú vaſha Praviza na bo obiuneiſhe koker je Piſarjou inu Fariſeerjou tokú vy napridete u Nebeſhku Kraleſtvu.“

Math 5.20.

Uſse ſaſtoria akú naſha Praviza, ſvetuſt inu andoht na bo obiuneiſhe koker Praviza; ſvetuſt, inu andoht the Piſarjou inu Fariſerjou je bla; tak my na pridemo u Nebeſhku Kraleſtvu. Nisi abundaverit juſtitia ve-ſtra. plus quam ſcribarum et Pharisæorum. non intrabitis in Regnum Cælorum. je Kriſtus djau. Praviza, ſvetuſt, andoht teh Piſarjou inu Fariſeerjou ni bla u reſnizi takſhna temuzh je bla le k videshu. je bla ena hinauſhina ni Bogù dapadla. Oni ſo ſe pravizhnu, ſvetú, andohtlivu sadershali: deb nyeh ludje viſsoku ſhtimali. Akú my shellimo ne le k videshu koker Fariſerji, temúzh u reſnizi pravizhni, ſveti inu andohtlivi biti, tokú moremo eno pravo reſnizhno ſve-tuſt inu andoht imeti. Reſnizhnu ſtara od Bogà inu Zerkve gorpoſtaulena je ta nar bulſhe Bogú nar perjetneiſhe andoht koker ſem rekou u sadni pridigi, u kateri ſim skashou kai ſe prave Nedele inu sapovedane Prasnike prou dershati inu prasnuvati. Inu s kaisaeno andohtio ſe ti ſveti dny prou prasnujejo? Sém vam oblubou povedati kakſhna je bla andoht inu kakú ſe imamo sadershati po exemplu the perveh Kriſtianou, od katereh ſvet ‌Lukesh ‌u Jogerſkemu djaniu pi-ſhe, de ſo bli ſtanovitni u nauku teh Apoſtelnou, u deleshnoſti reslomlenja te-ga Kruhá, inu u molitvah erant perseverantes in Doctrina Apoſtolorum, et com-municatione fractionis panis. et orationibus.

act 2.42
. deb my o Lubesnivi ob Nede-lah inu terdneh Prasnikah tu ſturili kar ſo pervi Kriſtiani uſsake dan ſturili; ta-kú ſe po exemplu teh Perveh Kriſtanou sadershimo inu Svete Nedele sapovedane Prasnike s pravo andohtio prasnujemo

Kader Svete Nauke. Pridige Boshjo beſedo radi poſhluſhamo.

Kader Sakrament te Pokure inu S Reſhnega teleſsa ſhpogamo.

Kader s gorezhem ajfram Bogà proſsimo inu molimó.

X

Pervezh prave Svetu Piſmu de ti pervi Kriſtiani ſo bli marni inu ſtanovitni u poſhluſhaniu teh naukou inu pridigh teh Apoſtelnou. erant perseveran-tes in Doctrina Apoſtolorum. zhe je en perjetne inu perloshne zhaſs sa poſhlu-ſhati Boshjo Beſedo. Ja k ſo guiſhan en takſhne zhaſs Svete Nedele inu sapo-vedani Prasniki, ob katereh ſi zhlovk frej od poſvetneh opravil inu ſkerb lo-shei samerka inu k ſerzu usame dobre ſvete nauke, inu naprei poſtaulene Vezhne Reſnize. Sapientiam ſcribe in tempore vacuitatis.

Eccli. 38.25
. prave ta moder moſh, kader je perloshne zhaſs kader ſi frej od dell, samerkei, poſhlu-ſhei! sapiſhi u tuojemu ſerzu Svete nauke, Boshjo beſedo modruſt teh Svetni-kou.

Str.: 186v

Je reſ Cerkou u drughi sapoudi uſsako Nedelo inu sapovedan Prasnik ſveto Maſho ſhliſhati nam koker ena dobra uſmilena Mati sapovè inu doushnuſt naloshi ob teh ſveteh dneh Maſho ſhliſhati. Ampak is tega na ſklenem koker deb nobene doushnuſti na blu Boshjo beſedo poſhluſhati, tu Tridentinarſku Cerkounu ukupubiralſhe ali Concilium takú govorí: ta Kerſhanſke Folk ſe ima opominati de uſsakatir je doushàn u ſuoji Fari (akú tu samore per-loshnu biti) boshjo beſedo poſhluſhati. Teneri unim quemque Perocia ſua (ubi commode id fieri poteſt) intereſse, ad audientum verbum Dei.

ſeſs 24.c4
. de reform. Sa uſse Kriſtiane tedei je ena guiſhne ſorte doushnuſt ob Nedelah ob terdneh Prasnikah Kriſtianſke Nauk. inu podvuzhenie, pridige Boshjo beſedo ſhliſhati. slaſti pak sa te naumne, nesaſtopne, inu u potrebneh ſhtukah te ſvete Viere inu Kerſhanſke Pravize napodvuzhene. inu tudi sa terduratne inu u hudobi ukoreninene greſhnike, sa katere je boshja beséda en ſuſebne mittel ali perpomúzh. Inu vender leti ſo doſtikrat taiſti: kateri ſe nikul puſté viditi per pridigi inu kateri pred Boshjo beſedo huiſhe ſkorei koker Paklenſke ſourasnik pred Krisham beshè, hudù snamnie; satú naoté ſhliſhati ke niſo is Bogá non auditis, quia ex Deo non eſtis.
Joan 8.47
.

Vi Lubesnivi nikar takú; ſte u temu Mejſtu u kateremu imate ob Nedelah inu Prasnikah tulk lépeh perloshnoſtah sa ſhliſhati Boshjo beſedo, kerſhan-ſki nauki, Pridige ſe dreshé ne ſamú u eni temuzh u doſti Cerkvah, ne ob enemu zhaſsu, temúzh sjuter inu po pudne.ob teh inu uneh urah. ſhpogajte te lepe inu vaſhi duſhi takú nuzne perloshnoſti; poſhluſhajte radi inu volni usemite gor s veſsela,; ohranite ſtanovitnu u vasheh ſerzah Boshjo Beſsedo enu dobru inu ſrezhnu snamnie sa vaſs je letú, dokler je ena guiſhna ena od vezhne Reſnize inu Modruſti Jeſuſa Kriſtusha rezhena reſniza: katir je is Bogá ta Boshjo beſedo poſhluſha. qui ex Deo eſt, verba Dei audit.

ib
.

Tu drughu ſvetú delu teh perveh Vierneh Kriſtianou je blu ſhpoganie Sveteh Sakramentou. erant perseverantes – in communicatione Iractionis panis. Letú je tu ſrezhnu inu shegnanu opravilu. Skus kateru ſe Nedele inu sapo-vedani Prasniki prou inu popounama prasnujejo, ob teh ſveteh dneh k Sveti Spoudi inu k ſvetemu obhajlu sé podati. Jest (porezhe eden ali ta dru-ghe) jeſt po goſtu na grem. Inu sakai ne? satú deb ludje na me s perſtam na kasali, deb mene koker enga ſvetnika inu ſvetnizo na sashpottvali, Pre-vezh bojézh inu zagovitne Kriſtian sa tu na greſh? tega ſe boſh? Medved kader ſtert ali med najde inu ga ushiva, aku lyh zhebele ga pizhejo, bo-dejo, ranijo, na mara sa tu; ſe na puſti motiti, oſtane u taiſtemu Kraju. Medena ſladkuſt niega vezh resluſhta inu reſveſsel, koker ga uſsi ſhti-hi, bodenje, inu od zhebel perjete rane bolé. Lubesniv ſtopi kekei, ushi-

Str.: 187r

Vei tuoiga Isvelizharja, katir ſe tebi u ſuojemu preſvetemu Sakramen-tu, Prav Buh inu prav zhlovk, s duſho inu teleſsam, s meſsam inu kervjo daje! comede Fili mi mel, quoniam bonum eſt.

Prov. 24.i3
. Sladkuſt tega Angelſkega Kruha bo ſturila. De na boſh marou sa bode-zhe beſéde teh poredneh kateri s perſtam na te pokashejo. Inu te koker enga zhudnega Svetnika ali zhudno Svetnizo sashpotujejo. De ſe na boſh ahtou teh hudeh jesikou, akú be lyh noshi, ſhpizaste sulize inu me-zhi bli.

Stopi kekei k Angelſki misi, ampak po beſedah Svetega ‌Paula‌ probet autem ſe ipſum homo, et sic de pane illo edat.

I cor ii.28
. iſkuſhei ſam ſe-be, inu taku jedi od taiſtega kruha; sgrevei ſe poprei! ozhiſti tuojo vejſt skus eno pravo zhiſto ponishno ſpoud! Ti ſtari Perſianarji ob imenitneh dneh inu prasnikah ſo ſhli na lov inu jago teh Kazh.
Agat in Hyſh Perſ
. huiſhi koker ſtrupene kazhe inu ſkodliveiſhi ſo sa duſho grehi. ena lepa nuzna potreba huale uredna navada be bla letà. Akù be greſhnik ob Sveteh Nedelah inu Prasnikah vezhkrat u lejtu skus Sakramente te Pokure te gerde poſhaſti inu beſhtie namrezh grehe umorili. Kai velá (aku be greſhniki inu greſhnize pogostu ta mittel nuzali inu nuzale) deb ſkorei grehe inu ſtare okoreninene navade inu perloshnoſti te kletve; sourasht-va, nezhiſtoſti sapuſtili inu sapuſtile!

X

Sadnezh opravilu teh perveh Sveteh Kriſtianou je bla molitou. erant perſe-verantes inu orationibus. Molitou enu delu kateru ſe taku ſpodobi inu je lastnu tem ſvetem Nedelam inu Prasnikam, de ‌Conſtantinus‌ zeſ-sar Nedele je imenovou, diem orationis. Dny te molitve

Euſeb in int L4 ci8
. Nedele inu Prasnike (koker ſmo she vezhkrat ſhliſhali) so boshji zhasti poſ-vezheni dny, leté tedei imamo Bogú k zhasti ſhpogati ob teh niega ſusébnu zhastiti; kakú pak niega zhaſtujemo? Takú akú niega proſimo, molimò na pomuzh klizhemo, satú prave Buh skus uſta Krajla ‌Davida‌; „klizhi mene na pomuzh, inu me boſh zhaſtiu“, invoca me et honorificabis me.
Ps. 49.i5
. Nedele inu Prasniki ſo h temu zilu inu konzu gorpoſtauleni: deb my frej od drugheh poſvetneh opravil inu dell s aiffram, na Boga mi-ſhli; naſhe ſerze k Bogú usignili; akú tedei ob delounkah ſmo malu na Bogá ſpoumnili, malu molili; leni traglivi bli u ſlushbi boshji ob Prasnikah inu Nedelah moremo naſho Lenobo skus molitve inu proshne pobulſhati: so beſede Svetega ‌Gregorja‌ Papesha. Ut ſi quid negli gentia per ſex dies agitur, per Diem Dominica precibus expiety.
Lep 3.2i
.

Str.: 187v

Ob Nedelah inu Prasnikah imamo po beſedah ſvetega ‌Paula‌ naſhe nadlughe, potrebe, theshave Bogú naprei neſti: niega s ſusebno andoh-tio moliti, proſiti, na niegove nam dodelene dobrute inu gnade ſpoumniti, sa taiſte niega sahualiti. in omni oratione. et obsecra-tione cum gratiarum actione petitiones vestrae innotescant apud Deum.

Philip. 4.6
.

Ampak te naſhe Proſhne inu molitve nemajo ſtreſsene inu radovolnu ſmeſhane biti. Kai nuza de krono Divize Marie ali roshenkranz u rokah dershimó; inu nekei dol shlabudramo kar ſami na saſtopimo na veemo, s teleſsam ſmo u hiſhi Boshji, s miſsjo na gasſi na plazi; per temu inu unemu zhloveku. S ſerzam per hiſhvaniu; Gospodarſtvu, delu andverhu, Kupzhiji, thovarſhtvu. Kader Boga proſimo, molimo s ponish-noſtio koker uboshzi: dokler uſsi kader molimo ſmo Peklouzi ali ubosh-zi, pred uratam Velikega hiſhnega Ozheta Gospuda Bogà ſtojmo, sdihuje-mo, inu shelimo prejeti. Prave Svet ‌Auguſhtin‌. omnes quando oramus med-dici Dei ſumus.

Serm i5 in Evang Math
. Molimo s savupaniam koker otro-zi; dokler Bogà koker naſhega Lubega Ozheta proſimo, ſam Kriſtus naſs je u ſuoji molitvi takú uzhiu rezhi inu moliti Ozha naſh Pater noſter. molimo. s eno ſveto nadleshnoſtio inu ſtanovitnoſtio! Koker ſilnu potrebni dokler Buh koker govori, vult Deus rogari, vult cogi, vult quandam in portunitate vinci. Svet ‌Gregor‌
hom i in Ev
. Buh otshe proſhen biti, ot-she takú rekozh perſilen biti, otshe s eno guiſhno nadleshnoſtio prema-gan biti, sadoſti.

X

Ste saſtopili s kaisaeno andohtio imate Nedele inu sapovedane Pras-nike prou dershati inu prasnuvati. Aku koker ſte dons ſhliſhali Pervi Kriſtiani ſo ſkorei zeu teden k poſhluſhaniu boshje beséde, k ſhpoganiu Sveteh Sakramentou, k molitvi ſhpogali; ali bo ena takú velika rezh aku vy en dober dejl teh Sveteh Nedel inu prasniku k temu ſhpogate? Letú terdnu napreusetie ſturite. Poprei koker is te Cerkve greſte; de otshete „Bogú dati kar je Boshjega“. Reddite quae ſunt Dei. Deo.

Math 22.2i
. de notshete poſehmou Nedele inu Prasnike te zhasti Boshji poſvezhene dny Bogù oduseti, kraſti, inu u lakomnoſti, greſhni lenobi, hudah luſhtah sa-pravti kar be blu te dny hudizhu dati inu offrati. Temúzh de jih otshe-te k pravi Kerſhanſki andohti nuzati.

Str.: 188r

90. pridiga

Quidam enim ex eis de longe venerunt.

„Sakai eni med nymi ſo bli od dellezh perſhli.“

Marc 8.3.

italicTakú dobrutlivu italicſe italic je Kriſtus pruti tem ludém sadershou; italicſe italicdem Kruhe imu je italicnu enu italicmalu ribiz je poſvetou ali shegn italicou inu takú italicpogmerou italic. De ſo uſsi jed- italicli. ſiti poſtali inu vender ſhe italicſe italicdem jerbaſou od koſzou blu zheſ oſtalu. Am- italicpak samerkejte Lubesnivi Kriſtus ſe je uſ italicm italicilou, ta zhudesh ſturou to dobru- italicto skasou ne lenem inu traglivem, temuzh tem, kateri ſo niega iſkali, sa italicnim u puſhavo ſhli, od dellezh perſhli inu radi niegove ſvete nauke poſhluſhali quidam enim ex eis de longe venerunt. She ena ſtara Kerſhanſka Navada je: de Nekateri ob Nedelah inu Prasnikah na boshji pot gredó inu tudi od dellezh na guiſhne ſvete kraje inu hiſhe Boshje pridejo. To Navado akú ſe prou inu dobru dershí, jeſt hualem; ampak (kader ſe hudú inu porednu dershí) nje na hualem. u danaſhni Pridigi vam bom naprei poſtavou:

Na kaisaeno visho je prou inu ſvetu na boshji pot grede: de sé bote po temu sadershali.

Na kaisaeno visho ſe hudú inu ſkodlivu na boshji pot grede: de ſe bote pred tem varvali.

Skorei nobenu dobru delu je ludem takú perjetnu, koker na boshji pot jet. Na letu ſe veſsele ſturi inu mladi, fanti inu deklizhi, moſhke inu shenſke perſhone ena zhudna rezh je letà, is katere ſe lohkú dol usame: de doſtikrat na naſtopijo inu na sposnajo kai otshe letú rezhi na boshji pot jet. Na boshji pot jet je enu nuznu dobru ſvetu delu te andohti, te pokure, akú sé ſturi. Koker ſe ima ſturiti. Na boshji pot jiti otshem rezhi: na guiſhne ſvete kraje inu Cerkve Bogù inu Svetni-kam k zhaſti ſe podati tudi s nadleshnoſtio inu theshavo tega shivota, nikar pak po ſuoji voli, porednu inu luſhtnu ſe okul ulezhi inu ſprehajati. Na boshji pot jet otshe rezhi: ali ſam, ali ker je nar bulſhe moſhke s moſhkeme, inu shenſke s shenſkame perſhoname po ceſti hoditi, moliti, od dobreh ſveteh rezhy med ſabo ſe po-govarjati. Koker ſa ſturila dua Kriſtushova Jogra katera od Jerusalema u ta Emaus gredejozha „ſta ſe pogovarjala od Jeſuſa Nazarenſkega“. loquebantur ad invicem – de Jesu Nazareno.

Luc 24.i4.i9
. inu u moſhke s shenſkame, shenſ-ke s moſhkame perſhoname po potu ſpaſsati, norzhvati, opraulati inu klaffati Na boshji pot jet otshe rezhi, u ti ali uni hiſhi Boshji (kamer ſe grede) per ſveti Maſhi. Pridigi, andohti, ſlushbi boshji oſtati: inu ne u thovarſhtvu ſuojeh snan-zou inu prjatlou le per jedi, per bokalu, per Jegri, per pleſsu, inu vaſsuvaniu zeu zhaſs sapraulati.

Enu malu poprei ſem rekou: de na Boshji pot jet, je enu dobru kerſhanſku saſlushlivu ſvetu delu. Zhe ſe ſturi koker ſe ima ſturiti. poſhluſhajte urshohe: Perve urshoh:

Str.: 188v

Bogú inu Svetnikam je letú h zhaſti, akú zhlovk is dobrega zila inu kon-za is andohti domuvaia inu te ſuoje na en zhaſs sapuſti. ſe na raisho podá. S tim na snanie da de ſe Bogú inu Svetnikam ſuſebneh boshjeh prja-tlou doſti ahta. Krajlu ‌Salomonu‌ je blu h zhaſti, de Kraliza Sabe je per-ſhla niegovu kraleſtvu gledati, niegovo Modruſt poſhluſhati. Enemu imenit-nemu Arzatu ali arznie saſtopnemu Dohtarju je h zhaſti, zhe od dellezh is uſseh Krajou Bouniki k niemu pridejo inu per niemu u bolesneh pomuzh iſhejo. U enaki vishi Goſpudu Bogú inu niegovem Lubem Svetnikam je h zhaſti aku ſe ſveti Kraji inu Cerkve, zhaſti uredne trupla, koſti, oſtanki, pildi, podobe grobi ali pokopaliſha teh Svetnikou obiſhejo. Inu Svetniki na pomuzh klizhejo Drughe urshoh: na to visho ſe zhaſsne ſhtraffenge teh grehou ſbolſhejo inu od-puſté: satú vezhkrat velikem greſhnikam ſe sa pokuro naloshi: de imajo ſem ter tie na Boshji pot jèt. Per temu shejo. Lakoto, mras, urozhino, nasleshnoſtt inu drughe theshave terpijo, katere zhe volni preneſó, Buh taiſte gor usame, inu nyem te zhaſsne ſhtraffenge odpuſti, katere be oni ali na temu ſvejtu, ali na enemu u vizah imeli terpeti. Trete urshoh: skus ſvetuſt takſhneh imeitneh ſveteh Kra-jou, inu skus premishluvanie tulk ondi ſturjeneh zhudeshou inu perjeteh dobrut zhloveſhke ſerza ſe obudé inu nagainajo k vekſhi andohti, ajfru inu sa-vupaniu pruti Bogú inu Svetnikam.

Poſhluſhajte en exempel ali kratko hiſtorio katero popiſsuje ‌Tursellinus‌

in hiſt lanc
.
L5.c. uet
. En pregreſhne zhlovk je otou obiſkati Lauratanſko hiſho u kateri je Prezhiſta Diviza Maria od ſvetega Duhá ſpozhela. Inu u kateri je ta Beſeda meſù poſtala. Kulkain vezh ſe je ta greſhnik k ti ſveti hiſhi perblishou, tul-kain vezh ſtrahú inu trepetania je obzhutou. Noter pak po nobeni ſili ni mo-gou priti. Dokler ſe ni ſgrevan ſuojeh grehou obtoshou inu ſpovedou. Potemù ke ſe je noter u to ſveto hiſho podau. Je eno takó ſerzhno mozhno greven-go zhes ſuoje grehe inu gorezho Lubesin pruti Bogù obzhutou. De je biu u en-ga zol drugega, Bogabojezhega, brumnega, ſvetega Kriſtiana preobernen letú prizhuje kaisaenu dobru inu nuznu delu je s andohtio na boshji pot jeti, inu ſvete Kraje obiſkati. U ſtaremu Teſtamentu je Buh Judouſkemu Folku sapove-dou, de „kar je moſhkega ſpolla trikrat u lejtu ſe ima od Goſpuda perkasati“. ter in anno apparebit omne maſculinum tuum coram Domino Deo tuo.
Exod 23.i7
. u Novemu Teſtamentu Jeſus „kader je biu duanaiſt lejt ſtar je gor u Jerusalem u Tempel ſhou s Mario inu Joshefam po navadi tega Prasnika“ . ascendentibus illis Jerosolymam ſecundum conſuetudinem diei feſti.
Luc 2.42
. Svetu tedei inu nuznu je na Boshji pot jet; inu de bo tudi sa te moj Kriſtian dobru inu nuznu, samerkej ſi tri kratke nauke, inu sadershi ſe po taiſteh. Pervezh podej ſe s an-dohtio inu dobro meinungo na pot! Drughezh pejdi inu sadershi ſi poſhtenu, brum-ni inu andohtlivu na potu inu tankei kamer greſh. Tretezh pridi ſupet poſhte-nu, brumnu inu andohtlivu nasai damú. Na to visho ſe prou inu dobru

Str.: 189r

Na Boshji pot grede. Imejte le ſhe enu kratku poterplenie inu saſtopite kakú hudu inu ſhkodlivu na Boshi pot grede. Letá je ta drughe dejl od leté pridige!

X

Koker na Boshji pot jet je ſamu na ſebi enu dobru, nuznu, Bogú perjetnu de-lu, zhe ſe prou ſturi. Takù tudi je vezhkrat, enu hudu ſhkodlivu, inu Bogú ſupernu delu. Akú ſe vezh hudiga koker dobrega ſturí. Akú ſe Buh na zhaſtuje temuzh reshali, akú ſe ne pokura, temuzh greh dela. Paklenſke Sourashnik ſe uſelei pomuja dobre dela teh Kriſtianou skasiti inu ferderbati. tudi per andohti ſe on pofliſsa Ktriſtiane u hudo perloshnoſt. U ſhkodo, u greh per-prauti inu sapelati. ſkorei nobene Cerkve ni (koker ſe rezhe) polek katere be hu-dizh ſuoje utte inu kapelize imou. Otshe inu iſhe od offra (katir ſe Bogù: da inu perneſe) deſetino imeti. Gredó Nekateri na boshji pot. Koker kramarji na ſemen, ne sa volo andohti, temuzh sa volo zhaſnega dobizhka. ſe praudajo inu glihajo, kupujejo inu predajo. inu takú naprei. Kriſtus je u betanji te-ga mertvega inu she ſhtir dny u grobi leshezhega ‌Lazara‌ k shiuleniu obudou. „Judje ſo perſhli u Betanjo ne ſamú sa volo Kriſtusha temúzh deb tega shi-vega Lazara vidili“. venerunt non propter Jesum tantum ſed ut lazarum vi-derent.

Joan i2.9
. Ne Lubesin, temúzh firviz ali radovednoſt njeh je na-gainala inu kekei perpelala. curioſitas eos addunit non chavitas.
S Thom. in cat. Aur
. gredó nekateri inu nekatere ne is dobrega temuzh hudiga zila inu konza na boshji pot, to ali uno Cerkov. Deb to inu uno ſpremili, tega unega ſpremile, to inu uno vodili tega inu unega vodile. Ti inu uni dopadli, temu ali unemu dapadle. Gredó ne Bogú, ne Divizi Marji, ne Boshjem Svetnikam k zhasti. Temúzh (na samirte meni akú takú govorím,) hudizhu, hudem she-lam, uni negnuſni lajni, temú porednemu sapelauzu h zhaſti inu dapa-deniu; thausenkrat bulſhe be blu domà oſtati. Koker pak s tem okululazhe-niam, zhaſs inu denarje, inu (kar je nar huiſhe) poſhtenie, nedoushnoſt, duſho inu Nebeſa sgubiti!

Drughezh hudu ſturè taiſti inu taiſte, kateri inu katere ob Nedelah inu sapove-daneh Prasnikah malu zhaſsa imajo k andohti inu ſlushbi Boshji, vender na Boshji pot gredó. poſtavimo, en poſel ima due tri ure, ob katereh be imou u Cerkvi per ſveti Maſhi, per ſpoudi inu obhajlu, per Boshji beſedi pridigi ali Kerſhanſkemu nauku biti. Kai ſturí? ſem ter tie tezhe: nema gmaha inu myru u mejſta, le vunkei na Boshji pot, na ceſto, na raisho, lohkú ſe permire; de ſe maſha na ſhliſhi. Kie oſtane pridiga? Kie ſveti Sakramenti? Ki dru-

Str.: 189v

ghe dela te andohti? Domá u mejſtu, u ti ali uni hiſhi Boshji be inu loh-ku u treh urah ſuojo andoht opravou, u Cerkvi (kamer je na boshjo pot perſhou) kai dela? Gleda noter, rezhe Buh te posdravi Buh te obari, ſedei pridem, ſupet grem, skus velike vrata noter, skus mejhne vunkei. Pazh le-pa andoht (de ſe Buh uſmili) skus katero ſe ſvete Nedele inu Prasniki guiſhnu na dershe inu na prasnujejo. Skus katero ſe Bogú inu Svetnikam ne huala inu zhast, temuzh nezhaſt iskashe! slaſti pak ſe imajo varvati Mlade perſhone. Dokler hudizh to perloshnoſt nuza. Inu katere domá ni mogou s uſeme ſuojem ſkuſhniavame u greh sapelati. lohkú na potu sapeluje. Kulku nyeh morebiti je blu, kateri ſo ſe na takſhni raishi gerdú inu pregreſhnu sashli; ampak porezhe eden, ali ena, kai je potreba, tulk voiſtreh beſed? Sém pametne ſem sadoſti pametna, vem kam grem! grem na Boshji pot, na ſvete kraje? Inu sakai greſh ſam s ſamo? Ali ſama s ſamim? Sakai s takſhnemi. Kateri ſo tul-kukrat tuojo duſho u ſhkodo perpravli? Ali je letú na Boshji pot jét? K po-huiſhaniu teh drugeh ſe okul ulezji? Do gerla ſe nabaſsati inu napyti? norzhvati, tergati, jegrati, klaffati, pleſsati; smamlen. Smotten, pijan Damú priti, tan i Boshji temúzh glatku povem je hudizhou pot. Vikſhi-mu naprei poſtauleni! Ozheti inu Matere! Goſpodarji inu Goſpodine, va-ſha doushnúſt je na vaſhe ſynove inu Hzher, hlapze inu kerſhenze! domazhe inu podloshene enu ſuſebnu ſkerblivu okú imeti. sadoſti.

x

Kakú sé nuznu inu dobru na Boshji pot grede. Letú je blu tu pervu! Ka-kú ſe hudú inu ſhkodlivu na Boshji pot grede. Letú je blu tu drugho kar ſte u danaſhni pridighi ſhliſhali; Buh dej de vy Lubesnivi na bote nikul is ſhtivenia tehiſteh, kateri is hudega zila inu konza; nyeh du-ſhi k ſhkodi; blishnemu k pohuiſhaniu, Bogú inu Svetnikam k nezha-ſti na Boshji pot gredò; temùzh de ſe bote sadershali koker brumni. Bo-gabojezhi Kriſtiani, kateri Bogù inu Svetnikam k zhaſti; blishnemu k nauku inu dobremu exemplu; nyeh duſhi k nuzu, s andohtio, s dobro mej-nengo na Boshji pot gredó. Tu shellim, inu tega ſe po vaſs troſhtam.

Str.: 190r

91. pridiga

Ex fructibus eorum cognoſcetis eos.

„na nyeh ſadju vi jih imate sposnati.“

Math. 7.20.

Sad skashe kakſhnu je dervú. Dober ſad skashe: de je dobru dervú hud ſad na snane da. De je hudu dervú. ſe na more brati gro-sdie na ternju, ne fige na oſatu. Enu guiſhnu snamnie, na katere-mu ſe ti dobri ali ti hudi posnajo. ſo dobre ali hude dela. Na nyeh ſadju vi jih imate sposnati prave Vezhna Reſniza Jesſ Kriſtus. ex fructibus eorum cognoſcetis eos. ſame dobre brumne beſede naſ na bodo svelizhale: nikar en ſledne kir prave Goſpud Goſpud pride noter u Nebeſhku Kraleſtvu. Buh otshe imeti dobre brumne dela, otshe i-meti de po boshji voli shivimo, de ſuoje sapoudi dershimó: katir ſturi volo ozheta Nebeſhkega taiſte pujde u Nebeſhku Kraleſtvu: ſo ſupet beſede Kriſtushove. Eden dober inu ob Nedelah sapovedaneh Prasni-kah andohtliv Kriſtian je taiſte kir ob teh ſveteh Dneh dobre inu an-dohtlive dela doperneſse prepovedane pak ispuſti. od tega ſem pridgvou u sadni pridigi ſem govarrou kaku ſe dobru inu hudu ob Nedelah inu terdneh Prasnikah na boshjo pot grede. ſhe neke sa dans vam imam Lubesnivi povedati od gmein molitve inu prezeſiah katere ſe po lepi inu ſveti kerſhanſki Navadi ob ſveteh dneh nekatirkrat dershé. Bo lé ta Pridiga enu kratku podvuzhenie u kateremu bote saſtopili.

Kulku je lezhezhu na gmein molitvi inu prezeſiah.

Kakú ſe imate per teh molitvah inu prezeſiah sadershati.

Gmein molitve, ſo proſhnie katere zele gmaine ali velike ali majnſhe u temu ali unemu Mejſtu. Tergu. Vaſsi ob guiſhneh dneh opravijo. Kader mladi inu ſtari: duhouni inu deſheuſki ukup pridejo Goſpuda uſsegamozhnega Bogá proſsijo ali sa doſsezhi u teh unah potrebah niegovo pomuzh, shegen; dobruto; ali sa odverniti od nyeh to uno navarnoſt, neſrezho. Ali sa niega sahualiti sa te inu une dodelene gnade, dobrute. Prezeſie ſo enu andohtlivu ukupbiralſhe moſhkeh inu shenſkeh Perſhon. Katere u lepi ordengi inu verſti s andohtio del-lezh ali blisu u to inu uno Cerkov u ta ali une ſvete Kraj Bogù inu Svetnikam k zhasti gredó. Inu takſhne gmein molitve inu preze-ſie ali ſo Cerkoune, tu je, katere naſha Mati Sveta Katolſhka Cerkou dershi, inu shelli deb uſsi (kulkur je mogozhe) per teme ſe sneſhli. Ko-ker na dan Svetega ‌Marka‌. Pandelk. Tork, inu ſredo u Krishovem

Str.: 190v

Tednu, na dan inu Prasnik Svetega Reſhnega Teleſsa. ali ſo Prezeſie guiſhneh ſveteh andohtliveh bratouſhin ali koker Prezeſia ſveteha ſhkapularja, ſvetega Roshenkronza inu drugheh! ali ſo gmein molitve inu prezeſie. Katere zela mejſta; vaſs, Fare; vekſhe ali majnſhe gmaine ali po oblubi, ali po na-vadi; ali is drughega dobrega zila inu konza inu andohti dershè de taſhne proſhnie ſo Bogù perjetne inu per niemu doſti samorejo, lehkù is tega dol usamemo: dokler ſo u imenu Boshjemu ukup sdra-shene; pogledejmo u Svetu Piſmu!

Perve exempel je katir ſe bere u bukvah Judith: u veliki nadlughi inu theshavi je biu ſtaremu Teſtamentu isvolen Judouſke Folk u temu Mejſtu Batulji. ‌Holofernes ‌ta nar vikſhe zhes uſse Aſsirjarſke voiſhake je puſtou tu meiſtu okul dati. Tak dellezh je she blu perſhlu de ti ubogi ludje u temu mejſtu niſo vode sadoſti imeli. Ja uſsakteremu ſe je u eni guiſhni meri voda dala. veſs je folk tedei od te nadlughe nagainan ſe je ukup sbrau: mo-shje inu shenè. Mladenzhi inu otrozi ſo perſhli, inu je uſtalu enu veliku sdihvanie, upitje inu jokanie; ſo Goſpuda Boga pro-ſili, k niemu uſsi ukupei upjli; inu ponishnu niega na pomuzh klizali. factus eſt fletus et ululatus magnus in Eccleſia omnibus, Pet per multas horas una voce clamaverunt ad Deum.

Jud. 7.i8
. inu kai ſe je sgodilu; Buh ſe je uſmilou, nyeh upitje uſhiſhou; eno shlahtno brumno uduvo obudou ſuojo mozh nje dau; letá je ‌Holo-ferneshu‌ glavo odſekala, uſse ſourashnike u ſtrah perpravila inu veſs Judouſke Folk reſhla. Drughe exempel. ‌Jonas‌ Prerok je biu od Bogà k Nikivitarjam poſlán, pogublenie nyeh Mejſta njem je sha-gou inu to poſhto perneſou, ſhe ſhtirdeſset dny inu tu Mejſtu Ninive bo pokonzhanu. Ninivitarji ſo u Bogà vieruvali, poſt osnanuvali shakle te pokure veliki inu mejhni oblekli; Bogá ſo proſsili inu k niem is zele mozhi upyli; clament ad Dominum in fortitudine
Jon. 3.8
. inu Buh ſe je uſmilou; ſhtraffengo katero njem je poprei shugou, je odvernou, vidite Lubesnivi kaku Bogù perjetne; kakú mozhne inu nuzne ſo proſhnie; s katereme ſe Buh per gmein molit-vi inu andohti ene zele gmaine per prezeſiah na pomuzh klizhe.

Kulkukrat ſte Lubesnivi ſami letú pozhutili u zhaſneh poſvetneh na-dlughah, potrebah inu navarnoſtah? Kulkukrat je ena ſhkodliva uro-zhina inu ſhuſha vam shugala skasanie inu sgubizhek na vaſheh

Str.: 191r

Traunikah, snosheteh, gruntah, nyvah, puli, vertah. Par gmein molitvi inu prezeſji ſte ukup perſhli Bogá proſili. Inu on je to ſuho semlo s perjetnim rodovitnem deshjam pomozhou, shitu, ſadje sozhivie, sheliſhe inu trava je lepú raſla. Kulkukrat ſte ſe sa volo hude doughe mokrote inu desheunega uremena ene hude nerodovit-ne lejtine bali, inu u ſtrahu bli, pomankanie, buſhtvu, lakoto ter-peti, skus vaſhe gmein molitve, ponishne proſhnie andohtlive pre-zeſie ſte od uſmilenega Nebeſhkega Ozheta gorkú lepú ureme doſse-gli, inu (vezh koker ſte ſe troſhtali) sadobili. ſedei sadoſti sposnate de je veliku leshezhu na gmein molitvi inu andohtliveh prezeſiah, imejte le ſhe enu kratku poterplenie inu sposnejte na kaisaeno vi-sho ſe imate per teh sadershati.

