Potujoči glasbeniki
Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju povezane s prostorom današnje Republike Slovenije
Slovenska glasbena dediščina‌ 4
Muzikološki inštitut ZRC SAZU
Ljubljana
2018

Predgovor

Nabor podatkov o potujočih glasbenikih, ki so v dolgih 17. in 18. stoletju prišli na geografski prostor, kjer se je govorilo tudi slovensko, ali pa iz njega odšli, je bil zbran v okviru evropskega projekta o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku (HERA MusMig). V projektu, ki je trajal od septembra 2013 do novembra 2016 je v partnerski skupini iz Slovenije sodelovalo šest raziskovalcev iz Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od podoktorskih raziskovalcev na začetku kariere do izkušenih starejših sodelavcev, strokovnjakov za posamezna področja, povezana tudi z migracijami. V okviru tega projekta smo raziskovali glasbene migracije v najširšem pomenu besede, od premikov oseb do poti glasbenega repertoarja, idej, glasbenih oblik, slogov ipd. – skratka vse glasbene infrastrukture z mejnima letnicama 1585 in 1815.

Osrednjo skupno nalogo vseh šestih partnerskih skupin iz štirih evropskih držav je predstavljalo zbiranje imen glasbenikov in identifikacija njihovih geografskih premikov. Podatki so se zbirali iz najrazličnejših primarnih in sekundarnih virov ter obstoječe literature, vsebinsko pa se je poskušalo zajeti migracije v okviru cerkvenih ustanov (redovi ter škofijska in druga glasbena središča), posvetnih krogov (glasbeno gledališče, deželne in mestne glasbene formacije, zasebne pobude ipd.), potovanja glasbenikov zaradi šolanja, boljšega zaslužka ali kariernih možnosti.

Slovenska skupina je v skupno podatkovno zbirko prispevala 638 gesel. Pri zbiranju podatkov so sodelovali vsi člani skupine, urejali pa sta jih dr. Maruša Zupančič (med 20. decembrom 2013 in 30. junijem 2014) ter od 1. septembra 2014 do izteka projekta 30. novembra 2016 dr. Katarina Trček Marušič. Prvih 259 imen je zbrala dr. Zupančič, ostala pa dr. Trček Marušič, ki je na koncu vse tudi redigirala in vpisala v skupno zbirko.

Pričujoči katalog je slovenska različica in redakcija gesel s slovenskim prostorom povezanih imen in predstavlja stanje ob zaključku projekta, torej konec leta 2016. Posamezni glasbeniki so v katalogu predstavljeni v samostojnih enotah, v katerih so zabeležene različne oblike imen, poklici oz. dejavnosti, podatki o šolanju, poteh in glasbenih delih, če je bila oseba tudi skladatelj. Na koncu so navedeni tudi viri in uporabljena literatura.

Uvodno predstavitev, analizo zbranih podatkov in razmišljanje o preteklih glasbenih migracijah našega prostora je prispevala dr. Katarina Trček Marušič, ki je bila večino trajanja projekta odgovorna za slovenski prispevek k skupni podatkovni zbirki.

Četrta knjiga v elektronski zbirki Slovenska glasbena dediščina je torej predvsem dokumentarnega značaja in je namenjena nadaljnji javni uporabi zbranih podatkov, obdelavi in tudi dopolnjevanju za potrebe nacionalnih in mednarodnih muzikoloških raziskav. Naj dobro služi vsem uporabnikom.

dr. Metoda Kokole (vodja slovenske skupine v projektu HERA MusMig ter glavna in odgovorna urednica zbirke SGD)

Potujoči glasbeniki na ozemlju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju

Migracije, premiki in potovanja so širok pojem in kompleksen pojav, s katerim se je in se še danes srečuje cel svet. Ker je gibanje oziroma spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter iskanje boljšega ekonomskega in socialnega položaja za človeka že od nekdaj sinonim sreče in blagostanja, so migracije pomemben del človeške zgodovine. Države so bodisi epicentri selitev, prehodna ozemlja popotnikov ali njihov končni cilj. Še posebno v današnjem času, ko so selitve ljudi obsežnejše kot kdaj koli poprej, so priseljevanja oz. preseljevanja pereča tema in globalna problematika. Poleg negativnega prizvoka, ki danes pogosto spremlja pojav migracij, pa imajo le-te tudi pozitivne konotacije. Kot neizogibni del gospodarskega in družbenega življenja vsake države so selitve lahko tudi koristne tako za posameznika kot za celotno družbeno okolje. Z vključevanjem migrantov v novo okolje so le-ti lahko pomemben doprinos na kulturnem, ekonomskem in družbenem področju.

S pojavom migracij se skozi celotno zgodovino srečujemo tudi na ozemlju današnje Slovenije. Bila je tako ozemlje, kamor so se ljudje priseljevali, kot tudi ozemlje, iz katerega so se prebivalci izseljevali. Med vidnejšimi je izseljevanje v času protestantizma, ko so se konec 16. in v začetku 17. stoletja v obdobju izvajanja protireformacije zaradi verske nestrpnosti s tukajšnjega ozemlja izselili številni protestanti.

Migracije, ki so del vsakdana, se ne tičejo le države izvora, temveč so vplivi preseljevanja globalni. Države niso neprehodna in neodvisna enota, temveč jih med seboj povezujejo močni migracijski tokovi, ki s seboj prinašajo raznolike družbene in kulturne običaje. Spoznavanje in sprejemanje raznolikosti ter sobivanje v medsebojnem sožitju pa je doprinos h kulturi posameznega naroda. To se lepo odraža v glasbeni umetnosti, kjer se skupaj s preseljevanjem glasbenikov in drugih umetnikov med seboj srečujejo in širijo tudi različne glasbene ideje, prakse in običaji.

Omenjenim glasbenim migracijam se je posvečal mednarodni projekt MusMig – Music Migrations in the Early Modern Age: The Meeting of the European East, West and South (Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na stičišču evropskega vzhoda, zahoda in juga), ki je pod okriljem programa HERA – Humanities in the European Research Area potekal od 1. septembra 2013 do 30. novembra 2016. V okviru projekta se je raziskovalo glasbeno migracijske poti 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje vzhodne, zahodne in južne Evrope. Projekt je vključeval raziskovalce iz štirih evropskih držav: Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Poljske.

Cilj projekta je bil obogatiti evropsko glasbeno zgodovino z vedenjem o glasbenih transferjih na ozemlju zgodovinskih pokrajin zgodnje novoveške Evrope in ugotoviti, kako mobilni so bili glasbeniki v 17. in 18. stoletju. Da je bilo mogoče zajeti celovit pogled na preseljevanje glasbenikov, projekt ni vključeval zgolj znanih in uveljavljenih migrantskih glasbenikov, temveč je v zgodovini iskal vsakršnega popotnika, tudi anonimnega in naključnega ljubiteljskega glasbenika. Seznam glasbenih popotnikov je nazoren prikaz dinamike glasbenega življenja v 17. in 18. stoletju na evropskih tleh. Izdelana je bila spletna zbirka potujočih glasbenikov, dostopna širši javnosti (http://www.musmig.eu/database/ ‌ ), v kateri so zbrani vsi najdeni potujoči glasbeniki. Zbirka ne podaja le skopih podatkov, temveč vključuje tudi grafično prikazano časovno os, ki ponazarja dogodke v življenju glasbenika in je povezana z zemljevidom Evrope, na katerem je mogoče slediti glasbenikovi življenjski poti. Hkrati pa omogoča iskanje stikov med posameznimi potujočimi glasbeniki. Del zbirke so tudi informacije o glasbenikih na ozemlju današnje Slovenije, ki so v pričujočem katalogu zbrane v slovenskem jeziku.

V tej slovenski zbirki so glasbeniki razvrščeni po abecednem vrstnem redu glede na priimek. Vsak glasbenik je predstavljen v samostojni enoti, katere naslov je glasbenikov priimek in osebno ime, kot je uveljavljeno v literaturi (Abbele, Alloisia). Redovnice in redovniki imajo ob priimku in imenu še akronim redovne skupnosti, ki so ji pripadali. Na začetku vsakega gesla so navedene različice osebnega imena, kraj in datum rojstva oz. krsta (*) ter smrti oz. pokopa (+). Nadaljnji biografski podatki so razvrščeni v več kategorij, po sledečem vrstnem redu: Poklic ali dejavnost, Šolanje, Zaposlitev, Poti, Dela, Razno, Povezane osebe, Viri in literatura. Zbrani podatki odražajo stanje zbirke ob zaključku projekta HERA MusMig konec leta 2016. Pričujoči katalog tako ni zaključena celota, temveč dopušča možnosti za dopolnjevanje in urejanje gesel.

Izdelava zbirke potujočih glasbenikov je zahtevala natančno raziskavo slovenskega prostora. Sprva je bilo potrebno raziskati relevantne sekundarne vire in iz njih pridobiti nadaljnje smernice za raziskovanje primarnih virov, tj. širokega spektra ohranjenega arhivskega gradiva. Med pomembne tovrstne pričevalce sodijo tako neposredne navedbe migracij glasbenikov kot tudi posredne omembe vsakršnih prenosov glasbenega gradiva (partiture, libreti, glasbene zbirke) ter prepisov le-tega. Za to je bila na Slovenskem zadolžena skupina raziskovalcev na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU pod vodstvom predstojnice inštituta dr. Metode Kokole in petih sodelavcev: dr. Nataša Cigoj Krstulović, dr. Klemen Grabnar, dr. Radovan Škrjanc, dr. Katarina Trček Marušič in dr. Maruša Zupančič, ki so na projektu sodelovali v različnih časovnih obdobjih. Raziskovalci so z obširnimi in poglobljenimi študijami izbranih primerov raziskovali pojem migracij in širili do tedaj skromno bero tovrstne literature na področju slovenske muzikologije, dr. Maruša Zupančič in dr. Katarina Trček Marušič pa sta bili zadolženi za iskanje glasbenih popotnikov in z njimi povezanih podatkov ( http://www.musmig.eu/research/p6-project-6/ ‌).

Raziskani so bili vsi pomembni glasbeni fondi naslednjih ustanov: knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani (SI-Lf), arhiv stolnega kora v Ljubljani (SI-Ls), Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lng), Semeniška knjižnica v Ljubljani (SI-Lsk), Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice (SI-Lnr), knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, Nadškofijski arhiv Ljubljana (SI-Lna), Pokrajinski arhiv Maribor (SI-Mpa), glasbeni arhiv stolnice v Mariboru (SI-Ms), knjižnica Ivana Potrča Ptuj (SI-Pk), glasbeni arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju (SI-Co), knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu (SI-Nf), knjižnica kolegiatnega kapitlja v Novem mestu (SI-Nk), minoritski samostan sv. Frančiška v Piranu (SI-PIm), župnijski arhiv Piran (SI-PIž), arhiv stolne župnije v Kopru (SI-Ka), Pokrajinski arhiv Koper (SI-Kp), škofijski arhiv Koper (SI-Kš) in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (SI-Ko).

Zbrani podatki so tako omogočili izdelavo prve zbirke v slovenski glasbeni zgodovini, ki združuje podatke o migracijskih tokovih na ozemlju današnje Slovenije. Zbirka, ki vključuje migracijske glasbenike iz 17. in 18. stoletja na ozemlju današnje Republike Slovenije, je pomemben doprinos k skupni evropski glasbeni zgodovini. Njen obseg pa kaže na razsežnost migracij na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem novem veku. Pregled nastale zbirke je omogočil izdelavo statistike, s pomočjo katere bo v nadaljevanju predstavljena dinamika glasbenih migracij na ozemlju današnje Slovenije; navedeni bodo najpogostejši vzroki za migracije, predstavljene raziskane tranzicijske poti potujočih glasbenikov in orisani profili glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju mudili na ozemlju današnje Slovenije.

Migracije na področju glasbene umetnosti so bile do sedaj sorazmerno malo raziskane. Slovenska muzikološka stroka se namreč s tem vprašanjem vse do pričetka projekta MusMig ni sistematično ukvarjala. Muzikološka literatura zato ni ponujala specifičnih raziskav migracijskih gibanj. Individualna potovanja glasbenikov so omenjena zgolj v splošno zgodovinskih raziskavah, medtem ko se raziskovanju kompleksnejših migracijskih vprašanj, kot so pomen glasbenih migracij za razvoj slovenskega glasbenega življenja, vključevanje migrantskih glasbenikov v novem okolju in umeščanje migracij v širši evropski koncept glasbeno migracijskih tokov, raziskovalci do sedaj v večji meri še niso posvečali.

Podrobnejše raziskave slovenske glasbeno-migracijske zgodovine želi spodbuditi statistika glasbenih migracij, ki bo predstavljena v nadaljevanju; pokazati želi na razsežnost migracij na področju glasbene umetnosti, poudariti pomembnost migracij za razvoj glasbene umetnosti, pokazati pot k še nerešenim vprašanjem in raziskovalce izzvati za podrobnejše raziskave in študije na tem področju.

Že obseg zbirke kaže, da je bilo ozemlje današnje Slovenije močno prehodno. Tu so se skozi stoletja ustvarile najrazličnejše tranzicijske poti, ki so jih iz najrazličnejših vzrokov vodili ljudje številnih poklicev, znanj in interesov. Mnogi med njimi so bili ekonomski migranti, povsem običajna so bila študijska potovanja, pogosti so bili tudi potujoči virtuozi, poslani na službeno pot. Zaslediti je mogoče tudi politične in verske migrante. Našteti vzroki so pripeljali do močno razvejanega zemljevida migracijskih poti.

Kot so raznolike migracijske poti, tako so raznovrstni tudi profili najdenih potujočih glasbenikov, ki so bili prisotni na ozemlju današnje Slovenije. Vzrok za to je dejstvo, da je pojem migracij v zbirki razumljen v najširšem kontekstu, in sicer: ne glede na čas bivanja izven meja matičnega ozemlja so v zbirko vključeni vsi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z glasbo. To so:

  1. popotniki, ki so bili poklicno povezani z glasbeno umetnostjo: poleg pevcev, inštrumentalistov, skladateljev idr. sodijo v to skupino še obrtniki oz. rokodelci, glasbeni teoretiki in učitelji;
  2. ljubiteljski ustvarjalci, poustvarjalci in podporniki glasbene umetnosti ter
  3. popotniki, katerih narava njihovega primarnega poklica oz. študija je predpostavljala glasbeno aktivnost.

Tudi časovna os obsega dolgo obdobje, ki se razteza skozi 17. in 18. stoletje, natančneje zbirka vključuje vse glasbenike, ki so bili rojeni med letoma 1580 in 1799, oziroma tiste, ki so migrirali med letoma 1600 in 1815.

Z ozirom na navedene omejitve je bilo mogoče med relevantne popotnike uvrstiti 614 glasbenikov, ki so bili med letoma 1600 in 1815 prisotni tudi na ozemlju današnje Slovenije.

Čeprav se je slovenski del projekta osredotočal izključno na ozemlje današnje Slovenije, je v zbirko vključenih štirideset danes imenovanih »zamejcev«, torej glasbenikov, ki so delovali v krajih, ki so nekoč sicer pripadali skupnim političnim enotam (Štajerski in Goriški), vendar so danes ta ozemlja del sosednjih držav, Avstrije in Italije. Ti, danes obmejni kraji (Gorica, Trst, Gradec), so bili v zgodovini močno povezani z današnjim slovenskim ozemljem in so pomembni pri raziskavah glasbenega življenja na Slovenskem. Glasbeniki, ki so delovali v omenjenih krajih, so bili zato v zbirko vključeni, ne pa tudi v nadaljnjo raziskavo in zato ne vplivajo na predstavljeno statistiko.

Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so bile prisotne na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbenikov, med katerimi so tako na Slovensko priseljeni kot tudi izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali drugih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med izključno imigrantske ali emigrantske glasbenike.

Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status razvrščamo med:

  1. gojence graškega Ferdinandeuma in
  2. frančiškane.

Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Ferdinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu v okviru sistema štipendiranja omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštrumentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi (gl. sliko 1). V Univerzitetni knjižnici v Gradcu hranijo vpisno knjigo Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum (Ms. 486), kamor so jezuiti vpisovali nove člane Ferdinandeuma. V rokopisu je zabeleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v Gradec, koliko časa so se tam šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem času ukvarjali. Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključenem šolanju.

Primer tovrstne migracije je Johann Killer (Joannes Killer), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 ali 1639. Leta 1658 je postal gojenec graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist. Pomanjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lahko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šolanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval v katerem od mest izven današnjih slovenskih meja.

Odprto je tudi vprašanje koncepta migracij; gojenci so namreč potovali zgolj do Gradca, ki je nekdaj pripadal isti politični enoti kot del današnjega slovenskega ozemlja, vojvodini Štajerski. Če bi torej upoštevali zgodovinske politične meje, vseh gojencev Ferdinandeuma ne bi mogli uvrstiti med migrante. Tovrstna potovanja bi lahko razumeli zgolj kot nekakšne »med-deželne« migracije; torej bi med popotnike lahko uvrstili zgolj tiste, ki so v Gradec, na Štajersko, pripotovali iz sosednje dežele Kranjske.

Vprašanje migracij se pojavlja tudi pri frančiškanskih glasbenikih, ki so pripadali različnim samostanom znotraj frančiškanske province sv. Križa ‌. Ta je zajemala frančiškanske samostane na današnjem slovenskem in hrvaškem ozemlju. V 18. stoletju, za časa Jožefa II., je razpadla na Notranjeavstrijsko provinco sv. Križa, s središčem v Ljubljani, ki so ji bili priključeni še nekateri avstrijski samostani, in Primorsko provinco sv. Križa s središčem v Karlovcu. Samostani posamezne province so bili med seboj povezani, kar potrjuje tudi dejstvo, da so samostanski bratje in z njimi glasbeno gradivo pogosto prehajali iz enega v drug samostan (gl. sliko 2). Frančiškansko provinco bi tako lahko razumeli kot samostojno enoto s svojo lastno ureditvijo, zaradi česar notranje selitve frančiškanskih bratov ne bi sodile med migracije, tudi če so se selili iz samostanov na današnjem Hrvaškem v samostane na ozemlju današnje Slovenije. Med migrante bi tako lahko šteli zgolj frančiškane, ki so se selili v 18. stoletju, torej za časa Jožefa II., ko je bila prvotna Provinca Hrvaške in Kranjske razdeljena na Notranjeavstrijsko (samostani na ozemlju današnje Slovenije) in Primorsko provinco (samostani na ozemlju današnje Hrvaške).

Pri obravnavi frančiškanskih glasbenikov se pojavlja tudi težava pri definiranju posameznih selitev bodisi kot imigracij ali emigracij. Zaradi prepogostega preseljevanja in prečkanja meja ter kratkotrajnega bivanja v posameznih samostanih je frančiškanske brate težko opredeliti zgolj kot priseljene ali izseljene glasbenike.

Za ponazoritev vzemimo dva frančiškanska glasbenika; prvega rojenega na ozemlju današnje Slovenije in drugega rojenega na ozemlju današnje Hrvaške.

Ivan Đuro Konstancija Guttmann (1730–1766) je kot frančiškanski organist, pevec in učitelj pogosto potoval. Njegova poklicna pot je bila razpeta med mesti Ormož, Zagreb, Čakovec in Križevci. Ker je v teh mestih bival le za obdobje enega do dveh let in se je vanje pogosto tudi vračal in s tem večkrat prečkal današnjo slovensko-hrvaško mejo, ga ne moremo točno opredeliti kot trajno ali začasno izseljenega glasbenika.

Prav tako je frančiškanski zborovodja Ludovik Udalricus Furlan (Forlan; 1684–1749) večkrat za krajše obdobje pripotoval v samostane na ozemlju današnje Slovenije (Novo mesto, Ljubljana, Nazarje). Zaradi nenehnega preseljevanja in prečkanja današnje slovensko-hrvaške meje ga ne moremo umestiti med začasno ali trajno priseljene glasbenike.

Kljub predstavljenim pomislekom pa so frančiškanski glasbeniki in gojenci graškega Ferdinandeuma uvrščeni med potujoče glasbenike, saj se razprava omejuje izključno na ozemlje današnje Slovenije. Obravnava ga kot enovit prostor z lastno zgodovino, v katero sodi vse, kar se je v preteklosti na tem ozemlju dogajalo, ne glede na to, katerim enotam je nekoč pripadalo. Zato so vsakršni prehodi njenih današnjih meja označeni kot migracije in vsi glasbeniki, ki so z ozemlja današnje Slovenije potovali v mesta, ki danes pripadajo sosednjim državam, nekoč pa so bila del iste politične enote, šteti med migrantske glasbenike.

Če skupini 573 glasbenikov odštejemo skupino 151 frančiškanov in gojencev Ferdinandeuma, ostane 423 glasbenikov. Viri slednjih so dovolj zgovorni, da omogočajo izdelavo širše podobe migracij na današnjem slovenskem ozemlju.

Iz grafa 1 je razvidno, da je bilo priseljevanja na Slovensko za dobre tri četrtine več kot izseljevanja z ozemlja današnje Slovenije. Prikazano dejstvo moramo zaradi široko opredeljenega pojma migracij podrobneje razčleniti in analizirati ter ugotoviti, kakšne vrste so omenjene migracije in kdo so potujoči glasbeniki. Pridobljene ugotovitve bodo namreč izostrile sliko migracijske pestrosti na današnjem Slovenskem.

XXX

Migracije na ozemlju današnje Slovenije

Z ozirom na smer migracij (bodisi so se glasbeniki na današnje ozemlje Slovenije priselili ali izselili) in glede na čas, ki so ga popotniki preživeli izven matičnega ozemlja, lahko glasbenike razdelimo v štiri skupine, kot so prikazane v grafu 2:

  1. začasno priseljeni glasbeniki,
  2. začasno izseljeni glasbeniki,
  3. trajno izseljeni glasbeniki,
  4. trajno priseljeni glasbeniki.

XXX

Skupine potujočih glasbenikov

Začasno priseljeni glasbeniki

Analiza v raziskavo vključenih migracij je pokazala, da so bili na današnjem slovenskem ozemlju prisotni predvsem gostujoči glasbeniki. To so bili večinoma poklicni glasbeniki, ki so po določenem času to ozemlje tudi zapustili.

Največja skupina začasno priseljenih poklicnih glasbenikov so člani nemških in italijanskih gledaliških skupin, ki so v 18. in v začetku 19. stoletja gostovale v Stanovskem gledališču v Ljubljani (gl. sliko 3). Med člani teh skupin so bili pevci in pevke, plesalci in impresariji; med slednjimi tudi priznani impresariji, kot sta brata Pietro in Angelo Mingotti (gl. sliko 4), Emanuel Schikaneder (gl. sliko 5) in Georg Schantrock. Gledališke skupine so v Ljubljani bivale zgolj v času sezon, po njihovem zaključku pa so pot nadaljevali v druga mestna središča. Ti glasbeniki niso bili tipični migranti, saj so se nenehno preseljevali iz mesta v mesto in bi jih bilo morda pravilneje označiti kot popotnike.

Stanovsko gledališče
Naslovna stran glasbene drame Rosmia
Vpis Schikanederjevega sina v krstno knjigo cerkve sv. Petra v Ljubljani, 15. 3. 1780 (Ljubljana, Nadškofijski arhiv, Krstna knjiga 23, 1775-8, 195, sv. Peter)

Med začasno priseljene glasbenike se uvrščajo tudi tisti, katerih narava njihovega primarnega poklica je narekovala glasbeno udejstvovanje. To so cerkveni poklici; duhovniki so se glasbeno udejstvovali kot inštrumentalisti, učitelji, skladatelji, pevci in zborovodje, med redovniki pa so bili poleg izvajalcev in skladateljev tudi libretisti in dramaturgi.

Ostali so še založniki, tiskarji in knjigarnarji, ki so med drugim izdajali in tiskali tudi najrazličnejše glasbene tiske in zbirali glasbeno literaturo.

Do sedaj predstavljeni glasbeniki zaradi kratkega delovanja na današnjem slovenskem ozemlju v slovenski glasbeni zgodovini niso pustili vidnejših in pomembnejših vplivov; v Ljubljani gostujoče gledališke skupine so se med seboj po kvaliteti sicer razlikovale, kljub temu pa gostovanje gledaliških skupin pomembnih evropskih impresarijev dokazuje, da je bila Ljubljana na področju glasbene produkcije primerljiva z drugimi večjimi evropskimi mesti.

Začasno izseljeni glasbeniki

Manjša skupina glasbenikov se je s slovenskega ozemlja začasno izselila. To so bili poklicni in tudi ljubiteljski glasbeniki. Slednji so bili predvsem študentje, ki so se izobraževali v večjih mestnih središčih izven slovenskega ozemlja, kot so Dunaj, Padova, Gradec itd. Tudi za nekaj učencev graškega Ferdinandeuma je znano, da so se po končanem šolanju kot duhovniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije. Mednje sodi škofjeločan Andrej Jurij Gladič (Andreas Gladik; 2. polovica 17. stoletja), ki je bil v graškem Ferdinandeumu pozavnist in trobentač. Po zaključenem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.

Med poklicnimi glasbeniki, ki so občasno gostovali izven meja Slovenije, pa so najpogostejši glasbilarji, in sicer orglarji. Sama narava orglarskega poklica je predpostavljala začasna potovanja; po prejemu naročila za nove orgle si je orglar moral ogledati prostor, v katerega bo glasbilo postavil, zaradi nižjih finančnih stroškov pa je glasbilo najpogosteje izdelal kar na mestu naročila. Tako je orglar Janez Faller (Johannes Faller; 1650–po 1717), ki je imel delavnico v Ljubljani, zaradi naročil in popravil pogosto gostoval tudi v Zagrebu (gl. sliko 6). Enako je Janez Jurij Eisl (Johann Georg Eisl; 1708–1780) izdelal orgle za cerkev v kraju Marija Gorica na Hrvaškem, v katere se je tudi podpisal (gl. sliko 7).

Zagrebška katedrala

Orgle v Mariji Gorici

Poleg glasbilarjev so znani še nekateri drugi glasbeni poklici, kot so inštrumentalisti in skladatelji, ki so se izobraževali v večjih, najpogosteje avstrijskih mestih (Salzburg, Dunaj, Gradec) in se po zaključenem šolanju kot izobraženi glasbeniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije, ali pa so v sklopu službenih obveznosti, najpogosteje so bili to inštrumentalisti, gostovali na slovesnostih v tujih mestnih središčih, npr. v Gradcu.

Za poznavanje slovenske glasbene zgodovine so pomembnejši glasbeniki, ki so se na slovensko ozemlje priselili ali z njega izselili za daljše obdobje, se aktivno vključili v novo okolje in v tamkajšnjem kulturnem življenju pustili vidno sled. Rezultati analize so pokazali, da je bilo v 17. in 18. stoletju na Slovensko trajno priseljenih glasbenikov več kot v tem obdobju trajno izseljenih glasbenikov.

Trajno izseljeni glasbeniki

Glasbeniki, ki so se z ozemlja današnje Slovenije izselili za daljše obdobje ali celo za trajno, so bili predvsem poklicni glasbeniki. Ti so se v novem okolju zaposlili in s tem tudi vključili v tamkajšnje glasbeno življenje. Izven meja domovine so živeli od deset pa vse do petdeset in več let in za približno polovico teh glasbenikov je znano, da so v tujini zaključili svojo življenjsko pot.

Med izseljenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti in pevci, pogosti pa so tudi glasbilarji. Službovali so v večjih mestnih središčih, predvsem avstrijskih: Gradec, Dunaj, Celovec, Innsbruck, Admont, Rottenmann in Vetrinj. Opravljali so predvsem poklic dvornega in cerkvenega glasbenika, nekaj pa jih je bilo tudi v službi mest. Med njimi so bili priznani in uveljavljeni glasbeniki, kot je orglar Frančišek Ksaver Križman (Franciscus Xaverius Crisman; 1726–1795), ki je izdeloval orgle za pomembne avstrijske naročnike. Med drugimi tudi za samostansko cerkev sv. Florijana v kraju St. Florian (gl. sliko 8).

Orgle v cerkvi sv. Florijana; Križman
Levo: Križmanova orgelska omara po povečanju. Desno: omara pred povečanjem; bakrorez Jakob Hirtl, 1838 (Škulj, Križmanova orglarska delavnica, po str. 112)

Kamničan Janez Krstnik Dolar (Joannes Baptista Dolar; 1621–1673) je na Slovenskem deloval kot učitelj. Kasneje je zapustil slovensko ozemlje in med drugim kot skladatelj in zborovodja uspešno služboval na Dunaju (gl. sliko 9).

Dolarjev bio-bibliogram v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (Valvasor, Die Ehre, knjiga 6, 359)

Mariborčan Daniel Lackner (Lagkhner; 2. polovica 16. stoletja) je bil dvorni glasbenik v Loosdorfu in plodovit skladatelj. Prav tako tudi skladatelj Gabriel Plavec (Plautz, Plautzius; 2. polovica 16. stoletja–1641), ki je kot dvorni glasbenik služboval v Mainzu. Skladatelja Francesco Pollini (Franc; 1762–1846) (gl. sliko 10) in Giuseppe Tartini (1692–1770) pa sta bila uspešna glasbenika v italijanskih mestih.

Portret Francesca Pollinija iz zbirke skladateljev glasbenega konservatorija v Neaplju in naslovnica izvirne izdaje Treh klavirskih sonat iz leta 1812

Izseljeni glasbeniki so se, kot je prikazano, uspešno integrirali v novo okolje in se s kvalitetnim delom postavili ob bok ostalim tamkajšnjim glasbenikom.

Trajno priseljeni glasbeniki

Zaradi široko opredeljenega pojma migracij zbirka vključuje raznovrstna potovanja katerih koli z glasbo povezanih ljudi iz 17. in 18. stoletja, kar pa ne omogoča jasnega vpogleda v stanje glasbenega življenja in kulturnega okolja na področju današnjega slovenskega ozemlja. Da bi se razjasnila slika glasbenega dogajanja v 17. in 18. stoletju ter pomen in vpliv glasbenih migracij na razvoj glasbene umetnosti, je potrebno iz zbirke izluščiti zgolj tiste glasbenike, ki so se na ozemlje današnje Slovenije priselili, tu ostali daljše obdobje in s svojim delom zaznamovali tukajšnje glasbeno okolje.

Najdenih je bilo 76 glasbenikov, ki so se v 17. in 18. stoletju priselili na ozemlje današnje Slovenije. Med njimi so bili glasbeniki z ozemlja današnjih evropskih držav, predvsem Avstrije in Češke (glej tabelo 1 in graf 3).

1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1 1data1
Delež trajno priseljenih glasbenikov
Ozemlje današnjih evropskih držav Št. priseljencev
Avstrija 30
Češka 17
Italija 10
Nemčija 8
Hrvaška 3
Madžarska 1
Nizozemska 1
neznano 6

XXX

Delež trajno priseljenih glasbenikov

Med trajno priseljenimi glasbeniki so bili profesionalni in ljubiteljski. Kot je razvidno iz grafa 4, je bil delež poklicnih in ljubiteljskih glasbenikov med seboj primerljiv.

XXX

Trajno priseljeni glasbeniki

Med ljubiteljskimi glasbeniki prevladujejo redovniki, ki so se v največji meri posvečali inštrumentalnemu in vokalnemu muziciranju, poleg teh obveznosti pa so opravljali tudi druge z glasbo povezane dejavnosti; bili so glasbeni učitelji, skladatelji, kopisti in zborovodje. Med prepoznavnejše sodi škofjeloški kapucin, pater Romuald Marušič, libretist znamenitega Škofjeloškega pasijona ‌ (Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceve Domini).

V glasbeno dejavnost so bile v večji meri usmerjene priseljene članice ženskih redov, med njimi so uršulinke in dominikanke. Med moškimi redovi pa so se z glasbo ukvarjali predvsem že omenjeni frančiškani ter tudi cistercijani in jezuiti.

Redovniki in redovnice so na Slovensko prišli predvsem z današnjega avstrijskega in češkega ozemlja, znani pa so tudi priseljenci iz današnje Hrvaške, Nemčije in Italije. Delovali so izključno znotraj samostanskega obzidja, njihovo muziciranje pa je bilo namenjeno predvsem samostanskemu bogoslužju (gl. sliko 11).

Eislove orgle za novomeški frančiškanski samostan, danes v župnijski cerkvi v Velikih Brusnicah

Nekoliko manj kot ljubiteljskih pa je bilo priseljenih poklicnih glasbenikov. V tej skupini prevladujejo izdelovalci glasbil, ki so na ozemlju današnje Slovenije, najpogosteje v Ljubljani, odprli svoje delavnice. Večinski delež znanih priseljenih glasbilarjev predstavljajo zvonarji. Najvidnejša zvonarska delavnica je bila delavnica beneške družine Samassa (gl. sliko 12). Jožef Samassa (Iosephus Samassa; 1692–1741) se je v Ljubljano priselil v začetku 18. stoletja, na povabilo sorodnika Gašperja Franchija (Casparus Franchi; ok. 1657–1733), ki je bil v tem času že uveljavljen ljubljanski livar. Franchi je namreč svojo delavnico želel predati mlajšim družinskim članom.

Vila Samassa

Nekaj je tudi orglarjev; prvi celjski orglar in začetnik štajerskega orglarstva Janez Frančišek Janeček (Johann Franz Janetscheck; 1697–po 1777) (gl. sliko 13) in prvi orglar na ozemlju današnje Slovenije, ki je v Ljubljani odprl orglarsko delavnico, Tomaž Krek (Thomas Khrueg; 1602–1650).

Podpis Janeza Frančiška Janečka v orgelski sapnici orgel v cerkvi sv. Marije v Zagorju pri Pilštanju in slika Janečkovih orgel (Zbirka Orgle na Slovenskem do leta 1877)

Poleg samostojnih podjetnikov so bili ostali priseljeni glasbeniki predvsem v službi cerkva, majhen delež je bilo mestnih glasbenikov. Med cerkvenimi glasbeniki prevladujejo inštrumentalisti, predvsem organisti, v službi večjih in pomembnejših cerkva na Slovenskem: ljubljanske stolne cerkve, mariborske župnijske cerkve in gornjegrajske župnijske cerkve. Med njimi je opazna večja skupina tistih, ki so poleg igranja kot glasbeni učitelji skrbeli za izobraževanje mlajših rodov cerkvenih glasbenikov. Njihove ostale z glasbo povezane dolžnosti so bile raznolike; ukvarjali so se tudi z zborovodstvom, petjem, skladateljevanjem in prepisovanjem glasbenega gradiva.

XXX

Poklici trajno priseljenih glasbenikov

Med temi glasbeniki so osebe, ki so v slovenski glasbeni zgodovini s svojim delom pustile pomemben pečat. Z ozemlja današnje Avstrije priseljeni Jakob Frančišek Zupan (Suppan; 1734–1810) je v Kamniku opravljal službo organista in skladatelja. Benedikt Sluga (Benedictum Schluga; ok. 1745–1834), ki je pripotoval z ozemlja današnje Italije, je kot celjski glasbenik zapustil številne prepise muzikalij, ohranjene v arhivu celjske opatijske cerkve (gl. sliko 14).

Naslovna stran enega od številnih prepisov Benedikta Sluge, z njegovim podpisom (Glasbeni arhiv opatijske cerkve v Celju, 3 Ms. Mus. 32)

Z ozemlja današnje Češke priseljeni Jožef Anton Krejči (Kretschi; 1787–1830) je na ozemlju današnje Slovenije deloval kot gornjegrajski organist in novomeški prepisovalec glasbenega gradiva. Prav tako z ozemlja današnje Češke priseljeni Jan Slavik (1787–1842) je bil organist in glasbeni učitelj v več slovenskih mestih.

