Kadunčeva pesmarica je obsežen poznobaročni rokopis velikosti folianta, datiran z lastniškim vpisom na notranji strani prednje platnice: The BVKVE SO ANTONA KADVNZA. ANNO. 1798. Pod njim bibliotekarski vpis s svinčnikom: Organist, Trbovlje.
Vsebuje več kot 170 pesmi vseh baročnih zvrsti: poleg svetniških (sv. Martin, sv. Lovrenc, sv. Jernej, sv. Jurij, sv. Matija, sv. Marjeta, sv. Mohor in Fortunat idr.) številne Marijine, tudi romarske, prazniške, zlasti za veliko noč, božič, svete Tri kralje idr., več tudi katehetičnih, vendar ni razbrati kakšnega kronološkega ali tematskega načela, verjetno prepisane, kakor jih je nahajal v raznih virih. Številne pesmi so nove, morda Kadunčeve.
V enotno vezavo sta vezana vsaj dva, morda več sestavnih delov rokopisa. Prvi del sega od pagine 2 do 149; manjka mu prvi list, ki je na strani recto verjetno nosil naslov, na strani verso pa se je že začela paginacija z 1 in prva pesem o svetih Treh kraljih, ki ji zdaj manjka sedem kitic, osme pol. Pesmi v prvem delu so oštevilčene od (delno manjkajoče) prve do 88. Drugi del besedila se začne na pagini 151 z naslovom: Tukaj se bodo Sazhele te festival Peiſsmi h'zhast Bogu jnu negovi Lubeſsnivi Materÿ inu vſse Lubem Suetnikam jnu Suetnizam boſshjem. Pesmi so številčene na novo od 1 do 89. Vendar je tudi tu med prazniškimi pesmimi obilo svetniških, Marijinih, raznih tematskih, npr. Ta 16. Peiſsem od stariga Leit, koku nam je preshlu (pag. 178) ipd.
V prvem delu so naslovi okrasno izpisani z rdečilom, prav tako številčenje kitic in inicialna črka kitice, tako do str. 55, kjer ista roka nadaljuje z drugim črnilom in brez rdečila. Besedilo je skrbno pisano v dveh stolpcih, vsak verz v svoji vrstici, do str. 60, naprej poteka besedilo v enem stolpcu; v eno vrstico zato prideta po dva verza, meja med verzoma v isti vrstici je zaznamovana z dvopičjem do str. 68, od tam le z vejico. Druga roka se pojavi na str. 136 in piše do konca prvega dela na strani 149. Drugi del rokopisa se začne na str. 150, ki je bila prvotno prazna, mišljena kot naslovnica, a jo je popisala z dodatki neka tretja, mlajša roka v 19. stoletju.
V drugem delu rokopisa se ponovno pojavi glavna roka na str. 151 z že omenjenim naslovom Tukaj se bodo Sazhele te festival Peiſsmi ... Rdečilo uporablja enako kakor v prvem delu – za naslove, številčenje kitic in inicialke kitic, po nekaj straneh pa z rdečilom izpiše vsako prvo besedo v kitici. Tako do str. 210, kjer ista roka piše naprej, a z drugim črnilom in brez rdečila, prav kakor v prvem delu. Nato morda več modusov iste roke v časovnih razmakih ali morda več raznih rok; druga roka vsekakor na straneh 323–324.
Močan svetlejši papir, razmik žic dosledno 28 mm, dva vodna znaka:
Poleg glavne roke, ki je manj okretna – t.j. verjetno Anton Kadunc – je pisala še ena, pisno bolj uglajena roka, vendar je v njenih besedilih več pisnih napak in nedoslednosti kakor v Kadunčevi, kjer napak skoraj ni.
Naslovi pesmi in prva beseda vsake kitice so napisani z rdečilom.
Rokopis je vezan v platnice iz lesenih deščic, prevlečene s temnorjavim usnjem. Kodeks je imel zapirača, ki sta odtrgana, žebljiča sta še na mestu. Platnice pripadajo neki starejši vezavi, na čelni platnici je še viden ostanek napisa z letnico 1734.