X

Pervezh Lubesnivi fliſig inu marni perkashite ſe per takſhneh gmein molitvah inu prezeſiah akú je le mogozhe inu vam vaſhe potrebne opravila perpuſté. Je she prou poreko nekateri inu nekatere, ampak zhaſsa nemamo; opravila naſhe nam na perpuſtè s prezeſio jet jeſt verjamem rad inu volán de je temu takú, de tebi doſtikrat tuo-je opravila. doushnuſt. ſlushba, zhaſsa na perpuſtí: ampak doſti-krat ſem ſkorei guiſhnu previshan, de je le ena sanikernoſt, inu le-noba de ven oſtaneſh, de ſo le fouſh inu leshnivi isgovori, Ena ve-lika fortuna je uſtala na morju, ſtraſhne veter ſe je usdignou, tu grosnu inu hudu ureme, viſsoki vallovi ſo taiſtemu zhounu u kate-remu je ‌Jonas‌ biu inu uſsem drughem ſmert shugali, zhounarji ſo ſe sbali, uſsakter je k ſuojemu Bogù upóu: ja ſo she sazheli blagú u morje vunkei urezhi. Med uſsem tem je ta dober ‌Jonas‌ sdo-lei u zhounu ſpau. Kai sazhneſh ‌Jona‌! Prave k niemu ta vikſhe zhes morſke zhoun! Kai je tu? Kai ſpiſh; uſtani gor usigni ſe inu klizhi tudi u leti veliki navarnoſti tuojega Bogà na pomuzh. quid tu ſopore deprimeris. ſurge; invoca Deum tuum

Jon i.6
. gmein molit-ve, proſhnie, andoht. prezeſie ſe Bogù inu Svetnikam Lubem boshjem prjatlam nashem pomozhnikam h zhaſti dershè; sa doſsezhi od Bogá skus andohtlivo molitou inu skus proshnie inu saſlushenia teh Svetnikou, tudi u zaſneh potrebah shegen boshji, pres katerega je na-ſha ſkerb inu muja prasna inu ſlaba! Sakai spiſh moj Kriſtian sa-kai ſo tragliv inu len, usigni ſe; perdruſhi ſe k drughem brum-

Str.: 191v

Nem ludem kateri s prezeſio gredo, Bogá proſio, molijo, na po-muzh klizhejo: drushi tuoje molitve s nyeh molitovjo, proſsi tudi ti; moli, klizhi na pomuzh Bogà. . quid ſopore deprimeris ſurge; invoca Deum! Nema zhaſsa; h andohti inu prezeſji zhaſsa nemaſh; inu kakú skus zeu zhaſs ke prezeſia gre, per oknu ſto-jiſh, gledajozh, ſe pogovarjaſh memu gredeſozhe lud ahtengo daſh morebiti opraulaſh; norzhujeſh inu klaffaſh; h temu imaſh sadoſti zhaſsa, namorrem, je prevezh nadleshnu s prezeſio jet, urozhina je prevelika. Eno ali drugho uro per prezeſji moliti inu u versti zhednu naprei hoditi je tebi prevezh nadleshnu, namoreſh. ſe boiſh deb ſe koker uſk ali maſlu na ſonzu na reſtopiu, ampak ure inu ure ſe okul ulezhi, per pleſsu ſe potiti, tu tebi ni nadleshnu tiſti-krat ſi is shelesa. Lubesniv verjemei akú be te Boshji aiffer, Lu-besin k andohti, zhaſt Boshja nagainala: lohkú be uſse lete thesha-ve (katere ſi ismiſliſh inu ſturiſh) premagou.

Drughezh. Lubesnivi kader greſte s prezeſio tak pejte inu sader-shite ſe takú de bote Bogá inu Svetnike zhaſtili, blishnega k andohti obudili inu nagainali. Bogà inu Svetnike bote zhastili Bogá bote zhaſtili akú bote notrejno andoht imeli. K niemu vashe ſer-ze inu miſle usdignili; kar s jesikam tudi s ſerzam molili. Blishne-ga bote k andohti nagajnali, akú s zhednem sadershaniam skus su-najne snamnia vaſho andoht bote na snanie dali. De drughi na vaſ gledejozhi bodò vidile vaſhe brumne dela, inu ozheta Nebeſh-kega zhastili. Kir s prezeſio pres andohti gre; le ſem ter tie gleda nezh na moli, ali kei dol slabudra kar ſam na saſtopi, s drughem ſe pogovarja, ſpaſsa norzhuje. Drughe od andohti nasai dershi, mo-ti inu pohuiſha ta glatku povèm: be bulſhe ſturou, akú be ven oſt-ou.

Sadoſti. Kulku je leshezhu na gmein molitvi inu prezeſiah inu kakú ſe imate per teh sadershat, ſte ſedei ſhliſhali. poſehmou bom s pomu-zhio Boshjo od nar shlahtneiſhega inu Sveteiſhega offra ſvete Ma-ſhe pridigvou, skus katerega ſe Buh ob Nedelah inu terdneh Pra-snikah na eno ſuſebno visho zhaſtuje. Sa dans amen.

Str.: 192r

92. pridiga

Hic diffamatus eſt apud illum quasi diſsipaſset bona ipſius.

„Taiſte je biu pred nim obdoushen, koker deb on biu niegovu blagú sapravou.“

Luc i6.i.

italicTa Evangelſke Hiſhnik je biu pred tem bogatom mosham hiſhnem Ozhetam italicobdoushen, koker deb biu on niegovu blagú sapravou.
diffamatus eſt a-pud illum quasi diſsipaſset bona ipſius. De letá toshba je bla reſnizhna ſe lohkú dolusame is kervizhnega gollufnega sadershania tega Hiſhnika kir je doushnikam ſuojega Goſpuda ukasou na meſtu ſtu zhebrou ojla, pet-deſet, inu na meſtu ſtu ſtarjou pſhenize oſem deſet sapiſati. Buh nam daje ta shlahtne perjetne zhaſs teh Sveteh Nedel inu Prasnikou k ſuoji zhasti, hua-li, ſlushbi, k andohti inu dobrem delam. Poredni saprauliuzi ſo taiſti Kriſti-ani, kateri ta ſvet zhaſs u lenobi, u hudobi sapravijo. Kakú sé Nedele inu sapovedani Prasniki prou dershè, inu kakù ſe prou na prasnujejo, ſte ſhli-ſhali Lubesnivi u pridigah od tretje Boshje sapoudi. Sveta Katolſhka Cerkou u Tridentinarskemu Conciliumu ali Cerkounemu ukup sbiralſhu otshe: de ſe imajo isloshiti Kerſhanſkemu Folku ſkrivnuſti nar ſveteiſhega offra te Maſhe od tega ſem vam oblubou pridgvati u danaſhni inu drugeh pridigah bom to mojo ſturjeno oblubo po moji ſlabuſti dapounou. sa dans vam skashem.

Od koga, kadai inu kakú je gor poſtaulen offer te Svete Maſhe?

Kaisaen shlahtne offer je offer te ſvete Mashe?

X

Jeſt Lubesnivi od vaſs drugházh na miſlim; koker de vi koker vierni an-dohtlivi, katolſhki Kriſtiani offer te ſvete Maſhe viſsokú ſhtimate inu zha-ſtujete, de ne ſamu ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah, po doushnuſti katero nam Sveta Katolſhka Cerkou u drughi sapoudi naloshe, temúzh tu-di (akú je le mogozhe) po lepi Kriſtianſki huale uredni inu ſveti navadi od vaſhe zartane andohti nagajnani ob delounkeh ſveto Maſho poſhluſhate Moja douſhnuſt je vasho andoht poterditi inu ſhe bel obuditi: inu vam vi-ſsokuſt inu lepoto, urednoſt inu ſvetuſt tega nar shlahtneiſhega inu Sveteiſhe-ga offra, skus katerega ſe Buh na eno ſusébno visho zhastuje, inu skus katerega ſe gnada inu dobruta Boshja sadobé, naprei poſtavti inu isloshiti.

Doſti nuzne, huale uredne, dobre andohti ſo ble od brumneh ſveteh Boshjeh ſlushabnikou ſueiſhane inu gor poſtaulene, ampak nobena andoht ni nu-zneiſhe, huale uredneſhe, inu ſveteiſhe koker andoht, inu offer te ſvete Ma-ſhe, nobena andoht ſe namore tem offru inu té andohti perglihati, katero je ſam Buh gorpoſtavou, inu katero nam on perporozhi. Naſh Isvelizhar pra-

Str.: 192v

Ve inu reſnizhen Buh, prave inu reſnizhen zhlovk Jesus Kriſtus je ſam ſebe Nebeſhkemu ozhetu na altarju tega Krisha skus ſuojo ſmert gor offruvou k vezhnemu odreſheniu. Niegovu Maſhtvu ni s niegovo ſmertjo konz uselu, on je veden Maſhnik. Inu letà deb ſuoji Lubi Neveſti Cerkvi en videzhe inu ozhitne offer (koker natura teh zhlovekou pojirje) sapuſt-ou skus katir offer, inu deb niegov ſpomin do konza tega ſvejta oſtou inu deb ſe tega offra reshna mozh ali kraft k odpuſhaniu naſheh uſsak dan doperneſheneh grehou ſhpogala inu nuzala. Letà naſh Lubesniv od-reſhenik inu nar vekſhe Maſhnik je per sadni vezhirji, katero je imou s ſuojemi jogri, u taiſti nozhi, u kateri je biu zhes dan, ſuoje telú inu ſuojo kry pod podobi tega kruha inu vina Nebeshkemu Ozhetu offruvou, inu ſuojem Apoſtelnam, katere je tiſtikrat sa Maſhnike novega Teſtamenta po-ſtavou inu ſturrou. Dau deb useli inu ushivali. Tem Apoſtelnam. Inu tem kateri ſo imeli sa nymi koker maſhniki priti sapovedou, de oni imajo offra-ti inu letú k niegovemu Spomynu ſturiti. Hoc facite in meam comme-morationem.

Luc 22.i9
. Takú govori ta Tridentinarſke Concilium, takú je uſelei saſtopila, taku uſelei uzhila naſha Lubesniva Mati. Sveta Katol-ſhka Cerkou.
ſeſs. 22 de reſ. ci
.

Videte Lubesnivi ſveta maſha je enu ponovlenie te sadne vezhirje naſhega Isvelizharja, per kateri je on u ſuoji leſtni perſhoni kruh inu vinu preober-nou inu pod letí podobi Apoſtelnam ſuoje telu inu kry resdejlou. Ja taiſtu reſnizhnu ſvetu telú, kateru je ſkorei potemu tulk martr od Judou preſtalu taiſto reſnizhno ſveto kry: katero je on u ſuojemu terpleniu sa odpuſhanie naſheh grehou preliju. On je sapovedou de med vierni ima opominanie inu ſpomyn te ſvete vezherje ponovlen biti; de ſveti Apoſtelni ſo letú doperne-ſli nam prizhuje Svet ‌Paul‌ u pervemu Piſmu na Korintarje, u kateremu od andohti inu zhiſtoſti govorí s katero ſe ima en Kriſtian k misi tega Goſpuda per-blishati. Inu letú moj Kriſtian ima tuoje pervu premiſhluvanie biti kader ſe per offru Svete Maſhe snajdeſh, miſli kaisaeno zhaſt be biu ti skasou, kaisaenu zartanu veſselie be biu obzhutou, aku be biu ureden poſtau per sadni Kriſtushovi vezhirji biti, inu is rok tuoiga Isvelizharja niegovu telu inu kry prejeti. quot nunc dicunt: vellem aj-farias. Forman eſpicere, ſiguram, veſtimenta prave Svet ‌Joannes Chryſoſto-mus‌ u

petdeſseti pridighi k Antiohensarſkemu folku
. Kulku nyeh je? Kateri ſi voſhejo deb bli s ſuojemi ozhmy Kriſtusha, niegovu oblizhie inu podobo, niegovu oblazhilu vidili na semli; kader Kriſtian moj greſh k

Str.: 193r

Sveti Maſhe, katera je enu uſsakdanu ponovlenie taiſte ſvete sadne Kri-ſtusove vezhirje sa prejemati niegovu reſhnu zartanu telú, tuoiga odre-shenika u Svetemu Sakramentu najdeſh inu videſh, je tebi ni ſamu per-puſhenu niega s ozhmy ta prave shive vire gledati, temúzh niega ſe dote-kniti: niega k ſebi useti niega ushivat. ipſe tibi concedit non tantum videre, hrum et manducare, et tangere, et intra te ſumere.

Hom 50 ad pop tal
. ſte tedei na kratkem saſtopili Lubesnivi kdù kadai kaku je gor poſta-vou offer te ſvete Maſhe. Imejte le ſhe enu kratku poterplenie inu sa-ſtopite kaisaen shlahtne inu uredne offer je letà.

X

Katir je le enu malu ſvetu Piſmu brau, lohku saſtopi inu dobru vee de she od sazhetka tega ſvejta je biu offer gor poſtaulen. Kader ſo ble Jagneta, teleta tizhi, inu drughe ſorte shivina ſuſebnu h temu isvolena Bogù h zhaſt umor-jene inu goroffrane. Na to visho ſo ludje sposnali na snanie dali inu prizh-vali to popounama oblaſt katero Buh zhes uſe ſtuarỳ ima. inu tudi skasa-li suojo perprauleno volo tudi shiulenie dati sa ſpravti ſe s Bugam inu sa ubraniti negovo zhaſt. u ſtaremu Teſtamentu ſo bli vezh ſort offri, od Bogá k ſuoji zhaſti, inu zhloveku k nuzu sapovedani. Ene sorte offer je biu te Proſhne, huale, hualeshnoſti. hoſtia pacifica. ſupet ene drughe ſorte of-fer je biu te sprave sa volo teh grehou. hoſtia pro peccato victima. Offri ob zhaſsu te nature inu poſtave u Staremu Teſtamentu ſo ble le perglihe ali pogobe, katere ſo pomenile ta nar shlahtneiſhe inu nar ſveteiſhe offer te-Maſhe. Hac illa eſt qua per varias Sacrifuccorum natura et Legis tem-pore ſimilitudines figurabatur. Sveta Maſha zhaſt inu hualo Boshjo, proſh-nie inu molitve hualeshnoſt, doſti ſturenie sa grehe inu uſse skus ſta-rega teſtamenta offre pomene dobrute popounama u sébi sapopade qua bona onia per illa ſignificata velut illorum omnicum cvonſuma tio et perfectio complectity.

Trid. Ib
. Sveta Maſha je taiſta zhiſta ofer od katerega je Buh skus uſta ‌Malahia‌ Preroka govurou inu djau da ſe bo niegovemu velikemu inu med Ajdi imenitnemu Imenu pouſod ofru-vou.

Per ſveti Maſhi je inu ſe offruje Kriſtus taprave Buh inu reſni-zhen zhlovk. S duſho inu s teleſam. S meſsam inu s Kervjo, katir je ſam ſebe na altarju tega Krisha enkrat offruvou. Le visha tega offra

Str.: 193v

Ni enaka. Dokler na Krishu je biu Kervave. Na altarju per maſhi ni Kervave offer. Idem ille Chriſtus continentur et incruchte immo-latur. Qui in aru cruces ſemel ſeipſum cruele obtulit. Triu ſeſs

22. C2. De faciiſ miſsa
. inu is tega Lubesnivi she lohku dol usame-te urednoſt, velikuſt, inu ſvetuſt tega offra, katir je ſam Jesus Kriſtus vezhna ſvetuſt. ſhe bol bote letú saſtopili, kadar vam bom skasou de offer te ſvete Maſhe je pervezh en offer te zhaſti. s katero Boga Goſpuda Veznhega Velizhaſtva zhaſtujemo. Sacrificium Latreuticum. Drughezh en offer te sprave. Skus katerega odpuſhanie teh grehou inu saſlusheneh ſhtraffengah dosheshemo. Sacrificium propi-tiatorium. Tretezh en offer te hualeshnoſti. skus katerega ſe Bogú sa niegove nam dodelane dobrute, gnade, dar sahualimo. Sacrifi-cuim. Euchariſticum. Sadnezh en offer te proſhnie inu sadoblenega dobizhka, skus katerega gnade dary dobrute Boshje sadobimo. Sa-crificium imperatorium.

Inu uſse vam na bom dons temuzh poſehmau u mojeh pri-digah od ſvete Maſhe s pomuzhio Boshjo isloshou. Is tegà koker ſe troſhtam akú bote prou ahtengo dali bote Lubesnivi sposnali Viſsokuſt, Svetuſt inu urednoſt. nar shlahtneiſhega inu ſveteiſhe-ga offra te Svete Maſhe.

Str.: 194r

93. pridiga

Eo quod non cognoveris tempus visitationis tuae.

„satu kir niſi sposnalu ta zhaſs tuojega objiſkania.“

Kriſtus ſe je jokou zhes Jerusalemſku Mejſtu, inu tudi Jerusalemſku mejſtu be ſe blu jokalu ſamú skos ſebe, aku be blu ſuoje prihodne reve inu na-dlughe sposnalu. Neſrezhnu Mejſtu zhes kateru ſo imele takſhne theshave priti satu ke ni sposnalu ta zhaſs ſuojega objiſkania, zhaſs te pokure, te gnade. eo quod non cognoveris tempus visitationis tuae. Zhe eden, tak guiſhnu je zhaſs te Svete Maſhe zhaſs te gnade. Ob kateremu samoremo na eno ſu-ſebno visho Bogá zhaſtiti. Inu veliku Boshjeh dobrut deleshni poſtati. De Ne-kateri Kriſtiana tega perjetnega zhaſsa k zhaſti Boshji inu k nyeh letnemu du-hounemu dobizhku prou na ſhpogajo, ſe isgodí doſtikrat satú: ke viſsokuſti Svete Maſhe na premiſhlujejo inu k ſerzu na usamejo. eo quod non egnorare-ris. U sadni Pridigi ſem vam skasou, kakſhne shlahten offer je ſveta Masha inu ſem vam oblubou: sa naprei pridgvati, od urednoſega nar shlahtneiſhe-ga, nar ſveteiſhega offra. Maxime obligatur homo Deo govori ta Angelſke uzhenik Svet ‌Thomaſh‌. zhlovk je Bogú nar vezh doushán. K pervemu sa vo-lo Boshje Velikuſti inu velizhaſtva. propter ejus Majeſtatem. K drughemu sa vol greha s katerem je Bogá reshalou. propter offensam comiſsam. h trete-mu sa volo dobrut, katere sheli od Boga prejeti. propter beneficia ſperata leté doushnuſti pruti Bogú ſe skus offer te ſvete Maſhe poplazhajo.

i.2.qi02 urs ed io
. Sa dons akú otshete s mano imeti enu kratku poterplenie, vam skashem de:

Skus offer te Svete Maſhe ſe Viſsokuſt inu Velikuſt Boshja zhaſtuje.

X

Doushnuſt tega zhloveka je Bogá zhaſtiti; kakú zhaſtiti? Pres konza zha-ſtiti. Aku uſsakteri velikuſti inu viſsokuſti ſe ſpodobi uredna zhaſt inu tulkain vezhe zhaſt kulkain vekſhe inu imenitneiſhe je Viſsokuſt, tak bo-gú Goſpudu uſsegamogozhnemu kir je pres Konza velike viſsokuſti je zhlo-vek doushàn skasati zhast inu hualo po obiunuſti niegove Velikuſti, tu je pres Konza veliko zhaſt inu hualo. laudate eum ſecundum multitudinem magnitudinis ejus.

ps. i50.2
. inu s zhem na kaisaeno visho bomo my rev-ne inu uboge ſtuar samogle tok veliki doushnuſti doſtiſturiti? Ali je bode kakurſhna otshe ſlushba zhloveſhka sadoſti uredna: deb na njo Buh pogle-dou? Veliku ſo ſturili, veliku terpeli ſlushabniki Boshji, sapuſtili poſvet-nu Blagù inu premoshenie, ſe snebili laſtne zhaſtí inu frei vole. dopernaſhali dela te ponishnoſti inu gorezhe Lubesni, poſtavili u navarnoſt, ja gor offrali shiulenie ſuoje deb Gospuda Bogà povikſhali inu zhaſtili, ali zhes uſse le-tú je Buh pres mere vezh zhaſti inu huale ureden. Kai samoremo kai u-

Str.: 194v

Rednega otshemo Goſpudu offrati my revniki? quid dignum offeram Do-mino?

Mich 6.6
. ampak pozhaſs. Kar nesamore ne en zhlovk ne en Angel kar na naidemo ne na semli, ne u nebeſah, tu ſmo od naſhega Isvelizharja doſegli: kir naſ je s eno taku uredno, viſsoko, imenitno rezhio, daram inu offram preſkerbou, s katerem ſe uſsegamogozhne uſse huale, zhaſti pres kon-za ureden Buh po urednoſti, zhastuje, huali, inu povikſha. Letá je ta nar-shlahtneiſhe offer te ſvete Maſhe. U kateremu ſe ponisha Jeſus Kriſtush edi-nu rojen Syn. Ozhetu koker u naturi takú u viſsokuſti enak, inu ſe niemu namrezh Ozhetu Nebeſhkemu u podobi tega Kruha, inu vina, s bogaſtvam inu zhloveſhtvam. S duſho inu teleſsam offruje; koker ſe je nekadei na ſvete-mu Krishu offruvou. Dokler eden inu enak je offer, eden inu enak je kir offruje per mashi skus ſlushbo teh Maſhnikou inu raunu taiſte kir ſe je na Krishu offruvou. Dokler eden inu enak je offer, eden inu enak je kir ſe je na Krishu offrou. ſama visha tega offruvania je drugha: dokler per Maſhi je en nekervave, na Krishu je biu kervave offer. Una enim eademque eſt hoſtia, idem nunc offerens Sacerdotum miniſterio, qui ſeipſum tunc in cru-ce obtulit. ſola offerendi ratione diversa.
Trid. ſeſs 22. De ſac Miſ. c2
.

Eden Bogà popounanma ureden offer namore nobena drugha rezh biti koker le ſam Buh. de preskonzhni Velikuſti inu viſsokuſti Boshji ſe enaka pres-konzhnu uredna zhaſt iskashe, h temu je potrebnu de ta pres konza velik Goſpud (katir ſedi na thronu ſuojega Velizhaſtva) takú rekozh ſe na altarju koker en offer poſtanule inu ſam ſebe offruje. Me saſtopite Lubesnivi kai otshem rezhi? Otshem letú rezhi: Buh pres konza velik inu viſsok Gospud ſam, je pres Konza velik, viſsok inu ureden offer. Letú ſe isgodi per Sveti Maſhi, per kateri ſe Buh zhaſtuje kulkur je ureden otshe rezhi pres Konza dokler ſe zhaſtuje od Bogà tu je od Juſuſa kriſtusha, katir koker en offer po isrezheneh besédah s neisrezheno ponishnoſtio u roko tega Mashnika ſe poſtavle. Na to visho je Sveta Maſha nam Viernem en dodelen dar? s katerem naſho doushnúſt plazhamo, kir s tem pozhaſtimó viſsokúst Bo-shjo kulikur je uredna ſama na ſebi inu tudi od uſsake ſtuari zhaſtita biti. Judouſke Folk ſe je sa ſrehnega dershou, de je snou s nekateremi offri Bogá pozhaſtiti, sahualiti, sa samero inu sa dobrute proſsiti; Mejhne urednoſti ſo bli leti offri pruti preſvetemu offru te ſvete Maſhe, Dokler duhouni u ſtaremu teſtamentu kateri ſo offruvali. ſo bli greſh-ni zhloveki, inu ſo bli doushni offruvati sa ſuoje laſthe grehe, inu do-mazhe potrebe. Offer pak ſvete Mashe ſe offruje skus enega nar ſveteiſhe-

Str.: 195r

Ga ner zhaſtitliveiſhega Maſhnika namrezh skus Jeſuſa Kriſtusha kir je Buh inu zhlovk. Maſhnik inu offer skupei. Kateremu ni uſak dan potreba, koker drughem Maſhnikam nar poprei sa ſuoje grehe of-fruvati, potlei sa folk. Koker piſhe na Hebrearje Svet ‌Paul‌: qui non habet necessitate quotidie (quemadmodum Sacerdotes) prius pro ſuis de-lictis hoſtias offerre. deinde pro populi.

Hebr. 7.27
. Ena ſveta inu u Bo-gá prou salublena duſha. Kir je en dan gorezhe shellie pruti Bo-gú gorezhe Lubesni obudila; inu sdihvala: o Goſpud deb jeſt imela thaushent jesikou sa osnanuvati inu povikſhati tuoje neisrezhene i-nu preskonzhne popoumnoſti; deb jeſt imela enu ſerze, kateru be vela-lu inu be blu na meiſtu ſtú million ſerzah sa tebe lubiti; deb u mojeh rokah ble uſse ſtuarỳ. Sa taiſte tuoji ſlushbi popounama podure-zhi, o akú be jeſt u ſtanu bla tebe vezh pozhaſtiti koker uſsi Svetniki Svetnize, inu Angeli u Nebeſah; kader ta duſha pravem je takſhne inu enake gorezhe shellie te Lubesni obudila je saſliſhala ta Nebeſhke glaſs: Hzhy potroſhtana bodi, Ena ſveta Maſha meni uſso to inu pres mere vezh zhaſti iskashe koker ti shelliſh.
Saint jure P.3.c10
.

Pogledajte Lubesnivi inu ſklenite is tega; kakú ſe Buh skus offer te Svete Maſhe zhaſtuje; inu de bote letú ſhe bol saſtopili, vam tu nam-rezh de Sveta Maſha Bogù vezh zhaſti koker zeu Paradiſh skashe, skus eno pergliho sloshim. Poſtavite ſi naprei koker deb sa pozhaſtiti Sveto Troyzo perſhla ta med uſseme isvolena, shegnana Diviza inu Mati Bo-shja ‌Maria ‌inu shnjo uſsi Patriarchi inu Preroki. Apoſtelni inu Mar-terniki, Spovedniki inu Divize, uſſi Angeli, inu Arhangeli; throni inu Goſpoſti Furſhti inu Oblaſti, Kerubini inu Serafini, Poſtavite ſe naprei is drughe ſtrani, koker de pride en uboghe Maſhnik s offram ene Sve-te Maſhe. S to ſamo ſveto Maſho ſe Buh vezh zhaſtuje; koker ſe sa-more od Divize inu Matere Boshje Marie od uſseh Sveteh Patriar-chou, Prerokou, Apoſtelnou, Evangeliſtou, martenikou, Spovednik-ou, Diviz, od uſseh Angelou, inu isvoleneh Boshjeh Svetnikou inu Svetniz pozhaſtiti. De je temu taku kar sém ſedei rekou, poſhluſhajte urshoh, zhaſt huala, katera ſe Bogù od shegane zhiſte Divize Marie uſseh Angelou inu Svetnikou da inu skashe, je ena zhaſt inu hua-la, s katero ſe Buh uſsegamogozhne ſtuarnik od ſuojeh ſtuary povik-ſhuje, ampak zhaſt huala katera ſe niemu per offru te Svete maſhe

Str.: 195v

skashe. je ena zhaſt inu huala, s katero ſe Buh uſse zhaſti inu huale ureden Goſpud, od Jeſuſa Kriſtusha shivega inu reſnizhnega Bogà po-vikſhuje. Koker tedei Kriſtus Jeſus Syn Boshji, prave Buh od pravega Bogá, kir u offru te Svete Maſhe Nebeſhkemu Ozhetu ſam ſebe offruje je pres Konza uredneiſhe, shlahtneiſhe inu Vekſhe koker Diviza Maria, Angeli, Svetniki inu uſse ſtuarỳ. takù tudi zhaſt huala (kateraſe Bó-gu s offram Svete Maſhe iskashe inu daje) je pres Konza uredneiſhe shlahtneiſhe. inu vekſhe, koker zhaſt huala katera ſe niemu samore od Divize Marie, angelou, Svetnikou inu uſseh ſtuar skasati Nad tem offram ſe Buh hualeozh de takú rezhem, veſeli skus Prero-ka ‌Malachia‌. Veliku je moje Ime med ludmi, inu na uſsakemu kra-ju ſe offruje zhiſte offer mojemu Imenu. Magnum eſt nomen meum in Gentibus et in omni loco Sacrificatur. et offertur Nomini meo oblatio munda.

Malach. i.ii
.

x

Takú reſnizhnu je Lubesnivi de Sveta Maſha je en offer te zhaſti Boshje Sacrificium latreuticum. S katerim ſe Buh po urednoſti zha-ſtuje! S katerem my doushnuſt Bogá Gospuda tega Velizhaſtva pozhaſtiti, propter Majeſtalem, plazhamo. My ſrezhni; kulku ſe ima-mo ſhtimati s takſhnem daram kir ni doſhou obenemu drughemu fol-ku. Koker viernemu Kerſhanſkemu folku! Pregledejmo enu malu ſami per ſebi, kakú se sadershali inu sneiſhli per nar ſveteiſhemu offru te Maſhe? Velikuſt, Viſsokuſt Boshjo zhaſtili inu povukſhali; inu kai nam je poſehau ſturiti? Kakú ſe imamo inu otshemo per temu nar imenitneiſhemu, shlahtneiſhemu inu uredneiſhemu offru sadershati.

Str.: 196r

94. pridiga

Deſcendit hic juſtificatus in Domum ſuam ab illo.

„Letá je doli ſhou u ſuojo hiſho pravizhneiſhe koker un drughe.“

Luc i8.i4.

Akú mi pogledamo na Fariſeerja inu poſhluſhamo niegove beſede: de on ſe dua-krat u tednu poſti. Od uſega kar imá deſetino daje. Inu akú mi pogledamo na tega od dellezh ſtojezhega ozhitnega greſhnika kir notshe tudi ſuojeh ozhy pruti Nebeſam gor pousigniti, temúzh na ſuoje perſi ſe poudarje inu Bogà proſi deb […] miloſtiv biu. Aku mi pravem enega inu tega drugega pogledamo inu ſhliſhimo nam morebiti be lohkú noter padlu. De molitou tega pervega je bla bulſhe inu Bo-gú perjetneiſhe koker molitou tega drugega. Ampak Reſniza Vezhna Kriſtus nam po-Vé, de ta ozhitne greſhnik je dol ſhou u ſuojo hiſho pravizhneiſhe koker leun drughe ta Fariſeer. deſcendit hic juſtificatus in Domum ſuam ab illo. Po exempplu tega Evangelſkega ponishnega ozhitnega greſhnika be ſe mi imeli sa-dershati per offru te ſvete Maſhe. de uſsake zhlovk je nar vezh doushàn Bogù sa volo niegove Velikuſti inu Velizhaſtva inu kakú ſe Buh skus offer te ſue-te Maſhe po urednoſti zhaſtuje ſte ſhliſhali u sadni pridigi, de zhlovk je nar-vezh doushán sa volo greha, s katerim je Bogà reshalou. propter offensam comiſsa inu de Sveta maſha je en offer te Sprave s Bugam bote u danaſhni pridigi saſto-pili: u kateri vam skashem de:

Skus offer te Svete Maſhe ſe Pravizhna jesa Boshja utolashe: inu greſhniki s Bugam ſe ſpravjo.

X

Doushnúſt naſha je potalashiti ſerd inu jeso boshjo, katero ſmo obudili s naſhe-mi prevelikemi grehi, ampak kakú nam je mogozhe to doushnuſt dopouniti? odgovorim skus offer te Svete Maſhe, per kateri ſe taiſtu nedoushnu Jagnie Boshje kir zelega Svetà grehe odjemla Jesus Kriſtus Nebeſhkemu Ozhetu ko-ker en nekervave offer offruje. Aku lyh Buh skus Sakrament te pokure gre-he odpuſti, inu vezhno ſhtrafengo tem katerri ſe ſpokorè, saneſse, vender uſse zhaſsne ſtraffenge uſelei na pregleda inu na odpuſtí, satorei akú ſmo greſhili, ſe imamo bati inu trepetati, slaſti kir greh enega Vierneka je veliku vezh koker greh teh nevierneh. Judouſke Folk je biu ta u ſtaremu Taſtamentu isvolen inu Bogú ner bel perjeten folk vunder sa volo ſuojeh grehou je biu bel ſhtraffan koker Ajdji. Sakai? Satú kir je bel Bogá sposnóu inu je biu bel doushan sa volo perje-teh dary Bogú ſlushiti. Lubesniviga ni ga ni blu, inu ga na bo folka vezh da-ruvanega s poſebneme dobrutame inu gnadame od Vezhnega Bogá. Koker Kriſtianſke Folk, zhe tedei letà, poduzhen u pravi Sveti Vieri, reſvetlen u Boshjeh ſkriunu-ſteh, previden s Svetemi Sakramenti. Poterjen s zhudeshi, oskerblen s pomuzhio obiuneiſhe gnade Boshje vunder greſhnu shivì. U reſnizi vezh resdrashi inu

Str.: 196v

Reſerdi pravizhnega Bogà takú deb she sdaunei biu saslushou s gmein po-topam teh vodà. Inu s ognjenim deshjam ſhtraffan, potoplen inu pokon-zhàn biti. Koker Sodoma inu Gomora. quasi Sodoma fuiſsemus, et quasi Gom-morha ſimiles eſsemus

Is. i.9
. Kdu je ubranou? Kdu Boshjo jeso nasai der-shi? Od kod tu pride de usſegamogozhne Buh sdej snam obrazha po ſuoji veliki Miloſti inu ne koker nekadei po ſuoji oiſtri pravizi? Sa volo enega pre-ſheſhtva je ſhtrafou inu pokonzhou pet inu duaiſset thaushent ſerzhneh voiſh-akou od Roda Benjamin
Jud. 20.46
. tiſtikrat sakon ni ſhe biu en Svet Sakrament koker ſedei. Inu ob ſedanemu zhaſsu kir Sakon je Sakrament inu ſe veliku takſhneh grehou doperneſſe vender pravizhne Buh s ſhibo neudari. Sa vo-lo offerti majhne preusetnoſti inu ſhtimania Krajla Davida je Buh eno taku ſtraſhno inu grosovitno kugo poſloú de je ſedem deſet thaushent perſhon mertveh okuli padlu.
2. Reg. 24.i5
. ob ſedanemu zhaſsu je med nami tulku preusetnoſti, pohuiſhania. Kletvine. Preklinania inu Buh ſuoje pravizhne oistre roke na iſte-gne na ſhtrafa. Sa volo enga firvizhnega inu menje zhaſtnega pogleda teh bet-samiterjov s katerim ſo gledali na taiſto ſhkrino na kateri ſo ble ſtarega Teſta-menta ſvetine hranene je blu ſhtrafaneh vezh koker petdeſet thaushent;
i Reg 6.i9
. ob ſedanem zhaſu morebiti tulku inu tulku greſhnikou ne ſamú nemarnu gledajo, temuzh tudi naurednu inu s Boshjem rupam prejmejo zartanu reſhnu Svetu Jeſuſhovu telú, vender Ozha Nebeſhke preneſe, zhaka, uredno ſhtrafengo nasai dershí. Od kod takſhna Miloſt. Kaisaen urshoh je?