Priseljeni glasbeniki so delovali v raznih ustanovah na ozemlju današnje Slovenije, večina od njih pa se je potegovala za mesto glasbenika v kapeli ljubljanske stolnice. Tu so prišli v stik z domačimi v stolnici zaposlenimi glasbeniki, tudi tistimi, ki so kasneje svojo službeno ali študijsko pot nadaljevali kot izseljeni glasbeniki.

Ljubljanska stolna cerkev je bila najvidnejša ustanova za razvoj cerkvene glasbe na današnjem Slovenskem. Njen vpliv ni bil viden le na Kranjskem, temveč je z rednim sodelovanjem s stolnico v Gornjem Gradu posredno vplivala tudi na Štajersko.

Obseg in kvaliteta glasbene kapele ljubljanske stolnice se je vidno dvignila v začetku 18. stoletja, ko je škof in glasbeni podpornik Žiga Krištof Herberstein (1644–1711) pred odhodom v Perugio glasbeni kapeli zapustil osebno volilo, s katerim se je stolna kapela postopoma okrepila (gl. sliko 15).

Škof Žiga Krištof Herberstein

Po sestavi glasbenikov je bila raznolika; v tem času so v ljubljanski stolnici za glasbo skrbeli pevci, organisti, pevovodje in drugi inštrumentalisti. Ti so bili najrazličnejši popotniki, tako priseljeni (predvsem iz današnje Avstrije in Češke) kot tudi domači glasbeniki, ki so v času svojega delovanja določen čas preživeli v večjih mestnih središčih izven meja današnje Slovenije, kot sta Gradec in Dunaj.

V prvi polovici 17. stoletja je bil vodja stolne glasbene kapele najverjetneje z ozemlja Italije priseljeni Valentin Pistorius (+1656), organist pa Ljubljančan in kasnejši graški gojenec Ferdinandeuma Janez Gašper Gošelj (+1716). Po njegovi smrti je organistovsko mesto zasedel Pavel Prandsteyrl (Prandtsteyrl; *2. polovica 17. stoletja) z ozemlja današnje Nemčije, službo učitelja in zborovodje pa je opravljal z današnje Češke priseljeni Václav Josef Götzl (+1723).

Konec 18. stoletja je z današnje Češke priseljeni František Josef Benedikt Dusík (*1765) zasedel mesto organista in tu deloval tudi kot skladatelj in kopist (gl. sliko 16). V času njegovega delovanja (konec 18. stoletja) sta postala člana stolne kapele inštrumentalista Josef Wagner (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), ki je bil aktiven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in Joseph Niklitz (obdobje delovanja konec 18., začetek 19. stoletja), po rodu z ozemlja današnje Češke.

Rojstna hiša Františka Josefa Benedikta Dusíka in naslovna stran skladbe »Sinfonia nel opera Il Brutto«

Dusíkov naslednik, prav tako član Filharmonične družbe, je bil Anton Höller (1760–1826) z današnjega Avstrijskega. V času njegovega službovanja je stolna kapela v glasbenem poustvarjanju dosegla visoko raven. Razlog za to so bili tudi dobri glasbeniki, med katerimi sta bila z ozemlja današnje Avstrije priseljena pevca Matej Babnik (Mattheus Babnigg; 1787–1868), ki je bil dejaven tudi v ljubljanski Filharmonični družbi, in skladatelj Ferdinand Leopold Schwerdt (ok. 1770–1854).

Tudi glasbena kapela mariborske župnijske cerkve je sprejemala najrazličnejše glasbenike. V prvi polovici 18. stoletja so tu delovali priseljeni glasbeniki, kar je razvidno iz vizitacije leta 1741. V vizitacijskem zapisniku Relatio Visitationis Archidiaconalis (1741), ki ga hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor, so poleg organista Adama Kesslerja (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) z današnje Češke omenjeni še glasbeniki z ozemlja današnje Avstrije; kantor Franc Winkler (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja) in njegov pomočnik Franc Niedermayer (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja), na mestu učitelja in zborovodje Franc Ksaverij Grill, kot inštrumentalist pa Janez Mascon (obdobje delovanja 1. polovica 18. stoletja).

V arhivu mariborske župnijske cerkve je iz konca 18. stoletja ohranjeno precejšnje število glasbenih rokopisov. Njihov prepisovalec je bil takratni mariborski glasbeni učitelj, Anton Tremmel (1775–1849), ki je v Maribor prišel z ozemlja današnje Madžarske. Tremmel je bil kasneje tudi ustanovitelj in prvi vodja mariborskega moškega pevskega društva in pobudnik za ustanovitev glasbenega združenja v Mariboru.

Izdelana in predstavljena statistika migracijskih glasbenikov na ozemlju današnje Slovenije nazorno kaže, da je bilo to ozemlje izpostavljeno močnim migracijskim tokovom in prepleteno s številnimi tranzicijskimi potmi. Kljub visokemu številu migrantskih glasbenikov pa je med njimi zgolj 13 % trajno priseljenih glasbenikov. Slednji so z integracijo v tukajšnje družbeno okolje, z delom na glasbenem področju in s svojim prispevkom k tukajšnjemu kulturnemu življenju pomembno vplivali na razvoj glasbenega življenja in dvig njegove kvalitete.

Razlogi za tako številno izseljevanje in priseljevanje so bili različni. Glavni med njimi je zagotovo ekonomski; želja po večjem zaslužku in s tem povezanimi boljšimi življenjskimi pogoji za celotne družine je pomemben vzrok, da so se številni prvorazredni glasbeniki izselili z ozemlja današnje Slovenije in iskali zanimivejše priložnosti v večjih mestnih središčih. Tudi želja po kvalitetnejši izobrazbi je pogosto botrovala številnim odhodom glasbenikov z ozemlja današnje Slovenije. Potreba po najrazličnejših glasbenih profilih pa je sočasno na ozemlje današnje Slovenije privabila sicer dobre, a vendarle ne prvovrstne glasbenike. Glasbene ustanove na ozemlju današnje Slovenije niso dosegale tolikšne kvalitete kot ustanove v »glasbenih velemestih« in zato prvorazrednim glasbenikom niso predstavljale pravega izziva. Tisti redki, ki so se kljub temu ustalili na ozemlju današnje Slovenije, pa so za to imeli druge, osebne razloge.

Viri in literatura

Viri

  • Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv Ćirila i Metoda , Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.
  • Arhiv opatijske cerkve sv. Danijela v Celju, zbirka muzikalij Benedikta Sluge.
  • Hrvatski državni arhiv Zagreb, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. viii /100.
  • Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, ms 486, fol. 130.
  • Nadbiskupski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57.
  • Nadškofijski arhiv Maribor, Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741, šk. d 15/1.

Literatura

  • Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.
  • Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia ‌.
  • Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 2 zv. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958–59.
  • Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. V: Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften , ur. Herbert Schneider, 90–99. Zürich: Georg Olms Verlag, 1996.
  • Höfler, Janez. »Glasbenozgodovinske najdbe xviii. in xix. stoletja v Novem mestu« . Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino 15, št. 3 (1967): 135–148.
  • Höfler, Janez . Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
  • Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
  • Kinderić, Peter Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.
  • Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1 (2005): 75–93.
  • Kokole, Metoda . »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.
  • Kokole, Metoda . Isaac Posch, “diditus Eois Hesperiisque plagis - slavljen v deželah Zore in Zatona”: Zgodnjebaročni skladatelj na Koroškem in Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
  • Kotnik, Andrej. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. V: Kamniško-komendski biografski leksikon. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12‌.
  • Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.
  • Kuret, Primož . »Vloga in pomen ljubljanske Filharmonične družbe v času njenega nastanka «. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem , ur. Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 45–52. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.
  • Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733) «. V: Slovenska biografija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Posodobljeno 22. avgust 2016 . http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon‌ .
  • Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.
  • Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83, št. 1 (1992): 273–335.
  • Pokorn, Danilo. »Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju «. Muzikološki zbornik 25, št. 1 (1989): 107–120.
  • Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.
  • Škofljanec, Jože. »Red manjših bratov (O.F.M.) in province sv. Križa«. V: Frančiškani v Ljubljani: Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja , ur. Silvin Krajnc, 10–79. Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 2000.
  • Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.
  • Škulj, Edo. Križmanova orglarska delavnica: Ob 250-letnici njegovih prvih orgel (v Ribnici). Ljubljana: Družina, 2010.
  • Zupančič, Maruša. »Razvoj violinizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne «. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.

Katalog glasbenikov

Abbele, Alloisia, OSU

Alloisia baronica Abbele

Mater Filipina (Alojzija) Abbele

* Gradec, 1710

+ Ljubljana, 18. 4. 1746

Poklic ali dejavnost

Altistka

Pot

4. 11. 1733: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Adams

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calvo

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Alberis, Teresa

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1766: Ljubljana; pevka v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Alberti, Gioseppe

Giuseppe Nicola

Giuseppe Alberti

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Operni skladatelj

Zaposlitev

1735: vodja kapele na dvoru grofa Frana Antona Rottala v kraju Holešov

Pevec v operni skupini Pietra Mingottija

Poti

1732: Mantova

1733: Moravska

1733: Ljubljana

1736: Gradec

1742: Ljubljana; operni pevec

Deli

1730: Gli Eccessi della tirannide

1734: Amore, e pace

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Demetrio, 1742.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Didone abbandonata, Z VIII 5/3.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Kokole, Metoda. »Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Altenberger, Matija

* Železna Kapla

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Pevec

Pot

1619: Gornji Grad

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Amaini, Carlo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1732: pevec na dvoru grofa della Torre.

Poti

1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano

1733: Ljubljani; pevec v intermezzu k operi Euristea

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Andre, Joannes Florentin, OFM

* Tirolska, 28. 5. 1730

+ Ljubljana, 30. 1. 1807

Poklic ali dejavnost

Organist

Tajnik province sv. Križa.

Šolanje

1752: študij filozofije

Zaposlitev

1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Kostanjevici

1753: organist in gvardian v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani

1780: kurat v Frančiškanskem samostanu v Brežicah

Poti

1750: Frančiškanski samostan v Kamniku

1752: Frančiškanski samostan v Kostanjevici

1753: Frančiškanski samostan v Ljubljani

1780: Frančiškanski samostan v Brežicah

1785, 1790–1797: Frančiškanski samostan v Novem mestu

Razno

1750: v Kamniku vstopil v red frančiškanskih bratov

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Angiolini

* Italija (domnevno Benetke)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1810: pevec v operni skupini impresarija K. L. Gindla.

Pot

1810: Ljubljana

Povezane osebe

K. L. Gindl

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Telegraphe officiel, št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GXMEEMEB‌.

Anschitz, Kaspar

Casparus Anshitz

* Kamnik, 1624

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Zborovski pevec v graškem Ferdinandeumu

Šolanje

3. 11. 1644: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Anton, Nanette

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Članica operne skupine impresarija Georga Schantrocha.

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Attems, Ferdinand d’

Ferdinand Graf von Attems

* Gradec, 22. 1. 1746

+ Gradec, 23. 5. 1820

Poklic ali dejavnost

Štajerski deželni glavar

Mecen

Razno

V prostorih Attemsove residence je delovala glasbena šola.

Prirejal je koncerte.

Pobudnik ustanovitve graškega Joanneuma.

Bil je lastnik številnih štajerskih posesti.

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Preinfalk, Miha. »Attems rodbina«. V: Slovenska biografija. Obiskano 25. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/#novi-slovenski-biografski-leksikon‌.

Wikipedia. »Attems (Adelsgeschlecht)«. Obiskano 25. avgusta 2017. http://de.wikipedia.org/wiki/Attems_(Adelsgeschlecht)‌

Au, Franjo Leopold, OFM

* Ljubljana, 29. 6. 1749

+ Klanjec, 26. 2. 1832

Poklic ali dejavnost

Kopist

Skladatelj

Šolanje

1772–1774: Klanjec

Zaposlitev

1782: verjetno organist v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.

1803–1808: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Samoboru.

1808–1809: gvardian v Frančiškanskem samostanu v Jastrebarskem.

1817–1827: kurat v Frančiškanskem samostanu v Klanjcu.

Pot

1782–1808: Frančiškanski samostan v Samoboru.

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Au, Innocentius, OFM

Inocent Auer

* Tirolska, 14. 2. 1712

+ Novo mesto, 20. 4. 1746

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

1733: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Auersperg, Wolf Engelbert von

Volk Engelbert Auersperg

Volf Engelbert Auersperg

Turjaški

* Žužemberk, 22. 12. 1610

+ Ljubljana, 28. 4. 1673

Poklic ali dejavnost

Vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine

Mecen

Šolanje

Študent jezuitskega kolegija v Gradcu in Ljubljani.

Poti

Po 1633: Italija, Nemčija

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Preinfalk, Miha. » Auersperg, Wolf Engelbert, grof (1610–1673)«. V: Slovenska biografija . Obiskano 29. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001000/#novi-slovenski-biografski-leksikon‌.

Avancini, Nikolaj

* Tirolska, 1611

+ 1686

Poklic ali dejavnost

Pesnik

Libretist jezuitskih šolskih iger

Pisatelj

Jezuit

Zaposlitev

1635: učitelj retorike v Ljubljani

Poti

1633: Trst

1634: Zagreb

1935/1936: Ljubljana

Dela

Joseph a fratribus recognitus

Andronicus Orientis Imperator

Marius

Pomum Theodosii

Felicianus

Ignatius laesus

Tillyus Magdeburgi expugnator

Bethulia liberata

Amor in monte Golgothae a feris laniatus

Franciscus Xaverius

Viri in literatura

Steska, Viktor. »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«. Mladika (Gorica) 16, št. 2 (1935): 29–30.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Azwangerin, Elisabeth, OSU

M. Bonaventura Elizabeta Azwanger

* Vipiteno (Sterzing), 1738

+ Ljubljana, 20. 11. 1779

Poklic ali dejavnost

Basistka

Violinistka

Altistka

Organistka

Pot

21. 10. 1755: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Babnik, Matej

Mattheus Babnigg

Babnig

Mathias

Mathieu

Mathäus

* Dunaj, 19. 9. 1787

+ Budimpešta, 1868

Poklic ali dejavnost

Organist

Pianist

Violist

Tenorist

Violinist

Klarinetist

Flavtist

Oboist

Skladatelj

Šolanje

Babnik je študiral glasbo pri Pietru Polzelliju na Dunaju.

Zaposlitev

1805: član glasbene kapele ljubljanske stolnice

1. 2. 1806: oboist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

1808: altist v glasbeni kapeli ljubljanske stolnice

1808: namestnik kapelnika ljubljanske meščanske godbe

1812: v ljubljanskem stanovskem gledališču je sodeloval pri predstavah operne skupine Vicenza Lodovisija.

Od ok. 1815: član Academia Philharmonicorum Labacensis

1815–1822: učitelj petja na pevski šoli evangeličanske občine v Pešti

1818–1822: dirigent Glasbenega društva v Pešti

1846: regens chori cerkve servitskega reda v Pešti

Poti

1805–1815: Ljubljana

1815–1868: Budimpešta

Dela

1817–1820: Sonate pour le piano–forte avec accompagnement de violon

1819: Némét táncok

1840–1850: Pastoral Offertorium für Alt oder Bass Solo nebst Clarinett Solo und Orchester

1840–1850: Part 13 Offeretorium: Sacrificium Deo: für 2 Tenori 2 Bäfse und Clarinetto Solo nebst Orchester

Errinerung za tenor in klavir

Gesang–Übungen zum Gebrauche in der Singschule der Evang. Gemeinde A. C. in Pesth zusammengestellt von Mattheus Babnigg, 1. Heft

Viri in literatura

Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, glasbena zbirka.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 366, št. 2489.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Protocollum expeditorum Capituli Labacensis, VIII a, Kirchenmusik, Personae, št. 1730, 1731, 1734, 1735, 1767.

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, Philharmonische Gesellschaft, seznam članov (1803–1863).

Országos Széchényi Könyvtár, glasbena zbirka, Babnigg: Némét táncok.

Veszprém Érseki Könyvtár, Mathaeus Babnigg: Offertoriums.

Babnik, Matej. Sonate pour le piano-forte avec accompagnement de violon. Monumenta artis musicae Sloveniae, Supplementa, 1. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008.

Golež Kaučič, Marjetka, Ivan Klemenčič in Zmaga Kumer. »Slowenien«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Nagode, Aleš. »Babnik, Matej«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Škulj, Edo. Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Ljubljana: Družina, 2005.

Bacciochi, Adam Josip Antun, OFM

* Weilhamen, 16. 3. 1721

+ Varaždin, 25. 4. 1791

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja

Kantor

Organist

Zaposlitev

1748: organist v Čakovcu

1749, 1757: organist v Ivaniću

1750, 1756: organist v Frančiškanskem samostanu v Hrastovici

1751, 1754, 1755: organist v Frančiškanskem samostanu v Virovitici

1752: organist v Frančiškanskem samostanu v Sigetu

1765–1766, 1772–1773: organist v Frančiškanskem samostanu v Ormožu

1765–1766, 1772–1773 kantor v Frančiškanskem samostanu v Ormožu

Organist v Frančiškanskem samostanu v Varaždinu

Razno

1742: v Ivaniću je vstopil v red frančiškanskih bratov

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Bästl, Georg

Wästl

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v graški jezuitski cerkvi

Pot

1677: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ballestra, Rajmund

Balaestra

Raymundum

Raymundo Balaestrae

Reinmundt

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

Glasbenik na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.

Pot

25. 3. 1611: Ljubljana; gostovanje na slovesni umestitvi prošta Andreja Kralja

Deli

1611: Sacrae Symphoniae

Missa cum Tubis descripta Raymundì Balestrae a 16

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Inventarium librorum Musicalium a quondam R. D. Decano (Michaeli Mukez) acceptorum et in Nova sacristia repositorum (16. 10. 1620).

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 287, 1614.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje 1603–1628, 11.05.1612.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/3.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Banco, Matthias

Matthias Banko

Matthias Ranko

Matthias Wankho

* Kranj, 1591

Poklic ali dejavnost

Pevec na dvoru v Gradcu

Šolanje

9. 11. 1608: vpis v graški Ferdinandeum (s pomočjo gvardiana deških pevcev, Matthiasa Ferrabosca)

1612: še vedno član graškega Ferdinandeuma

Zaposlitev

15. 9. 1606: pevec v glasbeni kapeli na graškem dvoru

8. 9. 1608: odpuščen iz graške kapele zaradi mutacije

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607–II–100, 1607–XI–50, HK 1608–IX–32, HK 1609–II–110.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 149.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Baritz, Sebastian

* Laško, 1587

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Pot

1605: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bartolini, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Operni pevec

Zaposlitev

Vodja operne skupine v kateri so delovali: Raimundi, Lucia Bartolini, Gaetano Ghedini, Susanna Marranesi, Giacinto Perroni, Carlo Buttazoni, Giuseppe Benzon, Ant[onio] Trento, Luvigi Ramponi, Ang[ela] Ricoboni, Anna Loretti.

Poti

Pomlad 1787: Ljubljana

1787–1790: Ljubljana; pet gostovanj

20. 8. 1788–15. 9. 1788: Ljubljana

11. 1789–2. 1790: Ljubljana

Dela

1787: pevec v operi Li due castellani burlati v Ljubljani

1788: Il Falegname

1788: La Cosa Rara

1788: Le Nozze in contrasto

1788: L'Osmano o sia le Tre Sulltane

1788: La Grotta di Troffonio

19. 4. 1789: slovesno praznovanje kulturnega dogodka v Landschaftlichen Theater

1789/1790: Li due supposti Conti

1789/1790: L'impresario in angustie

1789/1790: Don Giovanni Tenore

1789/1790: La Moglie Capricciosa

1789/1790: La cosa rara

1789/1790: L'arbore di Diana

1789/1790: Il Rè Teodoro in Venezia

1790: pevec v operi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani

Sorodstvo

Žena: Lucia Bartolini

Povezane osebe

Lucia Bartolini

Giacinto Perroni

Gaetano Ghedini

Susanna Marranesi

Carlo Buttazoni

Anna Loretti

Ludwig Ramboni

Giuseppe Benzon

Ang[ela] Ricoboni

Raimundi

Ant[onio] Trento

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, akt 180/61, 18.04.1789.

Arhiv Republike Slovenije, Zoisov arhiv, Abschrift des Penzelische Verzeichnisses, fasc. 19.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Narodni muzej Slovenije, naslovna stran libreta Il re' Teodoro in Venezia.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Bartolini, Lucia

Moltini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

1789/1790: pevka operne skupine Giuseppa Bartolinija.

Pot

1789/1790: Ljubljana

Delo

1787: pevka v operi Li due castellani burlati v Ljubljani

Sorodstvo

Mož: Giuseppe Bartolini

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Bassi, Catterina

Negri

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica

1739: Celovec

Sorodstvo

Mož: Giovanni Domenico Negri

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Brandenburg, Irene. »Negri«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Dean, Winton, in Daniel E. Freeman. »Negri, Maria Caterina«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bassi, Domenico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

1770–1780: Gorica; operna gostovanja

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bastelius, Jurij

* Pliberk

Poklic ali dejavnost

Kazuist

Pevec

Instrumentalist v Gradcu

Šolanje

1624: omenjen kot teolog v ljubljanski nadškofiji (v Pliberku)

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Bastianchitsch, Andreas

Andreas Bastianchich

* Kamnik, 1637

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v graškem Ferdinandeumu in jezuitski cerkvi

1663: duhovnik

Pot

10. 1659: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Battaglini, Domenico

* Cortona

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1740: pevec v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1740: Ljubljana

Pomlad 1740: Gorica

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Bayer, Janez Nepomuk, OCist

Payer

Peyer

* Würzburg, 13. 8. 1698

+ Stična, 17. 10. 1754

Poklic ali dejavnost

Organist

Regens chori

Skladatelj

Pot

1730: Stična

Razno

30. 10. 1730: vstopi v red cistercijanov v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehra, fol. 63.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Bellavigna, Maria

* Milano

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1781: pevka v operni skupini Giovannia Domenica Negrija

Pot

1781: Gorica; pevka v operi L'Italiano in Londra

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Benincasa, Bartolomeo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Cenzor francoske uprave

Vodja ljubljanskega gledališča

Pot

1810: Ljubljana; operno gostovanje

Viri in literatura

Hunter, Mary. »Disertore, Il (›The Deserter‹)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Benzon, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija.

Poti

1787: Ljubljana; pevec v operi Li due castellani burlati

1792: Padova; pevec v operi I due litiganti

1800: Firence; pevec v operi Il fanatico per la musica

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Li due castellani burlati, 1787.

WorldCat. »Benzon, Giuseppe«. Obiskano 15. februarja 2018. http://worldcat.org/identities/viaf-35152742931127731963/.

Bernardi, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Giuseppeja Piovanija.

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Berner, Felix

* Nemčija, 1738

+ 1787

Poklic ali dejavnost

Impresarij dunajske operne skupine

Poti

2. 1768–4. 1768: Ljubljana

1784: Ljubljana

Gostovanja v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju.

Viri in literatura

Branscombe, Peter. »Savio, Johann Baptist«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Bertachi, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1781: pevec v operni skupini Giovannia Domenica Negrija

Pot

1781: Gorica; operno gostovanje

Povezane osebe

Giovanni Domenico Negri

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bertelli, Antonia

* Bologna

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

1723–1744: pevka

1740: pevka v operni skupini Angela Mingottija

Poti

1725: Bologna

1738: Rimini in Firence

ok. 1740: Alessandria

1740: Ljubljana

Delo

1740: Pimpinone e Vespetta

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Rosmira, AE 105/11.

Kokole, Metoda. »Two Operatic Seasons of Brothers Mingotti in Ljubljana«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 57–89.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Besiaek, Casparus

Kaspar Wesiak

Kaspar Wesiagk

Kaspar Besiak

* Kranjska, 1588

+ Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Pot

1606: Gradec

Razno

30. 4. 1606: član graškega Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bevilacqua, Matteo

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Filippa Dessalesa.

Pot

1742: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Bianchi Consoni, Maria

Tozzi

Maria Consoni

* Benetke, ok. 1735

+ po 1790

Poklic ali dejavnost

Operna pevka (sopranistka)

Poti

1757: Ljubljana

München

Parma

Dunaj

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Bayerisches Musiker-Lexikon Online. »Bianchi-Tozzi, Maria (Marianna)«. Obiskano 30. julija 2015. http://www.bmlo.lmu.de/‌.

Bucciarelli, Melania, Norbert Dubowy in Reinhard Strohm. Italian Opera in Central Europe. Zv. 1, Institutions and Ceremonies. Berlin: Berliner Wissenschafts-Verlag, 2006.

Bianchi, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1757: pevec v operah L' impero delle donne in L' Arcadia in Brenta v Ljubljani

Pevec glasbene kapele lorenskega vojvode Karla V.

Pot

1757: Ljubljana

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Biankin, Barbara

Barbara Bianchi

* Genova, 1712

+ Ljubljana, 31. 1. 1733

Poklic ali dejavnost

Pevka

Pot

1733: Stanovsko gledališče v Ljubljani

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Sv. Nikolaj, mrliška knjiga, 1733.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Bini, Antonio

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Angela Mingottija.

Pot

1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Blatnik, Jurij

Blatnig

Georg Wlatnig

* Kranj, 1690 ali 1693

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Organist

Šolanje

Gradec

Leoben

Zaposlitev

1718: skladatelj jezuitskih šolskih iger v Gradcu

1718–1722: organist v stolnici v Gornjem Gradu

Pot

Pred 1718: Gradec; član Ferdinandeuma

Dela

Pred 1718: Salve Regina, Missa concentibus adaptata, Miserere, Regina coeli

Razno

Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Gornji grad, Vizitation 1/4, 1720.

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Böck, Jurij Andrej

* Bregenz

Poklic ali dejavnost

Fizik

Instrumentalist

Zaposlitev

1709: instrumentalist v jezuitski šolski igri Amazon Christiana, fuga de utroque mundo triuphans seu s. Rosalia virgo Panormitana

Pot

1709: Ljubljana

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.

Böhm

Poklic ali dejavnost

Dirigent

Zaposlitev

1802–1803: v Ljubljani dirigent v operni skupini Georga Schantrocha

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Radics, Theaterliches Verdächtnitz oder Denkmal der Dankbarkeit.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Bolognini, Dom.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Josepha Piovane

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Bolognini, Madal.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Josepha Piovane

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Bonamico, Petro

Petro Guetfreund

Petrus Bono Amico

Pietro Buon Amico

Petro Buonamico

Petro Guetfreundt

Peter Bonamico

Peter Gutfreund

* domnevno Kranjska (Stična)

Poklic ali dejavnost

Altist

Skladatelj

Kapelnik

Zaposlitev

1588: altist na dvoru v Hechingenu

1602–1625: glasbenik na dvoru v Salzburgu

1608–1627: kapelnik na dvoru v Salzburgu

Skladatelj v Salzburgu

Pot

ok. 1600–1636: Salzburg

Delo

1635: Melos divinarum laudum zbirka pet- do osemglasnih vokalnih kompozicij

Razno

Poroka s Katarino Radach iz Stične

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Schneider, Constantin. Geschichte der Musik in Salzburg von der ältesten Zeit bis zu Gegenwart. Salzburg: Kiesel, 1935.

Spies, Hermann. »Aus der musikalischen Vergangenheit Salzburgs bis 1643«. Musica divina 2, št. 8/9 (1914): 314–345.

Bondini, Pasquale

* ok. 1737

+ domnevno Brauneck, 31. 10. 1789

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija

1762/1763: domnevno praški operni direktor

1764: ustanovitev praške operne skupine

Pot

1763: Ljubljana; pevec v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Branscombe, Peter. »Bondini, Pasquale«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Deutsche Biographie. »Bondini, Pasquale«. Obiskano 8. aprila 2015. http://www.deutsche-biographie.de/sfz5229.html#ndbcontent.

Quell' usignolo: Le site des premiers interpretes baroques et classiques. »Pasquale BONDINI,

ca 1737 – 1789«. Obiskano 8. maja 2015. http://www.quellusignolo.fr/basses/bondini.html‌.

Bonifaco, Baldassare

* Crema, 5. 1. 1585

+ Koper, 17. 11. 1659

Poklic ali dejavnost

Mecen Antonia Tarsie

Mecen koprske stolnice

Zaposlitev

24. 11. 1653: koprski škof

Pot

Pred 1653: Treviso

Povezane osebe

Antonio Tarsia

Viri in literatura

Radole, Giuseppe. La musica a Capodistria. Trst: Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia, 1990.

Wikipedia. »Baldassarre Bonifacio«. Obiskano 20. oktobra 2015. http://it.wikipedia.org/wiki/Baldassarre_Bonifacio‌.

Žitko, Salvator. »Kulturni utrip Kopra v času Tarsie«. Muzikološki zbornik 30, št. 1 (1994): 5–9.

Borsi

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

1791: sodelovanje z impresarijem Felderjem

Pot

9. 10. 1791: Ljubljana

Povezane osebe

Felder

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Bratsch, Joseph

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Bratsch, Sigmund

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član nemške operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Brenner

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine.

Pot

1735–1738: Ljubljana

Viri in literatura

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Burchard Kramer, Franjo, OFM

* 20. 12. 1755

+ Ljubljana, 10. 6. 1820

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1775: filozofija v Ljubljani

1778: teologija v Ljubljani

Zaposlitev

Od 1772: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1775, 1778: organist v Ljubljani

1781: organist v Karlovcu

1783: organist v Kamniku

Poti

1772: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

1775, 1778: Ljubljana

1781: Karlovec

1783: Kamnik

1798: Samobor

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Burtzer, Balthasar

Wurzer

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Diskantist v glasbeni kapeli na graškem dvoru

Pot

1611: Gradec; član Ferdinandeuma

Delo

1620: Inventarium librorum musicalium ecclesiae cathedralis Labacensis

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Lederer, Josef-Horst. »Musikalische Beziehungen zwischen Graz und dem südlichen Innerösterreich zur Zeit der Gegenreformation«. V: Kontakte österreichischer Musik nach Ost und Südost, Zv. 3, uredil Rudolf Flotzinger, 59–68. Gradec: Akadem. Druck- u. Verlagsanst., 1978.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Bustelli, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Impresarij praške operne skupine

Poti

1766: Ljubljana

1769: Ljubljana

Dela

1766: L'amante di tutte

1769: Der Plauderer

1769: Il cavaliere della piuma

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Ljubljana: [s. n.], 1936.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Volek, Tomislav. »Bustelli, Giuseppe«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Buttazoni, Carlo

* Italija

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana

Delo

1790: pevec v operni predstavi Il Re Teodoro in Venezia v Ljubljani

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Buttstadt, Nicolaus

Niclasen Butstat

Nicolaus Busat

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1607–18. 6. 1608 (8 mesecev): zaposlen v parlamentu v Regensburgu

Razno

Omenjen je v dokumentih graškega dvora.

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VI–38.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1608: Bd 23, fol. 198.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Cabbiati, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

1732: pevec grofa della Torre

Pot

1732: Ljubljana; pevec v operi Il Tamerlano

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Caesar, Primus

* Velikovec, 1583

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Po 1606: menih

Šolanje

1606: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Cajnar, Anton

Cajner

+ Idrija, 1740

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

Organist v Ferdinandeumu v Gradcu

Organist v Ljubljani (2 leti)

Organist v Varaždinu (6 let)

18. 9. 1732–1740: organist v Idriji

Poti

Pred 1732: Varaždin, Ljubljana, Gradec

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Slovenec. »Idrijski organisti od l. 1688 do 1751«. Cerkveni glasbenik 51, št. 11–12 (1928): 178–179.

Callido, Gaetano

Antonio

* Este, 14. 1. 1727

+ Benetke, 8. 12. 1813

Poklic ali dejavnost

Orglar

Dela

1771: orgle v cerkvi avguštinskega samostana v Kopru

1772: orgle v stolnici v Kopru

Po 1784: orgle v cerkvi sv. Martina v Goriških Brdih

1788: orgle v cerkvi samostana sv. Klare v Kopru

1796: orgle v cerkvi sv. Mavra in Izoli

1796: orgle v cerkvi sv. Marije v Petrovčah

Viri in literatura

Mischiati, Oscar. »Callido«. V: MGG Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Pineschi, Umberto. »Callido, Gaetano (Antonio)«. V: Grove Music Online. Obiskano 21. februarja 2018.

Calvi, Giuseppe

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla

Soplesalec Irene Calvi

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Žena: Irena Calvi

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Ferdinand Harte

Gaetano Massan

Adams

Thym

Wenzeslaus Scholz

Peterka

Gottfried Scholz

Ellena Gaggietti

Frasel

Irena Calvi

Perchtold

Jacopo Durante

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Calvi, Irena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

1804/1805: Sodelovanje z operno skupino Wilhelma Frasla

Soplesalka Giuseppa Calvija

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Giuseppe Calvi

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Narodni muzej Slovenije, Comedien–Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Campè, Pietro

* Torino

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Pot

1709: Ljubljana; plesni vodja v jezuitski šolski igri Amazon Christiana

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Cantoni, Elena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Sopranistka

Zaposlitev

Pevka operne skupine impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Feldman, Martha. Opera and Sovereignty: Transforming Myths in Eighteenth-Century Italy. Chicago: University of Chicago Press, 2007.

Caprarius, Martin

Poklic ali dejavnost

Kantor

Učitelj

Diakon

Šolanje

1615: študij logike na univerzi na Dunaju

Zaposlitev

1613: kantor v stolnici v Gornjem Gradu

1613: učitelj v Collegium Marianum v Gornjem Gradu

1616: diakon v Gornjem Gradu

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Carrara, Madalena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Casalini, Giov. Bat.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec operne skupine Angela Mingottija

Pot

1796: Ljubljana; pevec v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Catani, Alessandro

* Cesena

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Filippa Dessalesa

Pot

1741: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Cavanti, Giuseppe de

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Cecherelli, Maria

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka operne skupine Angela Mingottija

Pot

1796: Ljubljana; pevka v operi La Grotta di Trofonio

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto La Grotta di Trofonio, 1796.

Cesaris, Margherita de

Margherita de Cesatis

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1805: pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia

Pot

1805: Ljubljana; pevka v operi Elise

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Cittadini, Marina

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Poti

1732: Ljubljana; pevka v operi Il Tamerlano

1733: Ljubljana; pevka v operi Euristeo

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Euristeo, AE 45/5.

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Il Tamerlano, Z IV 1/3.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Coletti, Giuseppe de

Coribante Tebanico

* Rim, 1744

+ Trst, 1815

Poklic ali dejavnost

Libretist

Pot

1782: selitev v Trst

Dela

Li virtuosi (1777 izvedena v Gorici)

1778: La locanda

1778: L'incognita perseguitata

1780: Isabella e Rodrigo

1781: Il curioso indiscreto

1781: L'italiana in Londra

1781: La scuola dei gelosi

1782: I viaggiatori felici

1782: Il convito

Razno

1780: eden od ustanoviteljev Accademie degli Arcadi Romano-Sonziaci v Gorici

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Coronati, Maura

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1766: Ljubljana; petje v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Cosimi, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica operne skupine neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica; pevsko gostovanje

1739: Celovec; pevsko gostovanje

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Crosa, Lodovica

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1757: Ljubljana; pevka v operi L'Impero delle Donne

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Čandik, Janez, SJ

Johann Tschandik

Joannes Tsandek

Janez Čandek

* Višnja Gora, ok. 1583

+ Gradec, 8. 10. 1624

Poklic ali dejavnost

Tiskar

Učitelj

1600: član jezuitskega reda

Pot

1615: Gradec

Razno

1615: predvideni natis pesmarice Tomaža Hrena v Gradcu

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Steska, Viktor. »Janez Čandik, slovenski pisatelj«. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 12, št. 1–2 ( 1902) : 1–12.

Dalpini, Gioan

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1757: Ljubljana; pevec v operi L'Impero delle Donne

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'impero delle donne, 1757.

Delessnik, Leopold

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Mestni in cerkveni glasbenik v Gradcu

Razno

1716–1751: obdobje delovanja

Viri in literatura

Muzikološki inštitut Gradec, register župnijskih cerkva.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Dengler, Georg

* Češka

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Gledališki direktor v Mainzu

Poti

1797–1798: Ljubljana; gostovanje gledališke skupine

9. 1800: Neuötting

Delo

7. 11. 1797: Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Kutsch, Karl Josef, in Leo Riemens. Grosses Sängerlexikon. München: K.G. Saur, 2003.

Laibacher Zeitung, št. 57, 19. 7. 1791. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POYFAW3J‌.

Whittaker, Alfred. »Karl Ludwig Giesecke: His Life, Performance and Achievements.« Mitteilungen der Österreichischen Mineralogischen Gesellschaft 146 (2001): 451–479. http://www.uibk.ac.at/mineralogie/oemg/bd_146/146_451-479.pdf‌.

Dessales, Filipp

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Lastnik operne skupine

Člani operne skupine: Alessandro Catani, Giovanna Falconetti, Matteo Bevilacqua.

Pot

1742: Gorica; gostovanje operne skupine

Povezane osebe

Giovanna Falconetti

Alessandro Catani

Matteo Bevilacqua

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Deutsch, Fr. Xavier

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja gledališke skupine

Domnevno je bil član gledališke skupine Michaela Facklerja.

Pot

1814/1815: Ljubljana

Povezane osebe

Michael Fackler

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Divinar, Michaël

Miha Divinar

Michael Divinar

* Kamnik, 1613

Poklic ali dejavnost

Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

7. 11. 1632: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1632: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Diwald, Franz

Diwalt

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

1779–1784: impresarij na dvoru kneza Esterházyja v Eisenstadtu na Gradiščanskem, v času, ko je na dvoru kot kapelnik služboval Joseph Haydn.

Poti

1779–1784: Eisenstadt

1784/85: Ljubljana

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landstände of Carniola, Stan. II, šk. 33, fasc. 38, št. I.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Laibacher Zeitung, št. 17, 28. 4. 1785. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D8YHYJWL/e4db6ee6-2e77-4dde-a8a4-c96ca3b4fbd5/PDF‌.

Kuret, Primož. »Das Ständische Theater in Ljubljana/Laibach: über die italienischen Opernaufführungen Ende des 18. und Anfang des 19. Jahrhunderts in Ljubljana«. Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa 4 (1999): 80–92. http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bsz:15-qucosa-222196‌ .

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Sas, Ágnes. »Esterházy«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Sivec, Jože, Metoda Kokole in Klemen Grabnar. Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. Stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.

Dolar, Janez Krstnik, SJ

Joannes Dollar

Joannes Baptista Dolar

Joannes Dolar

* Kamnik, 24. 6. 1621

+ Dunaj, 13. 2. 1673

Poklic ali dejavnost

Učitelj glasbe

Skladatelj

Pomočnik ravnatelja

Zborovodja

Duhovnik

Šolanje

Ljubljana; jezutska šola

1648: Steyr; magistrski študij

1649–1652: Dunaj; študij teologije

Dunaj; študij filozofije

Zaposlitev

1645–1647: Učitelj glasbe v jezuitski gimnaziji v Ljubljani

Vstopil je v noviciat v cerkvi sv. Ane na Dunaju

29. 3. 1652: mašniško posvečenje v stolnici sv. Štefana na Dunaju

1653–1654: učitelj in prefekt graške kongregacije

1656–1658: učitelj, pomočnik ravnatelja v semenišču, prefekt pevskega zbora in jezuitske šole v Ljubljani

1659: spovednik, prefekt zbora in šole ter svetovalec v mestu Győr

ok. 1661: zborovodja v jezuitski cerkvi na trgu Am Hof na Dunaju

Učitelj na gimnaziji v kraju Steyr

Prefekt zbora v ljubljanski stolnici

Poti

6.11.1639: Ljubljana; vstop v jezuitski red

1648: Steyr

1649–1652: Dunaj

1653–1654: Gradec

1655: samostan v kraju Judenburg

1656–1658: Ljubljana

1658: jezuitski red v kraju Passau

1659: Győr

1660–1673: Dunaj

Dela

1665: Musicalia varia

1666: Drammata seu Miserere mei Deus

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Historia collegii Labacensis S. J.: pars I, 1596–1691.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Faganel, Tomaž. »Dolar, Joannes Baptista«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Faganel, Tomaž. »Dolar [Tolar, Tollar, Thollary], Joannes Baptista«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Kamniško-komendski biografski leksikon. »Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar«. Obiskano 11. februarja 2015. http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/12‌.

Dolenc, Ivan

Giovanni Dollenz

* Vipava, 1776

+ Trst, 1852

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec violin

Šolanje

Učenec cremonskega izdelovalca violin Lorenza Storionija

Pot

1802: Trst; odprtje delavnice

Razno

Deloval je do ok. leta 1850.

Viri in literatura

Jevnikar, Martin, ur. Primorski slovenski biografski leksikon. Zv. 1. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974–1981.

Lütgendorff, Willibald Leo Freiherr von. Die Geigen- und Lautenmacher vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Frankfurt na Majni: Frankfurter Verlags-Anstalt, 1922.

Dotti, Gertrude

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Pot

1765: Ljubljana; pevka v intermezu La scaltra villanelle

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto La Scaltra Villanella, 1765.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Dragar, Alexius

Aleš Dragar

* Kranj, 1604

Poklic ali dejavnost

Organist in violinist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

20. 5. 1624: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1624: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Draxler, Dominik Martin, OFM

* Bavarska, 1695

+ Križevci, 17. 12. 1730

Poklic ali dejavnost

Poklicni organist

Zaposlitev

1720: organist, učitelj petja in orgel v Križevcih

1721–1724: organist, učitelj petja in orgel v Ormožu

1725: organist, učitelj petja in orgel v Varaždinu

1726: organist v Ormožu

1727: organist v Varaždinu

1728: organist v Križevcih

1729: učitelj petja in orgel v Križevcih

1730: organist v Križevcih

Razno

Ni bil duhovnik.

12. 11. 1718: vstop v frančiškanski red v Ormožu

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Durante, Jacopo

Jakob

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini impresarija Giuseppa Calvia

1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program sezone 1804/1805.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Durelli, Giuseppe

Joseph Dureli

Dorelli

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine, v kateri so peli: Rosalba Gazzi, Giuseppe de Cavanti, Giovanni Lainer, Elena Cantoni, Serafino Fei, Margherita de Cesaris, Lodovico Fidanza, Giulio Radicchi, Paolo Rosich, Vincenzo Ludovisi, Giuseppe Lainer, Bartolomeo Morelli, Orsola Fei, Nicolò Manzoni.

Poti

1805, 1807: Ljubljana

Delo

1805: Elisa

Povezane osebe

Rosalba Gazzi

Giuseppe de Cavanti

Giovanni Lainer

Elena Cantoni

Serafino Fei

Margherita de Cesaris

Lodovico Fidanza

Giulio Radicchi

Pablo Rosich

Vincenzo Ludovisi

Giuseppe Lainer

Bartolomeo Morelli

Orsola Fei

Nicolò Manzoni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Narodni muzej Slovenije, naslovnica libreta Elisa.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Dusík, František Josef Benedikt

Cormundy

Francesco Cormunni

Dusseg

Cormundi di Czaslau

Herzwelt

Cormundi

Dussek – Cormundi

Joseph Dussek

Dussech

* Čáslav, 22. 3. 1765

+ po 1817

Poklic ali dejavnost

Kopist

Organist

Violončelist

Violinist

Pianist

Skladatelj

Šolanje

Šola cistercianskega samostana v kraju Žďár

V benediktinskem samostanu v Pragi je študiral harmonijo in kontrapunkt

Zaposlitev

1790–1799: violinist v ljubljanski stolnici

1794–1799: organist v ljubljanski stolnici

Glasbeni direktor in skladatelj v milanski operi La Scala

Zasebni glasbeni tutor in koncertni mojster v gledališču St. Benedetto v Benetkah

Poti

1785–1790: Italija

ok. 1790: Ljubljana

1801: Gorica

1. 1817: Ljubljana

Dela

Gl. Barbo, František Josef Benedikt Dusík (Ljubljana, 2009).

Razno

1794: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Sodeloval je z Georgom Schantrochom

1. 7. 1790: Ljubljana; poroka

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Čáslav, župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, krstna knjiga, 1765.

Library of Congress, MICFILM 1182 REEL57 S2870: La Musica e del Celebre Sig. Maestro Dussech, detto Cormundi.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, poročna knjiga, 1790.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 265, 20. 1. 1796.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 366, št. 604.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Barbo, Matjaž, Howard Allen Craw, Barbara Garvey Jackson in Bonnie Shaljean. »Dussek family«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Blažeković, Zdravko, in Anselm Gerhar. »Dussek«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Snížková, Jitka. »František Josef Benedikt Dusík«. Muzikološki zbornik 26, št. 1 (1990): 29–35.

Ehrenreich, Mansvet, OFM

* 1703

+ Klanjec, 12. 5. 1758

Poklic ali dejavnost

Organist

Kurat

Učitelj

Dirigent

Zaposlitev

1730–1735: organist v frančiškanskem samostanu v Ljubljani

1735–1740: kurat v frančiškanskem samostanu v Kamniku

1740: učitelj v frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1741–1743: zborovski dirigent v frančiškanskem samostanu v Ljubljani

Poti

1730–1735: Ljubljana

1735–1740: Kamnik

1740: Novo mesto

1741–1743: Ljubljana

1752–1755: Jaska

Po 1755: Klanjec

Razno

Član frančiškanskega reda

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Eisenberger, Ferdinand

* Salzburg, 1657

+ Ljubljana, 29. 10. 1692

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov

Zaposlitev

Pomočnik v livarni zvonov Krištofa Schlaga v Ljubljani

Dela

Zvonovi za cerkve v krajih: Višnje (1686), Obrh pri Dragatušu (1687), Nova vas (1688), Koče pri Kočevski Reki (1691), Špeharji pri Vinici, Kostel, Fara pri Kočevju, Knežja vas, Sinji vrh ob Kolpi.

Izdeloval je zvonove za cerkve na Hrvaškem.

Razno

4. 5. 1687: poroka z Uršulo Schlag (Kimerle), vdovo zvonarja Krištofa Schlaga

1692: pridobitev mestnih pravic

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, rokopis Vladislava Fabjančiča, Ljubljanski livarji zvonov in topov, rkp, enota 39.

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Eisl, Janez Jurij

Johann Georg Eisl

Eisel, Eysl

Joannes Georgius Eisl

Hans Georg Eyssel

Ioannes Georgius Eysl

* Salzburg, domnevno 1708

+ Ljubljana, 18. 11. 1780

Poklic ali dejavnost

Orglar

Šolanje

Domnevno učenec avstrijskega orglarja Johanna Christofa Egedacherja.

1743–1752: pomočnik v delavnici Marka Göbla (podpis na Göblovem pozitivu)

Pot

ok. 1740: Ljubljana

Dela

1753: orgle za cerkev v Rosalnicah

1754: pozitiv za cerkev sv. Lovrenca v Kompolah

1755: pozitiv za neznano lokacijo v Celju. Danes ga hrani Narodni muzej Slovenije

1759: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Mariji Gorici (danes župnijska cerkev)

1759: orgle za cerkev v kraju Donja Kupčina

1761: orgle za cerkev pavlinskega samostana v kraju Svetice

1761: orgle za župnijsko cerkev v Komendi

1761: orgle za cerkev sv. Frančiška v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju

1762: pozitiv za župnijsko cerkev v Velikih Laščah (danes v Dvorski vasi)

1763: orgle za frančiškansko cerkev v Nazarjah

1764: orgle za cerkev frančiškanskega samostana v Novem mestu (danes v Velikih Brusnicah)

1764: orgle za cerkev sv. Jošta nad Kranjem

1764: pozitiv za cerkev v Šemniku

1770: orgle za cerkev sv. Petra v kraju Sveti Petar u Šumi

1772: orgle za cerkev v Jurjevici

1775: orgle za župnijsko cerkev v Radmirju

1780: orgle za stolnico v mestu Krka na Koroškem

1780: orgle za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani

Razno

1752: po smrti orglarja Marka Göbla je prevzel njegovo delavnico

Morda je bil Eislov pomočnik Josip Alojz Kučera.

Povezane osebe

Jopis Alojz Kučera

Viri in literatura

Donja Kupčina, cerkev sv. Marije Magdalene, orgle, podpis na sapnici.

Dvorska vas, cerkev sv. Janeza Krstnika, orgle, podpis v sapnici.

Jurjevica, cerkev sv. Križa, podpis v sapnici.

Medobčinski muzej Kamnik, pozitiv, podpis na pozitivu.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, 4 Sterb' register der Dompfarr, vom 1. Jänner 1771 bis 26. Aug 1812.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Komenda, dok. 2, fasc. 2.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, župnijski arhiv, Ljubljana sv. Jakob, Razni spisi, fasc. 1.

Rosalnice, Tri fare, orgle, podpis na omari.

Sveti Jošt nad Kranjem, cerkev sv. Jošta, orgle, podpis v sapnici.

Sveti Petar u Šumi, cerkev sv. Petra in Pavla, orgle, podpis v sapnici.

Svetice, Pavlinski samostan, orgle, podpis v omari.

Velike Brusnice, cerkev sv. Križa, orgle, podpis v sapnici.

Bizjak, Milko. »Orgle v župniji Šentjernej«. V: Zbornik župnije Šentjernej, uredila Marinka Dražumerič, 425–430. Ljubljana: Družina, 1999.

Blažeković, Zdravko. »Eisl, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918.« Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. »Najstarejše Eislove orgle«. Cerkveni glasbenik 78, št. 7–9 (1985): 68–73.

Škulj, Edo. Orgle v ljubljanski nadškofiji. Ljubljana: Družina, Cerkveni glasbenik, 1987.

Trček Marušič, Katarina. »The Tradition of Göbl’s Organ Workshop«. V: Music Migrations in the Early Modern Age: People, Markets, Patterns and Styles, uredila Vjera Katalinić, 191–204. Zagreb: Hrvatsko muzikološko društvo, 2016.

Elsasser, Patritius P., OCist

* Maribor, 31. 5. 1725

+ Rein, 15. 3. 1766

Poklic ali dejavnost

Skladatelj arij, simfonij, partit

Violinist

Tenorist

Flavtist

Pot

13. 12. 1750: Rein; član cistercijanskega samostana

Delo

Urejeval je himnarije, horarije in izboljševal koralne knjige.

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Eržen, Matija

Roshen

Rausch

Matthias Reschen

Harshen

Arshen

Resch

* Pliberk

Poklic ali dejavnost

Glasbenik na dunajskem dvoru

Govornik v Gradcu

Duhovnik

Altist

Instrumentalist

Šolanje

1619–1621: teolog v ljubljanski škofiji

Zaposlitev

1637–1647: instrumentalist na dunajskem dvoru

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Österreichisches Staatsarchiv, Hofkammerarchiv, R. 174, 19. 4. 1638.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Köchel, Ludwig von. Die kaiserliche Hof-Musikkapelle in Wien von 1543 bis 1867. Dunaj: Beck'sche Universitäts-Buchhandlung, 1869.

Nettl, Paul. »Zur Geschichte der kaiserlichen Hofmusikkapelle von 1636–1680«. Studien zur Musikwissenschaft 16, št. 1 ( 1929): 70–85.

Fabani, Gaetano

* Tolmezzo

Poklic ali dejavnost

Čembalist

Skladatelj

Zaposlitev

1773: kapelnik v stolnici v Gorici

Delo

La cascina

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Fabris, Andre

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Plesalec v operni skupini Giuseppa Piovania.

Pot

1795: Ljubljana; plesalec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Fackler, Michael

Poklic ali dejavnost

Pevec

Skladatelj

Igralec

Zaposlitev

Domnevno je bil član gledališke skupine Fr. Xaviera Deutscha.

Pot

1814/1815: Ljubljana

Delo

Musik und Chöre (glasba za igro Doctor-Fausts Leben, izvedena 11. 1. 1814)

Povezane osebe

Fr. Xavier Deutsch

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Fajenz, Franz Joseph

* 1764

+ Ljubljana, 24. 3. 1816

Poklic ali dejavnost

Plesni učitelj

Plesalec

Gledališki inšpektor

Zaposlitev

1798–1816: plesni učitelj v Ljubljani

Viri in literatura

Podlesnik Tomášiková, Lidija. »Plesni mojstri Kranjskih deželnih stanov v 18. in 19. stoletju«. Muzikološki zbornik 47, št. 1 (2011): 113–140.

Falconetti, Giovanna

* Rim

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v opernem podjetju Filippa Dessalesa.

Pot

1742: Gorica

Povezane osebe

Filipp Dessales

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Faller, Janez

Johannes Faller

* Ljubljana, 1650

+ Ljubljana, po 1717

Poklic ali dejavnost

Orglar

Dela

1680: pozitiv za eno od cerkva v Kamniku (domnevno za cerkev frančiškanskega ali jezuitskega samostana)

1680, 1698: popravilo orgel v cerkvi frančiškanskega samostana v Novem mestu

1688: orgle za cerkev sv. Katarine v Zagrebu

1689: popravilo orgel v stolnici v Zagrebu

1697: povečava velikih orgel v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1697: popravilo dveh manjših pozitivov v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1699: orgle za cerkev enega od kapucinskih samostanov na Kranjskem

1716: pozitiv za podružnično cerkev v Velikem Mlačevu

1731: pozitiv za podružnično cerkev v Gorenjem Karteljevu

1733: orgle za cerkev v Viševku

Razno

6. 8. 1674: poroka z Veronico Lindnas, vdovo mizarja in orglarja Matthiasa Lindnasa.

1677–1680: pridobljene meščanske pravice mesta Ljubljane

1717: zadnja omemba orglarja Fallerja

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, pogodba za popravilo orgel v Stični, 24. febr. 1697.

Hrvatski državni arhiv, Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata, fasc. VIII/100.

Nadbiskupijski arhiv Zagreb, Acta Capituli antiqua, fasc. 101/57.

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matrikel Laibach–St. Nicolaus, Trauungsbuch 1651–1682.

Novo mesto, Frančiškanski samostan, orgle, napisa na sapnici.

Bizjak, Milko. »Ivan Faller in njegove orgle pri Sv. Primožu nad Kamnikom«. Cerkveni glasbenik 75, št. 1–3 (1982): 30–31.

Bizjak, Milko. »Ljubljanske orglarske delavnice v obdobju baroka«. Cerkveni glasbenik 77, št. 1–3 (1984): 17–24.

Dolinar, Janez. »Dopisi: Kresnice«. Cerkveni glasbenik 57, št. 9–10 (1934): 152.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: zur Genese eines süddeutsch–österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.

Steska, Viktor. »Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom«. Carniola: Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 7, št. 1 (1916): 1–29.

Šaban, Ladislav. »Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj«. Muzikološki zbornik 15, št. 1 (1979): 13–41.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Škulj, Edo. »Obnovljene orgle v Viševku«. Cerkveni glasbenik 80, št. 4–6 (1987): 62.

Škulj, Edo. »Nove orgle v Ponikvah«. Cerkveni glasbenik 81, št. 10–12 (1988): 98.

Škulj, Edo. »Orgel (Geschichte der Orgel in einzelnen Ländern > Slowenien)«. V: MGG Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Švigelj, Ana. »Orgle v dekaniji Cerknica«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.

Fanini, Lukas

* Gorica

Poklic ali dejavnost

1600: deški pevec na graškem dvoru

Pot

1600: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Favelli, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini Angela Mingottija.

Pot

1763: Ljubljana; pevka v operi Il Mercato di Malmantile

Povezane osebe

Angelo Mingotti

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Il Mercato di Malmantile, 1763.

Fei, Orsola

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operna pevka; mezosopranistka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Deli

1812: La Scala v Milanu; pevka v operi La pietra del paragone

1807: Ljubljana; pevka v operi Gli Oppositi caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Wikipedia. »La pietra del paragone«. Obiskano 24. avgusta 2017. http://en.wikipedia.org/wiki/La_pietra_del_paragone‌.

Fei, Serafino

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1807: Ljubljana; pevec v operi Gli Opposti caratteri

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Gli Opposti caratteri, 1742.

Felberin, Marianna, OSU

M. Konstancija Marijana Felber

s. Constantia Ferlberin

* Švabska, 1700

+ Ljubljana, 7. 5. 1760

Poklic ali dejavnost

Trobentačica

Pot

7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Felder

* verjetno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

1791: sodelovanje z Borsijem

Pot

1791/1792: Ljubljana

Povezane osebe

Borsi

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Feretti, Cesare

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fermier, Joseph

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Wilhelma Frasla.

Poti

1800/1801, 1803/1804, 1806/1807: Ljubljana

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Ferroni, Anna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v operni skupini Giuseppa Piovania.

Pot

1795: Ljubljana; plesalka v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Ferroni, Gaetano

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

Po 1789: Ljubljana

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Rubr. XLIX, št. 127/60.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fidanza, Lodovico

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1805: Ljubljana; pevec v operi Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Fider, Janez

Joannes Fider

Johann Fidr

* Kamnik, 1641

Poklic ali dejavnost

Kantor

Instrumentalist

Organist

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Kantor in organist v Ljubljani.

Poti

1650–1659: Ljubljana

3. 11. 1660: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Finck, Johann Ferdinand

* Radgona, 1637

+ 1673

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Diskantist

Šolanje

1650: član graškega Ferdinandeuma

Zaposlitev

Diskantist na dvoru v Gradcu

1666–1668: duhovnik v mestu Gratwein

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Fiorani

Scorani

Morani

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Pot

1812: Ljubljana; operno gostovanje

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Ljubljanska gledališka uprava.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Fiume, Pellegrino del

* Bologna

Poklic ali dejavnost

Kapellmeister

Organist

Skladatelj

Zaposlitev

ok. 1790: organist v ljubljanski stolnici

Pot

1790–1792: Ljubljana

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Flego, Valentinus

Valentin Flego

* Gorica

Poklic ali dejavnost

Altist

Šolanje

7. 10. 1668: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Flora, Margaritta

Margarita

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

1742: pevka v operni skupini Pietra Mingottija

Poti

1739: Gradec

1740: Gorica

1742: Ljubljana; pevka v operi Demetrio

Povezane osebe

Pietro Mingotti

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Demetrio, 1742.

Kokole, Metoda. »Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: Repertoar in izvajalci«. De musica disserenda 1, št. 1–2 (2005): 75–93.

Fogk, Andreas

* Kamnik, 1624

Poklic ali dejavnost

Pevec

Instrumentalist

Šolanje

9. 12. 1646: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Zborovski pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Franchi, Gašpar

Casparus Franchi

Gašper Franchi

* Udine, ok. 1657

+ Ljubljana, 25. 8. 1733

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec zvonov v Ljubljani (40 let)

Poti

1706/1707: Zagreb

Na starost se je preselil v Drago pri Reki.

1732: Ljubljana

Dela

Več kot 300 zvonov; Voklo pri Šenčurju, Pšata pri Primskovem, Frančiškanski samostan v Ljubljani, ljubljanska stolnica, Goče, sv. Marko v Zagrebu, Kropa, Nevlje pri Kamniku, Mala Štanga pri Litiji, Repnje, itd.

Sorodstvo

Sorodnik: Dominik Franchi

Razno

12. 7. 1693: poroka z Uršulo Eisenberger (rojeno Kümerle) v ljubljanski stolnici

V času bivanja v Dragi je delavnico vodil sorodnik Dominik Franchi.

Viri in literatura

Ambrožič, Matjaž, in Karin Pečnikar. Zvonarstvo na Slovenskem. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1993.

Lisac, Ljubomir Andrej. » Franchi, Gašpar«. V: Slovenska biografija. Obiskano 30. avgusta 2017 http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/#primorski-slovenski-biografski-leksikon.

Steska, Viktor. » Franchi, Gašpar (okoli 1657–1733)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 30. avgusta 2017. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi191389/‌.

Škulj, Edo. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.

Franz, Johann

Joannes Franz

* Kamnik, 1619

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Šolanje

1634: prva omemba v Ferdinandeumu

20. 2. 1637: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Diskantist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Poti

1634, 1637: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Frasel

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Pevec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Wilhelma Frasla.

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem

Pot

1804/1805: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Wilhelm Frasel

Povezane osebe

Wilhelm Frasel

Giuseppe Calvi

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Frasel, Wilhelm

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

Člani Fraslove operne skupine so bili: Frasel, Ferdinand Leopold Schwerdt, Giuseppe Calvi, Josepha Scholz, Joseph Bratsch, Ferdinand Harte, Gaetano Massan, Adams, Thym, Carl Mercy, Sigmund Bratsch, Wenzeslaus Scholz, Schmidl, Peterka, Gottfried Scholz, Ellena Gaggietti, Irena Calvi, Joseph Fermier, Perchtold, Jacopo Durante.

Pot

1804: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: Frasel

Razno

1803–1807: Wilhelm Frasel je vodil operno skupino skupaj z Josepho Scholz

Povezane osebe

Frasel

Ferdinand Leopold Schwerdt

Giuseppe Calvi

Josepha Scholz

Joseph Bratsch

Ferdinand Harte

Gaetano Massan

Adams

Thym

Carl Mercy

Sigmund Bratsch

Wenzeslaus Scholz

Schmidl

Peterka

Gottfried Scholz

Ellena Gaggietti

Irena Calvi

Joseph Fermier

Perchtold

Jacopo Durante

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15.11.1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Freymüller, Thomas

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Član operne skupine Georga Schantrocha.

Poti

1801, 1803: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Die Zauberzithetr oder Caspar der Fagotist, 22. 1. 1803.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Fridhelm, Aloysius, OFM

Alojzije Josip Fridhelm

* Blahutovice, 14. 8. 1735

+ Trsat, 25. 8. 1783

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1755: gimnazija v Novem mestu

1758–1759: filozofija v Novem mestu

Zaposlitev

1758–1759: organist v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

Poti

1764: Ljubljana

1769: Karlovec

1776–1779: Frančiškanski samostan v Samoborju

1780: Trsat

Razno

1756: vstopil je v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Friedel, Johann

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine

Poti

1786: Ljubljana

8. 1787–3. 1788: Ljubljana

1788/1789: Ljubljana

Viri in literatura

Branscombe, Peter. »Schikaneder, Emanuel«. V: Grove Music Online. Obiskano 23. februarja 2018.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Friz, Primus Felician, OSB

* Kranj

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist

Šolanje

1677: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu.

Razno

Član reda benediktincev

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Furlan, Ludovik Udalricus, OFM

Forlan

* Trsat, 1684

+ 19. 1. 1749

Poklic ali dejavnost

Zborovodja

Definitor in provincial Frančiškanskega reda

Zaposlitev

1724–1727: Frančiškanski samostan v Novem mestu

1728–1731: Frančiškanski samostan v Ljubljani

1733–1734: kurat v Frančiškanskem samostanu v Samoboru

1735: kurat v Frančiškanskem samostanu v Novem mestu

1739: gvardian v Novem mestu

1745–1749: zborovodja in kurat v Frančiškanskem samostanu v Trsatu

[S. A.]: Učitelj v samostanu v Klanjcu.

[S. A.]: Deloval je v Frančiškanskem samostanu v Nazarjah.

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Fusi, Margarita

* Italija

Poklic ali dejavnost

Plesalka

Zaposlitev

Plesalka v skupini Carla Sabbionija.

Pot

1773: Ljubljana; plesalka v operah La Locanda in La Buona figliuola

Povezane osebe

Carl Sabbioni

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto La buona figliuola, 1773.

Narodni muzej Slovenije, libreto La Locanda, 1773.

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Gabriel, Lukas

* Idrija

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec violin

Šolanje

Študiral je v Italiji

Razno

1777–1785: obdobje delovanja

Viri in literatura

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Mantuani, Josip. Razvoj glasbe pri Slovencih. Ljubljana : Glasbena matica, 1932.

Vannes, René. Dictionnaire Universel des Luthiers. Bruselj: Les Amis de la Musique, 1979.

Woodcock, Cyril. Dictionary of Contemporary Violin and Bowmakers. Brighton, Sussex: Amati, 1965.

Gaggietti, Ellena

* Italija

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Wilhelmom Fraslom

Plesalka v skupini Giuseppa Calvia

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program za sezono 1804/1805.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Gaisruck, Franz Anton Josef Reichsgraf von

Gäsrock

* 1707–1718

+ Gradec, 22. 2. 1761

Poklic ali dejavnost

Ljubiteljski skladatelj glasbe za lutnjo

Deli

Menuet

Finale

Razno

1747: pridobil posest Novo Celje

Viri in literatura

Österreichisches Nationalbibliothek, Lautentabulatur, Cod. 18.829.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gallerani, Francesco

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Poti

1776: Gorica; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana

1776: Udine; operne predstave L'isola d'Alcina in La Fascatana

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gartner, Georg

* Slovenske Konjice, 1632

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Pot

1645: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gazzi, Rosalba

* Italija, 1760–1769

+ 1830–1839

Poklic ali dejavnost

Operna pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini impresarija Giuseppa Durellia.

Pot

1805: Ljubljana; pevka v operi Elisa

Povezane osebe

Giuseppe Durelli

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, libreto Elisa, 1805.

Bianchini, Luca, in Anna Trombetta. »Elenco degli interpreti«. V: ItalianOpera: La ricerca musicale in Italia. Obiskano 21. avgust 2018. http://www.italianopera.org/elenchi/CGI12.htm‌.

Gedini, Clemente Polognese

Ghidini Bolognese

* Italija (Bologna)

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

Pevec v operni skupini Gaetana Pecisa.

Pot

1773: Ljubljana

Povezane osebe

Gaetano Pecis

Viri in literatura

Kokole, Metoda. »The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century«. V: Niccolo Piccinni musicista europeo, uredila Alessandro di Profio in Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari : Mario Adda Editore, 2004.

Gellinegk, Matija

Jellinek

* Češka

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1760–1762, od 1765: glasbeni učitelj v deški šoli Petra Pavla Glavarja v Komendi

Pot

1760: Komenda

Viri in literatura

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Georg, Johann

* domnevno Maribor

Poklic ali dejavnost

Diskantist

Zaposlitev

1743: diskantist v kraju Rottenmann

1743: diskantist v kraju Admont

Pot

1743: Maribor; obisk matere

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gerlaschitz, Andreas

Andrej Gerlašič

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Trombonist

Zaposlitev

Trobentač na dvoru v Innsbrucku.

1616–1622: pozavnist na dvoru v Innsbrucku.

Pot

V Innsbruck je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Senn, Walter. Aus dem Kulturleben einer süddeutschen Kleinstadt : Musik, Schule und Theater der Stadt Hall in Tirol in der Zeit vom 15. bis zum 19. Jahrhundert. Innsbruck: Tyrolia, 1938.

Ghedini, Gaetano

Gaetano Gehdini

* Italija

Poklic ali dejavnost

Basist

Zaposlitev

1789/1790: pevec v operni skupini Giuseppa Bartolinija

Pot

1789/1790: Ljubljana; pevec v operi Il Re Teodoro

Povezane osebe

Giuseppe Bartolini

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, Landschaftliches Theater, Rubr. XLIX, fasc. 1, akt 495/69.

Narodni muzej Slovenije, libreto Il Re Teodoro in Venezia, 1790.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Giarolli, Giovanni Andrea

Gianelli

* Italija

Poklic ali dejavnost

Kastrat

Zaposlitev

1707: pevec v ljubljanski stolnici

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, kapiteljske seje, fol. 1–2 v.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Gigler, Jacobus

Jakob Gigler

* Maribor, 1592

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

8. 11. 1604–4. 4.1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Maribor

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gindl, K. L.

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Vodja operne skupine.

1810: član Gindlove operne skupine je bil Angiolini

Pot

1810/1811: Ljubljana

Dela

30.11.1810: La scaltra locandiera

11.12.1810: Un avvertimento ai gelosi

29.12.1810: Le convenienze teatrali

Povezane osebe

Angiolini

Viri in literatura

Télégraphe Officiel , št. 25, 26. 12. 1810. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXMEEMEB‌.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Gladich, Markus Josef

Josef Gladich

Josephus Gladich

* Kranjska

+ Gradec (pokopališče sv. Jurija), 2. 1677

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Pot

6. 1675: Gradec; Ferdinandeum

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gladick, Michael

Michael Gladitsch

Michaël Gladich

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

3. 11. 1662: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1662: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gladič, Jurij Andrej

Andreas Gladik

Gladnik

Andrej Gladik

* Škofja Loka

Poklic ali dejavnost

Trobentač in trombonist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

30. 11. 1671: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

Po končanem Ferdinandeumu se je preselil v Ljubljano, kjer je postal kanonik.

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Glanert, Bruno, OFMConv?

* Češka, 1741

Poklic ali dejavnost

1762: učitelj v minoritskem samostanu na Ptuju

1788: organist v minoritskem samostanu na Ptuju

Pot

1788: Minoritski samostan na Ptuju

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, arhiv minoritskega samostana, knjiga 49–51, inventar, 29. 5. 1788.

Mlinarič, Jože. »Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800«. V: Minoritski samostan na Ptuju, 1239–1989 , uredila Jože Mlinarič in Marjan Vogrin, 47–148. Ptuj : Mohorjeva družba, 1989.

Globočnik, Jakob

Jakob Globotdchnig

Glawotschnik

Glabotschnickh

Jacobus Clobotschnig

Globotschnig

* Kranjska

+ Gradec, 19. 2. 1702

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Pavkist

Šolanje

10. 1674–1677: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Trobentač v jezuitski cerkvi v Gradcu

1677–1683: vojak v Križevcih (Slavonski krajini) pri general Ferdinandu Kristijanu grofu Trautmannsdorffu

1683–1702: trobentač štajerskih deželnih stanov

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Federhofer, Hellmut. »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«. Aus Archiv und Chronik. Blätter für Seckauer Diözesangeschichte 2, št. 5 (1949): 126–136.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Kuret, Primož. »Štajerski deželni trobentač Jakob Globočnik«. Muzikološki zbornik 2, št. 1 (1966): 26–36.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gmaner, Chrystophorus

Christoph Gmaner

* Maribor, 1616

Poklic ali dejavnost

Pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Zaposlitev

Kanonik v mestu Krka na Koroškem.

Šolanje

2. 3. 1634: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1634: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gobb, Leonard

* Trst

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1631–1632: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani

Pot

1631–1632: Ljubljana

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Radole, Giuseppe. La Civica Cappella di San Giusto in Trieste. Trst : Libreria Internazionale "Italo Svevo", 1970.

Göttersdorf, Barbara

* domnevno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarka

Zaposlitev

Skupaj z impresarijem Franzom Antonom Göttersdorfom sta vodila operno skupino.

Poti

1786: Banská Bystrica

1786/1787: Prešov

1786/1787: Košice

1788: Banská Štiavnica

1788: Levoča

9. 1788–2. 1789: Ljubljana

Povezane osebe

Franz Anton Göttersdorf

Viri in literatura

Cesnaková-Michalcová, Milena. Geschichte des deutschsprachigen Theaters in der Slowakei. Dunaj: Böhlau, 1997.

Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske granice 1789. godine«. Arti musices 44, št. 2 (2013) : 187–200.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Göttersdorf, Franz Anton

* domnevno Nemčija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Zaposlitev

Skupaj z impresarko Barbaro Göttersdorf sta vodila operno skupino.

