Rokopis na 25 listih je uvezan na konec semeniškega izvoda Hrenovih lekcionarja EvL 1612. Najden je bil v vasi Ševlje pri Selcih na Gorenjskem, od tod ime Ševeljski rokopis (po začasnem kraju hrambe v preteklosti imenovan tudi "Šentviški rkp"). Čas nastanka je okvirno zamejen z izdajama lekcionarja: med 1612 in 1672.
Rokopis vsebuje poleg evangeljskih ter katekizemskih odlomkov, molitev in Lavretanskih litanij devet cerkvenih pesmi. Drugače kot pri Muzejskem rkp so skoraj vse te pesmi znane in razširjene tudi v novejšem času. Izjema je pesem Marija žlahtna jungfrava, ki je po izsledkih Marijana Smolika ena od starih predelav latinskega jubilusa Jesu dulcis memoria, modificirana kot marijanska pesem, in jo poznamo samo iz tega rokopisa. Marijan Smolik je bil mnenja, da je v njem šest srednjeveških pesmi. "Dve so objavili že protestanti, za ostale je to najstarejši zapis." Primerjava s protestantskimi verzijami kaže, da je Ševeljski rokopis v selški župniji nastal na ozadju daljšega besedilnega izročila, v katerem so se spajale tako protestanske kot katoliške inačice.
Kidrič našteje le 24 (!) listov, vendar jih razvrsti v šest kvaternijev oz. leg, ki naj bi jim manjkalo kar pol listov (23); ti naj bi bili uvezani v knjigo že prvotno, ob prvi vezavi.
Napisalo troje rok.
Knjiga je imela zlato obrezo z okrasnim vrezanim vzorcem.
Vezana je v temnorjavo krašeno usnje, vezava bi bila lahko sodobna s tiskom.