Urshoh leté neisrezhene Miloſti Boshje pruti nam greſhnikam je Sveta Maſha per kateri ſe skus roke teh Maſhnikou Kriſtus Ozhetu Nebeſhkemu gorofruje tukei ſe on u ſredo mei naſs inu mej Ozheta Nebeshkega poſtavi, tega proſsi temu ſuoje terplenie, ſuojo kry, ſuoje ſvete rane skashe koker be djau Mi-loſt ozha Miloſt; pogledej kai ſem preſtau, kai ſem preterpou sa greſhne lud aku oni niſo uredni deb njem saneſou, saneſi njem sa volo lete kervy katero ſem sa nie preliu; kader je blu tu dunajeſku Mejſtu s turſhko voiſko blu okul danu, inu Purgarji od velikega ſtrahù inu trepetania ſe niſo savedli, ſi neſo snali neſo mogli pomagati. ſo nyh duhouni ukup sbrali inu ſpravli veli-ku nedoushneh otrozhizhou, kateri ſo u lepi prezeſji po meiſtu gori inu dol ſhli, krishize u rokah dershali. ſe jokali k Bogú sa miloſt inu pomuzh klizali inu upjli; letú je Goſpudu Bogù tulku samoglu, de ſe je zhes zelu Mej-ſtu ja zhes deshelo uſmilou, kir je pomuzh dodelou premagati inu od-gnati Turshkega Sourashnika. Tulku je samoglu ponishanie inu nedoush-ne proſhnie teh otrozhizhou o kulku pres mere vezh samore per Nebeſhkemu Ozhetu niegov prelube Syn. Kader ſe mu skashe per offru te Svete Mashe ka inu koker Beſsednik s glaſsam ſuoje preſvete kerv klizhe, proſi inu doſeshe Miloſt sa greſhnike, inu te saſlushene inu uredne ſhtraffenge odverne

Str.: 197r

ſklenite is tega Lubesnivi de skus Sveto Maſho ſe potalashi pravizhna jesa Bo-shja inu de kader Buh naſs ali uſse ukupei, ali poſebei tega unega smed nami, obiſhe inu po ſuojeh neisgruntaneh pravizhnah ſodbah naſs ali taiſte andohtlivu poſhluſhati. Neiſhtvenu doſti od ene ſtrupene ſape inu Kuge popadeneh ludy je pomerlu u Gerſkeh deshellah. ‌Hippocrates‌ ta imeni-tne inu ſuſebnu te arznie sastopen dohtar je ſvitvou: de okuli inu okuli u teh deshellah ſe imajo derveſsa shashgati. deb na to visho luft ozhiſhen biu koker ſe tudi isgodilu, dokler kuga je sagnana bla inu nehala. Takú miſlite Kriſtiani moji; kader Pravizhen Buh to ali uno ſhtraffa, tepe s gmein ſtraffen-game obiſhe inu udari, urshoh ſo kletou, pohuiſhanie, nezhiſtoſt inu drughi grehi kateri ſo u duhouni saſtopnoſti ena neſrezhna ſhkodliva ſtrupena Kuga, ta nar bulſhe mittel inu arznia je offrati skus roke teh Maſhnikou ſvete Maſhe ta nar lepſhe, sdravſhe, nuzneiſhe, Bogú nar perjetneiſhe duh inu kadillu te-ga nar ſveteiſhega inu shlahtneiſhega offra bo letó ſtrupeno kugo sagnou. Pejmo naprei, inu pregledejmo dalei de skus offer te ſvete Maſhe ſe sadobí odpuſhanie, inu ſe opolazha doug naſheh grehov.

Praviza Boshja vednu upije pruti greſhniku, redde quod debes,

Math i8. 28
. Dej nasai, plazhei kar ſi doushàn! Poverni meni to zhaſt. Katero ſi meni oduseu, kader terduraten u tuoji nepokorſhini niſi marou sa me, sa moje sapoudi, zhes me sé prepirou inu puntou. Letù ni mogozhe bel popou-nama dopernesti koker ſkus offruvanie Svete Maſhe. occidentur Chriſtus et finem accipient peccatum.
Dan 9.
Kriſtus bo umorjén inu greh bo Konz u-seu. letú je sizer rezhenu blu od Kriſtushove ſmerti, ampak vunder ſe tudi na eno guiſhno visho sastopi od Svete Maſhe. dokler nezh mainſhe ni of-fer Svete Maſhe na altarju, koker je biu offer na ſvetemu Krishu. Eden inu enake offer je na altarju per Maſhi, koker offer na ſvetemu Krishu, ſamú u u offruvaniu ali u vishi tega offruvania je slozhek. Taiſte Kriſtus ſe of-fruje per maſhi skus roké inu ſlushbó teh maſhnikou, katir je ſam ſebe Nebeſhkemu Ozhetu offruvou na Krishu. Koker offer na Svetemu Krishu je biu sadoſti sa potalashenie jese Boshje inu sadobiti odpuſhanie teh grehou. Takú skus offer Svete Maſhe ſe doſeshe ſprava inu perkasnoſt Boshja. (inu u reſni-zi koker ta Tridentinarſke Concilium govorì) Maſha je en offer te ſprave s Bugam. docet Sancta Synodus ſacrificium illud vere propitiatorium eſſe
ſeſs 22 de miſs Sacr. Cap. 2.
Goſpud Buh s offruvaniam Svete Maſhe potala-shen dodeli gnado inu dar te pokure, inu odpuſtí velike pregrehe inu hudobe hujus quippa oblatione placates Dominus gratiam et donum panitentia con

Str.: 197v

Cedens.crimina et peccata etiam ingentia dimittit.

ib
. tukei je potreba dobru saſtopiti leté beséde: dar te pokure Buh dodeli. Dokler ſveta Maſha ſama od ſebe greha ne odpuſha, temuzh sadobi notrejne reſvetlenie po-muzh inu gnado, katera greſhnika pergajna k pravi grevengi inu pokuri koker ſupet nam letu resloshi tu ſvetu Cerkounu ukupbiralſhe ali Con-cilium Tridentinum. per ipſum ſceri. Skus offer te ſvete Maſhe ſe ſturi inu isgodi: ut ſi cum vero eorde, et recta, fide, cum metu et reverentia contriti ne panietentes ad Deum accedamus. De akú s pravem ſerzam inu dobrem, s pravo terdno viero, s ſtraham, ponishnoſtio inu zhaſtskasaniu sgrevani inu ſpokoreni k Bogù perſtopimo inu k Sveti Maſhi ſe perbli-shujemo. miſericordiam consequamur. Et gratiam invenicamus in auxi-lio opportuno.
Ib
taku Miloſt doſeshemó inu gnado sadobimo u perlosh-ni pomuzhi. Na to visho tedei prejmemo od Svete Maſhe mozh lohkú ſe snebiti inu ozhiſtiti od naſheh grehou. sadoſti.

X

Ste ſedei ſhliſhali Lubesnivi de offer te ſvete maſhe je en offer te ſprave s Bugam. ſacrificium propitiatoricum. Skus katerega ſe Pravizh-na jesa Boshja potalashi. inu greſhniki ſe s Bugam ſpravijo Ozhitne greſhnik sadaſhne je od dellezh ſtau, sgrevan inu poni-shan Bogà sa odpuſhanie proſsou; takú ſe sadershi moj Kriſtian per Sveti Maſhi. Na bodi tamkei koker ta preusetne Fariſeer. Agnus Dei pro te immolatis prave Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ Jagnie Boshje sa te ſe offruje: Sarafin adstant, ſed alis faciem tegunt. Angeli Sarafini pred altarjam ſtojé. nad to veliko ſkrivnuſtio ſe zhudijo! S repetniza-me oblizhie ſkrivajo. Inu ti ſe s tuojem nemarnem sadershaniam na ſramujeſh. ſe na bojſh: ſe na pomujaſh Bogá ſi miloſtvega inu gnadli-vega ſturiti; sa odpuſhanie proſsiti. Et non erubeſcis. Revereris et com-fundaris. Neque Deum tibi propitium facis?

ſerm de Euch
. aku shelliſh dobizhek imeti sa tuojo duſho, sadobiti pomuzh, gnado Boshjo; dar te pokure bodi per temu nar ſveteiſhemu offru; sandohtio, s ponish-noſtio:

Str.: 198r

95. pridiga

Bene omnia fecit.

„uſe je on dobru ſturou.“

Marc 7.37.

italicDe Kriſtus je tega gluhega inu m italicuteſtega zhloveka ſhliſhejozhega inu italicgovorejozhega ſturou, h temu mu ni blu potrebnu u Nebeſa gor pogle- italicdati inu sdihuvati, dokler on je biu taiſte Goſpud inu Buh, kir je loh- italickú samogou ſturiti kar je otou. Temúzh de je gor pogledou u Nebeſa: italicnu sdihuvou je on ſturou k naſhemu podvuzheniu. De my u naſheh italicpotrebah imamo pomuzh iſkati. proſsiti. Moliti, k Nebeſhkemu ozhe- italictu sdihuvati, prave Svet
‌Gregor‌
italic Papeſh. Uſheſsa tega revnega zhloveka ſo italicſe italic odperle, niegovega jesika savesa italicſe italic je rasvesala, on je prou govor- italicrou taiſti kateri ſo tu zhudu vidili ſo to
doubrutu sposnali. ſe zhudili Kriſtushu zhaſt inu hualo dati. bene omnia fecit ſo rekli uſe je on dó-bru ſturou. Tulku dobrut nam je miloſtiv Buh dodelou. Inu sa uſse nam dodelene dar inu dobrote ſmo doushni niega sahualiti propter be-neficcia jam ſuscepta kakú samoremo to doushnuſt dopouniti inu doug te hualeshnoſti poplazhati bote ſhliſhali u danaſhni pridigi u kateri vam skashem de:

Skus offer te ſvete Maſhe my Bogá ſuſebnu sahualimo sa pre-jete dobrote inu de ſkus ta offer ſe doug te hualeſhnoſti po urednoſti plazha.

X

Jeſt ſe troſhtam, de ſte Lubesnivi u mojeh popreiſhneh pridigah te due perve doushnuſti pruti Goſpudu Bogú saſtopili inu ſe nauzhili na Kaisaeno visho samorete taiſte, doſtiſturiti skus offer te ſvete Maſhe. ſedei vam naprei poſtavem to tretjo doushnúſt, katera je hualeshnoſt sa pre-jete Boshje dary inu dobrute, inu de bote to doushnuſt loshei sposnali, resgledejte poprei, premiſhlujte inu usemite ſi k ſerzu dary te gnade inu te nature ali naturalſke inu verhnaturalſke dobrute katere ſo vam od miloſtvega Bogá doſhle. Kai dobrega imamo, kar my be na bli od Bogà prejeli? Sdrave shivot, katerega noſimo. Terdni udi. S kateremi ſi po-magamo, jed inu pytje, kateru ushivamo, oblazhilu s katerim ſe pokri-vamo, ſtreho domuvanie u kateremu prebivamo inu takú naprei ſo nau-ki Boshji. Ozhy s kateremi gledamo, jesik s katerim govorrimo, roke, s katereme delamo, nogé s katereme hodimo, um saſtopnoſt s katerem reslozhemo inu pametujemo, frei volo. s katero naſhe rezh obrazhamó

Str.: 198v

uſe letú nam je od Bogá danu, enaku inu ſhe vezh ſe more rezhi. od verhunaturalſkeh darov. od poſebneh Boshjeh dobrut. De ſmo u Kerſhanſkeh katolſhkeh deshelah /od kerſhanſkeh katolſhkeh ſtarshou rojeni, u pravi Kerſhanſki katolſhki vieri podvuzheni, de ſe ſveteh Sakramentou deleshne ſturimo, de sé sadershimo od grehou. Te une do-bre dela doperneſemo, sa uſe leté dobrote kaku samoremo doſti hualesh-ni biti? Kai bomo Bogú urednega povernili? quid dignum eſse poterit be-neficijs ejus

Tob i2.2
. aku klizhemo ukup uſe Nebeſhke Angele inu sa ſvit prashamo nam bodó odgovorili, de ſami od ſebe na nobeno visho namoremo popounama uredne huale dati po naſhi doushnuſti. Is ene ſtrani ſhliſhimo, de Buh otshe sa ſuoje dary s naſho doushno hualeshnoſtio plazhan biti. da Altiſsimo ſecundum datu ejus
Eccl 35.i2
. „dej nar viſsokeiſhemu Gospudu, koker je on tebe daruvou“; is drughe ſtrani sastopimo de u naſhi mozhi na premoremo kulkur hualeſhnoſti ſmo doushní poverniti. minor ſum cunctis miſerationibus tuis.
Gen 32.i0
. Kai nam je tedei ſturiti? takú je nezh na naidemo u naſhemu premosheniu kar be samogli offrati sa urednu poplazhanie dougá nashe hualeshnoſti, ampak vender na szagajmo; veſelimo ſe dokler naſhe pre-lube Isvelizhar Kriſtus naſ je oſkerbou s enim daukam, s katerem loh-kú plazhamo nam dodelene dar inu dobrute. Letà dauk je offer te Svete Maſhe, katero je naſhe Odreſhenik tudi sa tega volo gorpoſtavou. deb ſe my s letó hualeshne skasali Bogú uſsegamogozhnemu.

Letá nar sveteiſhe nar shlahtneiſhe Boshji offer je satu gorpoſtaulen deb my pruti Bogú nehualeshni na bli prave Svet ‌Francus‌. Divi-num hoc Sacrificium ideo inſtitutum eſt ne nos ingrati ſimus ergo Deum.

L4 cont. Harcſ c 32
. Vidite Lubesnivi Kakſhne inu kakú neisrezhenu velik dauk nam je naſh uſmilen dobrutliv Isvelizhar do-delou skus offer te Svete Maſhe pres katerega offra be my u eni guiſhni saſtopnoſhni pruti Bogú naprei shiveli, o niegova pruti nam neisrezhenu obiunu Lubesin. De naſ je s pres ſhtivila velikeme dobrutame daruvou, inu po temu tudi visho inu en dauk dodelou, skus katerega mi sadoſti ſturimo naſhi doushnuſti inu doug te hua-leshnoſti poplazhamo, sakai u offru te Svete Maſhe Bogú en ſhaz da-mo zhes uſe drughe offre nar bel perjeten inu pres Konza velike ured- noſti. u reſnizi ſrezhni ſmo! Perkasala ſe je shegnana Diviza inu Mati Boshja Maria eni prou brumni inu andohtlivi Divizi s imenam

Str.: 199r

‌Franciſka Farnesia‌, inu je nji u naruzhie tu zartanu Dete Jeſus po-ſtavla s teme beſedame. Usemi; tuoje je; imej, proſsi, ushivej; […] Naſhe je Jeſus. Parvulus natus eſt nobis, et Filius datus eſt nobis

Is. 9.6
. „Enu mejhnu dete nam je rojenu, inu en Syn (Syn Boshji) nam je dan“. Jeſus je nashe, naſhi ſo u enu guiſhni saſtopnoſti neismerni ſha-zi niegovega saſlushenia, ſturimo ſi taiſte k nuzu, ushivajmo jih offernj-mo jih per offru te Svete Maſhe Nebesſhkemu Ozhetu; tukei per temu offru sdihujmo inu rezimo! Ozha te luzhi, od katerga uſsake nar bulſhe dauk inu uſsake popounama dar dol pride! Ozha te Miloſti, Buh zelega troſhta mi sposnamo naſho doushnúst. Tebe sa uſe dary inu dobrute sa-hualiti. Per temu pak tudi sposnamo naſho neurednoſt, ſlabúſt inu nepre-moshenie tebe po urednoſti sahualiti, inu doug te hualeshnoſti pla-zhati. reſpice in faciem Chriſti tui
Ps. 83.i0
. Ozha Nebeſhke po-gledej u oblizhie tuojega Kriſtusha, kir je s tabo eden inu enake Buh u naturi! Letà skus ſlushbo teh Maſhnikou na altarju per Maſhi koker en nekervave offer ſe tebi offruvou. Letà je pres konza ve-like urednoſti dauk. S katerem ſe tebi ta doug te hualeshnoſti popou-nama inu po urednoſti plazhuje! Pejmo naprei!

Katir otshe prou inu popounama hualeshen biti, letá more ne ſamú ſuojemu dobrutniku tulku inu enaku nasai dati, inu poverniti -kulkur inu kar je od niega doſegou inu perjeu, temúzh more suojemu Dobrutniku vezh dati inu poverniti koker je od niega prejeu. Katir le tulku nasai daje inu poverne kulkur je prejeu ta ſaſtoin na ſturí inu ſe hualeshen na sadershi temúzh poverne ar je prejeu govorí Angelſke Uzhenik Svet ‌Thomaſh od Aquina‌. Qui recompensataua le non videtur ſacere gratis, ſed reddere, quod accepit.

2.2. qi06 ar 6
. Katir je dobrutnik inu ta perve dobruto iskashe letá dela is ſuojega frei leſtnega nagnjenja inu dobre vole. Ampak kir s dobruto daru-van inu je hualeshnik inu to ſebi ſturjeno dobruto poverne, letá dela is one guiſhne doushnuſti te hualeshnoſti, inu satú je potrebnu de on vezh nasai daje inu poverne: ideo gratia recompensatio ſemper tendit. Ut pro ſuo poſse aliquid majus retribuat.
id. ib
. tu ſem imou vam poprei povedati. ſedei miſlite takú: Buh nam je ſuojega edinoro-jenega Synu dau: my namoremo niemu kei takſhnega nasai dati.

Str.: 199v

Inu poverniti, kar be vezh blu. Koker je Syn Boshji, reſnizhnu temu je takú! U pravi saſtopnoſti, u rezhi. U reſnizi namoremo Bogú vender de takú rezhem k videshu, u enu guiſhni saſtopnoſti samore-mo Bogú vezh nasai dati inu poverniti, koker je on nam dau inu do-delou. poſhluſhajte kakú. Ozha Nebeſhke nam je le enkrat ſuojega Sy-na skus zhloveſhka poſtajenia dau: my Ozhetu Nebeſhkemu Jeſuſa Kriſtusha skus offer te svete Maſhe tulkukrat nasai damo inu offru-jemo. Kulkukrat ſe ta nar shlahtneiſhe inu Sveteiſhe offer opravi. inu na to visho. u leti saſtopnoſti skus offer te ſvete Maſhe dou-shnúſt te hualeshnoſti pruti Bogú obiunu dapounemo.

Is uſsega tega Lubesnivi lohku dol usamete de ſveta Maſha je en offer te huale Sacrificium Euchariſticum ſeu gratiarum actorium. De skus ta offer Boga na eno ſusébno visho sa prejete dobrute inu dar sahualimo, inu de skus niega ſe po urednoſti doug te hualeshno-ſti plazha; akú be letú Kriſtiani vezhkrat premiſhluvali inu ſi k ſerzu useli, kai velá deb na blu viditi (koker je morebiti doſtikrat viditi) ali zol nobene ali ſai mejhne andohti per temu nar ſveteiſhe-mu offru; Joh inu gorje tem. Kateri ſe ondi sadershé koker deb otli ne Boga sa njem dodelene gnade sahualiti, temuzh koker deb otli skus nyeh porednu sadershanie ſi nove ſhtraffenge saſlushiti, mi o Lubesnivi otshemo, inu ſe bomo pomujali, u ſhtiveniu tehiſteh biti; kateri ſe prou hualeshne skasujejo Dobrutlivemu Bogù; mi ſe bomo pomujali, slaſti ob Nedelah inu terdneh Prasnikah ne ſamú per eni temúzh (zhe nam le drughazh perloshnoſt perpuſti per vezh Sveteh Maſhah Bogá s ſerzam inu jesikam, s miſio, s Svetem sad-ershaniam zhaſtiti inu sahualiti.

Str.: 200r

96. pridiga

Videns eum miſericordia motus eſt.

„Kader je niega vidou ſe je on niemu u sérze uſmilou“

Luc i0.33.

italicNa ta Duhoune, ne ta Levit ſta italicſe italic zhes tega revnega, od rasbojnikou italicſtepenega in upu mertvega popotnika uſmilila! ſta ga sagledala, italicmemu ſhla, inu puſtila leshati pres pomuzhi pres troſhta. Le temu italicdobremu Samaritanu italicſe italic je ta revnik u italicſe italicrze uſmilou, on je k niemu ſto- italicpou, on mu je niegove rane obvesou. On ga je na ſuojo shivino usignou italicna jerperge pelou. Inu oſkerbou.
videns eum miſericordia motus eſt. aku reven ſtan tega sapuſhenega Popotnika je dobrutlevega Samari-tana k miloſti nagnou! Kulkain vezh bodo nagnile k miloſti tega pres konza pres mire miloſtvega Goſpuda Ozheta Nebeſhkega naſhe reve! Katere mu naprei poſtavimo, sa pomuzh proſimo per Offru te Svete Maſhe per Kateremu ſe niemu Jeſus Chriſtus niegov Syn offruje; kakſhneh inu kakú velikeh druzov, gnad inu dobrut ſe imamo skus ta offer troſhtati? ſte she ſhliſhali de Sveta Maſha je en offer te zhaſti Boshje, en offer te ſprave s Bugam, en offer te hualeshnoſti. poſhluſhajte ſhe u danaſhni pridigi. De je en offer te proſhnie sa doſezhi dobrute; katere shelimo: ali de.

Skus offer te S. Maſhe nove ſusébne dobrute inu dary od Bogá ſe isproſijo.

X

Veliku je leshezhe inu u temu je sapopaden naſhe velik dobizhek, de ſi od Bogá nove dar inu dobrute isproſimò. Dobru sposnamo inu veimo Lubesnivi de naſ k proſhni k molitvi pergajna naſha velika potreba, dokler kulkur ima-mó ali shelimó, teleſneh ali duhouneh dobrut uſe prejmemo od ſamega Vezhne-ga Bogá, „uſake dober dauk inu popounamo dar pride odsgorei dol od Ozheta te Luzhy“. omne datum optimum, et omne donum perfectum de ſursum eſt deſ-cendens a Patre luminum.

Jac. i.i7
. je reſ Buh nekatirkrat ſam od ſebe po ſuoji dobroti nam nekatere gnade poſhle, vender vezh dejl notshe poſebne dar podeliti, aku ni poſebnu, svestu inu ponishnu proſhen. „proſite“ prave Kri-ſtus„. tak ſe vam bo dalu“. petite et dabitur vobis
luc ii.9
. inu po pravizi letù ſe spodobi, dokler Buh otshe: deb mi skus naſhe proſhnie sposnali niegovo Mogozhnoſt, inu na snanie dali naſho potrebo inu ſlabuſt naſho ponishnu sposnali. Ampak kakú ſe bomo ſmeli perkasati pred tok mogozhno Viſsoku-ſhjo? S kakſhnem saupaniam bomó per naſheh proſhnah na niego-ve dobrute inu dar zhakali? Kir sa naſheh grehou volo niſmo uredni uſhli-ſhani biti, temu je takú, ampak vender ne zviblejmo, sakai akú lyh

Str.: 200v

Naſhe proſhnie ſame na ſebi tulk na samorejo, od enega drusega Kraja loh-kú takſhno mozh sadobé per naſhemu dobrutlivemu Bogú de bo taiſte u-ſhliſhou, kakú ſe letú sgodí? Skus zhaſtitlive offer te Svete Maſhe, kate-rega je Kriſtus sapuſtou u ſuoji Zerkvi h pomuzhi teh pravizhneh inu teh Greſhnikou, deb doſegli. Kar skus nyeh proſhnie shellé od Bogà prejeti. Zhe po Kriſtushoveh beſedah karkuli bomo ozheta proſili u niegovemu Ime-nu bomo sadobili, ali na bomo sadobili kir per maſhi u Chriſtusho-vemu Imenu proſimo takú: de tudi niegovu saſlushenie, niegovo Kry, niegove rane, inu terplenie skashemo, ja offrujemo ſamega laſt-nega ſyna Boshjega sa naſ ponishanega sa naſ krishanega Boga zhlo-veka slaſti kir ſam naſh letá Isvelizhar ſe u ſredo poſtavi. Sa naj go-vorí. On katir je sa naſ umerou, inu je na Desnizi Boshji Ozhetu Ne-beſhkemu ſuoje rane skashe inu sa naſ proſi. Chriſtus Jesus qui mortuus eſt, imo qui et reſurexit, qui eſt ad Dexteram Dei, qui etiam interpel-lat pro nobis.

Rom 8.34
.

Kaisaenu vupanie be mi imeli, kader be snali inu vedli de sa naſ pro-ſyo uſi isvoleni Svetniki inu Svetnize, uſi Nebeſhki Angeli, ja tu-di ſama Mati Boshja Maria? Veliku vezh vupanie moremo imeti, inu s tem bel ſe saneſti, kir sa naſ govori ſam Buh inu zhlovk Jesus Kriſtus. Miloſt Boshja namore nezh dol udariti Chriſtushovi Nedoush-noſti. ‌Alfons Albuguercius‌ sa volo ſuojeh u Judji ſrezhnu pelaneh voj-ſkah u Potrugesarſkeh Hiſtoriah imenitne Voiſkah inu Vaivoda, ſe je s s ſuojo shounierſhino na morju u eni takú veliki navarnoſti sneſhou: de ſe je skorei sdei sdei s veliku drughemi Voiſhaki potopou. U tem rev-nemu inu navarnemu ſtanu kakú ſe je sadershou? K veliki ſrezhi je useu enu mejhnu dette u roké, taiſtu pruti Nebeſam usdignou; aku ſmo my (je sdihuvou) aku ſmo mi greſhniki, letú dette je nedoushnemu saneſi nam reſhi naſ, ohrani naſ u leti navarnonizi skasanie tega ne-doushnega Otrozhizha je Bogù takú dopadlu: de je sdaici veſ ſtrah u veſselie prebernou. Dokler na naglú uſse morje po Boshji voli je po-tihnilu:

Osar: L8. Rer Eman
. O kulkain bel dapade Ozhetu Nebeſhke-mu kader Maſhnik pousdigne preſveto hoſtio inu kashe nedoushnoſt

Str.: 201r

Synú Boshjega; katir ne koker leunu dette s mouzhaniam, temuzh s go-voreniam inu velikem glaſam ſuoje ſvete reſhne kerv sa naſ gnado inu Miloſt klizhe u naſheh potrebah inu nadlughah. Prou inu reſnizhnu govori Svet ‌Joannes Chryſoſtomus‌ kir prave de zhaſ ſvete Maſhe je zhaſ te Miloſti. akú ſe snajdemo u grehah inu offramo Bogù ſveto Maſho sa odpuſhanie Kriſtus bo naſh Beſednik inu nam bo sadobou miloſt inu po-mùzh de bomo lohku odſtopili od hudobe. Akú ſmo u gnadi Boshji, vunder pak ſe doushne veemo eneh inu drugeh majnſheh grehou, skus offer te Svete Maſhe doſeshemo taiſteh odpuſtek inu poterdenie prjasnoſti boshji Ne ſamù duhoune temuzh tudi teleſne gnade samoremo doſezhi skus letà ſve-te offer koker ſamì sa ſe takù tudi sa drughe, sa naſhe pohiſhtvu. sa zelu Mejſtu, sa zelo faro, sa zelo deshello. Sa zelu Kraleſtvu. Kratkú: Sveta Ma-ſha je ena s Nebeſhkemi inu posemelſkemi ſhazi napounena saklada takú de kulkur je is letej ſtrani nadnjo leshezhe je ſama na ſebi sadoſti sa napou-niti s nebeſhkem shegnam veſ volen ſvejt. Ona koker govori ta Tridentinarſke Concilium non ſolum pro fidelinum vivorum peccatis pænis, ſatiſfactio nibus et alӱs neceſsitatibus, ſed et pro defunctis in Chriſto nondum ad plenum purgatis rite juxta Apoſtolarum traditionem offertur.

ſeſs 22
.
de ſacr Miſs. C2
. Se offruje ne ſamu sa grehe teh shiveh Vierneh, sa ſhtraffenge, do-ſtiſturjenie inu drughe potrebe, temuzh tudi sa te u Kriſtusha Mertve ſhe-ne sadoſti inu popounama ozhiſhena ali sa duſhe u vizah po Apoſtol-ſhkemu isrozheniu. Ja po beſedah Svetega ‌Thomasha od Aquina‌ u offru-vaniu tega Sakramenta je en gmein nuz sa zelo Zerkou koker teh shiveh takú teh mertveh. In immolatione hujus Sacramenti effectus uſt uni-versalis pro tota Eccleſia tam vivorum, quam mortorum.
In c6 Iva S.6
.

Lubesnivi aku mi od Bogà proſimo dobre poſhtene nuzne ſvete rezh Nemamo urshoha zviblati inu ſe bati. Deb od niega na doſegli skus offer te ſvete Maſhe kar proſimo. Dokler letá je nar ſveteiſhe, Bogú nar-perjetneiſhe offer inu mi niemu s eno ſveto Maſho vezh damo, koker samoremo od niega proſiti s uſseme naſheme molitvame. En ſveſte ſlu-shabnik Boshji inu Svet Maſhnik koker piſhe

Osorius cone Tom. 4.
je imou navado rezhi: de on Maſho berejozh akù lyh ſuſebne inu velike rezh sa ſe inu sa drughe od Bogà proſi, de vender ſe niemu sdy koker deb nezh na proſou kader on perglihuje rezh proſhene s offram te Svete Maſhe, u kateremu on Ozhetu Nebeſhkemu Jeſuſa Kriſtusha offruje: je otou rezhi: de proſhnie katere je ſturou, rezhy gnade, dar inu dobruta

Str.: 201v

Katere je proſou ſo zol majhne ali ſkorei koker nezh pruti offru te Svete Maſhe. guiſhnu Kriſtiani moji taiſte dobrutliv inu uſmilen Gospud katir je lohn inu plazhilu oblubou tudi sa en glaſh vode katero is Lubesni pruti niemu temu potrebnemu Blishnemu samo; ta u-ſmilen Buh ali nam morebiti na bo ſuſebne dar dodelou sa ſveto reſhno kry ſuojega prelubega Synù, katero mi niemu perſveti Ma-ſhi offrujemo? slaſti kader Jesus Kriſtus koker naſh beſednik, naſh Srednik naſh Isvelizhar ſuoje proſhne perdrushi. Kir uſelei shivy deb sa naſ proſou: ſemper vivens ad interpellandum pro nobis.

Hebr. 7.25
. ali moremo zviblati, de na bo glaſs preſvete Jeſuſhove Kervy uſhliſhou Ozha Nebeſhke. Kir ſhtimo teh majhneh orlou u gnesdi uſhliſhi?

X

U ſhtiri pridigah Lubesnivi ſpili mozh, viſsokúſt inu ured-noſt offra Svete Maſhe: inu de je veliku dobrut u temu sapopa-deneh poſebnu poplazhanie teh ſtareh dougòu, sa katere be ſicer my na mogli sadoſti ſturiti. Perva naſha doushnuſt je Bogà zhaſtiti sa volo nie-gove Velikuſti inu Velizhaſtva. propter Majeſtatem. inu to dopounemo skus offer Svete Maſhe dokler skus ta offer Bogà po urednoſti zhaſtu-jemo. Sacrifucium Latreuticum. Drugha doushnuſt je jeso Boshjo pota-lashiti inu s Bugam ſe ſpravti. propter offensam comiſsam. inu to dopou-nemo skus offer ſvete Maſhe, dokler skus ta offer ſe jesa Boshja potalashi Sacrificium propitiatorium. Tretja doushnùst je Bogà sahualite sa prejete dar inu dobrute; propter beneficia jam ſuscepta. Inu to dopounemo skus offer S Maſhe, dokler skus ta offer niega sa te nam dodelene dobrute prou sa-hualimo. Sacrificium Euchariſticum. Zheterta doushnuſt je Boga proſiti sa dobrute katere shelimo doſezhi propter beneficia ſperata. Inu to do-pounemo skus offer S Maſhe, dokler skus ta offer ſe dobrute nove isproſsjo Sacrificium impetratorium. Quod ex me mihi deeſt usurpo mihi ex viſve-ribus Domini mei.

Bern ſerm 6i. in cant
. Kar nam manka tu usemimo is perſi naſhega Goſpuda Jeſuſa Kriſtusha, on ſe na altarju inu my shnim offrujmo; on Ozheta Nebeſhkega u temu nar ſveteiſhemu offru zhaſty inu povikſhuje; zhaſtimo inu povikſhejmo mi shnim! On jeso Boshjo pota-lashi! Potalashimó mi shnim! On sahuali inu sahualimo mi shnim! on proſi inu proſimo mi shnim.

Str.: 202r

97. pridiga

Regreſsus eſt cum magna voce magnificans Deum, et cecidit in faciem ante pedes ejus gratias agens.

„Se je nasai vernou, inu je s velikem glaſam zhaſtiu Bogà, inu je padou na ſuo-je oblizhie k niegovem nogam, inu je niega sahvalou.“

Luc 17 i5. et 16.

En Samaritan je biu kir ſe je zhes revnega inu pu mertvega popotnika uſmi-lou. Koker ſte u sadni pridighi ſhliſhali. Inu ſupet en Samaritan je biu katir od Kriſtusha ozhiſhen je le ſam to ſebi ſturjeno dobruto sposnou. ſe nasai vernou. S velikem glaſam Bogà zhaſtiu, na ſuoje oblizhie k Jeſuſhovem nogam dol padou. Inu niega sahualou. regreſsus eſt cum magna voce magni-ficans Deum, et cecidit in faciem ante pedes ejus gratias agens. ſmo she ſhli-ſhali te velike dobrute katere ſo u ſveti Maſhi sapopadene. Moremo tudi ſhe ſhliſhati kakú imamo teh dobrut deleshni poſtati. ſmo sposnali Viſsokuſt ured-noſt offra te Svete Maſhe skus katero ſhtir velike dougé poplazhamó poſehmau bomo sposnali visho na katero ſe imamo per ſveti Maſhi sadershati: otshem rezhi kakú imamo prou, nuznu, ſpodobnu, ſveto Maſho ſhliſhati. Kader ſe snaj-demo per temu nar ſveteiſhemu Offru Lubesnivi imamo takú rekozh dujno ſlushbó, ſmo Poſhluſhauzi, inu ſmo Offrauzi: ſhliſhimo Maſho katero Maſhnik bere, inu offrujemo s Maſhnikam. Kakú se imamo sadershati per ſveti Maſhi koker poſhluſhauzi bo skasala danaſhna Pridiga.

Imamo biti per temu nar ſveteiſhemu offru inu ſhliſhati S. Maſho s poſe-bno ponishnoſtio, svunajno andohtio inu zhaſt skasaniam.

Imamo biti per temu nar ſveteiſhemu Offru inu ſhliſhati S. Maſho s notrejno ponishnoſtio andohtio. Inu zhaſtm skasaniam.

X

Piſhe ſvet ‌Ambroſh‌: de kader je Krajl ‌Alexander‌ ſuojem fouſh Bogovam ali Malikam offruvou je polek niega biu shlahtne Mladenz koker kraleve ſlushabnik ali koker ſe prave Pashe s gorezho ſvezho u rokah, kir opravilu inu zeremonje tega offruvania ſo dougu terpele je ſvezha dogorela noter u ro-ko tega Mladenzha, katir aku lyh gaj raminu shgalu inu peklu, vender ſe ni sgenou, ali ſtreſou, temúzh je do konza terpou ſpezhenino u ſuoji roki. Inu je s eno zhudno ſtanovitnoſtio gledou s uſkam meſsù od roke dol zediti: zatù deb on tega opravila inu andohti teh okul ſtojezheh na smotou. Lu-besnivi kaku potrebnu be doſtiktrat blu, deb perſhli Ajdji inu nevirniki ter be uzhili Kriſtiane, spodobnu ſe sadershati per offru te ſvete Maſhe. Ajdji ſo s takſhno zhaſtio narejali offre Malikam, inu Kriſtiani ſe s tako nemar-noſtio snajdejo per ſveti Maſhi, per kateri ſe h zhaſti Svete Troyze offruje tu-

Str.: 202v

Nedoushnu Jagnie Kriſtus Jesus. Is Svetega Strahù inu ponishnoſti be my i-meli s zelem shivotam per temu nar ſveteiſhemu offru pred Bugam Goſpudam tega velizhaſtva doli na tla paſti: inu doſtikrat kumei enu kolenu per-pognemo. Angeli hualijo: Goſpoſti zhaſtè inu molijo, oblaſti ſe treſsejo na trepetajo. Serafini po Beſedah Svetega ‌Joannesa Chryſoſtoma‌ ſuoje obli-zhie s repetnizame sakrivajo per temu offru: inu my revne neuredne ſtuin ſe podſtopimo pres vunajnega snamnia te andohti tukei ſtati, okul oserati temu inu uni ſe poſmehvati. S taiſtem inu s letó ſe pogovarjati. Prasne na nuzne, morebiti tudi opravlive klaffarſke pogovore imeti; zhe je temu ta-kú ſe lohkú deleshne ſturili. Kader be ſe prou po uſi spodobni vishi per ſve-ti Maſhi sadershali.

Inu akú shelliſh moi Kriſtian po spodobni vishi ſe sadershati inu Sveto Ma-ſho prou ſhliſhati, tak je potrebnu, de ſi u prizhi inu sraven Maſhe: tu je u vi-ſhi Boshji kir ſe Maſha bere, ali u enemu takſhnemu (aku namoreſh sra-ven altarja biti) u enemu takſhnemu kraju is katerega Maſho inu Maſhni-ka videſh inu samerkaſh kai ſe sgodi kai ſe per ſvetemu offru ſturí. Inu zhe letú na more biti, ali je ſilnu teſhku: de ſi vender en dejl od taiſte gmai-ne ali taiſteh lud kateri Maſho ſhliſhejo koker ſe lohku more sgoditi, ka-der je en velik dreng inu Cirkou je she pouna. tiſtikrat je sadoſti. Aku samer-kaſh inu dolusameſh is sadershania teh drugeh lud kai je per Sveti Maſhi takú de gor uſtajaſh, kader ti drughi per ſvetemu Evangeliumu ſe gorusignejo de del opklekneſh inu na perſi udarjeſh, kader ti drugi dol pokleknejo inu na perſi udarjejo per pousignuvaniu Svete Hoſtie ali reſhnega Jeſuſhovega Teleſa; inu Svetega Kelha ali reſhne Kriſtushove Kervỳ de na tuoje ſerze terkaſh, kader drughi na ſerze terkajo kir Maſhnik Kriſtushou Telu inu Kry ushije. ſhe nekei imam povedati inu opominati: nekaterkrat be blu bulſhi deb nekateri enu malu dalej od Altarja ſtali: koker pak de drughe porinijo, ali ta-kú okul altarja ſtojè de ſe Maſhnik kumei oberne. slaſti ſi imajo letù samerkati taiſti inu taiſte kateri inu katere ſuoje proſhnie inu molitve takú opravijo inu navejm kai be rekou molijo ali piſkajo. De drughe u njeh andohti. Maſh-nika u offru te ſvete Maſhe smollejo.

Po drugi Cerkovni sapoudi ſmo doushní uſako Nedelo, inu sapovedan terdne Prasnik ſveto Maſho ſhliſhati: h temu je potrebnu per maſhi biti, snati ahtengo dati, samerkati na tu kar ſe ondi ſturi, s meinengo inu koker uſsi uzheniki pravijo (po zhloveſhki vishi. ſedei upraſham kakú to doushnuſt dopounejo taiſti? kateri puſté Maſho Maſha biti. na vedó ſe na ahtajo; kai ſe k sazhetku, naprei, inu h konzu tega ſvetega ofra dela. Kateri u Cerkvi

Str.: 203r

Takſhne perloshnoſti iſhejo, u spoudnizah, u katereh ſedé, de jih more spanie pre-magati. Kateri skus Maſho okul gledajo, kdu pride kdu is Cerkve ven grè. Kakú taiſte. Kakú ſe leuna dershi? Katere uſse norzhie quante ſa-ble s ſabo k ſveti Maſhi perneſó inu ob zhaſsu te molitve s drughemi ſe pogovarjajo. Kateri Kader maſha sazhne she oté deb konzhana bla inu le zhes Maſhnika kir ta offer s andohtio opravi mermrajo inu nyeh jesike bruſsejo. Neumni na vedó inu ne saſtopijo kar shelli Sveta Katolſhka Cerkou, katera u tridentinarſkemu Conciliumu takú govori. Akú koker je potrebnu spos-mo, de nobenu drugu delu ſe od vierneh Kriſtianou taku ſvetu ſe more oprav-ti koker ſkrivnuſt offra te Svete Maſhe. Kateri ſe skus Maſhnike offruje, quod ſi neceſsario fatemur, nullum aliud opus ader Sanctum ac Divinum a Chriſti ſi delibus tractari poſse, quam hoc ipſum tremendum myſterium. doſti ozhitnu je/ de kulikur je mogozhe, s uſso mujo je tu nar ſveteiſhe opravilu inu offer, s notrej-no zhiſtoſtio inu ſvetuſtio tega ſerza, inu s vunajno andohtio oprave. ſatis etiam apparet, omnem operam et diligetiam in eo ponendam eſse: ut quanta ma-nima fieri poteſt interiori cordis munditia et puritate, atque exteriori davolionis ne pietatis Specie peragatur.

ſeſs 22 decr: de obſ. In celebr. Miſs
. sadoſti od tega ſedei k drughemu dejlu namrezh de imamo per Sveti Maſhi biti inu taiſto ſhliſhati s notrejno ponishnoſtio andohtio tega ſerzá inu zhaſti skasaniam.

X

Ni sadoſti Maſho ſhliſhati s vunajno andohtio, inu per temu nar ſveteiſhemu opravilu inu offru Bogù s unajnemi pozhutki zhaſt iskasati: temuzh ſe tudi ſpodobi s ſerzhno notrejno andohtio Bogà per ſveti Maſhi zhaſtiti inu hualiti; leté notrejne andohti je enu snamnie ta vunajne offer s katerem Bogá zhaſtimó: prave Svet ‌Auguſhtin‌. Sacrifcium visible invisibilis Sacrificy eſt ſignum.

L i0 de Cio Dei c5
. akú be vy Lubesnivi ſe bli sneſhli tiſtikrat na hribu Kalvarji, kader Jesus Kriſtush viſsejózh na ſvetemu Krishu je ſuojo re-ſhno Kry prelju, s kakſhno ponishnoſtio, zaſtio s kaku ſvetem sader-shaniam be bli pogledali tu veliku opravilu? U enaki vishi morete ſe sader-shati. Kader ſtojte pred altarjam per ſveti Maſhi, per kateri ſe ſkriunuſt naſhega odreſhenia skashe, per kateri ſe eden inu enake offer koker na ſvetemu Kri-shu le ſamú na eno drugho visho offruje. opus noſtra Redemptionis exercety
Eccl in or Sacr Miſſ Dom 9 p. pent
. Tak velik je ta offer tak veliku tu opravilu: de aku be biu Kriſtus na meſtu de je ſuojo Kry na Krishu prelyu, isvolan Pravizi Boshji k sadoſti ſturjeniu sa uſse pretezhene inu prihodne grehe zelega ſvejta Kriſtiani moji tu my vierjemo, inu vender per temu Kaisaen ſvet ſtrah naſ obji-de? Kakſhno ponishnoſt, kakſhno zhaſt noter u ſerzu Bogú ska-shemo per offru te Svete Maſhe kader njo ſhliſhimo? Morebiti de raunu per

Str.: 203v

Temu offru na meſtu dobreh andohtliveh miſl, prasnem, poſvetnem, Buh dej de tudi ne, hudem, Kervizhnem, ſodlivem. Preusetnem miſlam ſe proſtor daje.

Nikar na to visho temúzh takú ſe Kriſtiani moji sadershite; kader prite u Cerkou, poſtavte dol inu puſtite tak rekozh sunej Cerkve miſle inu ſker-bỳ od vasheh poſvetneh opravilah, ſlushbe, Goſpodarſhtva, andverha, kupzhije kader Maſhnik Maſho sazhne, ſturite meinengo de otshete taiſto taku ſhli-ſhati, koker otshe inu sheli ſveta Katolſhka Cerkou deb njo vy ſhliſhali. Usi-gnite vaſhe miſle k Bogù inu rezite u vashemu ſerzu; tebi moj Buh h zhaſti otshem inu shelím prou inu koker ſe spodobi per letí ſveti Maſhi biti; sa doſe-zhi te inu une gnade po tuoji preſveti voli na to inu uno meinengo katero bo-te po vaſhi andohti ali sa ſe ali sa drughe ſturili. Po temu dobru samerkajte na te nar imenitneiſhe ſhtuke ali Thejle tega nar ſveteiſhega offra. Pervezh na offruvanie ali kader Maſhnik kruh ali hoſtio, inu kelih ali vinu offruje, ti-ſtikrat Sveto Maſho Bogú offrujte, inu rezite Buh ozha uſsegamogozhne tebi offrujem po taiſti meinungi katero ſim per sazhetku te Svete Maſhe imou. Drughezh na gor pousignenie, ali kader Maſhnik po u Kriſtuſhovi perſhoni isrezeneh beſedah Svetu Kriſtushovu Telu inu Kry gor pousigne tiſtikrat ponishnu na perſi udarite inu rezite: jeſt tebe molim inu zhastim: pravu reſnizhnu shivu reſhnu zartanu Telú, jeſt tebe molim inu zhastim: prava inu shiva Kry Jesuſa mojega Isvelizharja. Tretezh na obhajlu, ali kader Maſhnik Kriſtushovu Telu inu Kry ushiva. tiſtikrat obudite kratku Viero upanie Lubesin, grevengo zhes vaſhe grehe poshellenie prejeti Svetu obhailu; udarite ponishnu na perſi inu rezite, o Goſpud jeſt niſem ureden deb ti noter ſhou pod mojo ſtreho temuzh rezi le s eno besédo inu moja duſha bo osdraulena zartanu Telu inu Kry Jeſhuſhova jeſt tebe zhaſtím inu molim. Ta drughe zhaſs te ſvete Maſhe ſhpogajte k andohtlivi molitvi Roshne Krone Divize Marje K premishluvaniu ſveteh rezhy inu k drughem molitvam inu proſhnam katere opravite. Takú zhaſs per temu ſvetemu offru na bo doughe naprei perſhou; inu ma-ſha vam bo sadoſti hitru minula.

X

Sklenem to pridigo s eno pergliho; Poſtavite ſi naprei enga Krivega satoshenega inu pred Sodnikam ſtojezhega zhloveka. niega ſe an usame en mozhne besednik, kir sa nie-ga govorí; ga ubrani; ga iſhe reſhiti. Kai ne ta revnik ſe na bop red Sodnikam ſuo-jemu ſerzu bo sdihuvou, bo ſtau tih, myrne. Pokoine, ponishan. S dol udarjenimi ozhmy upajozh na ſuojega beſednika. Letà je pergliha, ſedei pridem na reſnizo. Revne ſmo Lubesnivi, krivi ſmo. Greſhniki ſmo pred Bugam; Advocatum habemus apud Patrem Jesum Chriſtum

I Joan. 2.2
. ampak Besédnika Imamo per Nebeſhkemu Ozhetu Jeſuſa Kriſtusha; letà ſe naſs anusame, per ſveti Maſhi ſe Nebeſhkemu offruje, sa naſs govori, terplenie kry rane skashe. interpellat pro nobis
Rom 8. 34
. Le tihi, myrni, ponishni per temu offru bodemo; inu andohtlivu s vunajno inu notrejno andohtio ſe sadershimo.

Str.: 204r

98. pridiga

Quaerite ergo primum Regnum Dei et juſtitiam ejus.

„Iſhjte tedei nar poprei Boshje Kraleſtvu inu niegovo pravizo!“

Math. 6.33.

Buh nam na prepoveduje ene pametne maſne Kriſtianſke ſkerbi sa na-ſhe zaſsnu poſvetnu shiulenie inu oſkerblenie, temuzh naſ podvuzhi, inu nam sapovè po pravi verſti, ordengi, maſi inu vishi sa telu inu poſvet-nu takú ſe ſkerbeti, de ſe ima perva ſkerb imeti sa duſho, sa tu vezhnu Jesus Kriſtus na prave, na ſkerbite na delejte; temuzh prave na ſkerbite na rezite kai bomo jedli, kai bomo pili, s zhim ſe bomo oblekli koker Ajdje ispra-ſhujejo. Iſhite nar poprei Boshje Kralestvu inu niegovo pravizo! Quaerite primum regnum Dei et juſtitiam ejus. Dershanie Boshjeh inu Zerkouneh sapoudah andoht, shlushba Boshja. ſkerb sa naſho Duſho nam more nar poprei inu pred drugheme rezhmi per ſerzu biti, potemu nam je tudi perpuſhena ena maſna Kerſhanſka ſkerb sa naſhe telu. Svete Nedele, terdne Prasnike imamo ſhpogati poſebnu k leti ſveti ſkerbi, slaſti pak h taiſtemu nar ſveteiſhemu of-fru (od Katerega ſem she vezhkrat pridgvou) k offru te Svete Maſhe. Kakú ſe imate sadershati per Sveti Maſhi koker poſhluſhauzi ali kader njo ſhliſhité ſte u sadni pridigi saſtopili: kakú se imate sadershati per Sveti Maſhi ko-ker offrouzi, ali kader njo offrujete bote saſtopili u danaſhni pridigi. U kateri vam skashem: de

Smo offrauzi inu Maſho s Maſhnikam offrujemo.

Kaku ſe imamo sadershati kader Sveto Maſho offrujemo.

X

Pervezh Kriſtush Jesus kir ſe je enkrat na ſvetemu Krishu sa naſhe od-reſhenie Nebeſhkemu Ozhetu offruvou: letá ſe per nekervavemu offru te Ma-ſhe na altarju Nebeſhkemu Ozhetu skus ſlushbo teh Maſhnikou offruje edem nunc offerens Sacerdotum miniſterio qui ſeipſum tunc in cruce obtulit.

Trid ſeſs 22 de ſacr Miſs. c2
. On katerega mi na videmo je per Maſhi ta per-ve ta nar shlahtneiſhe Offrauz. Per sadni Vezhirji s ſuojemi Jogri je on pod podobah tega Kruha inu Vina Bogú Ozhetu ſuoje telú inu Kry offru-vou, inu pod teh podobah dau deb ushivali tem Apoſtelnam, katere je tiſtikrat sa Maſhnike novega Teſtamenta poſtavou, Njim, inu tem kateri ſo imeli sa nymi u Maſhtvu priti sapovedou. De imajo offrati. Apoſtolis quos tunc novi Teſtamenti Sacerdotes conſtituebat, ub ſumerent, fradidih et eisdem eorumque in Sacerdotio Succeſsoribus, ut offerent præcepit.
Ib Ci
. Letè ſo beſede inu nauki naſhe Matere katolſhke Cerkve u temu Tridentinar-ſkemu Conciliumu. So tedei Drughezh Maſhniki per Sveti Maſhi offrouzi

Str.: 204v

Katere videmo, kateri koker Kriſtushovi ſlushabniki, u Imenu Kriſtusha te zerkve. Inu zelega viernega folka ta offer opravijo. per uſsemu temu ven-der je reſnizhnu. De tudi ta Vierne folk inu Kriſtiani slaſti kateri ſe per Sveti Maſhi snajdejo ſo u eni guiſhni saſtopnoſti offrauzi. Inu s maſhni-kam offrujejo inú de je temu takú bote lohkú ſklenili inu saſtopili is tega kar bote ſedei ſhliſhali.

De ta andohtliv folk kir ſe per Maſhi snajde tudi s Maſhnikam ta offer oprave ſe dol usame is ſameh beſedy te ſvete Maſhe. Dokler Maſhnik po offruvaniu te hoſtie ali Kruha inu kelha ali Vina ſe pruti Folku oberne inu prave. orate Fratres, ut meum ac vestrum Sacrificium acceptabi le fiat apud Deum Patrem Omnipotentem. Bratje molite, de moj inu vaſhe offer bo perjeten poſtau per Bogu, uſsegamogozhnemu Ozhetu. Satu piſhe Svet ‌Peter Damian‌ takù: od uſseh Vierneh moſhkega inu shenſkega ſhpola ſé ta offer offruje, akú lyh takú naprei pride inu ſe vide koker deb le ſam Maſhnik of-fruvou. A cuntis fidelibus non ſolum viris ſed mulieribus Sacrificium illud offertus, licet ab uno Specialiter offerri sacerdote videatur

. In opuſc. tit Dom vob. C8
. Raunu letú prizhuje ‌Innocentius‌ tega Imena ta trete Rimſke Papeſh inu nar vekſhe Kriſtushove Nameſtnik na semli s leteme beſédame. Ne ſamu ti Maſhniki temúzh tudi uſi Vierni offrujejo, dokler kar sé skus ſlushbo teh Maſh-nikou oprave inu dapoune, letú ſe tudi s volo inu shelo teh vierneh ſturí. non ſolum offerunt ſécerdotes. ſed univerſi Fideles, nam quod ſpeccaliter adimple fur miniſteerio Sacerdotum, hoc universaliter agitur voto Fidelium.
23 de Myst. Miſs
. enake beséde govori Appát ‌Guerricus‌. Ne ſamu Maſhnik te-muzh zela gmaina teh viernih shnim offruje. Non ſolum Sacerdos ſacrifi-cat ſed totus conventus, qui adſunt cum illo ſacrificat
Serm de Purific
. sadoſti ozhitnu tedei je Lubesnivi de per ſveti maſhi ſmo offrauzi inu s Maſhnikam u eni guiſhni saſtopnoſti ta offer opravimo: inu aku je temu takú ſami miſlijte na kaisaeno visho ſé imamo per temu nar ſveteiſhe-mu offru sadershati: letú vam bom skasou ta drughe dejl od lete pri-dige, poſhluſhajte.

X

Uſélei shelimó inu radi videmo: de Maſhniki Skrivnuſti te Maſhe tega Bogú nar perjetneiſhega, nam nar nuzneiſhega inu nar ſveteiſhega of-fra s ſusébno andohtio (koker ſé ſpodobi) opravijo. Ampak moremo tudi ſpoumniti de per temu offru, Buh pod naſs kateri s Maſhniki offrujemo otshe imeti eno poſébno ponishnoſt, zhaſti skasanie, gorezhe aiffer, zhed-nu lepu ſvetu sadershanie, vunajno inu notrejno andoht. Letá ima

Str.: 205r

Naſha miſsu biti per Sveti Maſhi, de ona je en offer te zhaſti Boshje, en offer te Sprave s Bugam, en offer te hualeshnoſti, en offer te proſhne po urednoſti zhaſtuje. Skus Katerega ſé Pravizhna jesa Boshja pota-lashi sahuali daje. ſkus katerega ſe od Bogá nove dary inu dobrute (ka-tere shelimo prejeti) proſijo.

X

Lubesnivi kader u Cerkou pridete, inu ſé k altarju k maſhi perblishuje-te; shluſhabnikam ta ſvete offer opravte; miſlite koker deb vy bli taiſte doushnik inu hlapez, katir je biu krajlu ſuojemu Goſpudu deſet thau-shent zentou denarjou doushan. Od katerega praviza Boshja plazhvanie tirje redde quod debes, „plazhei kar ſi doushàn!“

Math i8.28
. Natú padete doli na kolena, proſite; inu s veliko ponishnoſtio inu tudi mozhnem vupaniam re-zite; Patientiam habe in me! et omnia reddam tibi.
ibid. 26
.„Goſpud imei poterplenie s mano, inu jeſt otshem tebu uſse plazhati! “zhakei o Gospud; tulku zhaſſa de Sveta Maſha bo konzhana katero ſhliſhim, inu katero s Maſhnikam offrujem patientiam habe in me. Inu u temu zhaſsu bom jeſt tebi ta doug poplazhou. et omnia reddam tibi. Sem doushan tebi Goſpud tega Velizhaſtva Krajl Nebeſ inu semle preskonzhno zhaſt iskasati. ampak sposnam mojo ſlabuſt moje nepremoshenie; kar Kriſtus na altarju per offru te Svete Maſhe ſturi, tu jeſt otshem shnim ſturiti, shnim ſe ponisham; shivim tebe zhaſtím inu tebe po urednoſti povikſhujem. omnia reddam tibi. Sem doushan te-bi sadoſti ſturiti sa moje velike pregrehe s katereme ſem jeſt neuredna ſtuar tebe naisgruntano dobruto reshalou: skus offer te Svete maſhe bom tuojo jeso utalashou inu s tabo ſé spravou. omnia reddam tibi. ſém doushàn tebe sahua-liti, sa uſse meni ſturjene dobrute, dary inu gnade; imej s mano poterplenie s offram teleſsa inu Kervy Jeſuſhove s offram te Svete Mashe bom ta douh po-plazhou, inu sa tuoje dobrute sahualou. omnia reddam tibi. sadnezh poter-bujem tuoje pomuzhi, tuoje gnade ampak revnik na saſlushem niſém ureden pred tabo ſe perkasati; ampak vunder skus offer te ſvete Mashe bom dou-shnuſt tebe s savupaniam proſsiti, dopounou, per temu offru u kateremu sé tebi tuoj Lubesnivi Syn moj zartan Isvelizhar offruje vupam vupam doſsezhi tuoj shegen! Moj je Jeſus Kriſtus moj je u eni guiſhni saſtopnoſti ta offer! moje je niegovu saſlushenie, moja niegova ſveta reſhna Kry, Ozha Nebeshke kar u niegovemu Imenu proſsim na boſh dol udarou!

Leté inu enake be imele biti naſhe shelle, proſhnie inu pozhutki naſhega ſérzá per Sveti maſhi; kader s Maſhnikam ofrujeo. Ampak Kriſtiani moji kulku nyeh je kateri Bogù per temu offru mejn zhaſti skashejo, koker u hi-ſhah, u thovarſtvu, po gaſsah temu ali unemu zhloveku iskashejo? Kulk

Str.: 205v

Nyeh je, katerem pu urize per Maſhi koker en zeu dan naprei pride; namore-jo Konza dozhakati; le hitru hitru; drughe rizhy imamo opravti, zhakajo otrozi. Zhakajo dela; zhaka hiſhvanie, kupzhija; zhakajo prjatli inu tho-varſhi; zhakajo ſhpaſsi; norzhije; okul ulazhanie; jegra, pyazha, navarna Lubesin inu priasnoſt. Kulku nyeh je, kateri ne ſamu ſami ſébe pres an-dohti per maſhi sadrshé, temuzh tudi drughe u andohti mottejo? Druge pohuiſhajo. Pridejo moſhke Perſhone sa viditi inu gledati, sa sadni rattati sa priasnoſt inu navém kaisaeno Lubesin ſturiti; sa iſkati perloshnoſt sa ſuoje hudobne shelle. Pridejo shenſke Perſhone vezh sa pleſs koker sa Cerkou napraulene; sa dapaſti, sa gledane biti; sa snanie ſturiti. sa ſé temu inu u-nemu poſmehvati: inu takú naprei. Ali je letú per Sveti Maſhi koker ſe ſpo-dobi. biti taiſto ſhliſhati, ali je letú s maſhnikam offruvati? Ali je letú Kriſtushovega Terplenia inu ſmerti per temu offru ſpomyn dershati? ali je letú Bogá zhaſtiti? Jeso Boshjo potalashiti’ Bogá sahualiti Bogá proſsiti? Nikar Kriſtiani moji, letú otshe rezhi per ſveti Maſhi ne andohti, temuzh ſuojem hudem pozhutkam ſlushiti, ne Bogù temuzh hudizhu offruvati. Slep Svet; poreden Svejt; katir per temu offru, per katere-mu po beſedah Svetega ‌Auguſtina‌ ſtupet colum, miratur terra, verret homo, harret infermus, contremiſcit Diabolus, venerator Angelica celſita-do.

Aug in Ps
. Semla inu Nebeſa ſé sazhudijo, zhlovk ſé bojí; paku ſe treſse, hudizhi trepetajo, Angeli zhaſtujejo. Per temu nar ſveteiſhemu opravi-lu inu ſkrivnuſti katero ima Sveta Viera norzhujeſh; ſmejaſh. ſé sadersheſh koker per enemu shleht neurednemu opravilu!

My Lubesnivi (inu letú je naſhe terdnu napreusetie) my otshemo per ſveti Maſhi ſé sadershati koker andohtlivi Poſhluſhauzi. Inu koker andohtlivi offrauzi; de bomo enkrat tega Gospuda Katerega pod podobi tega kru-ha inu Vina s Bogſhtvam inu zhloveſhtvam. S duſho inu teleſsam, s meſ-am inu Kervjo na altarju per Sveti Maſhi vierjemo molimo inu zhaſtimo de bomo niega pravem koker je od oblizhia do oblizhia gledali, vidili inu ushivali u ſrezhni hiſhi the isvoleneh, u ſvitlobi teh Svetnikou, u Ne-beſah, kir shelim inu voſhem deb ſé my enkrat uſsi vidili inu veſélili.

Str.: 206r

99. pridiga

Quam cum vidiſset Dominus miſericordia motus ſuper eam, dixit illi: noli flere!

„Kader je njo Goſpud ugledou, ſe je s miloſtio pruti nje nagnou, inu je rekou k nje. Na jokei ſe!“

Luc 7.i3
.

Edinega ſyna inu tega u mladeh lejtah sgubiti, ali ni letá ena shaloſna pergodba, ena teſhka inu bodezha rana sa eno Mater, inu sa eno Mater katera je bla udova inu je nad tem otrokam nje zelu vupanie troſht inu veſelie imela? Letú je ſé sgodilu dans: polè tu ſo enega merlizha vunkei ne-ſli, ta je biu edin Syn ſuoje Matere, inu taiſta je bla udova. U reſnizi ur-shoh je imela letá shaloſtna inu sapuſhena Mati to ſhkodi ta sgubizhek s gren-kame ſousame objokati. Nje ſrezha je ſhe bla de Kriſtus njo je ugledou. Zhes njo ſe uſmilou: njo potroſhtou. Mertvega ſynu k shiuleniu obudou. inu niega shivega nje dau. Quam cum vidiſset Dominus miſericordia motus ſuper eam, dixit illi: noli flere. Lubesnivi na beremo u temu Vangelium; de be ta revna Mati Kri-ſtusha bla proſila inu vender on ſé je zhes njo uſmilou inu to dobruto nje dodelou; kulkain vezh ſe imamo my troſhtati de sé bo zhes naſ uſmilou, kader niemu naſhe reve inu nadloghe naprei poſavimo, niega proſimo, per niemu niemu pomúzh iſhemo slasti per nar ſveteiſhemu offru te Maſhe? Viſsokuſt inu ured-noſt tega offra. Inu kakú sé imate per temu sadershati ſte saſtopili u mojeh pri-digah. ſhe nekei vam imam povedati od uſsakdanega poſhluſhania te ſvete Maſhe.

Kakú perjetnu je Bogù uſsakdanu poſhluſhanie te ſvete Maſhe.

Kaku nuznu je zhloveku uſsakdanu poſhluſhanie ſvete Maſhe.

Prevezh ſkopi inu oherni bodemo pruti Bogú temu dobrutlivemu Goſpudu aku otshemo le ſamù letù ſturiti. Kar ſmo doushni pod velikem greham inu pod sgubizhkam niegove priasnoſti ſturiti. Niemu dopade aku my niemu frej inu ra-dovolne offre perneſemo, katere nam Boshje inu Cerkoune sapoudi na sapovedu- dejo inu ne naloshé, inu aku ſé my pruti niemu u eni guiſhni saſtopnoſti ta-ku sadershimo koker ſé on pruti nam sadershí. Dejmo /koker naſ opomina ta moder moſh u ſvetemu Piſmu/ dejmo temu nar vikſhemu po niegovem dauku. da Altiſsimo ſecundum datum ejus.

Eccl. 35.i2
. ali je on doushan naſs s ſuſe-bneme dobrutame te gnade te nature na shivotu inu na duſhi preſkerbeti? ni doushan, ne is doushnuſti temúzh is miloſti is darotlivoſi letí ſturí.

Je reſ uſsak dan ob delounkah ni doushnúſt ſveto maſho ſhliſhati. Cerkou u drughi sapoudi le sapovè, uſsako Nedelo inu terden sapovedan Prasnik ſve-to Maſho ſhliſhati. Ampak kai je satú? Ali morebiti satu ke Buh inu Cerkou

Str.: 206v

Nam na sapove uſsak dan inu ob delounkah per Maſhi biti, je offer ſve-te maſhe ni taku shlahten koker je? ni takú Bogù perjeten koker je? ali my s tem offram ob delounkah viſsokuſt inu velikuſt Boshjo uſe zhaſti pres konza uredno na zhatujemo? Niegovo namrezh Pravizhno jeso boshjo na potalashimo? Sa uſe nam dodelene gnade; dobrute dary sahua-limo? Sa niegovo pomúzh inu nove dobrote inu gnade (katereh usak dan poterbujemo) na proſimo? Lubesnivi zhe ſamu tu dopernaſhamo inu Bogú h zhaſti delamo, h kateremu naſ pod velikem greham sapoud saveshe, aku takú rekozh s enem perſilenem naſ pod velikem greham sapoud saveshe aku takú rekozh s enem perſilnem ſerzam, inu is potrebe Bogú offer offrujemo. sadoſi nehualeshni ſmo inu maſhno zhaſt per Bugu saſlushimo. Quod ma-ſto animo defertir. Aut neceſsitate extoquetur, ingratum eſt parumque glorio sum. ſo beſede Svete ‌Gregorja od Nazianza‌. aku lyh ni doushnúſt po sapou-di uſsak dan Maſho ſhliſhati, vender takú rekozh je doushnúſt te hualeſhnoſti inu enega raduvolnega darotlevega ſerzá prutiBogú. Inu enu takſhnu ſerze niemu dapade. Pejmo naprei; inu de bote saſtopili kak perjetnu je uſsak-danu poſhluſhanie te ſvete Maſhe Bog, samerkajte; de letú ſuoje dopadenje on je tudi s zhudeshi na snanie dau!

Doſti exempelnou be jeſ imou vam naprei poſtavti, ampak le enega vam bom povedou od enega kir je biu takſhnega ſtanu inu roda koker nyeh je doſti med vami. Svet ‌Isidor ‌en ſpanſke Delouz inu Kmet je uſelei poprei u Cerkou k molitvi ſhou inu aku je drughezh mogou ſveto Maſho s ſuſebno andohtio ſhli-ſhou, inu potemu ſe je na pule inu grunte k ſuojemu delu podau. Inu kai ſe je pergodilu? ‌Isidor‌ ſe je per offru te Svete Maſhe per molitvi u Cerkvi snei-ſhou, inu Angeli ſo na meſtu niega na puli delali inu orali. Nyve inu grumti katere je on delou ſo bli lepſhi inu rodovitneiſhi koker teh drugeh, inu ka-der je delu teh drugeh skus tozho, ſlano, ali enake ſorte hudu ureme blu skashenu ferderbanu inu pokonzhanu, tak ‌Isidorovu‌ delu je blu pres ſhko-de inu neſrezhe zelu inu dobru oſtalu. Kdu na vide kakú perjetnu je Bogú tudi ob delounkah poſhluſhanie te Svete Maſhe. Kateru je on tudi s zhude-shi skasou inu poterdou. Lubesnivi ſe na sgubi kar ſe andohti inu Bogù daje. On je taiſte Gospud katir poverne inu ſdemkrat vezh nasai da. Dominus retribuens eſt et ſepties tantum reddet.

Eccli 35.i3
. on bo vashe radudajanie obiunu poplazhou, in upu ure katero pred delam tudi ob delounkah per offru te ſvete Maſhe niemu offrujete, bo takú shegnou inu vezh koker deb vy bli try inu vezh ur delali. S eno beſedo skus ſveto Maſho katero uſak dan ſhliſhite; bote ſrezho inu shegen Boshji obiunu sadobili. Inu letu vam bom ſedei skasou u drughemu dejlu, namrezh kaku nuznu je zhloveku

Str.: 207r

Uſsakdanu poſhluſhanie te ſvete Maſhe, imejte le ſhe s mano enu kratku poter-plenie!

Jeſt vam na bom ſupet naprei neſou taiſte duhoune inu teleſne dobizhke, katere skus offer te ſvete Maſhe sadobimo. Ste jih (akú ſe ſpoumnite) she u popreiſh-neh pridigah ſhliſhali: ſamù letù kratku s Angelskem Uzhenikam Svetem ‌Tho-masham‌ rezhem. Satu ſe ſvete Maſhe berò: ut etiam illi qui Sacerdotio non ſunt initiati. deb tudi taiſti kateri niſo Maſhniki doſti inu velikeh dobizhkou deleshni poſtali inu s nebeſhkemi darmy napouneni bli. Katere dary inu dobizh-ke per offru te Svete Maſhe doſeshejo andohtlivi poſhluſhauzi, magnis […] que fructibus paſcantunr et ſaginetur, quos miſsa religiose audita porrigit auditoribus ſuis. K ſveti Metebildi je Kriſtus rekou: de on bo brumnem Kriſia-nam na ſmertno uro doſti ſvetnikou k pomuzhi poſlou, kateri ſo doſti ſveteh Ma-ſhah s andohtio u nyeh shiuleniu ſhliſhali. Kai saen troſht sa vaſ andohtlivi Kriſiani kateri uſsak dan Sveto Maſho s andohtio ſhliſhite!

Per Svetemu ‌Lukeshu‌ na ſhtirnaiſti poſtavi: ſo bli nekateri povableni k eni veli-ki vezhirji; ampak cœperunt ſimul omnes ſe excusare.

Luc i4.i8
. ſo sazheli uſi ukupei ſe isgovarjati: ta perve ſe je isgovarjou, de je eno priſavo ku-pou inu de more vunkei jeti njo gledati. Ta drughe de je pet parou volou kupou inu de jih gre ſkuſhati, inu ta treti, ſem ſe oshenou je djau na mo-rem priti. non poſsum venire.
ibid. 20
. Urednuſt Svete Maſhe, dobizhki kateri ſe dobé per temu nar ſveteiſhemu offru ſe isgovarjajo cœperunt ſimul omnes ſe excu-sare. jeſt na morem priti prave une moj andverh. Kupzhija, delu, meni na per-puſt uſak dan Maſho ſhliſhati, inu meni na perpuſti pravi leuna, moja ſlushba; zhaſsa nemam, opravti imam, priti namorem, non poſsum venire. jeſt verjamem de ſe nekatirkrat letu more pergoditi, ampak tudi na zviblam de doſtikrat ſo leshnivi isgovori. Sa ſpati, sa norzhvati, sa vezh koker je po-treba okul hoditi imajo doſti zhaſsa, ampak sa ſhliſhati eno ſveto Maſho pu ure na najdejo? Ali ſe je sazhuditi da ſrezhe inu Boshjega shegna u poſvetneh delah inu opravilah nemajo?

De nekateri poprei ſhe koker dan perhaja ſem ter tie tekó, usignejo, neſo, ule-zhejo, shivajo, reshejo, terkajo inu touzhejo. Inu nym vunder nezh prou od rok na gre od kod pride letù? Shegna Boshjega ni, sa katerega sjutrei per Sveti Maſhi niſo proſili, inu katir ſturi de drughi (kateri ſe lepú sgudei uſak dan per Maiſhi snajdejo) uſse ſuoje opravila ſrezhnu doperneſo

Str.: 207v

De nym uſse prou od rok grede. Ta Gospodar una Goſpodina ſuoje poſle ſhe pred dnevam k delu nagaina. tulku zhaſa nym na perpuſti deb samogli u Cerkou k eni ſveti Maſhi jeti, kai ſe vezhkrat permire, vezh na enkrat sgubé, koker dougu zhaſa s uſso ſkerbio inu mujo ukup ſpra-vijo. taiſte ali leune poſel ima lepo perloshnoſt uſak dan Maſho ſhliſhati ja brumen hiſhne Ozha ali hiſhna Mati niega ſhe nagaina ampak na meſtu deb u hiſho Boshjo k nar ſveteiſhemu offru podau, raiſhe u poſteli oſtane, inu na meſtu ene ure k andohti. Due inu try k ſpaniu ſhpoga. Kai ſe sgodi? Uſse mu supernu naprei pride, zeu dan je ſmeſhan ſrezhe ni, shegna ni. Myrú ni. Prasen isgovor, delu na perpuſti: zha-ſa ni sa ſhliſhati uſak dan Sveto Maſho. Neuredne ſkerbi sa vaſ, na-varnu thovarſhtva poiasnoſt, klaffarſke opravlivi pogovori, norzhie sa vaſ ſe doſti zhaſsa najde; ampak sa tuojo zhaſt moj Buh inu Gos-pud uſse zhaſti preskonza ureden; sa taiſte nar ſveteiſhe offer per ka-teremu ſe ti o zhiſtu inu nedoushnu Jagnie Boshje offrujeſh ſe zhaſs na najde!