Karlovec: gledališki direktor

Poti

V Ljubljano je prišel iz Madžarske

18. 9. 1788–2. 1789: Ljubljana

2. 1789: Karlovec

Povezane osebe

Barbara Göttersdorf

Viri in literatura

Katalinić, Vjera. »Emocionalno slavljenje pobjede: Prilog poznavanju glazbenih zbivanja u blizini protuturske granice 1789. godine«. Arti musices 44, št. 2 (2013) : 187–200.

Ludvik, Dušan. »Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 1957.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Götzl, Václav Josef

Jožef Venceslav Götzel

* Češka

+ Ljubljana, 1723

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja v šoli ljubljanske stolnice

»ludi, chorique magister ecclesiae cathedralis«

Pot

1720: Ljubljana

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, fasc. 35/42.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Goldoni, Carlo

Karl

* Benetke, 1707

Poklic ali dejavnost

Libretist

Poti

Ljubljana

Vipava

Gorica

Gradec

Dela

1757: L'Arcadia in Brenta

1757: L'Imperio delle Donne

1761: La locandiera

po 1765: Bäuerin bei Hofe

Viri in literatura

Radics, Peter. Die Entwickelung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana: samozaložba, 1912.

Steinheuer, Joachim. »Goldoni, Carlo Osvaldo«. V: MGG Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Weiss, Piero. »Goldoni, Carlo«. V: Grove Music Online. Obiskano 19. aprila 2018.

Gombossy, Josip Gabrijel, OFM

* Varaždin, 4. 3. 1704

+ Virovitica, 30. 12. 1748

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

1729: organist v Ormožu

1730: organist v Remetincu

1732: organist v Szigetváru

1741, 1745: organist v Vitrovitici

Razno

1721: vstop v frančiškanski red

Bil je aristokrat.

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Gossiagg, Gregor

Gregorius Gossiagg

Gregor Gosiagg

* Novo mesto, 1649

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

22. 3. 1661: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1661: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Gošelj, Janez Gašper

Kaspar Goschell

Kaspar Goschel

Gasparus Goshell

Gašpar Koželj

* Ljubljana

+ Ljubljana, 15. 2. 1716

Poklic ali dejavnost

Violinist

Klavičembalist

Harfist

Organist

Kitarist

Skladatelj

Šolanje

1665–1670: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Organist v graškem Ferdinandeumu.

1680–1716: organist v ljubljanski stolnici

Pomočnik glavnega organista v ljubljanski stolnici

1701, 1705: vodja Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Pot

22. 10. 1668: Gradec; »auditurus logicus«

Dela

Psalmi vespertini

Compositionum musicalium fasciculus

Missa cum instrumentis necesariis

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Grems, Marija Ksaverija, OP

Marija Uršula Terezija

* Innsbruck, 9. 1678

+ Radlje ob Dravi, 15. 3. 1732

Poklic ali dejavnost

Pevka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Zaposlitev

Farmacevtka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Pot

1694: dominikanski samostan v Radljah ob Dravi

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokoli lavantinske škofije 1731–1734, št. 6.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan, 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Greß, Ludwig

Gressmann

Greßmann

Gress

* Mutzig in Elsass, ok. 1747

+ Gradec, 27. 9. 1824

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Šolanje

Gradec: vajenec v orglarski delavnici Casparja Mitterreiterja

Zaposlitev

1780: prevzel je delavnico orglarja Kasparja Mitterreiterja

Poti

ok. 1770: Gradec

1810: ozemlje današnje Slovenije

Delo

1810: orgle za cerkev v Mali Nedelji

Razno

1780: poroka z vdovo orglarja Kasparja Mitterreiterja

Viri in literatura

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Grill, Franc Ksaverij

* Hartberg

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Zaposlitev

1723–1741: regens chori v župnijski cerkvi v Mariboru.

1723–1741: ludimagister v župnijski cerkvi v Mariboru.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Gruber, Franc Saleški

* Ptuj, 16. 12. 1778

+ 15. 2. 1853

Poklic ali dejavnost

8. 3. 1803: kurat v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

24. 3. 1807–26. 10. 1824: regens chori v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Šolanje

4. 9. 1802: mašniško posvečenje v Gradcu

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Guadagnini, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Impresarij

Pot

1776: Gorica; opera Il ratto della sposa

Viri in literatura

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gualandi, Diamante

Diamante Maria di Bologna

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Pevka v operni skupini neznanega impresarija.

Poti

1739: Gorica

1739: Celovec

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, libreto Siface, AE 68/2.

Kokole, Metoda, in Ferdinand Šerbelj. Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2006.

Gudagnini, Giovanni

* Italija

Poklic ali dejavnost

Operni pevec

Pot

1766: Ljubljana; pevec v operi L'amante di tutte

Viri in literatura

Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Glasbena zbirka, libreto L'Amante di tutte, 1766.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Guttmann, Ivan Đuro Konstancije, OFM

Styrian

* Maribor, 14. 4. 1730

+ Sigetvár, 20. 11. 1766

Poklic ali dejavnost

Učitelj petja in orgel

Kantor

Organist

Zaposlitev

1754–1755, 1764–1765: kantor in organist v Čakovcu

1756–1757: kantor in organist v Zagrebu

1758: kantor in organist v Križevcih

1762–1763: učitelj orgel, kantor in organist v Ormožu

1764–1765: učitelj orgel in petja v Čakovcu

1766: učitelj orgel, kantor, organist v Szigetváru

Poti

1754–1755, 1764–1765: Čakovec

1756–1757: Zagreb

1758: Križevci

1762–1763: Ormož

1764–1765: Čakovec

1766: Szigetvár

Razno

1749: vstopil je v frančiškanski red

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Habersack, Štefan

Poklic ali dejavnost

Orglar v Gradcu

Pot

1720: ozemlje današnje Slovenije

Delo

Ok. 1720: orgle za cerkev sv. Ožbalta v kraju Ožbalt pri Podvelki

Viri in literatura

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Hägglinger, Jacob

Jacob Häkhlinger

Jacob Hayglinger

+ Gradec, 13. 5. 1699

Poklic ali dejavnost

Orglar

Šolanje

Vajenec v orglarski delavnici orglarja Johannesa Georga Lillingsa.

Deli

1689: orgle za cerkev v kraju Straßgang v Gradcu

1696: orgle za cerkev sv. Jurija na Ptuju

Razno

Pred 1689: poroka z Rosino

Po 1699: delavnico prevzame orglar Johann Andreas Schwarz

Povezane osebe

Johann Andreas Schwarz

Viri in literatura

Diözesanarchiv Graz, Matrikel Graz–Hl.-Blut, Sch. 56, Totenbuch X, pag. 199.

Heinz, Otmar. Frühbarocke Orgeln in der Steiermark: Zur Genese eines süddeutsch-österreichischen Instrumententyps des 17. Jahrhunderts. Dunaj: Lit Verlag, 2012.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Harant, Marija Rozalija, OP

Harent

* Gleisdorf, 1711

Poklic ali dejavnost

1756, 1767: regens chori

Pot

4. 8. 1733: Studenice; članica dominikanskega reda

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan , ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Harte, Ferdinand

* Nemčija

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Pevec

Zaposlitev

1804/1805: sodelovanje z Giuseppom Calviem

Član operne skupine Wilhelma Frasla.

Pot

1804/1805: Ljubljana

Povezane osebe

Giuseppe Calvi

Wilhelm Frasel

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Sultan Achmetshof, 15. 11. 1804.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Hartmann, Christian

Hartman

* Celje

Poklic ali dejavnost

»rector chori« v Celju

Skladatelj

Poti

1617: Gradec; skladatelj na sprejemu nadvojvode ob vrnitvi iz kronanja za češkega kralja.

1619: Gradec; skladatelj ob sprejemu rimskega cesarja

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Kohlbach, Rochus. Steirische Bildhauer vom Römerstein zum Rokoko. Gradec: Grazer Domverlag, 1956.

Puschnig, Reiner. »Frühbarocke Festmusiken in Graz«. V: Musik im Ostalpenraum, zv. 3, uredil Ernst Bierbrauer, 48–65. Gradec: Steirische Verlagsanstalt, 1940.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Haselbeck, Joseph Anton

Poklic ali dejavnost

Pevec

Domnevno libretist

Skladatelj

Zaposlitev

Član nemške operne skupine impresarija Georga Schantrocha.

Pot

1801: Ljubljana

Delo

Glasba za igro Caspar der Feldtrompeter (izvedena 19. 1. 1815)

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, program Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Radics, Peter. Die Entwickelung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana: samozaložba, 1912.

Haubitz, Hans

Hans Hauwitz

* Maribor

Poklic ali dejavnost

Altist

Zaposlitev

8. 11. 1600: »Copeischreiber« na graškem dvoru

8. 6. 1602: tajnik na graškem dvoru

7. 5. 1606: glasbenik na graškem dvoru

Razno

1609: zadnja omemba Haubitza na graškem dvoru

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: VIII–95, XI–65.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: I–87, V–25, VII–35, IX–45.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1607: II–66.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: IX–48.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: I–27, II–46, IX–3.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 218.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1607: Bd 22, fol. 45.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Heichele, Johann

Giovanni

Poklic ali dejavnost

Izdelovalec klavirjev in čembalov

Zaposlitev

1802: ustanovitev delavnice v Trstu

Poti

Po 1800: selitev v Trst

1802: Trst; kot izdelovalec klavirjev in čembalov je pridobil meščanske pravice

Razno

8. 3. 1790: kot izdelovalec klavirjev je pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

Heichele je kot izdelovalec glasbil deloval vsaj do leta 1820.

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Domstadt Laibach 1786–1899, sign. 767.

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Bürgerverzeichnis der Landeshauptstadt Laibach 1786–1867, Laibach 1867, sign. 787.

Clinkscale, Martha Novak. Makers of the Piano, 1700–1820. Oxford: Oxford University Press, 1993.

Dugulin, Adriano. Il Civico Museo Teatrale "Carlo Schmidl" di Trieste. Trieste: Civici musei di storia ed arte, 1994.

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Heigele, Thomas

* Bavarska

Poklic ali dejavnost

Glasbeni učitelj

Duhovnik

Zaposlitev

1630–1632: glasbeni učitelj in nadzornik v noviciatu na gradu Fala

1633: duhovnik v župniji Puščava

Viri in literatura

Skuhala, Ivan. Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi: Krajepisno-zgodovinske črtice. Maribor: Župnijski urad v Puščavi, 1881.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Heimerle, Vito Dominik, OFM

Heimerl

* Bavarska, 1683

+ Karlovec, 26. 3. 1743

Poklic ali dejavnost

Organist

Pot

1706: Novo mesto; vstop v frančiškanski red

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Heipl, Franc Ksaver

* Celje, 1681

+ Podvinci, 28. 3. 1764 (Pokopan v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju.)

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Chori magister

Šolanje

Dunaj: študij

1711: mašniško posvečenje

Zaposlitev

20. 10. 1712–2. 1714: chori magister kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu

20. 10. 1712–2. 1714: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1714: vikar v cerkvi sv. Ožbolta na Ptuju

1719–1756: duhovnik v cerkvi sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah

Razno

Do 1714: član kongregacije Usmiljenih bratov v Gradcu

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.« V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Heipl, Jožef Maksimilijan

* Gradec, 1676

+ Bruck na Muri, 1754

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Chori magister

Šolanje

Ruše: osnovna šola

Gorica: filozofija

Dunaj: teologija; 1700: mašniško posvečenje

Rim: nagrada za doktorsko nalogo

Zaposlitev

1. 1. 1705–8. 1709: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1705–1730: duhovnik v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses.« V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Helmböck ml.

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Helmböck st.

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Helmböck st.

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, program za komedijo Die Haushaltung nach der Mode.

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html‌ .

Helmböck st.

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: Helmböck ml.

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Helmböck ml.

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Hennig, Matthias

Poklic ali dejavnost

Orglar v Beljaku

Pot

18. stoletje: gostoval na ozemlju današnje Slovenije

Delo

18. stoletje: orgle v cerkvi v Starem Logu pri Kočevju

Viri in literatura

Eberstaller, Oskar. Orgeln und Orgelbauer in Österreich. Gradec: Hermann Böhlaus Nachf., 1955.

Herandt, Johann Ludwig

Johann Herandt

* Kamnik, 1629

Poklic ali dejavnost

Vikar v Kamniku

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

10. 1649: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

Po 1653: vrnitev v Kamnik

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Herbaldus, Johann Bapt.

Janez Herbald

Joannes Herbaldus

Johann Herbolt

* Kamnik

Poklic ali dejavnost

Organist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Herberstein, Žiga Krištof grof

Sigismund Krištof grof Herberstein

Hieronim

* Ljubljana, 13. 2. 1644

+ Perugia, 1711

Poklic ali dejavnost

Mecen glasbene kapele v ljubljanski stolnici

Šolanje

Pred 1661: jezuitska šola v Gradcu

1661–1665: teologija v Rimu

Zaposlitev

20. 4. 1683: ljubljanski škof

Pot

1701: Perugia

Viri in literatura

Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 2001.

Lesar, Josip. »Herberstein, Sigismund Krištof, grof (1644–1711)«. V: Slovenska biografija. Obiskano 5. marca 2018. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi229076/.

Hermann, Johann Peter

* Anspach, 1736

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

Plesalec v operetah

1772: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Himmelreich, Benedikt Adam, OFM

Adam Benedikt Hommerleich

* Češka, 14. 10. 1724

+ Čakovec, 4. 4. 1769

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Organist

Kantor

Šolanje

1746: bogoslovec v kraju Pécs

Zaposlitev

1746: organist v kraju Pécs

1750–1753: organist in kantor v kraju Siklós

1754: organist in kantor v Hrastovici

1755–1757: organist in kantor v Ormožu

1758: učitelj petja in orgel ter organist in kantor v kraju Szigetvár

1759–1764: organist in kantor v kraju Nagyatád

1765, 1766: organist in kantor v kraju Siklós

1766: učitelj petja in orgel v kraju Siklós

1768–1769: organist in kantor v Čakovcu

Razno

8. 9. 1742: mašniško posvečenje v Ormožu

Viri in literatura

Arhiv hrvatske franjevačke provincije sv. Ćirila in Metoda, Matricula Provinciae S. Ladislai Regis.

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Hirsch, Sophia

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Georga Schantrocha

Pot

1801: Ljubljana

Povezane osebe

Georg Schantroch

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Der Spiegel von Arkadien, 27. 12. 1801.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Hirschpöck, Henricus, OFM

* Bavarska, ok. 1660

+ Ljubljana, 24. 7. 1733

Poklic ali dejavnost

Organist

Razno

1686: član frančiškanskega reda

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, glavni urednik Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Hočevar, Janez Jurij

Gottscheer

Gottseer

Joanne Georgio Gottscheer

Johannes Georgius Gottscheer

Gotscheer

Candidus

* Novo mesto, 2. 10. 1656

+ Ljubljana, 1714

Poklic ali dejavnost

Astronomist

Instrumentalist

Skladatelj

Glasbeni direktor jezuitskega gledališča v Ljubljani

Šolanje

Ljubljana: jezuitska šola

Padova: študij prava

Dela

1690: glasba za jezuitsko šolsko igro Joseph Austriacus in Josepho Aegyptio adumbratus

1710: glasba za jezuitsko šolsko igro Magnamitatis belli et pacis arbitra materna pietate et regia munificentia vindicata in Critolaio boni publici vindice

1712: Ericus disertus Frothonis Daniae Regis ex capitali hoste amicus, gener

1713: Caecilia in et cum Valeriano de profano amore triumphans

[S. A.]: Litaniae lauretanae

Razno

1659–1701: član Academiae philharmonicorum Labacensis

1690: poroka z Marijo Katarino Mengalijo

1695: član Academiae operosorum Labacensium

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Hočevar, Janez Jurij«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Steska, Viktor. »Dolničarjeva Bibliotheca Labacensis publica«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 10, št. 5–6 (1900) : 145–174 .

Steska, Viktor. »Naši glasbeniki v ljubljanskih jezuitskih dramah«. Cerkveni glasbenik 58, št. 7–8 (1935): 108–109.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Höffer, Janez Bertold

Höffern Saalfeldt

* Ljubljana, 24. 7. 1667

+ Ljubljana, 15. 6. 1718

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Instrumentalist (teorba, lutnja)

Dirigent

Šolanje

Ljubljana: jezuitski kolegij

Dunaj

Salzburg

Dela

1715: Magdalenae Conversio, Oratorium musicis adaptatum concentibus

1715: Mors et Vita, melodramaticale oratorium

1716: Patientia Victrix in Amico Job

Lilicon

Razno

Član Academiae operosorum v Ljubljani

Član Academiae philharmonicorum v Ljubljani

Viri in literatura

Semeniška knjižnica Ljubljana, Janez Gregor Thalnitscher, Bibliotheca Labacensis publica collegi Carolini Nobilium.

Blažeković, Zdravko in Dragotin Cvetko. »Höffer, Janez Bertold von«. V: MGG Online. Obiskano 5. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Hökl

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Žena: Mme Hökl

Razno

Plesalec v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Hökl

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Hökl

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Mož: Hökl

Razno

Plesalka v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Hökl

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Höller, Anton

* Neukirchen (Spodnja Avstrija), 1760

+ 1826

Poklic ali dejavnost

Organist

Zaposlitev

9. 11. 1800: organist v ljubljanski stolnici

Poti

Pred 1799: Benetke

11. 1801: Gradec; skupaj z glasbeno kapelo ljubljanske stolnice

Dela

1817: izvedba Kvarteta za klarinet, rog, violončelo in klavir

1818: Aria seria za tenor z obligatno flavto in obligatnim rogom

1818: Variacije za obo, violončelo in orkester

[S. A.]: Duo sonata za dve flavti

Razno

1801: član Philharmonische Gesellschaft v Ljubljani

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Höfler, Janez. »Glasbena kapela ljubljanske stolnice 1800–1810«. Muzikološki zbornik 17, št. 2 (1981) : 7–21 .

