Andrej Ivankovič (Jankovič) iz Družbe Jezusove v Ljubljani naj bi znamenito asketično delo Tomaža Kempčana prevedel v slovenski jezik leta 1659. Rokopis je popolnoma izgotovljen za tisk, vendar ni bil natisnjen. Leta 1727 je bil rkp. last Bratovščine smrtnega trpljenja Jezusa Kristusa. Nadaljnja usoda rokopisa do leta 1848 ni povsem jasna. Tedaj ga je dekan Holzapfel daroval licejski knjižnici v Ljubljani. Kidrič o Jankovičem avtorstvu ni bil prepričan. Rokopis omenja tudi Gspan.
Na naslovnem listu je z drugo roko pripisano: „Confraternitatiſ Agoniae D͠ni N͠ri JESU Xp͠i Labaci 1727. transtulit in Carniolicum idioma (ut mihi P. Fridericus Schwarz S.J. retulit) P. Gothartus Andreas Ivanchovich Soc͠tis JESU Sacerdos.“ Ta lastniški vpis rokopis dodatno povezuje z jezuiti, saj je bila Bratovščina smrtnega trpljenja Jezusa Kristusa ustanovljena pri jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani; njen predstojnik je bil v letih pred svojo smrtjo Jernej Basar (†1738).
Celoten rokopis je popolnoma izgotovljen in je bil očitno pripravljen za tisk, do česar pa ni prišlo. Glavna roka je lepo izgotovila tudi naslovno stran, na dnu pa zapisala letnico z rimskimi številkami; vanjo je pozneje nekdo posegal in je za zdaj ni bilo moč zanesljivo prebrati. Morda je bilo zapisano: MDDLIX. Točna datacija tega rkp vsekakor ostaja odprto vprašanje.
Svetlejši papir, svetlorjavo črnilo, sešitki, ki obsegajo osem listov, so označeni z velikimi tiskanimi črkami (od A do X).
Vse je napisala ena roka, razen lastniškega vpisa na naslovnem listu.
Deli rokopisa: