Gladesova pesmarica

Službo ruškega učitelja, organista in cerkovnika je vse od smrti Ivana Jeromela opravljal Sebastijan Glades, prejšnji vuzeniški učitelj (1795–99), leta 1833, ko je dopolnil že 70 let, pa se je odločil za upokojitev. Ker gmotne razmere takratnih učiteljev niso bile rožnate, je vse do svoje smrti leta 1843 živel pri kmetu Tribniku, kjer je začel pisati slovenske cerkvene in nabožne pesmi. V rokopisu se je ohranil drugi zvezek pesmi za cerkev in dom, ki ga je napisal leta 1834: Windische Lieder in der Kirche und zu Hause zu singen, gesamelt und geschrieben von Sebastian Glades gewester Schullehrer in Maria Rast im Fahre 1834. IIter Theil.

Pesmarica vsebuje 153 slovenskih, nemških in latinskih pesmi z notnimi zapisi. Slovenske pesmi so zapisane v bohoričici, nemške v kurzivi. Po vsebini so to praznične, mašne, Marijine, svetniške pesmi, pesmi v čast Kristusu, zakramentalne in blagoslovne ter pesmi ob različnih pobožnostih. Pesmarica se pričenja z adventnimi pesmimi, s katerimi se v Cerkvi prične cerkveno leto, manjkajo božične pesmi, nato najdemo še velikonočne in vnebohodne, binkoštne ter pesmi v čast Sveti Trojici. V ruški župniji so bili še posebej popularni naslednji svetniki, ki jim je Glades namenil mesto v pesmarici: sv. Lucija, Tomaž, Jurij, Florijan, Neža, Miklavž, Peter, Jožef, Ana, Janez Nepomuk, Henrik oz. Areh, najdemo še pesem v čast nadangelu Mihaelu. V pesmarici najdemo pesmi o brezmadežnem spočetju Device Marije, obiskanju Device Marije, očiščevanju blažene Device Marije – svečnici, žalostni Materi Božji, sladkem Marijinem imenu in več pesmi z adventnim motivom oznanjenja. Ostale pesmi o Mariji so častilne. Sledijo pesmi o Kristusu, ki pripovedujejo o njegovem trpljenju in smrti (pasijonske pesmi), najdemo tudi pesmi o sv. Rešnjem telesu in sladkem Jezusovem srcu. Glades v pesmarici ni namenil prostora pesmim o sladkem Jezusovem imenu, ki so bile razširjene v ostalih slovenskih pesmaricah (npr. Dolinar, Hriberšek, Kosi, Redeskini), pesem o peterih Jezusovih ranah je pri Gladesu zapisana kot velikonočna (najdemo jo pri Hriberšku). Pesmi ob različnih pobožnostih so se pele pri litanijah, v križevem tednu, pri Markovih procesij in romarskih shodih k ruški Mariji. V pesmarici najdemo še pesem ob procesijah za dež in pesem ob procesijah odpustkov.

Sebastijan Glades si je pri pisanju cerkvene pesmarice, ki so jo rabili v ruški župniji, pomagal tudi z drugimi natisnjenimi pesmaricami, največ pesmi je prepisal od velikonedeljskega župnika Petra Dajnka, vendar jih je prečrkoval v bohoričico in večkrat zamenjal kakšno panonsko besedo s kranjsko, in ljubljanskega vikarja Masimilijana Redeskinija. Adventno Poslan je angel Gabriel, velikonočno Jezus je od smerti vstal, od njega bridke martre, binkoštno Pridi sveti Duh s tvojimi Darovi, serca tvojih vernih napolni, vnebohodno pesem Jezus je šel gor v nebo, veseli se Marija ter sekvenco Stabat mater dolorosa je prepisal iz kranjskih lekcionarjev, pri pasijonski Premisli o človek grešni, kaj je terpel sam Bog večni pa je razvidno, da z uporabo besedne zveze Sin Božji ni ohranil asonance.