X

Le ſhe eno hiſtorio katero ‌Eneas Silvnus‌ ali ‌Pius ‌tega Imena ta drughe Pa-peſh popiſsuje in

Europ: c.21
. s katero bom to Pridigo ſklenou. En shlahtne Gos-pud je od ſuojega bogatega ſtanú u veliku buſhtvu perſhou. Inu u temu rev-nemu ſtanu ga je hudizh ſkuſhou deb on ſebi shielenie oduseu inu ſam ſebe obeſou. To ſkuſhniavo je on ſuojemu ſpovednikou povedou kir mu je ſvitvou uſsak dan ſveto Maſho ſhliſhati. ſveſtu je ta Gospud Svitvanie ſuoj-ega Spoudnika dopounou, enkrat kir ſe je u Cerkou podau je saſtopou od enega is Cerkve nasai gredejozhega kmetá de maſha je she konzhana tiſikrat ſe je sazheu milu jokati. Kmet ga sa urshoh niegove shaloſi inu ſous upraſha, inu ſhliſhi de on sa volo samudene Maſhe shaluje inu ſe joka, shlahtne Gospud na bote shaloſtne (prave) jeſ vam mojo Maſho predám (neumne odgovorì Goſpud) maſha ſe na more predate, bode temu koker otshe, dejte meni ſuknio ſkerlatno inu vam dam mojo Maſho. Gli-henga je bla ſturjena, kmet gre dam. inu Gospud u Cerkou, inu kader nasai pride, vidi tega kmeta obeſhenega inu sposnà de hudizh kir je nega otou u ſkuſhniavo inu szaganie perpravti, je tega neſrezhnega u szeganie inu pogublenie perpravou. Due reſnize samerkejte u leti hiſtorji, Pervezh na menite inu na rezite Masho plazhamo. Mashe ſe namore pla-zhati: vezh koker semla inu Nebú velá: tulk vela kulkur Buh: dokler Chriſus Jeſus Syn Boshji je offer. Kar ſe po navadi Maſhniku daje, ſe da de ima shiveti dokler kri Altarju ſlushi, od Altarja shiv drughezh ſkle-nite de ta nar bulſhe mittel je sa premagati hudizhove ſkuſhniave u-ſakdanu poſhluſhanie Svete Maſhe.

Str.: 208r

100. pridiga

Si licet Sabatho curare ?

„Spodobi ſe li ob Sabati osdraulati?“

Luc i4.3.

italicKriſtushove nar ſveteiſhe nauke, dela. Inu zhudeshe ſo hudobni inu italicnevoſhlivi Fariſeerji iſkali na hudo plat obrazhati inu isloshiti: u da- italicnaſhnemu Vangeliumu je on u hiſho enega Vikſhega od nyeh ſhou kruh italicjeſti, inu oni ſo na niega gledali, en vodenizhen zhlovk je biu pred Kriſtu- italicsham, kir je Fariſeerrje upraſhou ali ſ italice italic spodobi osraulati
Si li-cet ſabatho curare ? Fariſeerji ſo na tu mouzhali, Kriſtus pak s beſdame inu djaniam odgovurou, inu jih s eno pergliho previshou: akú je perpuſhenu ob eni ſaboti enega u ſhtimo padejozhega Vola ali Oſla vunkei ulezhi je djau, kulkain vezh je perpuſhenu, enemu potrebnemu revnemu zhloveku perſtopiti, pomagati inu niega osraulati. Kratku: o je tega vodenizhne-ga zhloveka osraou inu od ſebe prozh puſtou. Lubesnivi Po temu ke ſem vam tretio Boshjo sapoud inu s letó tudi pervo inu drugo zerkovno sapoud po moji ſlabuſti isloshou, potemu ke ſte sastopili doushnùſt inu visho. Svete Ne-dele, inu terdne sapovedane Prasnike prasnuvati, teſhkeh dell ſe sdershati: Sveto Maſho ſhliſhati, bote morebiti praſhali: ali je nekatirkrat perpuſhenu ob Nedelah inu terdneh Prasnikah teſhkú delati? Maſho ispuſtiti na letú odgovorim u danaſhni pridigi takú: tudi ob Nedelah inu sapovedaneh Pras-nikah je nekatirkrat perpuſhenu teſhku delati, inu Sveto maſho ispuſtiti.

Is ſile inu velike potrebe.

Is Kerſhanſke Svete Lubesni.

S perpuſheniam inu oblaſtio.

X

Bogà enega takù dobrega, taku uſmilenega Gospuda inu Ozheta imamo: Kir tudi u ſuojeh ſveteh sapoudah od naſs reſnizhne pametne urshohe inu isgovo-re gorusame. Negova tretia sapoud ſpoumni de boſh ta Prasnik poſvezhuvou. niegovo zhaſt katero ſmo my niemu ſuſebnu ob ſveteh dneh doushni skasa-ti, antizhe, vender u nekatirah perloshnoſteh inu okulſtavah perpuſti, tudi ob takſneh dneh teſhke dela opravti. Sveto Katolſhko Cerkou. Eno taku do-bro inu Lubesnivo Mater imamo Katera tudi u nje ſveteh sapoudah nashi pamet-ne reſnizhne urshohe gor usame: Njena Perva inu druga sapoud je te od Zerkve poſtaulene Prasnike prasnuvati. Inu uſako Nedelo inu sapovedan Prasnik ſveto Maſho ſhliſhati inu vender nekatirkrat nam savolo velikeh urshohou inu modreh isgovorou perpuſti tudi ob terdneh Prasnikah teſhka dela ſturiti, inu ob ſveteh dneh Maſho ispuſtiti. Takſhneh isgovorou inu urshohou eden je velika potreba inu ſila, leſna ali ptuja, na duſhi ali na teleſu. sa volo katere je perpuſhenu ob Nedelah inu terdneh Prasnikah teſhke dela dopernaſhati ali od Maſhe ven oſtati. Sa volo takſhne ſile inu velike potrebe ſe lohku smore pergoditi:

Str.: 208v

De ta ali une nekatire teſhke Kmetouſhke inu sizer prepovedane dela more ſtu-riti ob Nedelah inu terdneh Prasnikah, ali na more ob takſhneh dneh u Zerkou. K offru te ſvete Maſhe inu k ſlushbi boshji jeti. Deb on ali niegove blishne u veliko ſhkodo, neſrezho navarnoſt na perſhou. Takú shiher pres maſhe domá oſtanejo taiſti kateri morejo navarnem bounikam ſtrezhi, jih preſkerbeti: otroke, blagú, hiſho stuarino varvati. Takú ſe shiher predajajo inu kupujejo ob ſveteh dneh takſhne rezh, katere drughi k shiuleniu inu shiveshu precei pres samude ſilnu poterbujejo. Takú ob Nedeljah inu terdneh prasnikah je prepuſhe-nu tu ali unu popravti, inu delati. Kar more ſturjenu biti takú de ſe delu pres velike ſhkode namore na en doughe zhaſs odlashati inu ſhparati. taku ſe sadje, ſozhivie; snu na puli shiher ukup ſtaule, kader je enu pametnu guiſh-nu snamnie deb ſe sicer od hudega uremena uſe skasilu inu pokonzhalu inu takú naprei. Nar bulſhe pak je u takſhneh pergodbah inu perloshnoſtah akú je mogozhe duhounem oblaſtnikam tu povedati inu jih sa perpushenie proſsiti.

Lubesnivi tukei vam imam ſhe letú povedati; gledejte dobru inu varujte ſe de ſe na bote sa volo uſsakega mejhnega urshoha po vashi miſli inu gla-vi od Boshje inu Zerkoune sapoudi venuseli inu ſami ſebe dispensirali. Ver-jemite, kir ſe Bogà inu Zerkve malu ahta, ſrezhe inu shegna ſe nema troſh-tati, katir je u zhaſsne poſvetne dobizhke taku salublen inu samaknen de na vezhne rezhy na boshje inu Zerkoune sapoudi na ſpoumni, doſtikrat ſe niemu permire de tu zhasnu inu tu vezhnu sgubi. Judji ſo ſe bali, deb njem (aku be bli Kriſtusha puſtili) hudu na ſhlu. Kai ſturimo. aku ga puſtimo ſo djali bodo perſhli Rimlarji naſs, naſh folk inu zelo naſho deshelo bodo pokonzhali. Norzi (pravi Svet ‌Auguſhtin‌) ſo ſe bali tu zhaſ-nu sgubiti, na tu nebeſhku niſo miſlili, kai ſe je sgodilu? Tu zhaſnu ali poſvetnu inu tu Nebeſhku inu vezhnu ſo sgubili. ſo nekateri pruti Bogu ſkopi-inu u poſvetnu blagú prevezh samakneni Kriſtiani kateri ſami ſebe sgovarjajo koker deb oni sa volo uſsakega mejhnega neurednega dobizhka doushni na bli Boshje inu Zerkoune sapoud dreshati. Kai bo (pravijo) s naſhem hiſhvaniam kupzhijo, andverham, akú ob ſveteh dneh na delamo? Aku eno ali drugo uro k andohti, ſlushbi Boshji. K pridigi, k ſveti maſhi ſhpogamo; kaku bo-mo shiveli, kaku naſhe otroke preſkerbeli? Inu na sadnie kai ſe sgod? po pravizhneh Boshjeh ſodbah u poſvetneh rezheh ſrezhe nemajo, tu zhasnu njem od rok na grede, inu kar je nar huiſhe tudi tu vezhnu. Duſho Nebeſa sgubé sadoſti:

Ta drughe urshoh sa volo katerega je nekaterim tudi ob Nedelah inu sapoveda-neh Prasnikah teſhke dela ſturiti perpuſhenu inu pres maſhe biti je ſveta

Str.: 209r

Kerſhanſka pametna Lubesin pruti blishnemu. Kar ſte u danaſhnemu Evangeliu-mu ſhliſhali. ſkorei enaku ſtojì sapiſsanu per ſvetemu ‌Matheushu‌ na duanaj-ſti poſtavi: poredni Fariſeerji ſo Kriſtusha prashali ali je perpuſhenu ob ſabo-zheh osraulati ſi licet ſabathis curare?

Math i2.10
. Kai ne (je Kriſtus odgovurou) aku be enemu med vami niegova ouza noter u jamo padla ob ſaboteh, on be-njo is jame vunkei ulekou? bulſhe, uredneiſhe, shlahtneiſhe je umna koker ne-umna ſtuar zhlovk koker ouza? Tedei tudi ob Saboteh ob ſveteh Boshjeh dneh je perpuſhenu zhloveku. Blishnemu, miloſt dobrute, lubesin iskasati. itaque licet Sabathis benefacere.
ib. i2
. Is te Lubesni pres grehá tudi ob Sveteh dneh, ne-kateri (kader drugega zhloveka ſtreshejo. Inu mu to ſveto. To kerſhanſko to Bo-gú tak perjetno Lubesin skashejo. Ali kateri morejo mejhne revne napokojne o-trozhizhe varvati na njih ahtengo dati, inu ſe namorejo od duma pres velike navarnoſti prozh podati inu takſhne otroke ſamé puſtiti.

Na samirte meni Lubesnivi akú vaſs po moji doushnuſti podvuzhim inu opomi-nam: morebiti vezhkrat ſe permire de nekatere mejhne bolehne napokojne otro-ke s ſabo u hiſho perneſo. sraven tega de one na takſhne otroke per ofru te ſvete Maſhe smiram ahtengo dadó; sdei jih dershe, ſupet dol poſtavjo zhes enu malu gor usignejo, sh nymi ſe jegrajo, jih love. Jih utalashajo ali sa volo jokania inu upjtja is Cerkve ven neſó, ſupet noter pridejo inu kumei vedó kai ſe per Maſhi ſturì. Sraven tega pravem de one malu ali nobene an-dohti nemajo, tudi doughe smeſhajo dokler takſhni otrozi Pridgarja na prid-shenzi. Maſhnia per altarju, drughe andohtlive u molitvi mollejo. K tak-ſhnem takú rezhem inu njem ta ſvit dajem: akú je mogozhe enga zhloveka sa varha per takſhneh otrokah dobiti tak nej one per nyeh tudi pres ma-ſhe oſtanejo! ſhe nekei od tretega urshoha: le enu kratku poterplenie.

x

Kaisaen urshoh je letá? Perpuſhenie te duhoune oblaſti: otshem rezhi ka-der katolſhka Zerkou, inu ty katerem ſveta Mati Katolſhka Zerkou oblaſt da perpuſté ob sapovedaneh Prasnikah tudi teſhku delati. Ni potrebnu tu-

Str.: 209v

Kei govoriti inu preiſkati kadai inu kaku ti duhouni napreipoſtaule-ni to oblaſt imajo, oni she vedó ſuojo doushnùſt. enkrat koker uſselei od sazhetka do ſedanega zhaſsa inu od ſedanega zhaſa do konza tega ſvejta ima Cerkou to ſebi od Jeſuſa Kriſtusha dodeleno oblaſt. enkrat inu uſelei je uſake Rimſke Papeſh nar vekſhe Kriſtushove Nameſtnik na semli koker je biu ta perve Svet ‌Peter‌. Nekateri dny ſo bli sapovedane Prasniki sa uſe, nekateri le sa guiſhne deshelle inu kraje. Takú veiſte de pred nekaterem lejtami ſo bli terdni od Cerkve gor poſauleni inu sapove-dani Prasniki ob katereh je bla doushnuſt Sveto Maſho ſhliſhati inu teſhkega dela ſe sdershati. Pred nekaterim lejtam ſo bli nekateri teh Pra-snikou dishpensirani takú de je blu perpuſhenu tudi teſhke dela op-ravti, ampak vender per temu je bla doushnúſt pod velikem graham Sveto maſho ſhliſhati. Ob ſdanemu zhaſsu ſo nekateri Prasniki ob ka-terah ni perpuſhenu temúzh prepovedanu teſhke dela ſturiti, inu sapoveda-nu per nar ſveteiſhemu offru te Maſhe biti, nekateri pak ob katereh ni doushnuſt Maſho ſhliſhati, inu ſ tudi shiher teſhke dela doperneſo Cerkou, nar vekshe Nameſtnik Kriſtushov na semli Papeſh koker je Prasnike gor poſtavou, takú jih je po ſuoji oblaſti sa volo guiſhneh urshohou takú rekozh dol poſtavou, inu perpuſou de ob takſhneh dneh pres doushnuſti Sveto Ma-ſho ſhliſhati, shiher inu pres greha teſhke dela ſture.

X

Kai miſlejo ſdei taiſti katiri navejm s kaisaeno vejſtio ſuoje jesike neumnu inu greſhnu zhes dol poſtaulene Prasnike bouſejo, inu merara-jo. Koker deb oni poſtauleni bli preiſkati inu isprashati, kai more Cerkou-na inu Papeshova oblaſt ſturiti, jeſt na verjamem Lubesnivi de ſe med vami takſhni najdejo; jeſt le opominam vaſ, de na bote takſhni. Cerkou nobenega ob takſhneh dneh k delu perſili, nobenemu (Buh obari le tu miſliti) prepové ſveto Maſho ſhliſhati. Andoht koker poprei inu ſlushba Boshji u Lublanſkemu Mejſtu inu naſheh Cerkvah ob the dneh od teſhkeh dell je nasai dershati. De doushnuſti ni Maſho ſhliſhati. Katir na dela nema ſe pohuiſhati nad tem kir dela. Inu kir ſe snajde per ſlushbi Boshji per ſveti maſhi (kar je dobru Huale urednu ſvetu) ta nema sanizhova-ti tega, kir ſe takú na sadershi.

Str.: 210r

101. pridiga

In his duobus mandatis universa lex pendet.

„V leteh dueh sapovedah uſa zhiherna poſtava stoj.“

Math. 22.40
.

Beatus Venter qui te portavit.

„Isvelizhanu je tu telu, kateru je tebe noſilu“

. Luc ii.27.

x

italicBogá is zelega ſerzá is zele duſhe, is zele miſli Lubiti, inu blishnega koker italicſam ſebe lubiti, letá je sapopadak zele poſtave. u leteh dueh sapoudah italicvſs italica italic po Kriſtushoveh beſdah uſ italicsa italic zhiherna poſtava. In his duobus man-datis universa lex pendet. Sem vam u temu lejtu isloshou taiſte sapoudi katere Lubesin inu zhaſt Boshjo angredó. Te Perve tri Boshje sapoudi. Te sadne pridige ſo ble od tretie sapoudi u kateri ſem vam skasou de ſe inu kakú ſe imajo prasnuvati Svete Nedele inu terdni sapovedani Prasniki. poprei koker to sapoud ſklenem vam imam ſhe nekei povedati, kar s Bugam ima eno ſuſbno saſtopnoſt inu savedo, inu k tretji Boshji sapoudi ſhliſhi inú kai je letú? Zhast Lubesnivi katero moremo lubem priatlam inu Svet-nikam pruti taiſi shegnani Divizi inu Materi katera je kraliza uſeh Svetni-kou, pruti Marji. H temu meni perloſhnoſt dadò Evangelſke beſede danaſhne Ro-shenkronſke Nedele. S katereme beſdame je ena brumna shive biere inu gore-zhega aiffra pouna shena imenuvala svelizhanu tu telu kateru je Synú bo-shjega Jeſuſa Kriſusha noſilu. Beatus Venter qui te portavit. Imejte enu kra-tku poterplenie inu poſhluſhajte

Pravo reſnizhno andoht katero moremo imeti pruti Marji.

Dobrute, katereh ſe imamo troſhtati od Marje.

X

Akú po beſedah Svetega ‌Thomasha od Aquina‌ prava reſnizhna andoht je inu ſe prave ena ſuſebna vola, nagnienie inu zhes dajanie pruti temu pruti kateremu je ima andoht, katir ſe lubi, katir ſe ſhtimá inu zhaſtuje. Devotio dicitur a devovendo.

22. Q 82 art i
. tak lohkú saſtopimo: de taiſte ima pravo andoht pruti Marji, kir ima eno pravo terdno urno volo inu nagnienie kir she-li otshe. Iſhe inu ſe pomuja uſe ſturiti, kar je perjetnu inu h zhaſti Marji Kralizi Nebeſs inu semle. Katir je mene ſtuarou (prave ona) letá je pozhiv-ou u moji utti. Devet meſsizou je u mojemu teleſsu prebivou pod mojem ſerzam leshou. qui creavit me requirevit in tabernaculo meo. In on je k meni rekou: de imam korenine delati u niegoveh isvoleneh et dixit mihi in electis meis mit-te radices.
Eccli 24.i3
. inu jeſt ſem ſe ukoreninila u temu zhaſtitemu folku u ſerzah the brumneh, teh Bogú perjetneh ſveteh inu isvoleneh. et radicavi in populo honorificato.
ib. i6
. Koker dobre nuzne plante ſo globoke ali globoku pod semlo korenine delajo. ſo rodovitne ali dober ſad perneſó: takú nuzna reſnizhna Marji prou perjetna andoht, je u ſerzu ukoreninena; inu ſad te

Str.: 210v

Ponishnoſti, ſtrahú Boshjega, te zhiſtoſti. Tega gorezhega aiffra inu prave Lubesni pruti Bogú inu temu blishnemu perneſe. takſhne andohtlive ſlushabnike Maria lubi, u takſhneh ſuojeh ſlushabnikou ſer-zah ona ſe okorenina. radicavi in populo honorificato. kratku vunajno inu notrejno andoht otshe od naſ imeti.

K svunajni andohti ſhliſhi: de nje h zhaſti guiſhne andohtlive od Cerkve poterdene molitve, ſvejſtú inu ſtanovitnu opravimo, de njo u naſheh revah nadlugah, na duſhi inu teleſsu. U ſkuſhniavah inu navarno-ſteh s zartanem savupaniam proſimo inu na pomuzh poklizhemo. De na-ſhe imena k nje zhaſti gor poſtaulene bratouſhine puſtimo sapiſsati. de te pred nje Prasnikam ali od Svete Matere Katolſhke Zerkve sapovedane ali radovolne poſle katere ſami ſebi naloshimo po naſhemu ſtanu inu mo-zhi dershimò. De nje Prasnike s zartano andohtio prasnujemo, skus poſhluſhanie vezh ſveteh Maſh, Boshje beſede; skus ſhpoganie teh Sve-teh Sakramentou inu takú naprei. Ampak popounama prava inu resnizhna andoht ne ſamu u nekatereh svunajneh snamniah inu dellah ſtoji, temuzh je ena u ſerzu ukoreninena, terdna, rodovitna andoht. Kai je tu? Letú je brumnu Kerſhanſku shiveti. Pred greham ſe varvati grehá na ſturiti. iſte om-nis fructus ut auferatur peccatum

Is 27.9
. satú ſo dodeleni darovi te gnade inu te nature. Dobrute duhoune inu teleſne, deb my greha na doperneſli inu brumnu shiveli inu takú priasnoſtti Boshje inu svelizhania uredni poſtali, letú Maria sheli po ſuoji ſilnu veliki inu obiuni Lubesni pruti Bogú inu pruti nam. Satú onà skus ſuojo proſhnio greſhnikam tulk gna-dah inu dobrut doſeshe. Nam nar pridneiſhe Marji nar perjetneiſhe andoht je letá, nam jo gledati katera je en shpegou uſseh tugentah inu lepeh zhedno-ſtah, po nje exempelnah (kulkur je naſhi ſlabuſti mogozhe) ſe sadershati u nje shiuleniu bomo neſhli koker u enemu popounama muſhtru te brum-noſti inu Svetuſti kai imamo pobulſhati. Kai puſiti. Kai ſturiti. pra-ve Svet ‌Ambroſh‌: ubi tamquam tu exemplari magiſteram expreſsa probitatis quid corrigere, quid effugere, quid tenere debeatis oſtendunt.
de Virg L2. Ad init
inu akú ſe bomo po leti vishi sadershali, tak ſe imamo od nje poſebneh dobrut troſhtati, Letá je ta drughe dejl leté Pridige.

Maria nam samore pomagati. Ona nam otshe pomagati, beſede ſvetega tro-ſhta inu veſselia poune! Ona nam samore pomagati. Perſhla je ‌Betſaben‌ k ‌Sa-lomonu‌ Krajlu nje Synu, inu letá koker njo je sagledou. Je gor ſe usignou

Str.: 211r

Nje na pruti ſhou, s veliko zhaſtio njo goruseu. Inu sapovedou nje sraven ſuojega Kralevega ſedesha en tron poſtavti, na kateremu je ona na niego-vi deſnizi ſedela. ja ‌Salomon‌ je k nje rekou, Mati Lubesniva, rezi inu noſi naprei kai otsheſh. proſi kar tebi dapade!

3 Reg. 2
. Taku je ‌Salomon‌ ſuo-jo mater spoſhtvou; ali menimo de bo Jeſus Kriſtus ſuoje Lube Matere ſe na ahtou? Ali na bo nje proſhnie gor useu? Ali nje bo kei dol udarou? ali njo na bo uſhliſhou kader ſe naſ anusame? Sa naſ govori? Syn Boshji naſh Isvelizhar inu beſednik sa naſ proſi inu govori per Nebeſhkemu Ozhe-tu, niemu pokashe ſuoje rane, katere je terpou, inu Ozha ga uſhliſha. Mati Jeſuſhova naſha Pomozhniza inu beſedniza ſuojega Lubesnivega Synu Jeſu-ſa sa naſ proſi niemu pokashe ſuoje perſi katere je ſeſou. Inu Kriſtus Ma-rio uſhliſha, sadoſti (koker menem) ſte previshani: de Maria nam samore po-magati, ampak vender peimo ſhe naprei. Ona je gnade pouna. gratia plena.
Luc 1.28
. gnade pouna sa ſe. gnade pouna sa naſ: Gnade pouna sa ſe ko-ker ta isvolena Mati Boshja! Dokler je Synu Boshjega devet meſsizov pod ſerzam noſila, inu s tem bla napounena od katerega uſe gnade pridejo. gratia plena dicitur qua ſola gratiam quam nulla alia meruerat consecuta est et etuthore gra-tiæ repleretur.
Ambroſ. in Luc L2.c2
. Pouna gnade sa ſe koker ena uſelei ſve-ta inu ſveſta Boshja Perjatelza, katera s ſuſebnemi darmy daruvana je imela Viero teh Patriarhou; upanie the Prerokou, zhiſtoſt teh Angelou, ſtanovitnoſt inu ſerzhnùſt teh Marternikou, inu uſe te zhednoſte katere ſo uſi Svetniki ime-li u ſebi sapopadla. quid quid ſinguli poſsedere Sancti tu ſola habuiſti.
Bern
. gnade pouna sa ſe koker ena duhouna poſoda, kateri je bla taku rekozh noteruljta pounóſt te gnade, Maria ſe infudit tota, plenitude gratiæ.
Hier ſerm de aſs
: Ampak tudi gnade pouna sa naſ. Buh otshe (ſo beſede ſvetega ‌Bern-arda‌, deb my uſse skus Mario dobili. nostotum habere voluit per Mariam. Od nje pounuſti uſi usamejo inu prjmejo de plenitudine ejs accipiunt universi. Ujeti odreſhenie, ſlepi ſvitlobo, bouni sdravie, shaloſtni troſht: greſhniki odpuſhanie Pravizhni gnado. Inu satu Sveta Cerkou njo imenuje eno odshalnizo teh revneh. Pernishalſhe the greſhnikou. Pomuzh teh Kriſtianou.

Ste tedei saſtopili Lubesnivi de Maria nam samore pomagati akú otshe; am-pak ali ona otshe tudi nam pomagati? Takú je! Ja nam otshe pomagati. Koker nje koker Mogozhni Nebeſhki Kralizi inu Materi Boshji premoshenia na smanka sa nam pomagati, takú nje koker Materi te Miloſti, inu uſmi-leni Pomozhnizi vole inu nagnjenia na smanka sa nam pomagati. Jeſ na bom letú s mojeme temuzh s beſedame imenitneh inu Sveteh Uzhenikou po-terdou; Kdu je katerimu ni ona ſuoje miloſti skasala? Naſhe reve nje k ſerzu gredó, ima ima enu uſmilenu enu zartanu enu Maternu ſerze pruti nam; inu aku je nje Miloſt obiunu velika bla pruti revnem

Str.: 211v

Kader je ſhe shivela na semli u ti dolini teh ſous? Kulkain vezh mo-re nje miloſt pruti revnem biti ſdei kader kraluje u nebeſah, takú govor en ſerafinſke Uzhenik Svet ‌Bonaventura‌. aku my per nji prou ter-kamo, njo prou inu andohtlivu na pomuzh klizhemo ſe bo zhes nas uſmili-la naſ na bo u naſheh theshavah inu potrebah sapuſtila; takù prave Svet ‌Bernard‌. Nebu inu semla bodo poprei preſhle, koker deb Maria ene-ga kir k nje pravu savupanie ima inu pomuzh iſhe, sapuſtila, piſhe ta brumne ‌Blosius‌. Vidite Lubesnivi kaisaene urshohe imate vashe vupanie sa Bugam na Mario poſtavti inu k njemu vaſheh theshavah perbesha-ti. Sadoſti per Konzu ſem.

X

U shtivenie ſe namorejo ukup ſpravti dobrute. Katere je veſ volen ker-ſhanſke Svejt perjeu is gor poſaulenia ſvetega Roshenkranza. Letá od Svetega ‌Dominika‌ osnanuvana andoht, s katero Mario andohtlivi zha-ſtujejo inu ſkrivnuſti nashega Odreshenia premiſhlujejo. Je bla en ſu-ſebne mittel ali perpomuzh Soper Kezarie inu hudobe. Svet ‌Pius ‌tega i-mena ta Pejt Rimſke Papeſh inu Kriſtushove nar vekſhe Nameſtnik na semli, inu od niega obudeni nagajnani Kriſianſki Firſhti ſo te grosne ſourashnike Kerſhanſkega Imena Turke premagali raunu taiſe dan, kader bratouſhine ſvetega Roshenkranza ſo po zelemu ſvejtu ſuojo andoht inu prezeſie dershale; k vednemu ſpominu leté inu drugheh skus Proſhnio Marie dodeleneh dobrut, ſo Kriſushovi nar vekſhi Namest-niku na semli Rimſki Papeshi ‌Gregor‌ tega imena ta trinaiſte, ‌Ce-mens‌ tega Imena ta enaiſte, ‌Benedict‌ tega imena ta trinaiſte sapove-dali, de ſe ima dan inu Spomin Svetega Roshenkranza od zele Cerkve dersha-ti inu ſo bratam inu ſeſtram te bratouſhine velike odpuſtke dali. Lube-snivi Marjo proſimo; inu s to nje perjetno andohtio zhaſtujemo: de ko-ker ona na pomuzh klizana posemelſke ſourashnike je dala prema-gati: takú tudi nam de bo doſegla paklenſke ſourashnike premagati.

Str.: 212r

102. pridiga

Videns Jeſus Fidem illorum.

„Kader je Jeſus nyeh vireo vidou“.

Math 9.2
.

S duojno dobruto je Kriſtus u danaſhnemu Vangeliumu ſuojo mozh ſuojo oblaſt na snanie dau: eno dobruto je temu od Boshjega shla-ka udarjenemu dodelou na duſhi kir mu je grehe odpuſtou. To drugho dobruto mu je ſturou na teleſu, kir ga je osdravou. S ano inu s to drugo dobruto je on skasou inu te hudobne nevoſhlive Piſarje pre-vishou, de Syn tega zhloveka je Goſpud kir ima oblaſt zhes duſho; nu telú. Aku otshete snati kai je Kriſtusha h takſhni miloſti pruti temu od Boshjega shlaka udarjenemu zhloveku nagnilu? Tak berite te Evangelſke beſede, is katereh bote saſtopili de ga je nagnilu tu dobru ſerze, terdna viera, pravu reſnizhnu savupanie tega revnika inu teh ka-teri ſo niega h Kriſtushu perneſli. videns Jeſus Fidem illorum. Tak-ſhnu ſerze; takſhnu savupanie, takſhna andoht prava reſnizhna Marji dopa-de. Kir letó ima. Ta urshoh ima od nje ſe ſuſebneh dobrut troſhtati. letú ſte ſhliſhali u sadni pridigi: u danaſhni bom govurou

Od neprave Leshnive andohti na katero ſe nemamo saneſti.

x

Buh je Reſniza. Reſniza niemu dapade. Kar je reſnizhnu tu iſhe tu otshe od naſ imeti. veritatem requiret Dominus.

Ps. 30.24
. Takú ſe tudi u eni guiſh-ni saſtopnoſti sadershi taiſta shegnana Diviza, inu zhaſtitliva Mati bos-hja, katera koker ſim she vezhkrat rekou ne le eno andoht k videshu. Katera u ſameh svunajneh snamniah ſtoji inu u prasneh beſedah. Temuzh eno notrej-no, u ſerzu ukorenineno, reſnizhno andoht ſhtima inu lubi. Ali menite lu-besnivi de ona ſhtimà inu Lubi takſhne Kriſtiane, kateri koker leſize nezh dru-gega dobrega imajo koker le ſamo kosho otshem rezhi kateri le nekatere moli-tve inu naveem kaku nekatere svunajne dela inu snamnia te andohti pruti Marji opravijo? U ſtaremu Teſtamentu u Bukvah Exodiens je Buh sapovedou de taiſti shivini katera mu je bla offruvana ſe ima Kosha dol potegniti detra -cta pelle hoſtiæ
Lev i.6
. sakai? Satu deb ſe vidilu ali je tudi od snotrej zhiſta zhedna lepa. Na enako visho ni ena prava Marji prou perjetna andoht de njo ſamú s uſtmi zhaſtujemo; temuzh ta andoht popounama reſnizhna inu nje perjetna je od snotrei zhedna, zhiſta lepa otshem rezhi enu zhednu, lepu, zhiſtu, Kershanſku Bogabojezhe shiulenie inu sadershanie. Samerkejte; Pervezh ſo greſhniki. Kateri ſlu-shejo inu ſo podversheni grehu koker enemu Tirannu ali grisovitnemu Pregai-nauzu, oni sdihujejo pred tem teſhkem jarmam, vender mitelne inu perloshnoſt

Str.: 212v

Iſhejo ſe tega snebiti. Oni Marjo zhaſtujejo, na pomuzh klizhejo. Njo pro-ſjo: de njem vunkei is tega revnega neſrezhnega ſtanù pomagala. Deb njem takú rekozh ſuojo uſmileno roko podala inu nyeh is tega blata islekla oni na posabejo k nje upyti. ſuccurre cadenti. De njem ima k pomuzhi priti je reſ oni ſhe nemajo ene popounama prave Marji perjetne andohti, ampak takſhno andoht, inu takſhnem ona rada pomaga, njem ſuojo dobrutlivo roko ponudi. Takſhneh greſhnikou Mater ſe je ona imenuvala k ſveti ‌Brigidi‌ reko-zh: Ego ſum Mater omnium Peccatorum. ſe volentium emendare. Jeſt ſem ena Mati uſseh taiſteh Greſhnikou. Kateri shellé iſhejo. ſe pomujajo sgre-vat, s Bugam ſe ſpravti, inu ſe pobulſhati.

L4 Rei. C. i38
. Takſhne greſh-nike ona is ſerza lubi, koker en dohtar te arznie Lubi boune ude, rane bolesni sa taiſte osdravti. Ali koker en kunſhtne delouz ali moiſter Lubi enu grobu goſtu darvu, is katerega otshe eno lepo ſtatuo inu po-dobo ſturiti, takſhni greſhniki tedei imajo s velikem terdnem savupaniam k nje perbeishati koker ke eni uſmileni Lubesnivi Materi!

X

Drughezh ſo greſhniki kateri grehu ſlushejo inu ſo podversheni koker enemu Gospu-du, katerega radi imajo, pod katerem volni inu radì ſtojè. Oni perloshno-ſti inu mittelnou na iſhejo na ſhpogajo; deb ſe grehá snebili; ja na snamnia inu dela ene fouſh inu leshnive andohti doperneſò deb naprej s vezh frajoſtio u ſuojeh hudobah oſtali, s temu ſamì ſebi ſhmajnſhajo pobulſhania poſtanejo inu oté oſtati, u uni neſrezhni prekleti nezhi-ſti priasnoſti, u leuni hiſhi, ſlushbi, perloshnoſti u katereh uſelei Bo-gà s ſmertnemi grehi reshalijo; u leuni lubesni u katereh tulkukrat ſo duſho, Bogà, Nebeſa, nedoushnoſt sgubili, blishne pohuiſhali, u leuni ſta-ri ukorenineni navadi u kateri lejta inu lejta naprei shivè. Inu per temu akú le nekatere molitve Marji h zhaſti opravijo; nekatere poſte dershè, imena ſuoje u bratouſhinah sapiſsane imajo; Pelde; podobe ſvetnize neſo, menejo koker deb uſse sh nymi dobru ſtalú de lyh ſhe to-kú hudobnu pregreſhnu shivè. Marjo s molitvame na pomuzh klizati njo s poſtam zhaſtiti, nje pelde, podobe ſvetnize u zhaſti imeti per ſebi

Str.: 213r

Noſiti; ſvete kraje inu Cerkve, u katereh skus nje proſhnio ſe ſuſbne do-brute doſshejo obiſkati, na boshjo pot jeti. ſ sapiſsati u bratouſhine ſve-tega Roshenkronza, ſhkapilirja, shaloſne Matere inu takù naprei ſo do-bre, huale uredne, brumne dela; Buh mene obari deb drughezh miſlou ali govurou. Ampak vender per temu uſlei reſnizhnu oſtane, de Marji nar per-jetneiſhe nam nar nuzneiſhe andoht je brumnu shiveti, inu de ta nar-bulſhe bratouſhina je bratouſhnina ſvetega shiulenia. Kriſtian moj ti s jesikam Mario proſsiſh; inu sakai ta jesik h ſkodlivem, oprau-livam klaffarſkem nezhiſtem pogovoram nuzaſh? ti tuoje ozhy k nje oberniſh, ampak sakai s teme ozhmy gerde prepovedane poglede imaſh? ti tuoje roke pruti nji usigneſh, inu sakai te k prepove-danem dobizhkam iſtegneſh? tin je k zhaſti greſh u to uno Cerkou na Boshjo pot. Inu sakai leune perſhone, hiſhe, thovarſh je na sapuſtiſh.

Porezheſh ſem greſhnik kai je satú, ‌Marja‌ je uſmilena, je enu per-bishalſhe, ena Mati teh greſhnikou. ſi ſhliſhou enu malu poprei kakſhneh greſhnikou Mati je, teh katiri ſe otè inu pofliſsajo pobul-ſhati, mitelne nuzajo. Mater peccatorum ſe volentium emendore. Greſhnik kir u grehah naprei shiviſh, kir u teh otsheſh oſtati; mitel-nou k pobulſhaniu na ſhpogaſh kai meneſh kakú grenku Marji na-prei pride da nje lubega Synu naprei inu naprei reshaliſh? ‌David‌ je imou enega nehualeshnega inu puntarſkega Synu s imenam ‌Abſalum‌ inu vender kader ſo ſe niegovi voiſhaki podali je nyeh vikſhem sapovedou ahtengo dati, ſkerb imeti; de ſe na bo nezh hude-ga sgodilu‌Abſalumu‌. De niemu nemajo shiulenie oduseti; ſervate mihi puerum Abſalom.

2 Reg i8.5
. Jeſuſa Kriſtusha odreſhenika tega Sveta, Synu ima ‌Maria‌, katerega ona zartanu lubi; greſhnik tebi tebi to poſhto poſhle. Servate mihi puerum Jeſum! na reshali s tuojemi grehi Jeſuſa mojega prelubega Synu! ſturi konz tuojemu greſhnemu shiuleniu sapuſti taiſto greſhno priasnoſt nezhiſto Lubesin, navarno hiſho; per-ſhono, thovarſtvu! Sdershi ſaj umaſei tuoje poredne uſta, s kateremi kou-neſh inu preklinaſh, klaffaſh, opraulaſh, pohuiſhaſh; poverni taiſtu kervizhnu blagu inu dobizhke; katere s golfio inu tatvino imaſh; ſpravi ſe s tuojem ſourashnikam. S katerem tulk lejt she u ſouraſhtvu shiviſh; na ponovi u eni guiſhni saſtopnoſti mojemu Jeſuſu niegovu terplenie, inu na krishei nega! Servate mihi puerum Jeſum. O kakú ſilnu

Str.: 213v

Nje k ſerzú gredó; kakú njo bolé inu bodejo tuoje hudobe, katere doperneſſh!

X

Sklenem to pridigo Lubesnivi, inu sa Mario prou zhaſiti inu prou lubiti vam eno regelzo inu nauk dam, katero regelzo inu nauk Svet Krajl ‌David‌ daje, sa Bogà prou lubiti. Rekozh: qui diligitis Dominum, odite malum.

Ps 96.i0
. Vy kateri Gospuda lubite. ſourashite hudobo inu greh vy kateri marjo Lubite inu otshete pruti nje pravo reſnizhno andoht imeti, greha ſe varite! Greha naſturite, greh zhes uſ ſourashite qui diligitis Dominum odite malum! Katir Marijo prou zhaſtuje inu lubi; kir je nje reſnizhne ſlushabnik, inu ſe nje priasnoſti ahta; ta je temu ſourashnik, kateru ona ſourashi, amicus meus iniicus inimi-ci mei. Ona greh nar vezh ſourashi, tedei vy Lubesnivi ſlushabniki Marje tega tudi na uſso visho ſourashite, odite melum. ſpoumnite kulkukrat ſte njo koker kralizo Nebeſ inu semle posraulali; otshete le de vashe posraulenie bo leshnivu? Inu vashe posraulenie bo lesh-nivu. Aku vy njo na bugate kader vam povè vam perporozhi de nemate nje Synu reshaliti, odite malum. Ampak enu terdnu, ſtano-vitnu vednu ſourashtvu pruti grehu Maria od vaſs otshe imeti. inu na to visho bo vaſha andoht nje prou perjetna; takú vam bo koker ena Lubesniva Mati u vaſheh nadlogah na pomuzh perſhla. pone-finem in voluntate peccandi, et invenies Mariam promptiorem Ma-tre in tui dilectione. ſo beſede ‌Gregorja‌
ep. 47
. Tega imena oſsmega Papesha. ſturite konz vaſhi greſhni voli, nehajte Bogà reshaliti, inu bote obzhutili de Maria vaſ bo vezh lubila, koker ena Mati ſuoje o-troke lubi.

Str.: 214r

103. pridiga

Misit ſervos ſuos vocare invitatos ad nuptias

„Je ſuoje hlapze vunkei poſlou: deb te povablene k ohzeti poklizali.“

Math. 22.3.

italicTa Evangelſke Krajl (katir je enu dobru inu prou shlahtnu koſilu k ohzeti italicali shenitovaniu ſuojega ſynú naredou inu napravou) je ſuoje hlapze vun- italickei poſlou, deb oni te povablene k ohzeti poklizali.
misit ſervos ſuos vocare invitatos ad nuptias. Inú Buh (katir ſe sa naſ ſkerbi, kir naſ otshe svelizhati) ſuoje Angele te ſtreshne duhove poſhle, deb oni naſ na uſseh naſheh potah varvali, vishali, inu k vezhnemu shiuleniu perpelali. Od zhasti katero ſmo Bogú ob Nedelah inu terdneh Prasnikah po treti Boshji sapoudi doushni, od andohti pruti zhiſti Divizi inu Materi Boshji Marji. ſem she govurou: ſhe nekei imam govoriti od andohti pruti ſvetem Angelam naſhem Varham. Inu od tega kar naſ samore k leti andohti obuditi inu nagainati, bote tedei Lubesnivi (akú otshete s mano enu kratku terplenie imeti) ſhliſhali.

Skerb inu Lubesin; katero nam Angel Varh iskashe.

Zhaſt andoht hualeshnoſt i katero moremo my Angelu Varhu iskasati.

X

Trije urshohi ſo: kateri Angele nashi ſveſte Varhe k eni ſkerbni, zartani, veliki Lubesni pruti nam nagainajo: ali (de s beſedame Svetega ‌Bernarda ‌govorim) triji ſhtriki ſo, s kateremi ſe obiuna Lubesin teh Angelou dol od Nebeſ na sem-lo ulezhe: de oni naſs obiſhejo, naſ potroſhtajo. Nam pomagajo. Funiculus tri plese. Uo attrahitur ſuperminens charitas Angelorum.

Bern. Serm de S Muh
. Naſ lubejo sa volo Bogà, naſ lubejo sa volo naſ. naſ lubejo ſam sa volo ſebe. Pervezh naſ lubejo sa vol Bogà. Otshete snati Lubesnivi sakai naſhi Angeli Var-hi ſe naſ takú ſkerbnu anusamejo? Sakai pruti nam enu takſhnu nagnienie imajo? Sakai naſ vishajo? Ubranejo, varvajo? Satú ke Buh njem je sapovedou Buh njem je to ſkerb naloshou. Quoniam Angelis ſuis mandabit de te:
Ps. 90.ii
. u reſnizi ena zhudna dobruta inu obiuna lubesin; Kdu? Komu? Od Kogá? kai je sapovedou? Usamimo k ſerzu inu premiſhlujmo prou to veliko sapoud; Kdo je sapovedou? taiſte katir je te shlahtne lepe nebeſhke Duhove ſtuarou, taiſte: katerega oni bugajo, inu niegovo volo inu povelie uſelei dopounejo. Bug Goſpud tega Velizhaſtva je tem takù viſsokem inu shlahtnem; takú ſrezhnem ſuojem domazhem, isvolenem Duhovam; od naſs ubogeh. Revneh, greſhneh zhlove-kou sapovedou: de na naſ imajo ahtengo dati; da naſ ſe ſkerbeti. Per naſ biti naſ ubraniti, naſ ohraniti, naſ varvati pouſod na uſseh naſheh potah. ut cuſto-diant te in omnibus vӱs tuis.
ib
. Drughezh naſ Lubejo sa vol naſ. Vedó de ſmo k enemu viſsokemu zilu inu Konzu ſtuarjeni namrezh deb enkrat ko-ker oni uſelei ſrezhni u nebeſah Oblizhie Boshje gledali; Bogá lubili, Bogà veko-mei ushivali. Snajo kakú perjetna je naſha duſha Bogù; kaku uredna je? Kulk

Str.: 214v

Ona koſhtà, de sa volo nje je ſyn Boshje na semlo perſhou, zhlovk poſtou delou, terpou, umerou. Sposnajo u kaisaeneh theshavah ſkuſhniavah, nevar-noſtah ſe snajdemo; kakſhnem kakú ſtraſhnem inu ſilnem ſourashnikam moremo ſoper ſtavti. Kakú teſhku inu mozhnu ſhtrittati inu voiſkvati akú otshemo premagati inu krono Nebeſhko doſezhi. Tretezh naſ lubejo: Sa-vol ſebe: dokler mozhnu shellé inu s uſeme shelame zhakajo: deb my nyeh ver-ſt inu kore napounili, deb my na meſtu nyeh thovarſhou, kateri ſo sa volo pre-usetnoſti is Nebeſs dol u paku pehneni bli, inu ſo is lepeh Angelou ſtraſhni hudizhi inu poſhaſti ratali deb my pravem na meſtu the neſrezhneh Angelou u Nebeſa perſhli. Defiderunt calesou cives ſua igitam * Bern ravi minas.

Akú tedei vola Boshja, urednoſt zhloveſhke Duſhe, inu leſtnu nagnienie teh An-gelou nyeh nagana koker ſmo ſhliſhali k eni ſkerbni Lubesni pruti nam tak lohkú sposnamo de oni ſe na eno posebno visho anusamejo, nam po-magajo, naſ varjejo. Guiſhnu Angeli varhi ſo naſhi reſnizhni inu ſuſebni Prj-atli. Od katereh ſmo do ſdei doſti dobrut doſegli, inu od katereh ſe poſehmau tudi imamo troſhtati doſti inu velikeh dobrut. Sveſti ſo. Pametni ſo, mogozh-ni ſo prave Svet ‌Bernard‌. Fideles ſunt. Prudentes ſunt. Potentes ſunt.

in Ps qui habitat
. En prav inu reſnizhen Prjatou tega drugega Prjatla na sapuſti nej mu dobru ali hudu gre. Akú mu dobru gre ſe sh nim veeſli, akú mu hudú gre ſe zhes niega uſmili. Akú ſe dobru sadeshi ga huali. Akú fali ga ſuarri. takſhni ſo naſhi Angeli Varhi od sazhetka noter do konza naſhega shiulenia naſ ſpremlejo! U perveh naſheh lejtah, u mladoſti, u ſtaroſti ſo per naſ okuli naſ. domá ali na raishi; u hiſhi ali sunej, med drughemi ali ſamí nikul naſ na sapuſté. Kulkukrat kader ſe pofliſsamo ſveſtú Bogú ſlushiti naſ oni skus notrejno ſhtimo inu ſvetu noterdajanie u brumnoſti u kerſhanſkemu Bo-gabojezhemu shiuleniu poterdujejo? Kulkukrat kader ſmo k andohti leni tra-glivi inu mersli naſ k gorezhemu aiffru u ſlushbi Boshji obudè? Kulku krat kader u greh pademo naſ ſvarrè inu k pravi pokuri nagajnajo? ſveſti ſo fideles ſunt. En prav inu reſnizhen Prjatou kir navarnoſt previde; mittelne […] tu hudu inu dobru reslozhi. ſuojega priatla opomina podvuzhi, niemu s ſvitovaniam na roko gre inu perſtopi. Takſhni ſo nashi Angeli Varhi? videjo navarnoſti, videjo tega hudeh mresh pounega ſvejta, u katereh ſe do ſtikrat tudi nedoushne duſhe love inu u greh padejo. Na padej ſe (govoré temu ali unemu taiſi ali leuni k ſerzu) na padej ſe u to navarno hiſho. puſti to perloshnoſ! Dej ſlavú leuni ſlushbi; na delei snanie inu priasnoſt s to perſhono! Na meſhej ſe u unu thovarſhtvu; mouzhi od tega fallarja; na i-mei takſhneh pogovorou; inu takú naprei. Modri sastopni, reſvetleni ſo. Prudentes ſunt. En prave inu reſnizhen Prjatou ne ſamu s dobro volo inu nagnieniam s ſvitaniam temúzh s rezhio inu dobrutame ſuojemu Prjatlu na pomuzh pride, on niega u navarnoſteh reſhi. On niega pred ſourashniki ubrani.

Str.: 215r

Naſhi Angeli Varhi koker ſmo saſtopili naſ na eno poſebno visho lube-jo, oni ſo naſhi pravi inu reſnizhni ſveſti, modri, inu mogozhni Prj-atli. Tedei ſe ſpodobi de my njim zhaſt skashemo. De njih s andohtio na pomuzh klizhemo, de pruti njim savupanie imamo. Moremo ſupet po-rezhem s ſvetem ‌Bernardam‌ zhaſt njim skasati: dokler ſo prizhi naſ. mo-remo njih sandohtio na pomuzh klizati: dokler ſo nam nagnieni. mo-remo pruti njim vupanie imeti: dokler naſ ſkerbnu varvajo. K pervemu ſmo doushni naſhem Angelu varhu zhaſt. Ke je prizhi naſ. Reveren-tiam pro proſentia.

Bern. In ps habit
. modru pametnu ſkerbnu inu ſve-tu ſe sadershi moj Kriſtian, kir sraven ſebe enega taku shlahtnega Var-ha imaſh, na uſsakemu Kraju, u uſsakemu kotu na niega ſpoumni inu niega pred ozhmi imej, na podstopi ſe pred njim ſturiti, kar be ſe na pod-ſtopou, pred enem poſhtenem, viſokem, shlahtnem zhlovekam ſturiti.

K drugemu ſmo naſhemu Angelu Varhu doushni andoht, ke nam dobru otshe inu dobru ſturí. devotionem pro benevolentia. Kaisaena andoht je letá? Pervezh andoht katera u molitvah proſhniah; pogostemu ſpo-mynu inu hualeshnoſti sa niegove nam ſturjene dobrute ſtojí: dru-ghezh andoht katera ſtojí u enemu zhiſtemu, ſvetemu Kerſhanſkemu shi-uleniu inu u lepeh zhednoſtah ali tugentah. Obeden dan nema miniti ali pretezhi, ob kateremu be ſe my niemu na perporozhili; niega s guiſhnem kratkeme vunder aiffrig inu gorezhem molitvame na zhaſili, niega ko-ker naſhega lubega Varha na pomuzh na klizali. On je en zhiſte Duh!

Str.: 215v

Zhiſte nedoushne duſhe ſhtimá inu lubi. Tugente ali lepe zhednoſi mu dopadejo. Zhe takſhne per nas najde, ſe veſeli: dellezh od porednega thovar-ſhtva; od nezhiſteh shellah, inu dell, od hudobneh luſhtou tega greſhnega ſvejtá, zhiſtu brumnu po Boshjeh inu zerkounah sapoudah maſhnu shive-ti. Pogostu ſuoje ſerze k Bogù usigniti, inu uſe uſakdane dela po dou-shnuſti ſuojega ſtanú inu poklizaniu s dobro ſveto meinego Bogù gor offrati. Nikar kreh prepiranie, jeso, ſouraſhtvu, temuzh s uſeme ſveto Ker-ſhanſko saſtopnoſt, saveso, myr, inu Lubesin imeti tut emmu Angelu tega myrú dapade: letá je nam nuzna niemu nar perjetneiſhe andoht.

K tretemu ſmo niemu doushni savupanie, ke naſ varje inu ubrani. background(yellow)ſi- duciam pro cuſtodia

ib
. Enkrat koker ſe troſhtamo s pomuzhio inu gnado Boshjo, bomo […]thovarſhi u ſrezhnemu prebivalſhu teh isvole-neh u Nebeſah. ſdei na semli u ti dolini teh nadlugah inu ſous je on naſs od Nebeſhkega Ozheta dan naprei poſaulen; Uzhenik inu Varh: inu kogà ſe bomo pod enem taku ſveſtem takú modrem taku mogozhnem varham bali? Le po niegovemu opominaniu, nauku; inu ſvetvaniu. ſe sadershimo! Kader ſe moj Kriſtian ena ſilna theshava perblishuje, ka-der ena ſtraſhna ſkushniava te popade; perbeishi h tuojemu Angelu; te-ga tuojega Varha; tuojega Vaivode; tuojega Pomozhnika na pomuzh kli-zhi! Invoca Cuſtodem tuum; Ductorem tuum. Adjutorem tuum!
id ibid
.

X

Sklenem to pridigo s enim kratkem naukam, Buh dej deb ga uſsaktir dobru samerkou inu po temu ſe sadershou! Na posabite na Angela Vaſhe-ga Varha tega vashega ſveſtega, modrega, mogozhnega Prjatla! Skashite niemu sa niegovo prizho zhaſ! Sa negovu nagnienie andoht! Sa niegovu varvanie vupanie! Sjutrei kader ſe usignete is poſtele perporozhite ſe niemu; zhes dan vezhkrat niega na pomuzh klizhite; na vezher sa-hualite niega sa te vam dodelene dobrute! A eno beſedo takú ga zha-ſtujte, takú shivite; takú ga ubogajte; de bote enkrat shnim Bogá vekomei ushivali.

Str.: 216r

104. pridiga

Abӱt ad eum, et rogabat eum: ut deſcenderet et ſanaret filium ejus.

„je ſhou k niemu, inu ga je proſou, deb doli perſhou, inu niegovega Synu osravou.“

Joan. 4.47
.

Skerb inu Lubesin/ katero je ta Evangelſke Kralizh inu Ozha pruti ſuojemu brumnemu ſynu imou) je niega nagajnala per Kriſtushu pomúzh iſkati. Od katerega ſe je troſhtou pomúzh diſzhi. On pres zvibla je vedou inu sastopou taiſte dobrute inu zhudeshe katere je Jeſus nad boouniki ſturou, dans je ſhli-ſhou de letá dobrutnik is Judouſke deshelle ima priti u Galilejo, tedei je ſhou k niemu, ga je proſou. Deb doli perſhou inu niegovega Synu osravou abӱt ad eum et rogabat eum, ut deſcenderet et ſanaret filium ejus. Kriſtus Jeſusprav Buh inu zhlovk je naſhe perve Srednik, naſhe perve Beſednik, kir sa naſ proſi sa naſ govori per Nebeſhkemu Ozhetu, per temu vender reſ oſtane. de je perpuſhenu, hua-le urednu inu dobru Svetnike Lube isvolene Boshje Prjatle koker mogozhne Pa-trone ali Pomozhnike zhaſtiti, na pomuzh klizati. Pruti njim upanie inu andoht i-meti. U pridigah od trete Boshje sapoudi (katero vam isloshim) ſem govurou od zha-ſti katero ſmo bogú ſuſbnu ob Nedelah inu prasnikah doushni, od andohti pruti Di-vizi inu Materi Boshji Marji, pruti ſvetemu angelu Varhu. ſhe nekei vam imam poeſh-mau povedati od zhaſti inu andohti pruti Svetnikam, katere nam je Buh po beſedah Svetega Bernarda dau na semli koker muſhtre inu exempelne. Deb my na nie gledali u Nebeſah koker Pomozhnike, deb oní nam pomagali. Letá je prava, reſnizhna, nuzna andoht pruti Svetnikam, po nyeh exempelnu ſ sadershati tu je po ſuojemu poklizanie u ſujemu ſtanu shiveti koker ſo oní shiveli, inu na to vishi ſi nyeh pomuzh saſlushiti. u dueh pridigah vam bom letú naprei poſtavou: u danaſhni pridigi vam skashem:

De Prava reſnizhna andoht pruti Svetnikam je po nyeh exemplu shiveti inu ſe sadershati.

X

Svetniki ſo shivi Muſhtri po katereh imamo naſhe dela, naſhe sadershanie inu shiu-lenie napravti, vishati inu rounati. Po njeh lepeh zhednoſtah ali Tugentah po njeh Sveteh exempelnah moremo ſe sadershati, aku shelimo nje prou inu popou-nama zhaſtiti, akú otshemo pruti njim u reſnizi andohtlivi biti. Med drugemi urshohi: de je Kriſtus zhloveſhko naturo gor useu inu zhlovk poſtóu je tudi e-den letá: deb my nad nim en shive popounama Muſhter imeli po kateremu lohkú ſveti ratamo. Kriſtushove exempel je obiunu sadoſti sa dopernashati uſse ſorte lepe zhednoſti. je reſ: vunder naſh Isvelizhar sraven tega nam je otou dati inu sa-puſtiti koker mainſhe exempelne inu Muſhtre te Kerſhanſke popoumnoſti Sve-tnike, uſsaktir med temi k nam rezhe; kar je enkrat rekou ſvet ‌Paul‌: sadershi-te ſe koker jest po mojemu exemplu, koker ſe jest sadershím po Kriſtushovemu exemplu: imitatores mei eſtote, ſicut et ego Chriſti.

i Cor. ii.i
. inu leté Muſhtre namrezh Svetnike nam je naſh odreſhenik dau inu sapuſtou sa volo naſhe slabuſti poſhluſhajte sakai? Pervezh satú: dokler med zhednoſtame inu tugentame ſo

Str.: 216v

Nekatere, katere pred ſabo imajo guiſhne nepopoumnoſti, ali falarje koker ſo k exemplu Viera, pokura. Inu drughe katere ſo inu oſtanejo, tudi per ſvetnikah na semli do-kler ſhivé, ampak niſo inu jih na ſpremlejo ali na oſtanejo per nyeh u nebeſah. takſhneh tugentah ali zhednoſtah Kriſtus ne imòu. Inu satú ſ tudi ni naprei poſtavou koker en Muſhter takſhneh zhednoſtah. On namore rezhi: nauzhite ſe od mene terdnu vieruvati uſse ſkrivnuſti te viere katere ſem vam reſodeu inu pove-dou. nauzhite ſe od mene, bati inu varvati pred pravizhno ſhtraffengo Nebeſh-kega Ozheta; savupati niegovo gnado, objokati vaſhe grehe, pobulſhati vaſhe hudobe inu falarje; tedei je takú rekozh potrebnu blu de nam je druge Muſhtre dau sa en Muſhter inu exempel ene prave pokure eno ſveto ‌Magdaleno‌: katera k uſim spokorenem prave: imitators mei eſtote: „nauzhite ſe od mene“, reſnizhno po-kuro ſturiti zhes vaſhe popreiſhne pregrehe; milu ſtanovitnu do ſmerti taiſte ob-jokati, ſourashiti; nogé inu roke ſtran vaſhega Krishanega Isvelizharja s pravem sgrevanem ſerzam kuſhnet; niegove Pravize ſe bati; niegovo Miloſt na po-muzh klizati; niegove gnade ſe troſhtati: odpuſhanie savupati, skus dobre de-la sa poprei doperneshene grehe sa doſti ſturiti, inu tokú naprei.

Drughezh je Buh naſhi ſlabuſti Svetnike sa exempel inu Mushter dau: deb my na nje gledajozhi obudeni inu nagainani loshei Kerſhanſku inu ſvetú shiveli. guiſhnu je de ta zhlovk loshei ſturi kar vidi de tudi drughi niemu enaki ſtu-ré inu doperneſó. Kader Svet ‌Paul‌ ſam ſebe koker en exempel tem viernem naprei poſtaule rekozh sadershite ſe proſem vaſ koker ſe jeſt sadershím rogo vos, imita-tores mei eſtote.

i Cor 4. i6
. S teme beſedame koker samerka ſvet ‌Joannes Chryſo-ſtomus‌ on ſam ſebe na huali temuzh skashe de zhednoſt ali tugent je lohka inu ſe lohkú ſturi. non ſe extorit. ſed oſtendit facillem eſſe virtatem inu u reſnizi Lubesnivi ſmo morebiti vezhkrat ſamí obzhutili: de kar nam je od sazhetka ſe ſil-nu teſhkú sdelu u Boshjeh ali Cerkounah sapoudah u Kerſhanſkemu Bogabojezhe-mu shiuleniu, s zhaſsama nam je lohkú naprei perſhlu kader ſmo takſhne dela u shiuleniu tega ali unega Svetnika brali, ali ſvete exempelne vidili, ali ſhli-ſhali. Takſhni exempelni ſo u naſheh ſerzah eno guiſhno mozh obudili; naſs ſer-zhne ſturili, naſ poterdili, naſs vabili; naſ takú rekozh skus eno volno perjetno ſilo ulekli. Skushou je letú koker ſam prizhuje Svet ‌Auguſhtin‌: poprei koker ſe je preobernou kakú mozhnú je ſam s ſabo voiſkuvou? Kaisaene theshave je obzhutou? Kaku grosnu teſhku je niemu naprei perſhlu sapuſtiti luſhte neſpodo-bne u katereh je shivou! ſlavu dati navadi greſhni inu perloshnoſti; reſtrgati mozhne kettine inu savese hude Lubesni priasnoſti thovarſhtva? inu vender s exempelni drugheh Svetnikou inu ſvetniz je ſam ſebe previshou (akú je rekou inu ſam ſebe ogovarjou) akú ſo samogli letí inu leté letú ſuriti, sakai be

Str.: 217r

na samogou ti o ‌Auguſhtin‌ tega na ſturiti? tu non poteris quod iſti ad iſta leuni inu leune ſo premagale golufne oblube porednega ſvetá, ſkuſhniava pa-klenſkega ſourashnika, puntarſkega meſá, ſo meſnu, kerſhanſku, zhiſtu, ſvetú shiveli inu shivele; ſo imenitni ſlushabniki inu ſlushabnize Boshje poſtale; inu kakú ſo samogli? morebiti ſami od ſebe is nyeh laſtne mozhy? nikar u: ſuojemu Gospudu inu Bogù, s niegovo gnado inu pomuzhio ſo samogli, s ka-tero tudi ti ‌Auguſhtin‌ samoreſh. tu non poteris quod iſti et iſta va vero iſti et iſta in ſemetipſo poſsunt ac non in Domino Deo ſuo?

Conſ 28eii.3
. Ta-kú je ‌Auguſhtin‌ ſam ſebe previshou! K ſvetemu shiuleniu ſam ſebe ſerzhnega de-lou inu obudou: taku je en velik Svetnik poſtóu. Vidite Lubesnivi kaku potre-bni ſo inu kulkain samorejo exempelni teh Svetnikou sa naſ k enemu ſvete-mu shiuleniu nagainati? Buh nam je taiſte koker Muſhtre dau! U uſakemu ſtanu, poklizaniu; ſtaroſti, ſhpollu- slahtne inu nehhlahtne, viſsokega inu gmein ponishnega rodú; desheuſke inu duhoune, uzhene inu neuzhene, Mlade inu ſtare; sakonſke inu nesakonſke; mladenzhe, dekelze, Divize inu udove, moſhke inu shenſke pershone na nyeh sadershanie imamo gledati inu po taiſtemu ſe sadershati uſakatir po ſuojemu ſtanu; obvium habebis ibi gregem pro-phetarum. et inſiliet in te Spiritus Domini et prophetabis cum eis, et muta-beris in virum alium.
i Reg i0.6
. je blu rezhenu inu takú ſe je tudi sgodilu ‌Saulu ‌koker beremo u perveh Kraleveh Bukvah. Kader boſh ſhou gor pruti hribu bo tebi na pruti perſhla ena drushba teh od hriba doli gredejozheh Prerokou, inu tiſtikrat bo u tebe ſkozhou Duh tega Gospuda. Ti boſh shnym Preroko-vou inu en drughe moſh poſtáu. Tu zhudu bo tudi nad tabo moj Kriſian u eni guiſhni saſtopnoſti ponovlenu: akú ſe meſhaſh mei drushbe teh Svetni-kou otshem rezhi zhe gledaſh na nyeh tugente, zhednoſte, imenitne dela inu Svete exempelne, inu taiſte po tuojemu ſtanu dopernaſhaſh, mozh inu gnada bo-shja bo perſhla, tebe poterdila inſilieb in te Spiritus Domini; inu bosh en prave, gorezhe inu aifrih; bogabojezhe inu Svet Kriſian gratou, et mutaberis in virum alium. Na to visho boſh Svetnike prou zhaſtiu inu eno pravo popou-nama andoht pruti njim imou.

So nekateri inu morebiti je takſhneh doſti: kateri ſe dershe sa prou andohtli-ve pruti temu ali unemu Svetniku. Inu sakai? Satú ke niemu k zhaſti uſsak teden ob enemu guiſhnemu dnevu lampizo ali eno uſheno ſvezhizo per-shigajo; k temu unemu altarju eno tablo obeſhejo, nekatere roshe perne- neſó, niegove Pilde ali podobe imajo inu kuſhnejo, paſsſ, perſtene okul neſò. uſsak dan guiſhne molitve opravjo inu takú naprei. Letú ni sadoſti

Str.: 217v

k eni pravu andohti je potrebnu, k sunajni tudi notrejno andoht perdru-shiti; sunajne dela inu snamnia te andohti dopernaſhati, inu po exem pelnu teh Svetnikou Bogú u brumnoſti u ſvetuſti ſlushiti. Nar bul-ſhe andoht pruti Svetnikam je: aku nje zhaſtimo inu po nashemu pokli-zaniu inu ſtanu shivimo, koker ſo oni po ſuojemu poklizaniu inu ſtanu shiveli. H kakſhnemu zilu inu konzu tu govorim? Morebiti h temu deb vaſs od zhaſty (katero skus takſhne svunajne dela te andohti Svetnikam skashite) nasai dershou. Buh obari. Tega nikar Lubesnivi. Jeſ hualim jeſt sa dobre, nuzne, huale uredne sposnam molitve; s katereme ſvetnike vaſhe Patrone inu Pomuzhnike na pomúzh klizhete, andoht s katero nyeh Reliquie ali zhaſtitlive oſtanke, pelde inu podobe zhaſtujete: drughe su-najne dela katere njim h zhaſi doperneſete. Ampak zelo andoht u the re-zheh poſtavti pres dobrega Kerſhanſkega Bogabojezhega shiulenia, tu me-ni naprei pride koker ſamo ſlamo pres ſrnia imeti. Prou inu popounama andohtliv pruti ſvetnikam je taiſte katir sraven tega de jih ſhtima, lubi. zhastuje; pred greham ſe varva koker oní; inu brumnu shivi, koker oni, otshem to pridigo ſkleniti.

X

Ampak poprei koker njo ſklenem morem ſhe na en isgovor nekatereh leneh inu tragliveh Kriſtianou odgovoriti. Zhe ſo takſhnem ſveti exempelni tega ali unega ſvetnika naprei poſtauleni: deb oni po taiſteh hude greſhne navade inu perloshnoſti sapuſtili, to uno njem ſturjeno Kervizo odpuſtili s ſourashniki ſe ſprau-li. Kervizhne dobizhke povernili, lete inu enake dela te Kershanſke ſerzhnuſti doperneſli. Pravjo niſmo Svetniki. Uni inu une ſo ſturili ſo bli Svetniki ſo ble ſvet-nize. Inu kai je satú? ſo bli Svetniki, ampak sa volo tega niſo drughe nature imeli koker vy; so bli ſlabi koker v. ſo imeli theshave ſkuſhniave morebiti ſhe huiſhe koker vy. ſo bli is meſá koker v. boſh rekla (je enkrat piſou Svet ‌Ambroſh‌ k eni sapeljani Divizi) niſo mogla te ſkuſhniave premagati: dokler enu ſlabu telu imam. non potui ſuſttinere quia carnem fragilem circum ſerebam. Ampak per ſodbi Boshji ſe bo usignila (odgovori leta Svet Uzhenik) inu bo rekla Sveta ‌Te-kla‌ s drugheme neiſhtvenu doſti thovarſhizame: lasheſh! my ſmo premagale inu ſmo enaku meſú enaku telu koker ti imele! Reſpondebit tibi beata Tecla cim innumeranilibus ſocys, et nos eadem carne amicta ſuimus.

ep. ad. virg. lapſam
. Sveti moremo biti Lubesnivi, akú otshemo pravi Kriſtiani biti; s ſlabuſtio naſhe nature ſe namoremo isgovarjati, de niſmo Sveti. Letá je naſha traglivoſt inu poredna lenoba! S pomuzhio Boshjo na ſhparejmo fliſsa inu muje inu samoremo Svetniki poſtati.

Str.: 218r

105. pridiga

Qui voluit rationem ponere cum Servis ſuis.

„Katir je otou raitengo delati s ſuojimi hlapzi.“

Math. 18.23.

Letí isvoleni Svetniki inu Svetnize Boshje (katere danaſhno Nedelo inu Pra-snik uſi ukupei pod enim Spominam zhaſtujemo) ſo taiſti hlapzi s katere-mi je Buh raitengo delou. Inu kateri ſo per letí raitengi dobru inu ſrezhnu obſtali. Uſsakatir med njimi ſe te veſelia inu troſhta poune beſede ſhliſhou dober inu ſveſt hlapz poidi noter u tu veſelie tuojega Goſpuda; na semli ſo shiveli koker shivi Muſhtri na katere imamo my gledati. U Nebeſah shive deb nam koker mogozhni Pomozhniki inu Patroni pomagali. U sadni pridi-gi ſte ſhliſhali: de prava reſnizhna andoht pruti Svetnikam je. po nyeh zhedno-ſtah inu exempelnah shiveti: inu u danaſhni pridigi bote saſtopili: de prava reſ-nizhna andoht pruti Svetnikam, skus nje ſuſebne dobrute doſeshe. Lubesnivi aku otshete s mano enu kratku dobrovolnu poterplenie imeti, vam k zhaſti uſseh Svet-nikou, inu k vaſhemu troſhtu skashem

Kakſhno pomúzh imamo od Svetnikou vupati.

X

Svetniki nam perstopjo koker beſedniki s nyeh proſhniame: inu nam dobrote doſeshejo koker Pomozhniki s nyeh pomuzhio. Inu letú ſe isgodi u duojni vishi: kader mi Bogá skus Svetnike naſhe proſhnie taku rekozh naprei po-ſtavimo, inu kader Svetniki naſ ſe anusamejo inu sa naſ Bogá proſijo. Prevezh Svetniki nam pomagajo, kader mi naſhe proſhnie Bogú de takú govo-rím skus nyeh roké offrujemo; poſhluſhajte sakai. Kader naſhe molitve Bogú skus Svetnike naprei poſtavmo, inu lete koker nashi Srednike per Bogú ſhpogamo, skashemo inu na snanie damó, de ſami na ſebe na savupamo, de ſami ſebe malu ſhazamo, de ſamí ſebe sa ſlabe inu nauredne dershimo. inu takſhna ponishna molitou Bogú dapade. Ponishna proſhnia taiſtega ka-pitana. Kir per ſvetemu ‌Lukeshu‌ na ſedmi poſtavi ſam ſebe ni sa uredne-ga dershou pred Kriſtusham ſe perkasati! Inu kir satú skus ſtarſhe tega Judouſkega Folka je proſou Jeſuſa deb perſhou inu niegovega revnega hlap-za osravou; letá niegova ponishna proſhnia je Kriſtushu takú dapadla inu k ſerzu ſhla: de ſe je sazhudou, inu od kapitana prizhou: de takſhne Viere ni neiſhou u Israelu. Je enkrat ena guiſhna inu od Svetega Duha u ſvetemu Piſmu skus uſa tega modrega moshà rezhena reſniza, de molitou tega /kir ſam ſebe ponishuje/ zhes oblake ſe usigne, de doſti per Bugu pre-more. Oratio humiliantis ſe nubes penetrabit.

Eccli 35.2i
.

Drughezh Svetniki nam pomagajo, kader ſe per Bugú sa naſ anusamejo inu sa

Str.: 218v

Naſ pomuzh isproſijo. Svetniki Bogá sa naſ proſijo koker govori Svet ‌Tho-maſh‌ ta Angelſke Uzhenik. Expreſsis et tacidis precibus.

Supl. Q 72 a 3.3
. glaſ teh ſvetnikou? Leté proſhnie ſo saſhlushenie teh Svetnikou; kateru saſlushenie je pred Bugam koker enu shlahtnu lepú deshezhe, perjetnu kadillu, kate-ru saſlushenie sa miloſt pruti naſhem revam. Sa pomuzh u naſheh potrebah. Klizhe. saſtopite letú ozhitnu inu tenkú u eni perglihi; Pride nasai is voj-ſke en ſerzhan Voiſhak inu pokashe ſuojemu Krajlu ſuoje sa volo niega inu niegovega kraleſtva na voiſki perjete rane; temu shounierju ni potreb-nu doſti beſed ſturiti sa ſe inu sa te ſuoje, friſhne snamnia teh perjeteh ran she pres jesika pres beſedy tega shounierja per Krajlu obiunu, doſti go-vore inu premorejo de ta Voiſka od Krajla tu doſeshe, kar shelí inu otshe sa ſe inu sa te ſuoje doſezhi. V enaki vishi tihe proſhnie ali saſlushenie teh isvolenih Boshjeh Prjatlou u Nebeſah, Stanovitnoſt inu Serzhinuſt neiſhtvenu doſti Sveteh marternikou; Brumnoſt, zhiſtoſt, pokura, Kaſhtiganie, radovolne voiſtre dela te pokure, poterpeshlivoſt tulku Boshjeh Svetnikou inu Svetniz premorejo od Bogà doſezhi; kar on ne sa ſe (dokler obene rezhi na potrebu-jejo) temúzh sa naſ iſhejo inu shelé doſzhi. ‌Herodeshu‌ temu hudobnemu kraj-lu je pleſsanie ‌Herodijadove‌ Hhheri takú dapadlu: de (koker beremo per Svetemu ‌Marku‌) je nje oblubou inu s perſego poterdou tudi polovizo ſuojega Kraleſtva da-ti akú otshe imeti. quidquid petieris dabo tibi licet dimidium regni mei.
Marc 6.23
. inu zhiſtoſt neiſhtvenu doſti Sveteh Diviz ali na bo dopadlu? Ali na bo samo-gla per Bogú per temu pres konza dobremu pres konza dobrutlivemu Gospudi doſezhi letu; kar sa naſ proſijo? akú na sadobimo, kar ſvetniki proſijo, verje-mite lubesnivi ne oni, temuzh mi ſamí ſebi ſmo krivi; dokler s nasho hudobo shegen inu dobrute boshje odvernemo inu nasai dershimo.

Ampak aku be lih saslushenie inu tihe proſhnie teh Svetnikou na ble uſhliſha-ne; vender nyeh glaſne proſhnie inu molitou bo od Bogá uſlishana. ſecun-dum quod orant pro nobis, votis ſuis aliquid poſtulando, ſmper exaudiutur. Prave Svet ‌Thomaſh‌ od Aquina.

in Supl. Q. 72. Ar 3. Ad 2
. Kader Svetniki sa naſ molijo inu te ali une gnade od Bogà proſijo sa naſ. ſo uſelei uſhliſhani. Oni nam ne ſamú s nyeh saſlusheniam koker lubesnivi inu perjetni Prjatli Boshji temúzh tudi s nyeh molitovjo koker mogozhni beſedniki iſhejo inu otè poma-gati. Kar je blu u perveh bukvah teh Makabeerjou rezhenu inu od ‌Jeremiasa‌ Preroka: letá je kir doſti moli sa veſ Folk inu zelu Svetu Mejſtu. ‌Jeremias ‌bos-hji Prerok. Hic eſt. qui multum orat pro populo at univerſa Sancta Civitate Jeremias Propheta Dei
2 Mach. i5.i4
. letú ſe more rezhi od uſeh ſvetnikou inu u reſnizi aku oni po beſedah Svetega ‌Hjeronima ‌ſhe ob taiſtem zhaſsu Kader ſo shiveli na semli, kader ſo ſe mogli ſami sa ſe ſkerbeti, niſo izpuſtili sa naſ proſiti, inu nam te une dobrute od Bogà doſezhi, kulkain vezh.

Str.: 219r

bodó letú ſturili ſedei kader ſo vekomei ſrezhni u Nebeſah, kader ſe ne vezh sa ſe temúzh le sa naſ ſkerbé. Kader shelé naſ ſa ſuoje thovarſhe imeti. En Prave Beſednik kir ſe enega anusame, sa niega ſe ſkerbi, sa niega proſi inu govorí: more imeti veliko mozh u beſedah, katere sa tega drugega ſturì, inu veliko Lubesin inu ſkerb sa praudo katero gorusame. Inu takſhni beſe-dniki ſo ſvetniki. Oni naſ prou inu popounama lubijo; oni mozhnù sa naſ govoré inu proſijo. od nyeh Lubesni pruti nam ſmemo saguiſhani biti, do-kler guiſhnu je de ti Nebeſhki Duhovi inu isvolene Duſhe katere Bogà lu-bejo, tudi nam ſo s eno zartano reſnizhno Lubesnio nagnieni. Prave ſvet ‌Au-guſhtin‌ Quisquis Angelorum Deum diligit, certus ſum: quod etiam me di-ligit. De nyh proſhnie veliko mozh u ſebi sapopadejo, inu per Bogù veliku samorejo nad tim tudi ni zviblat, dokler skus molitou inu proſhno the Sve-tnikou Pravizhna jesa Boshja ſe potalashi. takú govori Svet ‌Hieronimus‌. gra Dei precibus Sanctorum frangitur.

In Ezek. C. i3
. Svetniki s mozhio ſuojeh proſhnah ſturé inu od Bogà doſeshejo pravi leta imenitne Cerkvene U-zhenik, oni tega Svetà neſò, de on sa volo velikeh grehou ukup na pade inu na pogine. Sancti portant mundum, dum eum, ne ruat ac pereat oratorium ſortitudine ſoſtient.
in Job 9.17
.

Is uſega tega (kar ſte doſehmou od Svetnikou ſhliſhali, Lubesnivi lohkú sklenite, kulku inu kakſhneh dobrut ſe vӱ od nyh imate troſhtati; inu s kaisaenem terdnem savupaniam, gorezhem aiffram, zartano an-dohtio nje imate na pomúzh klizati? En Ajdouſke Krajl (koker ſe bere u hiſtoriah

Herric a 4
.) je uſak dan ſhtirkrat douge isúges thaushent inu ſhtirdeſet imenitneh inu zhaſtitliveh imenah ukupei slosheneh litanie Sonzu h zhaſti ismolou, per uſeh ſuojeh teſhkeh ſkerbeh, inu velikeh opra-vilah enga zelega Kraleſtva je ta Ajd vunder tulku zhaſsa neſhou, sa o-pravti uſak dan to Malikouſko ſlushbo. Joh kakú ſe bo on enkrat na ſodne dan usignou; satoshou inu ſaſramovou taiſte lene nemarne traglive Kriſtiane, kateri per ſuojeh mejhneh ſkerbéh inu mejhneh opravilah vunder tulku zhaſsa na najdejo, deb ſe uſak dan ſai s eno kratko ſveſto mo-litouzo Svetnikam Boshjem nyeh Patronam inu Pomozhnikam perporo-zhili, taiſte zhaſtili, taiſte na pomúzh klizali; Gorje takſhnem; ſilnu ſe bojím de ſe nym na bo sgodilu, kar ſe je sgodilu tem neſrezhnem Pur-garjam u temu Mejſtu Lais: od katereh stoji sapiſsanu u ſvetemu Piſmu u bukvah teh Sodnikou: de ſo bli pokonzhani; nullo penitus ferente præsidi-um eo quod. cum nullo hominum haberent quidquam societatis.
Jud 18.28
.

Str.: 219v

nobeden ni njim k pomuzhi perſhou; nobeden njim ni pomagou satú ke nobenem niſo sastopnoſti inu priasnoſti imeli. Neſrezhni inu sapuſhe-ni takſhni Kriſtiani, kateri ſe Svetnikam mozhneh Pomozhnikou na ahtajo! Neſrezhni inu sapuſheni u shiuleniu; neſrezhni inu sapuſheni u ſmerti! nullo penitus ferente præsidium, eo quod. cum nullo Sanctorium ha-berent quidquam Societatis.

X

Buh naſ pred letó nesrezho obvari; ampak tudi delezh od naſ ima biti ta-kſhna lenoba inu namarnoſt! zhaſtujemo Svetnike; inu sadershimo ſe po tugentah lepeh zhednoſtah po imenitneh ſveteh exempelnah katere ſo oni nam dali inu nasai puſtili; tu je, imejmo pravo popounama reſni-zhno andoht pruti ſvetnikam; usdignimo gor naſhe ozhy pruti taiſti shla-htni veliki inu prelepi nikar od zhloveſhkeh temúzh Boshjeh rok gor po-ſtauleni inu naprauleni hiſhi; pruti taiſtemu ſrezhnemu veſelemu Domuva-niu, u kateremu Pravizhen inu Dobrutliv Buh saſlushenie ſuojeh isvoleneh polohna s eno naſtroſhtlivo Krono, s krono te Pravize, s krono te zhaſti. Ondi sagledamo te bol koker ſonze inu svesde ſvejtle drushbe the Svetnikou; ta ſodniſhke kor teh Apoſtelnou! To erdezhu oblezheno premagarzo voiſko teh Marternikou; te lilji ozirane inu veſele pojezhe kore teh Diviz inu Spov-ednikou; ondi videmo te uboghe v Duhu, katerem Nebeſhku Kraleſtvu ſhliſhi-te Krotke kateri to ſrezhno semlo poſedejo, te shaloſtne; kateri ſo potroſhta-ni. te lazhne inu shene pravize, kateri ſo naſiteni, te miloſtive, kateri ſo miloſt doſegli, te ke ſo enega zhiſtega ſerzà, kateri Bogà gledajo, te myrne, kateri ſo boshji otrozi imenuvani, te kateri sa volo pravize ſo pregananie terpeli, inu u Nebeſah kralujejo tankei videmo isvolene katere namore nigdar obeden isſhteti is uſh rodou, folkou, inu jesikou; kateri naſ vabijo, naſ kli-zhejo, nam pot pokashejo po kateri imamo k njim priti, o Lubesnivi pofliſsi-mo ſe shiveti na temu Svejtu shiveti koker ſo oni shiveli, de bomo shn-mi inu s uſsemi Angeli okuli throna Boshjega ſtojezhi, na vekoma peli Bogà hualili inu rekli: shegnanie inu ſvitloba, modruſt, sahualenie, zhaſt, Kraft, inu muzh bodi naſhemu Bogù od vekomai do vekomai. Amen.

Str.: 220r

110. pridiga

Reddite - quæ sunt Dei, Deo!

„Dajte Bogù kar je Boshjega!“

Math 22.2i.

italicEnu lejtu bo ſkorei preteklu: de od perveh treh Boshjeh sapoudah govorím. Ali od Lu- italicbesni inu zhasti, katero ſmo Bogú doushni. Vuſakateri pridigi ſte bli opominja- italicni deb Bogù to niemu doushno zhaſt iskasali. Deb Bogù dali kar je boshjega
red-dite quæ ſunt Dei, Deo. Lejtu gre h konzu, inu s lejtam gredó tudi h konzu pridige od tretie Boshje sapoudi. Katero vam bom ſklenou ſhe s teme pridigame od hiſhe Boshje bote tedei shliſhali u pervi pridigi Viſokuſt inu urednoſt katero ima hiſha Boshja. u drugi pridigi: visho na katero ſe imamo u hiſhi Boshji sadershati. Inu u treti Pri-digi dobrute katere doſeshemo u hiſhi Boshji. Lubesnivi dans bote saſtopili viſokuſt inu urednoſt hiſhe Boshje is zila inu konza h kateremu je gor poſtaulena. Zerkve ſo hiſhe: u katereh Buh prebiva. U katereh ſe Buh zhaſtuje. Inu u katereh Buh ſuoje gnade iskashe. Poſhluſhajte: u Zerkvah.

Buh otshe na poſebno visho prebivati.

Buh otshe na poſebno visho hualen biti.

Buh otshe na poſebno visho ſuoje dobrute dodeliti.

X

Buh je neismeran. On je pouſod. Nebu inu semlo on napoune, veſ volen ſvejt je nie-gova hiſha niegov Tempel. Vunder nekatere Kraje pred drughemi ſi je on isvolou, u katereh na eno poſebno visho prebiva. U ſtaremu Teſtamentu je inu od Krajla ſa-lomona gor poſtaulen ta shlahtne lep imeniten Jerusalemſke Tempel, katir po beſe-dah Svetega Piſma je biu enu ne zhloveku temuzh ſamemu shivemu Bogù per-praulenu prebivalſhe. neque enim homini proparatur habitation ſed Deo.

2 Par. 29.i
. Buh, kader ſe je u temu pervemu ſuojemu Templu perkasou, ſe je puſtou viditi. u ſuoji zhaſti, ſlava inu zhast tega Goſpuda; prave ſupet Svetu Piſmu. Je to Gospu-dovo ali Boshjo hiſho napounila. impleverat enim gloria Domini Domum Domini.
3 Reg. 8.ii
. Judouſke Folk sa velike ſvitlobe volo je biu od ſvetega ſtrahú takú re-kozh samaknen inu smeſhan. Ja ſami ti poſvezheni ſlushabniki tega Templa ni-ſo mogli ſuoje ſlushbe opravti. Takú je, taiſte Goſpud od katerega je ta kronan Prerok rekou de ima ſuoj ſedesh u Nebeſah inu ſuoje prebivalſhe u ſuojemu ſvete-mu Templu Dominus in Templo ſancto ſuo.
Ps io.4
. leta Gospud je ſam od ſe-be prizhuvou. Jeſt ſem ſebi to hiſho isvolou, ta Tempel poſvetou: elegi enim et ſancti-ficavi locum iſtum.
2 Par. 7.i6
.

Kar je biu ‌Salomonove‌ Tempel u ſtaremu, letú ſo u novemu Teſtamentu, inu ſhe vezh. ſhe uredneiſhe, ſhe zhaſtitlivſhe ſo naſhe Zerkve. Judje po babilon-ſkemu preſelovaniu ke ſo ſupet nasai perſhli u Jerusalem ſo ſi naprei useli inu ſklenili na meſtu pervega podertega en nove Tempel gor poſavti. Ti ſtarſhi kateri ſo vidili lepoto tega popreiſhnega od ‌Salomona‌ gor poſtaulenega Tem-pla, kader ſo sagledali te shaloſtne oſtanke od te popreiſhne takú lepe takú imenitne Boshje hiſhe ſo ſilu shaloſtni poſtali, inu ſe milu jokali. Am-pak Buh nie je skus ſuojega Preroka potroſhtou inu saguiſhou: de zhaſt ſlava inu urednoſt lete druge od zorobabela gor poſtaulene Boshje hiſhe bo

Str.: 220v

Vekſhe koker zhaſt ſlava, lepota inu urednoſt tega pervega Jerusalemſkega ali ‌Salomonovega‌ Templa. Magna erit gloria Domus iſtius noviſsimæ plus quam primæ.

Agg. 2.i0
. Sakai? Satú dokler veniet desideratus cunctis gen-tibus.
ib. 8
. Satú dokler u to sadnezh gor poſtauleno Jerusalemſko Boshjo hi-ſho bo perſhou taiſte, katerega uſi Ajdje shelé ali Isvelizhar tega ſvejta lete-ga ni blu viditi u Salomonovemu, temuzh ga je blu viditi u Zorababilove-mu Templu. inu raunu letá namrezh Jesus Kriſtus ſe tulkukrat u naſheh Zerkvah perkashe, kader ſe na altarju per nar ſveteiſhemu offru te Maſhe skus ſlushbo teh Maſhnikou Nebeſhkemu Ozheti goroffruje, letá letá u naſheh Zerkvah u ſuojemu Svetemu sakramentu pod podobo tega Kruha s Bogaſhtvam inu zhloveſhtvam, s duſho inu teleſam, s meſsam inu Kervio prebiva. ſedei Lu-besnivi sposnajte urednoſt te Zerkve is urednoſti inu viſokuſti tegaiſtega kir ondi prebiva; ampak Buh otshe ne ſamú prebivati, temúzh tudi otshe. deb my niega na ſpodobno inu ſuſebno visho u zerkvah zhastili, letú je ta druge dejl.

X

Po uſeh krajah ſo Bogá niegovi ſveſti ſlushabniki zhaſtili inu na pomuzh kliza-li. U babilonſki pezhi toiji Mladenzhi u ſredi ognia, ‌Daniel‌ u jami teh levou, ‌Jeremias‌ u eni poſhuſheni ſhtirni, ‌Josue‌ u dolini, ‌Elias‌ na gorri. ‌David‌ u pu-ſhavi: per temu vender ſhe reſ oſtane, de Buh Zerkve ſi je ſuſebnu isvolou, u kate-reh koker otshe na poſebno visho prebivati, takú tudi otshe: deb my niemu ſpo-dobno poſebno zhaſt iskasali: leto ſuojo volo on nam doſikrat u ſvetemu Piſmu na snanie da. U Bukvah Leviticus nam sapovè de my niega nikar bode koker otshe temúzh s eno ſvetega ſtrahú pouno andohtio imamo zhaſtiti inu ſe niega u hiſhi Boshji koker tega nar vikſhega Gospuda bati. ſanctuarium meum metuite ego Dominus.

Lev i9.30
. skus Davidove uſta naſ opomina: de imamo niemu inu niegovemu Imenu zhaſt inu ſlavo sa offer perneſti; inu ga u niegovemu ſvetemu Templu moliti. adorate Dominum in atrio ſancto ejus.
Ps. 28.2
. inu de uſakatir bode uboge ali bogat. Vikſhe ali podloshen; gmein inu ponishnega, ali viſsokega inu shlahtnega ſtana, desheuſke ali duhoune niega more u niegovi ſveti hiſhi zhaſtít hualet. in templo ejus omnes dicent gloriam.
ib. 9
. Aku be (poſtavemó) Kriſtus le enkrat biu naſhe Zerkve obiſkou inu potemu prozh ſhou kai ne Lubesnivi my be imeli lete Zerkve spoſhtuvati? Ke on ſe je ondi sneiſhou? ſamu sa tega volo my be imeli doli paſti na naſhe Kolena, inu to ſrezhno selo, te shegnane kamnie inu kraje kuſhnet, kate-reh ſe je on s ſuojeme noghame doteknou? ſdei miſlite kaisaeno zhaſt ſmo doushni naſhemu Lubesnivemu Isvelizharju u Zerkvah u katereh on u Svete-mu Sakramentu tega altarja je per uſsak dan, uſako uro, uſlei do Konza te-ga ſvejtá? Leté leté ſvete hiſhe je on sa ſuoj ſedesh inu prebivalſhe poſtavou

Str.: 221r

H temu zilu inu konzu: deb on na temu ſvejtu od naſ hualo, inu zhaſt prejeu s katero be my po naſhi ſlabuſti takú rekozh poplazhali, tadle, saſhpotovanie, kervize, katere je is lubesni pruti nam na semli preterpou. Prave ‌Euſebius‌ ut jugiter coloremus per myſterium, quod ſemel oblavum fuerat in pretium to zhaſt katero ſmo niemu inu Nebeſhkemu Ozhetu doushni iskasati u Zer-kvah Syn Boshje od naſ otshe imeti, od naſ tirja.

Komú ſe ſerze u shivotu na treſe akú bere kar per ſvetemu ‌Lukeshu‌ inu ‌Joanne-su‌ sapiſanu ſtojì? Is katerega ſe lohkú saſtopi kakú globoku Kriſtushu per ſerzu leshí, zhaſt katera ſe ima Bogú u niegoveh hiſhah ali Zerkvah dati. Letá kroták inu u ſerzu pohleven ponishen odreſhenik, katir je k tem ſebi ſturjenim kervizam mouzhou, katir ſuoje preganjauze je s perjetneme inu ſlad-kame beſedame ogovarjou; katir na krishu viſsejozh nar pervezh sa ſuoje nar huiſhe ſourashnike inu Preganjauze je Ozheta Nebeſhkega proſsou. Kader je pershou u Jerusalemſke Tempel, inu sagledou te kateri ſo notri preda-jali inu kupuvali je ſuojo oiſtro pravizhno roko inu ſuoje uſta ſhpogou: on ſi je eno gaishlo is tenkeh ſhtrikou napravou, inu je s leto Predajauze inu Kupu-vauze vunkei is Templa isgnou. pojte prozh s teme rezhmi (je djau) inu na delajte is hiſhe mojega Ozheta, eno hiſho tega kupzhvania, hiſha boshja je hiſha te molitve inu vy ſte njo ſturili k eni rasbojnſki jami; Gdu ſdei na uide urednoſi hiſhe boshje? Inu kdu na saſtopi de Buh otshe ſuojo zhaſt u Zerkvah imeti, katere zhasti ſe ſyn Boshje taku oiſtrú anusame? Mi ſhe sa-doſti: Buh otshe tudi u hiſhi ſuoji inu Zerkvi ſuſebne dobrote dodeliti, inu is teh bote u tretemu dejlu urednoſt te hiſhe Boshje sastopili, le ſhe enu kratku po-terplenie.

X

Buh samore pouſod na pomuzh klizan biti: inu Buh otshe pouſod na pomuzh po-klizan biti: letá je ena guiſhna reſniza naſhe Viere. Ampak je tudi guiſhnu: de Zerkve ſo ſuſebnu isvoleni Kraji, u katereh Bogú dapade nam dobrote inu gnade iskasati. Kar je Buh rekou od ‌Salomonovega‌ Templa, letú imamo tudi sastopiti od naſheh Boshjeh hiſh: elegi et ſanctificavi locum iſtum: ut permaneant oculi mei et cor meum ibi cunctis diebus:

2 Par. 7.i6
. Jeſt ſim ta kraj tu mejſtu ſi isvolou: de bodo ondi uſelei moje ozhy inu moje ſerze oſtale. U drugeh Krajah je Buh volán u Zerkvah je takú rekozh precei perpraulen, nagnjen. Inu urne sa uſhliſhati na-ſhe molitve, proſhnie inu ſvete shelle. aures meæ erectæ ad orationem ejus, qui in loco iſto oraverit.
ib i5
. Moje uſheſsa ſo odperte inu ahtengo dadó na molitou te-ga kir u temu meſtu bo molou. O kakſhne dobrute ſo leté? Uſelei u Zerkvu Buh

Str.: 221v

Gnadliv na naſ pogleda, permaneant oculi mei. U Zerkvi je Buh pruti nam na-gnen, inu miloſtiv nam na pomuzh pride. et cor meum ibi. U Zerkvi Buh rad inu volán naſhe proſhnie uſhliſha. aures meæ erectæ ad orationem.

Prou nuzna je bla Judam u ſtaremu teſtamentu ſhkrina tega myrú ali ſprave dokler per nje ſo sadobili nebeſhke odgovore inu podvuzhenie u zviblah: ſo do-ſegli odpuſhanie ſuojeh doperneſeneh Falarjou inu grehou: inu ſo pomuzh neishli u ſuojeh potrebah inu theshavah. Kriſtiani moji enaku inu she vezh ſe nam dodeli u hiſhi Boshji. Pervezh u Zerkvi naſ Buh podvuzhi skus noterdajanie inu ſuoj notrejne glaſs s katerem nam k ſerzu govorí: skus uſta teh pridi-garjou, kateri nam reſnize vezhne isloshejo, Boshjo beſedo osnanujejo. skus opominanie teh ſpovednikou, kateri naſ od grehou odveshejo inu nu zne mittelne dadó ſe poſehmou pred grehi varvati. drughezh u Zerkvi sa-dobimo odpuſhanie naſheh grehou inu vezhne ſtraffenge skus Sakrament te Pokure; doſeshemo odpuſtke skus katere ſe te skus grehe saſlushene zhaſne ſhtraffenge sbriſhejo inu odpuſté: tretezh u Zerkvi najdemo perbishal-ſhe u navarnoſteh, veſelie u shaloſti, myr u napokoju, troſht u grenkuſti pomuzh u revah. Sadoſti; en drughekrat ſe bo perloshnoſt dala od the mit-telnou, darov inu dobrut vezh govoriti. Sa dans ſklenem to pridigo

X

U kateri ſte ſhliſhali urednoſt teh Boshjeh hiſh, u katereh Buh prebiva, ſe zhastuje, inu dobrute iskashe. Miſlite Lubesnivi; kakú viſoku morete ſhtimati Svete Zerkve; kader ondi ſe snaidete, miſlite; inu rezite ſami per ſebi kar je rekou ‌Jakob‌ Patriarh od taiſtega kraja; u kateremu ſe je niemu Buh u sanjah perkasou! Vere Dominus eſt in loco iſto;

Jen 28.i6
. „reſnizhnu Goſpud je u temu meſtu!“ Buh otshe ondi na poſebno visho prebivati! Buh otshe ondi na poſebno viſho povikſhan inu hualen biti! Buh otshe ondi ſuſebne gna-de iskasati! vere Dominus eſt in loco iſto! u Zerkvah je Buh koker prebivauz koker Gospud, koker Dobrutik. takú je ſvete Zerkve, shegnani Tempelni bo-shje, hiſhe boshje ſte vy inu Urata Nebeſhke non eſt hic aluid nisi drug Dei! Et porta cali!
ib. 14
. Kakú ſe imate Lubesnivi ondi sadershati, bote saſtopili dans zhes oſem dny, ali prihodno Nedelo, ob kateri ſe bo dershalu lejtnu shegnanie te Zerkve.

Str.: 222r

111. pridiga

Salus Domui huic facta eſt.

„Letí hiſhi je doſhlu isvelizhanie!“

Luc i9.9.

Srezhna je bla hiſha Vikſhega teh ozhitneh greſhnikou, inu ſrezhne ſo na-ſhe Zerkve: ſrezhna shegnana hiſha tega Vikſhega dokler Kriſus ſe je ondi perkasou: ſrezhne shegnane naſhe Zerkve, dokler ondi Jesus Kri-ſtus u Svetemu sakramentu tega altarja prebiva; salus Domni huic fa-cta eſt. ‌Zaheushovi‌ hiſhi je svelizhanie doſhlu: satú kir on je en Syn ‌A-brahama‌ poſtau: salus Domni huic facta eſt. tudi nashem Zerkvam je svelizha-nie doſhlu: satú ke ondi greſhniki ſe tulkukrat s Bugam ſpravijo, inu Boshji prjatli ratajo. U sadni pridigi ſte saſtopili viſokúſt inu urednoſt hiſhe bosh-je: inu u danaſhni (koker ſem oblubou) bote ſhliſhali visho na katero ſe i-mate u hiſhi Boshji sadershati. Letà visha je: u hiſhi Boshji ſe po Kriſtusho-vemu exemplu sadershati. Inu kakú ſe Kriſtus sadershi? On ſe u hiſhi Boshji ponishuje pred Nebeſhkem Ozhetam. On zhaſtuje Nebeshkega Ozheta. On ſe offruje Nebeſhkemu Ozhetu. Lubesnivi imejte le enu kratku inu radovolnu poterplenie slasti dons (kir ſe lejtnu shegnanie per leti hiſhi Boshji dershí) inu poſhluſhajte kar vam povém:

Kriſtushova Ponishnoſt naſ podvuzhí: de ſe imamo ponishnu u Zerkvi sadershati.

Kriſushove aiffer naſ podvuzhi. De imamo u Zerkvi sa naſhe grehe doſti ſturiti.

X

Kriſtus s ſuojo Ponishnoſtio naſ podvuzhí: de u hiſhi Boshji ſe imamo pomosh-nu sadershati. Syn Boshji, prave inu reſnizhne Buh od pravega reſnizhnega Bogà, ene inu enake nature s ozhetam inu Svetem Duham pride dol od viſsokeh Nebeſ: zhaſtuje, huali, moli, ſe ponishuje pred ſuojem Ozhetam na altarju: s tem nam ukashe nam revnem ſlabem ſtuarém u Zerkvi naſhe ozhy dol udariti, na naſhe ko-lena dol paſtí, naſhe roke pohleunu pruti Nebeſam pousigniti. Beſede, katera je Meſu poſtala, u Boshjeh hiſhah uſe vunajne snamnia ſuoje Viſokuſti inu Veliku-ſti sakrije inu takú rekozh dol poloshí: inu s tem naſ opomina: de naſhe vunaj-nu sadershanie ima biti zhednu, tihu, mirnu pres offertnega inu pravizhnega o-kul oserania. Jesus Kriſtus pod ſhtautjo inu podobo tega Kruha ſe po-nishen perkashe, inu s tem naſ uzhi, de imamo u Zerkvah na uſeh naſheh vunajnah pozhutkah naſho ponishnoſt pruti Bogú na snanie dati.

Jeſt ſhlishim (je piſsou Zeſsar ‌Theodosius‌ ta mlaiſhe) jeſt ſhliſhim de nekateri moji podlosheni u hiſhah Boshjeh ſe k Altarjam perblishujejo, inu s ſabo kie-kei s oroshiam tudi enu grobu inu neſpodobnu sadershanie perneſo: de ondi u Zerkvah sraven altarjou, koker na voiſki u ſuojeh ſoudaſhkeh uttah ſtojè:

Str.: 222v

Lubesnivi ali ni letá ena shiva podoba, sadershania nekatereh Kriſtianou ob-ſedenemu zhaſu? my (govori naprei ta brumen zeſar) my aku lyh k zheſar-ſtvu inu leti shlahtni veliki zhaſti povikſhani, naſhe oroshie inu snamnia naſhe oblaſti pred Zerkovjo dol poloshimo: inu potemu noter u hiſho Bosh-jo ſtopimò. Nos Dei Templum ingreſsuri foris arma reliquimus. My naſho krono dol is glave usamemo poprei koker u Zerkou gredemo. ipſum diade-ma deponimus. My ſe k ſvetem Altarjam perblishujemo le is tega zila inu kon-za deb u poniſhnoſti naſhe offer na taiste poloshili inu ſe varimo deb Bogú te niemu doushne zhaſti inu ſlushbe is ene norſke preuseznoſti na odte-gnili: ad ſacra altaria munerum tantum offerendorum causa accening nec quic-quam ex propingua Divinitate nobis arrogamus. Kriſiani moji menou inu ver-jiu je ta Bogabojezhe Zeſsar: de on sadershanie ſuojeh podlosheneh nar bulſhe bo ſvarriu inu pobulſhou: aku ſam ſebe bo sa en Muſhter inu exempel naprei poſtavou ampak poglejte tukei en Muſhter ima en vekſhe inu mozhneiſhe exempel; en e-xempel katerega vam nikar en posemelſke Zeſar ali krajl, temúzh krajl uſseh kraj-lou Gospud Nebes inu semle daje: katir vunkei is tega Tabernakelna takú kva govorí: gledejte na me; inu ſramujte ſe; jeſt katerega Nebu inu semla namorejo sa-popaſti, u Zerkvah tukei per vaſ prebivam: jeſ mojo urednoſt. Velikuſt, inu Veli-zhaſtvu skrijem; jeſt Ozheta zhaſtím inu ſe ponishujem; inu vy na moje exempel-ne gledate; ſi taiſte k ſerzu na usamete; Pred tem ali unem zhlovekam ſe s zelim shivotam prepognite; inu pred mano ſe vam kumei lubi kolenu enu ma-lu prepogniti: temu ali unemu oblaſtniku ſe na vupate od ſtrahú u oblizhie pogledati, inu u Zerkvi u mojemu prebivalſhu ozhy pouſod inu na uſakega kir pride kir ven grede obrazhate; u shlahtni hiſhi ene Viſoke shlahtne perſhone ſe na podſtopite uſta odpreti: inu u hiſhi Boshji pred oblizhiam Boshjem ſe sa-dershite koker deb vam blu uſe perpuſhenu: ſe ſmejati; pogovarjati, ſpaſsati; norzhvati; klaffati, opraulati? sadoſti:

X

Kriſtus s ſuojem gorezhem aiffram sa zhaſt ſuojega Ozheta naſ podvuzhi, de ima-mo u Zerkvi Bogá marnu gorezhu aiffrih zhaſtiti. Letá je ta drughe Thejl: Naſh Isvelizhar ni ſamú Ozheta zhaſtiu inu s gorezhim aiffram ſe niegove zhasti anuseu dokler je na temu ſvejtu shivou. ſhe ſedei Ozheta zhaſtuje, inu u naſheh Zerkvah niegove zhaſti ſe anusame. Zerkouni Uzheniki niegovo prizho, gor dersha-nie inu prebivanie na naſheh altarjah imenujejo u eni guiſhni sastopnoſti enu ſtanovitnu ponovlenie niegovega zhloveſhkega poſtajenia inu shiulenia; u Betle-mu je biu rojen, inu u Zerkvi po teh od Maſhnika u niegove perſhoni isrezheneh ſveteh beſedah ali po konſekrazionu je na altarju: u Nazaretu je biu Marji pod-loshen, inu tukei takù rekozh Bugà ſhtimo tega Maſhnika. U Kani Galilaji je vodo u vinu preobernou: inu tukei zeu Kruh u ſuoje shivu telu, zelu vinu u ſuojo shivo reſhno Kry preoberne. Na Kriſhu ſe je Nebeshkemu Ozhetu koker en perjetne offer offruvou, inu tukei skus roke teh Maſhnikou koker en offer te zhastí. Te sahuale, te ſprave, te proſhnie offruje; per ſhtirni ‌Jakoba‌ je zhakou na to samaritanſko sheno inu tukei zhaka na smottene greſhne duſhe. gnade dobrute na duſhi inu teleſu

Str.: 223r

Je dodelou: takſhneh tudi tukei vierni deleshni ratajo. uſe letú naſ opomi-na inu obudi. deb ſe my vezhkrat ſlaſti pak u hiſhi boshji Bogù hua-leshne skasali. te reſnize ſi globoku k ſerzu useli, ne ſamu s vunajno an-dohtio, snamniami, inu sadershaniam, temúzh s notrejno pravo u ſer-zu ukorenineno andohtio, tu je u Duhu inu u reſnizi Bogà zhaſtiti otshem rezhi s eno ſvetuſtio katera ſe tuoji hiſhi o uſe zahſti uredne Buh ſpodobi. Domum tuam decet ſanctitudo Domine!

ps 92.5
. ampak kakú leni inu traglivi, kaku trudni inu mersli ſmo

Enkrat u teh perveh ſtu lejtah kader ſo Kriſtiani u taiſte shegnane deshe-le inu skus Kriſtushove ſtopine poſvezhene Kraje perſhli ſo od velike-ga veſelia inu ſvetega troſhta, na uſo popreiſhno mujo, na domuvanie ſuoje, hiſhtvu, shlahto, prjatle otroke, blagu posabli, obenega kraja; meſta, kota, snamnia ni blu u teh deshelah, katerega be oni na bli s ſuſe-bno andohtio pogledali inu spoſhtovali: tukei (ſo rekli) je Jesus rojen biu tamkei je umerou: ondi je enega gluhega ſhliſhejozhega, tankei ena ſlepega videjozhega ſturou: na temu meiſtu je enga Zaheusa priklizou: na unemu Kraju je is ene ozhitne greſhnize ſedem hudizhou vunkei isgnou: per Betlem ſki ſtalzi inu lukni ſe je njim sdelu koker deb ſhliſhali tu zartanu dete Jeſus jokati, Angele u Viſokuſti peti: koker deb vidili Mario s Joshefam sraven deteta ſtojezhe Paſtirje inu tri Krajle pred nim klezhejozhe: na Olſki gorri njim je naprei pershlu koker deb Jeſuſa vidili kader ſe je s ſmertio rinjou inu kader ſe je niegov put ſturou koker kervave na semlo tekozhe kaple. Na Kalvarji njim je blu. Koker deb ſe semla pod nyh nogame treſla; ſkale reſpoka-le, temma zhes ſvejt poſtala inu koker deb te sadne beſede tega na krishu umirejozhega Isvelizharja ſhliſhali per temu vender Lubesnivi Isvelizhar nisi ti vezh biu u taiſteh Krajah, kumei enu ali tu drugu snamnie ſe je vezh vidilu, tuoje dela, tuoje terplenie je le blu u ſpominu the andohtliveh Kriſtia-nou; ampak u naſheh Zerkvah ſi! ondi prebivaſh, ondi delaſh; ponoviſh, inu dopouneſh tu opravilu naſhega poſvezhenia, inu my kulkukrat ſe malu ah-tamo? Ki ſo per tuoji ſlushbi, per tuojemu nar ſveteiſhemu offru? U tuoji hiſhi naſhe miſle? Naſhe ſerzà? Notrejna prava andoht; tebi doushna zhaſt ki ſo?

X

Kriſtushova ponishnoſt. Koker ſte ſhliſhali, naſ podvuzhi kaku ponishnu ſe imamo u hiſhi Boshji sadershati: inu Kriſtushove aiffer naſ podvuzhi kaku marnu inu aifrih moremo u hiſhi Boshji Bogà zhaſtiti: ſhe nekei inu letú je tu sadnu, Kriſtushova doſtiſturjenie inu offruvanie naſ podvuzhi kakú imamo u Zerkvi sa naſhe grehe doſti ſturiti: Kriſtus u Zerkvi je u enemu ſtanu vednega doſtiſturiena sa grehe ſuojega Folka. Tu nam pove, takú naſ opomina naſha Mati Sveta Zer-kou katera kader lete Tabernakelne odpré inu nam ta nar ſveteiſhe ſhaz po-kashe, k nam rezhe Greſhniki poglejte tukei Jagnie Boshje, poglejte ta offer ec-ce Agnus Dei; ecce qui tollit peccatum mundi!

Joa i.29
. „pole Jagnie Boshje, po-le kir greh tega ſvejta odjemle! “Greſhniki ſmo bli uredni vekomei saversheni

Str.: 223v

Vekomei pogubleni biti. Synu Boshjemu je naſha neſrezha k ſerzu ſhla on je dol ſtopou od Throna ſuojega Ozheta. Na ta ſvejt perſhou, pred Nebeſhkem Ozhetam dol padou; naſ ſe anuseu; sa naſ proſou; letú ſhe ſedei ſturí, on je naſh beſednik naſh ſrednik katir ſe anusa-me, sa naſ govori, sa naſ proſi, per nar shlahtneiſhemu inu ſveteiſhe-mu offru ſuoje rane Ozhetu pokashe; Niemu ſe koker na kriſhu offruje, niegovo pravizhno jeso utalashi. S tem naſ naſh Isvelizhar podvuzhi s kaisaenim sgrevanem ſerzam imamo u hiſhi Boshji naſhe popreiſhne grehe objokati. Kakú mozhnú taiſte ſourashiti; kakú ſker-bnu Bogá sa odpuſhanie proſiti, inu jeso Boshjo potalashiti? S kak-ſhnem fliſsam naprei ſe varvati.

Ampak Joh inu gorje; kai ſe doſtikrat isgodi? Raunu na temu Meſtu u kateremu Jesus Kriſtus jeso Boshjo utalashi, nekateri Kriſiani Boga vezh inu vezh reshalijo; on ſuoje nedoushnu meſú k offru perneſe; inu letú porednemu ſvejtu, hudizhu; greſhnem shellam, nezhiſtem luſhtam nyeh ſerze offrujejo; tukei u hiſhi Boshji, u kateri na altarju ſe uſak dan u eni guiſhni sastopnoſti terplenie inu ſmert Kriſtushu ponovi: iſhejo gledajo letí inu leune, taiſte perſhone, katere njem, inu katerem oni hudo-bnu dapadejo; inu u tej Boshji zhaſti poſvezheneh hiſhah perloshnoſt iſhejo, sa naſitet ſuoje puntarſke greſhne shelle, sa greſhnu thovarſhtvu prekleto priasnoſt inu Lubesin ſturiti. Koker sdihuje en ſvet ‌Auguſhtin‌ irritandio libidinibus suis – frequentuſsimus Eccleſias eligit.

Dellezh od naſ o Lubesnivi imajo biti uſelei slaſti pak u hiſhi Boshji takſhne inu enake hudobe! My otshemo ſe tukei ponishnu sadershati, my otshe-mo tukei Bogá aifrih zhaſtiti; my otshemo tukei sa naſhe grehe Bogu doſti ſturiti po naſhi ſlabuſti; ondi ondi otshemo Gospuda zhastiti ſvetega ſtra-hu pouni: adorabo ad templum ſanctum tuum in timore tuo

ps 5.9
. Koker en Svet ‌David‌: koker en ſvet Hieronimus kir ſam od ſebe prizhuje de ga je en ſvet ſtrah obshou kader je noter ſtopou u Zerkve the Marternikou: basilicus Mar-tyrum intrare non andeo ita totus corpore et animo cohorrenſeo. Koker en Svet ‌Basilius‌ kir je ondi koker samaknen biu! Koker en Svet ‌Nilus‌, kir je menou: de kader je u Cerkou perſhou: de pride u odperte Nebeſa. Koker ena ſveta ‌Nona‌ Mati ſvetega‌ Gregorja od Nazianza‌, katera ſi ne enkrat vupali u Zerkvi ven pluniti. Akú ſe bomo takú sadershali, obiunu ſrezhe inu ſhegna ſe imamo od Bogá troſhtati; katerega meni inu uſem shelim inu voſhem.

Str.: 224r

112. pridiga

Cælum et terra transibunt, verba autem mea non præteribunt.

„Nebu inu semla preidejo. Ali moje beſede na preidejo.“

Math 24.35.

Reſniza (katero Buh govori) oſtane na vekoma. Enkrat sa uſelei ſo guiſhne: beſede Kriſtushove. Nebu inu semla preidejo, ali moje beſede na preidejo: je on rekou cælum et terra transibunt. verba autem mea non præteribunt ſrezhen taiſte, katir ſi te beſde k ſerzu usame, u ſerzu ohrani inu po taiſteh shiví; Boshjo beſedo Lubesnivi ſem vam naprei neſou, Boshje sapoudi, Pervo, dru-go inu tretjo skus enu zelu lejtu po moji ſlabuſti isloshou. ſrezhni vy aku ſte si leté k ſerzu useli! Aku leté u ſerzu ohranite, inu po teh shivite. Danaſhna Pridiga je ta sadna od perveh treh Boshjeh sapoudah inu tudi sadna od hiſhe boshje! ſem vam naprei poſtavou viſokuſt inu urednoſt katero hiſha Boshja u ſebi sapopade, visho, na katero ſe imamo u hiſhi Boshji sadershati. ſhe nekei imam dans govoriti od duhounega dobizhka, katerega u hiſhi Boshji doſeshemo. inu de bote letú glatku inu lohkú saſtopili: upraſham kai ſturimo u hiſhi Bo-shji. Na letú odgovorím: u hiſhi Boshji molimó: u hiſhi Boshji ſmo podvu-zheni. Inu u hiſhi Boshji ſe poſvezhujemo bulſhe inu loshei koker podergot inu s vekſhem dobizhkam. Tu vam skashem inu rezhem:

U Zerkvi je naſha molitov nuzneiſhe inu mozhneiſhe.

U Zerkvi je nashe podvuzhenie bulſhe inu lohkeiſhe.

U Zerkvi ſo perpomuzhi ali mittelni obiuneiſhe.

X

U Zerkvi je naſha molitou Bogú perjetneiſhe. je nuzneiſhe inu ozhneiſhe: sakai? Satú ke je ena gmein inu ukup rushena molitou. Zhes ſhtirdeſet dny (je Buh skus ‌Jona‌ Preroka puſtou povedati Ninivitarjem. Zhes ſhtirdeſet dny bo vaſhe Mejſtu pokonzhanu. Ninivitarji kader ſo to shaloſtno poſhto saſli-ſhali. ſo ſe ponishali, pokuro delali, ti gmein inu shlahtni, mladi inu ſtari, krivi inu nedoushni uſi ukup ſo mozhnú k Bogú klizali, sa odpuſhanie sa Miloſt proſili, inu Gospud ſe je zhes nie uſmilou prave Svetu Piſmu, od nyeh ni s neſrezho ſhtraffou; katero mym je poprei shugou. non abs re magnum populi numerum proponit. ſo beſede Svetega Chryſoſtomusa: ne ſaſtoin Buh veliku ſhti-vilu inu drushbo taiſteh kateri niega proſijo koker en urshoh naprei poſtaule, sa volo katerega je on nagnjen, volan inu perpraulen odpuſiti inu uſhliſhati. on nam otshe s tem na snanie dati (prave ta Uzhenik) de niemu nar bol dapade inu de nar vezh mozhi ima molitou, katera ſe od vikſheh inu podlosheneh, od de-sheuſkeh inu duhouneh. Od kriveh inu pravizhneh kratku od uſeh ukupei opra-vi. ut intelligas: plurimum pollere orationem qua cum conſanſu agitur.

id
. Kader je veſ volen Judouſke folk ſuoj glaſs pousignou: inu kader ſo uſsi skupei mozhnú saupjili; ſo ſe ſydovi od Mejſta Jeriho poderli. Inu dol padli: kader ſta ‌Peter‌ inu ‌Joannes‌ skupei gor ſhla u Tempel moliti, ſta tega od marterne-

Str.: 224v

Ga teleſsa krulevega zhloveka osravila. Kader zela gmaina teh Vierneh je ſtanovitnu skupei molila; je Angel ‌Petra‌ is jezhe reſhou. Kader ſo Jogri molili inu uſi ukup bli u enemu Mejſtu; je zhes nie Svet Duh perſhou inu uſi ſo pouni poſtali. De ſai ne takú hitru niſmo uſhliſhani; ampak kader u Zerkvi u ti hiſhi te molitve, u kateri Buh na poſebno visho na naſhe proſh-nie gleda; u kateri ima enu miloſtivu ſerze pruti naſhem proſhniam, u kate-ri naſhe proſhnie ſuſebnu ſhliſhi inu uſhliſha, kader s drughemi ukup moli-mo. Obiunu ſe imamo troſhtati de bomo uſhliſhani. Djco vobis: quia ſi duo ex vobis conſenſerint ſuper terram. de omni re, quamcumque petierint, fiet illis

Math i8.i9
. prave Kriſtus, jeſt vam povèm: jeſt vaſ saguiſham, de aku dua med vama ſe bota ſhtimala saſtopila na Semli zhes eno rezh, katero bota proſila: bota doſegla kar proſite. zhe tedei takú rekozh drushena inu ukupei svesana molitou. ſvete gorezhe shelle, andohtlive proſhnie dueh vierneh per Bogú tulku samorejo! Kulkain vezh bodò per niemu premogle, ſvete shelle, proſhnie molitve ene zele Vierne gamine? Andohtlivu sdihvanie tulk bogabojezheh nedou-shneh ſerzah? Gorezhe molitve, ſhtime proſhnie tulk Boga hualejozheh jesikou? shlahtni offri tulk zhiſteh ſveteh rok kulk bodo samogli? s kateremi kader u Zerkvi skupei Bogà proſimò, niemu po beſedah ‌Tartulliana‌ takú rekozh ſilo ampak eno niemu perjetno ſilo delamo. quasi manu facta oramus. Hac vis Deo grata eſt. letá je ta perve duhoune dobizhek.

X

U zerkvi je naſhe podvuzhenie bulſhe inu losheiſhe. inu letà je ta druge dobi-zhek. Akú otshemo nuznu moliti, takú more naſha molitou andohtliva biti, k eni takſhni molitvi pak ſi moremo takſhne kraje isvoliti, kir naſhe ſerza ſe nar bol k andohti, k ſvetemu gorezhemu aiffru obudé inu nagajnajo. Takſhni Kraji inu Mej-ſta ſo hiſhe Boshje, u katereh naſ uſe k andohti, k ſvetuſti, k aiffru obudi inu nagajna, uſe nam od Bogà govorí: uſe naſ opomina, podvuzhi inu perloshnoſt daje na Bogá miſliti koker noter ſtopimo u leté hiſhe Boshje precei per uratah ſe nam perkashejo poſode napounene s shegnano vodo. Shegnane kapelze s katereme naſhe zhela ſhkropimo, kriſh s katerem ſe osnamnemo. Naſ opominajo na taiſto zhiſto ſrezhno vodo s katero per S: Kerſti ozhiſheni ſmo otrozi boshji, Prjatli, Erbzhi Nebeſh-kega Kraleſtva poſtali; na taiſto saveso katero ſmo s Bugam ſturili, kader popra-ſhani ali ſe odpovemo Hudizhu, inu uſsemu niegovemu djaniu, inu uſemu niegove-mu napuhu? ſmo skus ptuje uſta odgovorili de ſe odpovemò. Abrennuncias Sathanæ et omnibus operibus ejus? et omnibus pompis ejus? abrenuncio.

Eccl in Rit
. U taiſti ali leuni Zerkvi (takú lohku ſami per ſebi miſlimo ali rezhemo) ſmo bli per ſvetemu Ker-ſtu ſrezhneiſhe skus gnado inu poſvezhenie Svetega Duhà k vezhnemu shiuleniu koker skus naſhe ſtarſhe k zhaſnemu shiuleniu rojeni bli! Kakú ſmo to gnado od Bogà saſlushili pred tulk thaushent inu thaushent drugeh u ſenzi te ſmerti inu tega grehà puſhenih? Tukei ſo ſe zhes naſhe perve ſouse inu sdihovanie veſelili, tukei ſo Vierni sa naſ inu na meſtu naſ odgovorili; tukei ſo naſhe imena sapiſsana ble u Bukvah tega shiulenia; tukei ſhe ſe ohrani naſha obluba; inu bo enkrat ali

Str.: 225r

K nashemu svelizhaniu ali k naſhemu pogubleniu nam naprei poſtaulena. Kai saene ſvete miſle, kaisaeni lepi nauki ſo leti? Sa naſ koker hitru noter u Zer-kou pridemo?

Akú dalei po Zerkvi naprei gremo: per uſaki ſtopini takú rekozh ima novu pod-vuzhenie: tukei nam u ozhy pridejo Evangelſki kanzelni ali pridishenze, inu nam noter padejo reſnize katere ſo nam ble na taiſteh naprei poſtaulene! Tankei ſe nam perkashejo ſveti ſodni Stoli ali Spovednize: inu Spoumnemo na ſouse katere ſmo u taiſteh preljli. Pridshenze naſ opominajo, kar be imeli biti ampak niſmo. Spo-vednize naſ opominajo kar ſmo poprei bli ampak morebiti ſedei vezh niſmo. Obdue Prishenze inu Spoudnize aku my ſo taiſte k nuzu na ſturimo nam shugajo, de Pridigarji inu Spoudniki. Kateri ſo ſdei naſhi duhouni Uzheniki inu Arzati bodó enkrat Prizhe inu naſhi toshniki pred pravizhnem ſodnem ſtollam Jeſuſa Kri-ſtusha; zhe naprei k ſvetem Altarjam ſe perblishujemo, sagledamo te Svete Mashe: Nebeſhkemu Ozhetu offruje; videmo te Svete Tabernakelne, u katereh na naſ zhaka. Inu is katereh vunkei grede; inu naſ s ſuojem meſam inu kervjo na-ſita. Zhe dol na semlo pogledamo: tak videmo de letá naſhe Vikſhe, otroke-ſtarſhe, doſtikrat nar lubiſhe priatle, snanze pokrije; is nyeh grobov my spos-namo nezhemernoſt inu ſlabúſt tega zhaſnega shiulenia. Zhe ozhy naſhe gor usignemo, ſe nam perkashejo zhaſti uredne koſt teh Svetnikou! zhaſt katera ſe tem zhaſtitlivem oſtankam nyeh truplah na semli iskashe nam na tihama k ſerzu govorí: takú ſe Prjatli Boshji zhaſtujejo: oni ſo bli na semli pred ludm enaku inu letú kar ſmo my; inu mi samoremo (akú ſe pomujamo s pomuzhio Boshjo) samoremo enkrat biti u Nebeſah pred Bugam letú. Kar ſo ſedei oní. Lubesnivi kaisaenu lepú inu lohku podvuzhenie inu opominanie je letú sa naſ?

X

ſhe nekei od tretega dobizhka, tu je od mitelnou kateri ſo u Zerkvi takú obiuni, inu katereh akú otshemo lohkú deleshni ratamo. Skus te mitel-ne inu perpomuzhi jeſt saſtopim: Prizho teh Angelou: Proſhnio inu pomúzh teh Svetnikou: inu ſhaze teh odpuſtkou. Inu kart u pervu antizhe? Kdu bo nad tem zviblou prave Svet ‌Gregor‌ Papeſh de ſe u Zerkvah Angeli gor na dershé u katereh krajl teh Angelou Kriſtus Jeſus ſuoje prebivalſhe inu po-ſebne ſedesh je gor poſtavou? Aku Angeli enkrat sa pured ſo taiſto deshello obiſkali u kateri je Patriarh ‌Jakob‌ pozhivou? Ali na bodó oni u te ſvete Kra-je inu hiſhe Boshje perſhli u katereh Syn Boshji pozhiva? Akú Serafini nuzh inu dan u Jerusalemſkemu Templu ſo ſuoje perjetne peiſma peli, ali bodo u naſheh Templah pred naſhem Isvelizharjam mouzhali? Akú ti Nebeſhki firſhti u velikemu ſhtiveniu ſe ſo sneiſhli okul betlemſke ſtalze per zartanem detetu Je-

Str.: 225v

ſuſu? ali ga bodo na altarjah pod podobo tega Kruha u niegovemu nar Sveteiſhemu Sakramentu Sapuſtili Kaku velik dobizhek sa naſ je letà pred nyeh oblizhiam, u nyeh thovarſhtvu Bogà hualimo? in conſpectu Ange-lorum psalam tibi.

Ps i37.i
. u drugeh Krajah ſo naſhi Varhi, u Zerkvi ſo naſhhi thovarſhi; kateri s nami Bogà zhaſtujejo ſo naſhi Pomozhniki kateri ſo sa enu vekſhe thovarſhtvu; inu obiuneiſhe pomúzh od teh nebeſhkeh duho-vou ſe najde koker u zerkvi? „Kir naſ nyeh tulku milionou inu mili-onou naſ ſpremlajo“. Omnes Angeli ligationem pro te obeunt. Prave Svet Chryſoſtomus.

Enakú ſmem rezhi od drugeh Svetnikou katere u Zerkvah na pomúzh kli-zhemo. Je reſ ti isvoleni Boshji Prjatli pouſod naſhe proſhnie ſhliſhajo, oni Bogà ſe proſjo sa naſ. ampak vender na eno ſuſebno visho ſe naſ anusamejo naſ ubranijo naſhe proſhne uſhliſhajo u taiſteh ſveteh krajah inu Zerkvah, u katereh nyeh zhaſt-itlive mertve Trupla pozhivajo inu katere Zerkve ſo Bogú pod nyeh imenam gorpo-ſtaulene: letó reſnizhnoſt je Buh vezhkrat s imenitnemi zhudeshami poterdou. U teh hiſhah Boshjeh Svetniki poſebno mozh (katero njim je Buh dau) skashejo: ondi ſe imamo nyeh ſuſebne pomuzhi troſhtati: ondi koker prave Svet ‌Auguſtin‌ on sa mash-zhvanu klizhejo tu je nam odpuſhanie. Miloſt, pobulſhanie, svelizhanie pro-ſjo: kir kry naſhega svelizharja vednu sa miloſt k Nebeſhkemu Ozhetu upije nec immerito illic vindictam ſanguinis poſtulant ubi etiam pro peccatoribus Chri-ſti Sanguis effunditur.

Sadnezh u Zerkvah nam obiunu pomagajo taiſte shlahtni ſhazi teh odpuſtkou: ka-tere nam naſha lubesniva dobrutliva Mati Sveta Katolſhka Zerkou ponuja inu dodeli: ali Kriſtiani moji samorete na lete shlahtne ſhaze miſliti kateri nam tulkukrat u naſheh Boshjeh hiſhah odperti ſtojé, deb ſe vam toshilu; taiſte ondi iſkati inu taiſteh ondi deleshni poſtati? Kaisaeni veliki duhouni dobizhki ſo leti odpuſtki; skus katere ſe ſtraffenge zhaſne; katere ſmo saſlushili inu katere nam vezhkrat tudi sa plazhati zhes oſtanejo tudi kader skus Sakrament te pokure ſo nam grehi odpuſheni.) sbrishejo. Oh kokú bomo enkrat na ſmertni poſteli shaluvali, akù ſmo leni inu traglivi teh lepeh nuzneh perloſhnoſtah ſe ma-lu ahtali, ali taiſte na ſtran puſtili. ſklenem.

X

Od perve Adventne do danaſhne poſledne Nedele po Finkuſhteh ſem vam o Lu-besnivi tri perve Boshje sapoudi naprei poſtavou: akù ne koker ſem otou ſai ko-ker ſem samogou! Buh dej deb ſi vi Nauke inu reſnize katere ſte ſhliſhali k ſer-zu useli bli! Inu deb po taiſteh vaſhe shiulenie rounali. Kar ſte vy ſhliſhali inu kar ſem jeſt pridgvou uſse letu pravem ima biti Bogù temu uſse zhaſti huale povikſhania Lubesni pres konza urednemu Gospudu; sa nim shegnani inu med uſeme isvoleni Divizi inu Materi boshji Marji. Inu uſem Svetnikam Lubem boshjem prja-tlam k vekſhi zhaſti! amen.

Str.: 226r

Kasauz inu sapopadek teh Pod ſhtivilam poſtauleneh pridigah.

Str.: 226v
Str.: 227r

Od Perve Boshje sapoudi

Na pervo Nedelo u Adventu. Boshje sapoudi dershati je potrebnu k svelizhaniu. 2 nuznu k zhaſsni ſre-zhi. 3. Lehku is Lubesni. Num. 1

Na drughu Nedelo u Adventu. I Smó doushni Bogá zha-ſtiti. 2. ſmo doushni Bogá ſe bati. Num. 2

Na tretjo Nedelo u Adventu. I Kakſhno kervizo Bogù ſtu-re ti kateri zhaſt Boshjo angredejozhe andohtlive rezhy inu perſhone saſhpottujejo? 2 Kakſhno ſhkodo oni ſamí ſebi delajo? Num. 3.

Na zheterto Nedelo u Adventu. Takſhni saſhpottvauzi blish-nemu ſhkodujejo. Dokler I tu saſhpottvanie blishnega noter u ſerze bolí. 2 dokler tu saſhpottvanie blishnega lohkú smotti inu od Boshje ſlushbe nasai dershí. Nem. 4.

Na dan Roiſtva Kriſtuſa. I Kai perva Boshja sapoud pre-poveduje? 2 kakú Buh tu prepovedanu ſourashi Num 5.

Na Nedelo med Boshizhn. Prasniki. Na te skus pervo sapoud prepovedane greſhne mittelne inu hudizhove kunſhti viro inu vupanie poſtavti inu taiſte ſhpogati I Kakú gerdú. 2 Kakú ſhkodlivu je? Num 6

Str.: 227v

Od drughe Boshje sapoudi

Na novega lejta dan. I Kai ſe klizhe inu kai je Boshje Pre-klinanie? 2. Kakſhne ſorte je boshjega preklinania Num 7

Na Nedelo pred SS. 3 Krajlli. Hudoba te kletve Soper Bo-gà is laſtne nature tega grehà. Num. 8.

Na Pervo Nedelo po SS. 3 Krajleh. Studoba te kletve Soper Bogà is perſhone tega Preklinauza Num. 9.

Na drugho Nedelo po SS. 3 Krajleh. Hudoba te kletve Soper Bogà is ſhkode I Katero preklinauz drughem, 2. Katero ſam ſebi ſturì. Num i0.

Na tretjo Nedelo po SS. 3 Krajleh I Prasni leshnivi isgovo-ri te kletve Soper Bogà. 2 Pravi resnizhni urshohi te kletve Soper Bogà. Num 11.

Na zheterto Nedelo po SS 3 Krajleh. I Kratku opominanie sa taiſte kateri niſo ti kletvi podversheni. Inu 2. Kratku opominanie sa taiſte, kateri ſo te kletve podversheni Num. 12

Na Peto Nedelo po SS 3 Krajleh. I Hudoba teh kateri Blishne-ga kounejo. 2 Hudoba teh kateri ſami ſebe kounejo. Num 13.

Na Nedelo Septuagesima. Dua urshoha, sakai ſe otrokam taiſta ſhkoda inu neſrezha isgodí katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo. Vezhkrat ſe otrokam taiſta ſhkoda inu neſrezha

Str.: 228r

Isgodí, katero njem ſtarſhi u kletvini pervoſhejo. Hudobnem ſtarſham k ſhtrafengi perve urshoh. Vezhkrat ſe otrokam taiſta ſhkoda inu neſrezha isgodi, katero njem ſtarſhi, u kletvini pervoſhejo. Hudobnem otrokam k ſhtraffengi drughe urshoh. Num. 14.

Na Nedelo Sexagesima. Preklinauzi ſamì ſebi ſhkodujejo, dokler I skus preklinanie ſilnu Kervizhnu pregreſhé u Bogà 2 skus preklinanie ptujeh grehou deleshni poſtajajo. 3 skus preklinanie ſami ſebe u neſrezho (katero drughem pervo-ſhejo) perpravijo. Num 15.

Na Nedelo Quinguagesima. I Na kakſhno visho Preklinau-zi kletvino isgovarjajo. 2. Na kakſhno visho Pre-klinauzi imajo kletvino pobulſhati. Num 16.

Na Pervo Nedelo u Poſtu. I Natura, laſtnuſti inu ſote te Perſege. 2 Kakú ima uſhafana biti perſega. Num 17.

Na drugho Nedelo u Poſu. I Kakú ſe perſega ſturì s pamet-jo inu ſodbo. 2. Kakù nekateri zhes ſodbo per perſe-ganiu andlajo. Num i8.

Na tretjo Nedelo u Poſtu. I Kakù zhlovk poi nu u pravi-zi perſeshe. 2. Kakù Buh zhloveka ſhtrafa kir per perſeganiu pravize na dershì. Num 19.

Na zheterto Nedelo u Poſtu. 1 Kai je, inu kai ni reſnizo dershati per perſegi. 2. Kaku velika Bogù ſoperna hu-doba je reſnize na dershati per perſegi Num 20.

Str.: 228v

Na Peto Nedelo u Poſtu. I Fouſh inu kervizhna Perſega ſilnu ſhkodliva. 2 Reſnizhna perſega doſti-krat navarna. 3. Nobena perſega zol shiher. Num 2i.

Na ſheſto Nedelo u Poſtu. I Kai je? inu od kod pride Navada tega perſegania? 2 Kaku hudobna je letá navada?

Na velikanozhno Nedelo. Mitelni Soper hudobno na-vado te perſege kateri ſe imajo per Bugu iſkati. i Strah Boshji : 2 ſerznu sgrevanu vupanie na Bogà. 3 ſhpoganie Svetega teleſsa Jeſuſa. Num. 23.

Na pervo Nedelo po Veliki nozhi. ſhe nekateri mittelni ſoper hudobno navado k perſegi. I Marnu spraſhvanie ſuoje vejſtí inu terdnu napreusetje. 2 Navada dobra Soper Navado letó greſhno. 3 Kerſhanſka ſerzhnuſt. Num 24.

Na drugho Nedelo po Vel: nozhi. I u zhem ſtoji natura inu laſt-nuſt ali kai ſe rezhe Bogú ſturjena obluba? 2 Kaisae-na doushnuſt je to Bogú ſturjeno oblubo dersha-ti inu dopouniti? Num. 25.

Na tretjo Nedelo po velikinozhi. I Kakú perjetna je Bogú prava ſveſta dopounena obluba? 2 Kakú ſuperna je Bogú neſveſta, na dopounena, inu lashniva obluba? Num. 26.

Str.: 229r

Od tretje Boshje sapoudi.

Na zheterto Nedelo po velikinozhi. I Kaisaena sa-poud je letá tretja Boshja sapoud? Kakú ſe dou-shnuſt te sapoudi dopoune? Num 27

Na peto Nedelo po velikinozhi ob Nedelah inu sapoveda-neh prasnikah na ſmemo I ſami teſhkú dellati. Ob Ne-delah inu sapovedaneh prasnikah 2 na ſmemo dru-ghe k teſhkem delam nagainati. Num. 28.

Na ſheſto Nedelo po Vel. Nozhi. Vikſhi ſtarſhi kateri teſhke dela podloshenem ob Nedelah inu sapovedaneh Prasnikah nakladajo inu njem k ſlushbi boshji zhaſsa na dado. I hude ſture dokler douſhnuſti nyeh ſtanú na dopounejo. zhudú ſturè dokler Bogù to doushno zhaſt odusamejo hudú ſture dokler podloshenem veliko ſhkodo delajo. Num. 29.

Na Finkuſhtino Nedelo. Teſhke prepovedane dela ob Nedeleh inu Prasnikah opravti kakú Bogù ſupernu je, I lohkú sa-ſtopimo is ſhkode, neſrezhe, ſhtrafenge u poſvetneh rezheh-2 lohkú saſtopimo is ſhkode, neſrezhe ſhtraffenge na duſhi katero ſi takſhni Kriſtiani saſlushejo. Num. 30.

Na Pervo Nedelo po Finkuſhtih. skus kakſhne dela inu ſkerby ſe Nedele inu Prasniki prou na dershé inu prasnujejo? Skus I posemelſke. 2. Shivinſke 3. Hudizhove. Num 31

Na treto Nedelo po Finkuſteh. I skus Lenobo ſe Nedele inu Prasni-ki prou na dershè. 2 skus jegro, pogazho, vaſsuvanie, pleſsanie enake dela Nedele inu Prasniki ſe prou na prasnujejo. Num. 32

Str.: 229v

Na zheterto Nedelo po Finkuſhteh. I Kai ſe prave Nedele inu Prasnike prou prasnuvati? 2. S kaisaeno andohtio ſe Nedele inu Prasniki prou prasnujejo Num. 33.

Na Peto Nedelo po Finkuſhteh. Po exemplu teh Perveh Kriſia-nou ſe sadershimo Nedele inu Prasnike s pravo andohtio pra-snujemo. I Kader ſvete Nauke, pridige, boshjo beſedo radi poſhluſhamo. 2. Kader Sakrament te Pokure inu Svete-ga reſhnega teleſsa ſhpogamo. 3. Kader s gorezhim aj-fram Bogá proſimo inu molimo. Num 34.

Na ſheſto Nedelo po Finkuſhteh I Na kaisaeno visho ſe prou nuznu inu ſvetu na boshji pot grede. 2. Na kaisaeno visho ſe hudú inu ſhkodlivu na Boshji pot grede? Num 35.

Na ſedmo Nedelo po Finkuſhteh. I Kulku je leshezhu na gmein molitvi inu prezeſiah. 2. Kakú ſe imamo per teh molitvah inu prezeſiah sadershati. Num. 36

Na oſmo Nedelo po Finkuſhteh I od koga, kadai, inu ka-kú je gor poſtaulen offer te ſvete Maſhe? 2 Kakſhne shlah-tne offer je ſveta Maſha?

Na deveto Nedelo po Finkuſhteh skus offer te Svete Ma-ſhe ſe viſsokuſt inu velikuſt Boshja po urednoſti zhaſtuje. Num 38.

Na deſeto Nedelo po Finkuſhteh. Skus offer Svete Maſhe jesa Boshja ſe utalashi inu greſhniki s Bugam ſe ſpravijo. Num 39.

Na Enaiſto Nedelo po Finkuſhteh. Skus offer S Maſhe Bogá ſuſe-bnu sahualimo sa prejete dobrute inu ſe douh de hualesh-noſti po urednoſti plazhuje Num 40.

Str.: 230r

Na duanaiſto Nedelo po Finkuſhteh. Skus offer te ſvete Maſhe nove ſuſebne dobrute inu dar ſe isproſjo. Num. 41

Na trinaiſto Nedelo po Finkuſhteh 1 Imamo biti per temu nar Sveteiſhemu offru inu ſhliſhati S Maſho s ponishnoſtio tega shivota. S vunajno andohtio inu zhaſti skasaniam. 2 Imamo ſhliſhati S Maſho s ponishnoſtio tega ſerzá s notrejno an-dohtio, inu zhastí skasaniam Num. 42.

Na ſhtirnajſto Nedelo po Finkuſhteh. I ſmo offrauzi inu S maſho s Maſhnikam offrujemo. 2. Kakú ſe imamo sader-shati kader S maſho offrujemo Num. 43.

Na petnajſto Nedelo po Finkuſhteh. I Kakù perjetnu je Bogù uſsakdanu poſhluſhanie te Svete Maſhe. 2. Kaku nuznu je zhloveku uſsakdanu poſhluſhanie S. Maſhe. Num. 44.

Na ſheſtnaiſto Nedelo po Finkuſhteh. Tudi ob Nedelah inu terdneh Prasnikah je nekatirkrat perpuſhenu teſhkú delati inu Maſho ispuſtiti. I is sile inu velike potrebe. 2. Is kerſhanſke Svete Lubesni. 3 s oblaſtio inu perpuſheniam Num 45.

Na Sedemnaiſto Nedelo po Fikuſhteh. I Prava reſnizhna and-oht katero moremo imeti pruti Marji. 2. Dobrute katereh ſe imamo troshtati od Marje. Num. 46.

Na oſemnaiſto Nedelo po Finkuſhteh. Od neprave fouſh inu Lashnive andohti pruti Marji, na katero andoht ſe ne-mamo saneſti. Num 47.

Na devetnaiſto Nedelo po Finkuſhteh I ſkerb inu Lubesin katero nam Angel Varh iskashe. 2. Zhaſt an-doht inu hualeshnoſt. katero moremo my An-gelu Varhu iskasati Num 48.

Str.: 230v

Na dveiſeto Nedelo po Finkuſhteh. Prava inu reſnizhna andoht pruti Svetnikam je: po nyeh exempelnu shiveti inu ſe sadershati. Num 49

Na eno inu dveiſeto Nedelo po Finkuſhteh. Kakſhne pomuzhi ſe imamo od Svetnikou troſhtati inu savupati – Num . 50

Na duainudvejſeto Nedelo po Finkuſhteh 1 U Zerkvah Buh otshe na ſuſebno visho prebivati. 2 Buh otshe na ſuſebno visho zha-ſtite inu hualen biti. 3 Buh otshe na ſuſebno visho ſuo-je dobrute iskasati. Num 51.

Na triinudveiſto Nedelo po Finkuſhteh. 1 Kriſtushova poni-shnoſt naſ podvuzhi: de ſe imamo u Zerkvi ponishnu sadershati. 2 Kriſtushove aiffer; naſ podvuzhi, de imamo u Zerkvi marnu inu aiffreh Bogà zhastiti. 3. Kriſtushovu offruvanie naſ pod-vuzhí: de imamo u Zerkvi sa naſhe grehe doſti ſturiti Num 52.

Na puſlednio Nedelo po Funkuſhteh. 1 U Zerkvi je naſha mo-litou nuzneiſhe inu mozhneiſhe. 2. U zerkvi je naſhe pod-vuzhenie bulſhe inu lohkeiſhe. 3 U Zerkvi ſo naſhe per-pomuzhi ali mittelni obiuneiſhi. Num 53.

  1. M. D. G