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Hommerleich, Adam Benedikt, OFM

* Češka, 14. 10. 1724

+ Čakovec, 4. 4. 1769

Poklic ali dejavnost

Organist

Kantor

Zaposlitev

1746: organist v kraju Pečuh

1750–1753: organist v kraju Hrastovica

1750–1753: organist v kraju Šikloš

1758: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Siget

1768–1769: Čakovec

Deloval je v kraju Attad

Deloval je v kraju Šikloš

Pot

1755–1758: Ormož

Razno

1742: vstop v frančiškanski red

1743: sprejel zaobljube v Ormožu

Viri in literatura

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Huber, August

* Rastatt (Baden), 1752

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Oče: Michel Huber

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Michel Huber

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Huber, Michel

* Straubing (Bayern), 1725

Poklic ali dejavnost

Baletni plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Sorodstvo

Sin: August Huber

Razno

1747: debitant

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

August Huber

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Hummel, Jan Nepomuk

Johann

* Bratislava, 14. 11. 1778

+ Weimar, 17. 10. 1837

Poklic ali dejavnost

Pianist

Skladatelj

Pot

5. 2. 1796: Ljubljana; koncert v Stanovskem gledališču

Viri in literatura

Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete, 2009.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959.

Kroll, Mark, in Joel Sachs. »Hummel, Johann Nepomuk«. V: Grove Music Online. Obiskano 5. marca 2018.

Wikipedia. »Johann Nepomuk Hummel«. Obiskano 5. marca 2018. http://de.wikipedia.org/wiki/Johann_Nepomuk_Hummel‌ .

Hutti

Poklic ali dejavnost

Baletna plesalka

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Illeeritz, Augustinus

Augustin Illetschitsch

Augustin Illeschitz

* Kranj, 1588

Poklic ali dejavnost

Pesnik (omemba iz Škofje Loke)

Diskantist na graškem dvoru

Pot

7. 9. 1604: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Stiftsbibliothek Rein, Cod. 168: Vinculum herpicum Habspurgicum.

Stiftsbibliothek Rein, Cod. 169: Hieroglypha symbolica v. 7. Aug. 1605.

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Insinger, Franc de Paula, SJ

Isinger

* ok. 1720

+ Ljubljana, 1773

Poklic ali dejavnost

Glasbenik

Jezuit

Zaposlitev

Linz: pridigar

Celovec: učitelj

Krems: učitelj

Pot

1766: Ljubljana

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Glonar, Joža. »Isinger, Franc de Paula«. V: Slovenska biografija. Obiskano 8. marca 2018.

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi243823/.

Ioos, Johann Peter

* Stuttgart, 1750

+ Salzburg, 25. 1. 1782

Poklic ali dejavnost

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja.

Pot

1779/1780: Ljubljana

Razno

1772: debitant

Nastopal je v operetah

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1782. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121290_00001.html‌ .

Isanz, Felix

* Dobrla vas

Poklic ali dejavnost

Pevec

Pot

25. 3. 1668: Gradec; član Ferdinandeuma

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ischanitz, Georg

Georg Isaniz

Georgius Isänz

Jurij Ižanec

* Kranj

+ Gradec, pokopališče sv. Jurija

Poklic ali dejavnost

Organist v graški jezuitski cerkvi

Vojak

Šolanje

11. 1675: Ferdinandeum v Gradcu

1676: ponovna omemba v Ferdinandeumu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Ivančić, Amandus, OSPPE

Krstno ime: Matthias Leopold

Amando Ivanschiz

Ivanschitz

Ivanšič

Ivantschiz

Ivanschütz

Ivančič

Ivan Schütz

Ivanczicz

Ivanchich

Ivancichz

Juwanschitz

Ivancsicsh

Ivancsics

Iwanszyc

Ivano Schitz

Iffanschiz

Ivanczizki

Ivantschitsch

Ivantsitz

Ivansits

Juanzitz

* Wiener Neustadt, 24. 7. 1727

+ 1758

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Poti

1755: samostan Maria–Trost v Gradcu

Dela

Gl. MGG Online in Grove Music Online

Razno

Vstopil je v pavlinski samostan

Viri in literatura

Blažeković, Zdravko. »Ivanschiz, Amandus«. V: MGG Online. Obiskano 10. marca 2018.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 2. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 1959.

Jochymczyk, Maciej. Amandus Ivanschiz Osppe (1727–1758): Muzyka religijna u progu klasycyzmu. Lublin : Wydawnictwo Polihymnia , 2014 .

Pokorn, Danilo. »Amandus Ivančič (Ivanschiz) – prispevek k poznavanju glasbe zgodnjega klasicizma«. V: Evropski glasbeni klasicizem in njegov odmev na Slovenskem, uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn, 63–73 . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988.

Pokorn, Danilo. »Ivanschiz, Amandus«. V: Grove Music Online. Obiskano 10. marca 2018.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018. http://opac.rism.info/metaopac/singleHit.do?methodToCall=showHit&curPos=1&identifier=251_SOLR_SERVER_2008869207‌.

RISM, A/II. Obiskano 25. aprila 2018.

http://opac.rism.info/metaopac/singleHit.do?methodToCall=showHit&curPos=2&identifier=251_SOLR_SERVER_414829879‌.

Jänesch, Adam

Domnevno Adam Janež

* domnevno iz Kranjske

Poklic ali dejavnost

1619: instrumentalist na dunajskem dvoru

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.

Jahl, Matej Maksimilijan, OFM

* Zwittan (domnevno Zwittau/Svitavy)

+ Koprivnica, 25. 5. 1796

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Zaposlitev

1755–1757, 1762–1763: kantor in organist v kraju Hrastovica

1758: organist in kantor v kraju Remetinec

1759: učitelj orgel, kantor in organist v Krapini

1764, 1770–1772: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v kraju Kanjiža

1765–1766: organist in kantor v kraju Máriagyűd

1767: kantor in organist v kraju Pécs

1768–1769: kantor in organist v kraju Križevci

1775–1779: učitelj orgel in petja ter kantor in organist v Ormožu

1780–1782, 1783–1796: kantor in organist v Koprivnici

1780–1782: učitelj petja in orgel v kraju Koprivnica

Poti

1755–1757, 1762–1763: Hrastovica

1758: Remetinec

1764, 1770–1772: Kanjiža

1765–1766: Máriagyűd

1767: Pécs

1768–1769: Križevci

1773: Krapina

1775–1779 Ormož

1780–1782, 1783–1796: Koprivnica

Razno

1748: vstop v red bratov frančiškanov v Ormožu

1749: prejel zaobljube v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Janeček, Janez Frančišek

Johann Franz Janetschekh

Jan František Janeček

Joannes Franciscus Janecheck

Janez Janetschekh

Franz Gehenek

Janez Janžek

Franc Janez Geneschek

Johann Janetschek

Joanez Janeček

* Poděbrady, 1697

+ Celje, po 1777

Poklic ali dejavnost

Orglar v Celju

Dela

1726: pozitiv za katedralo v Zagrebu

1730: pozitiv za cerkev sv. Barbare v Malahorni

1731: pozitiv za cerkev sv. Marije Magdalene v kraju Govce

1731: pozitiv za cerkev v kraju Pesek pri Podčetrtku

1733: pozitiv za cerkev v kraju Brdovec

1734: pozitiv za cerkev v kraju Pilštanj

1734: velike orgle za glavni kor ljubljanske stolnice

1736: orgle v podružnični cerkvi v Botričnici

1739: pozitiv za stranski kor stolne cerkve v Ljubljani

1739: pozitiv za cerkev sv. Jurija na Ptuju

1740: orgle za cerkev sv. Marka v Zagrebu

1740: pozitiv za cerkev sv. Urha v Slančjem Vrhu

1740: pozitiv za cerkev sv. Doroteje v Dornavi

1742: orgle v cistercijaskem samostanu v Kostanjevici

1742: orgle za cerkev sv. Jožefa v Studenicah pri Mariboru

1743: pozitiv za cerkev sv. Hijacinte v Rogatcu

1743: orgle za cerkev Crngrobu

1745: pozitiv za župnijsko cerkev v Zavrču

1747: orgle v cerkvi cistercijanskega samostana v Stični

1749: orgle za župnijsko cerkev v kraju Trbovlje

1750: pozitiv za cerkev Sveti Duh pri Podlehniku

1752: orgle za cerkev v kraju Kupinec

1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Ruše

1755: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sladka Gora

Ok. 1755: orgle za cerkev sv. Jurija v kraju Purga (Lepoglava)

1756: pozitiv za cerkev v Logu pri Vipavi

1757: orgle za podružnično cerkev v kraju Podlipovica

1760: orgle za župnijsko cerkev v Ponikvah

1763: orgle za cerkev v Brezju pri Čermožišah

1764: orgle za cerkev minoritskega samostana v Olimju

1767: orgle za cerkev sv. Barbare v Idriji

1767: pozitiv za župnijsko cerkev v kraju Sisak

1768: pozitiv za cerkev v kraju Vine pri Zagorju

1770: pozitiv za cerkev sv. Pankracija v kraju Lemberg

1771: orgle za župnijsko cerkev v kraju Lemberg

1771: orgle za danes župnijsko cerkev v kraju Brezovica

1775: orgle za cerkev v kraju Nova Cerkev

1776: orgle za cerkev v kraju Spodnje Tinsko

1777: orgle za župnijsko cerkev v kraju Sela (Sisak)

Razno

1721: poroka z neko Marijo iz Celja

1722: pridobil meščanske pravice mesta Celje

1759–1761: župan mesta Celje

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, KAL, fasc. 227/20.

Fendre, Petra. »Orgle v dekanijah Celje in Žalec«. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2004.

Koter, Darja. »Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606–1918«. Muzikološki zbornik 39, št. 1 (2003): 123–152.

Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Maribor: Pisarna knezoškofovskega ordinariata, 1911.

Orožen, Ignac. Celska kronika. Celje: Julius Jeretin, 1854.

Premrl, Stanko. »Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji«. Cerkveni glasbenik 41, št. 4–6 (1918): 25–28.

Rola, Marjan. »Dekanija Zavrč«. Cerkveni glasbenik 86, št. 1–3 (1993) : 41–43.

Smrekar, Josip. »Spomenica o orglah ljubljanske stolnice«. Cerkveni glasbenik 29, št. 2 (1906) : 10–11.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Škulj, Edo. Baročne orglarske delavnice. Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012.

Štefančič, Tatjana, ur. Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2016.

Janeschigg, Jurij

Jurij Janešik

+ Straden, 2. 10. 1707

Poklic ali dejavnost

Chori magister

Duhovnik

Zaposlitev

7. 1688–4. 1690: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

1690: duhovnik v cerkvi sv. Jurija v Svetem Juriju pri Ščavnici

1692: duhovnik in dekan v Gornji Radgoni

Pot

1700: Straden

Viri in literatura

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec: Chorimagistri Petovienses. 1897. SI_ZAP/0070, R-43.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Jauck, Johann Balthasar

Johannes Jauck

Johann Jauck

Jaukh

Jauckh

Johan Baltasar Jauh

* Šoštanj

+ Gradec, 20. 5. 1758

Poklic ali dejavnost

1732: izdelovalec lutenj in violin

1742: izdelovalec harf

Šolanje

Gradec: učenec in kasneje zet Johanna Michaela Albana

Zaposlitev

Prevzel delavnico svojega učitelja, izdelovalca violin, Johanna Michaela Albana v Gradcu.

Razno

3. 9. 1732: poroka z Elisabetho Alban, hčerka Jauckovega učitelja Johanna Michaela Albana

18. 5. 1756: smrt Elisabethe Alban

25. 8. 1756: poroka z Evo Schweiger

Viri in literatura

Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1732.

Diözesanarchiv Graz, Matrikelbüch 1742.

Sterbematrikel Landesregierungarchiv Graz, Ea. 1740–VI–76.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Jelačić, Sigismund Aleksa, OFM

Jellačić

* Krapina, 26. 3. 1699

+ Koprivnica, 15. 5. 1768

Poklic ali dejavnost

Organist

Šolanje

1719–1722: študij v Budimu (zahodni del Budimpešte)

Zaposlitev

1727: učitelj petja in orgel v Ormožu

1740: organist v Hrastovici

1742–1743: organist v Kanjiži

Po 1750: organist v Krapini

Razno

1715: vstopil v red frančiškanskih bratov

1723: prejel mašniško posvečenje

Bil je aristokrat.

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Jelich, Vincenz

Vincenz Jelitsch

Vincenz Jelicich

Vincenz Jeletschitsch

Vincenz Jelic

Vincenz Jelik

* Rijeka, 1595/1596

+ Saverne, ok. 1636

Poklic ali dejavnost

Deški pevec

1615: instrumentalist na graškem dvoru

Šolanje

1610: Ferdinandeum v Gradcu

18. 9. 1610: vpis v prvi letnik jezuitske univerze v Gradcu

23. 6. 1612: vpisan kot »ex prima classe Grammatices« jezuitske univerze v Gradcu

1615: študij na univerzi v Gradcu

29. 3. 1616: član Ferdinandeuma v Gradcu

Zaposlitev

8. 9. 1606: član glasbene kapele na graškem dvoru

Po 1612: Kapellmeister na dvoru nadvojvode Maximiliana von und zu Trauttmansdorff

1613–1614: kot glasbenik na graškem Ferdinandeumu je sodeloval pri dvornem in cerkvenem muziciranju v Gradcu

1615: dvorni glasbenik v Gradcu

1615: študent graškega Ferdinandeuma

Instrumentalist in tenorist v glasbeni kapeli na dvoru Leopolda v mestu Saverne.

Poti

1606: Gradec; dvor

1609: Rijeka: po mutaciji

Na poti iz Gradca v Rijeko je prečkal Ljubljano.

1610: Gradec

1617: Saverne; dvor nadvojvode Leopolda, kjer je bil posvečen

Razno

Sodelovanje z Ballestro, Kapellmeistrom na dvoru Leopoda v Savernu in instrumentalistom na graškem dvoru.

Viri in literatura

Jelich, Vincenz. Parnasia milita op. 1. Straßburg , 1622.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1609: III–18, 40.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1615: III–38, IX–59.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1609: Bd 24, fol. 184.

Universitätsbibliothek Graz, Universität–Matrikeln, fol. 29.

Blažeković, Zdravko. »Jelić, Vinko«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Bujič, Bojan in Stanislav Tuksar. »Jelić, Vincenz«. V: Grove Music Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Jesenko, Josip Matija, OFM

Jessenko Josephus

* ok. 1704

+ Brežice, 19. 4. 1777

Poklic ali dejavnost

Mizar

Izdelovalec orgelskih omar

Orglar

Zaposlitev

1752: organist v Klanjcu

1753–1761: orglar v Klanjcu

Poti

Tirolska; pomočnik v orgelski delavnici Gaudentiusa Köcka

1764: Brežice; frančiškanski samostan

Razno

1725: vstop v red frančiškanskih bratov v Nazarjah

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan, provinca sv. Križa, nekrolog.

Bizjak, Milko. »Frančiškani in glasba v 18. stoletju«. V: 500 let frančiškanov v Kamniku: Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, uredil Emilijan Cevc, 59–63. Kamnik: Kulturni center Kamnik, 1993.

Dobravec, Jurij. »Tirolski vplivi od včeraj in danes«. Cerkveni glasbenik 107, št. 5 (2014): 12–14.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Jochardt, Georg

Georg Jochart

* Celje

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Jugavitsch, Johann

Janez Juvanič

Joannes Juvanitsch

Domnevno Janž Jurij Jugovič

* Kranj, 1639

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cervi v Gradcu

Tenorist v jezuitski cervi v Gradcu

Šolanje

11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

1697, 1719: ljubljanski mestni piskač

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Juninger, Marija Frančiška, OP

* Bavarska (Balhamen; verjetno Baldham), 1707

Poklic ali dejavnost

1756: organistka v Studenicah

Šolanje

Pred 1727: uršulinski samostan v Salzburgu

Poti

4. 8. 1727: članica dominikanskega samostana v Studenicah

(ok. 1756: vstop v dominikanski samostan v Studenicah)

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan, ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Ožinger, Anton. Vizitacijski zapisniki savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751–1773. Ljubljana: Obzorja, 1991.

Jurjević, Atanazije

Athanasius

Atanazij Jurjević

Georgiceus

Grgičević

Georgiceo

Jurievich–Dalmata

Athanas

Georgiceus

* Split, ok. 1590

+ Dunaj, ok. 1640

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Šolanje

Ljubljana

Zaposlitev

1607–1609: prefekt jezuitske bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani

Pot

1607–1609: Ljubljana

Delo

1635: Pisni za najpoglavitije, najsvetije i najveselije dni svega godišja složene: i kako se u organe s jednim glasom mogu spivati, napravljene

Viri in literatura

Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.

Hrvatski biografski leksikon. »Jurjević, Atanazije«. Obiskano 4. aprila 2018. http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=9296‌.

Stipčević, Ennio. »Jurjević, Atanazije«. V: MGG Online. Obiskano 4. aprila 2018.

Jurlitsch, Georg, SJ

Gurlicz

+ Kranjska

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

Ok. 1600–1608: tenorist na graškem dvoru

1606: kurat na dvoru v Gradcu

Šolanje

Gradec: jezuitska univerza

Med študijem je bil zborovski pevec v jezuitskem redu v Gradcu.

Razno

1606: prva sveta maša po posvečenju v Gradcu

Viri in literatura

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1603: X–20.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1605: I–5, II–6, VIII–24.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1606: III–76, X–55.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerakt 1608: VII–19.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1605: Bd 20, fol. 6, 341.

Steiermärkische Landesarchiv, Hofkammerregistratur 1606: Bd 21, fol. 121, 479.

Steiermärkische Landesarchiv, Kammer–Registratur 1603: Bd 69, fol. 429.

Federhofer, Hellmut. Musikpflege und Musiker am Grazer Habsburgerhof der Erzherzöge Karl und Ferdinand von Innerösterreich (1564–1619). Mainz: Schott, 1967.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kaffka, Theresia

Rosengerger

* Linz, 1757

Poklic ali dejavnost

Pevka

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja.

Pot

1779/1780: Ljubljana

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Theaterkalender: auf das Jahr […] Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Kalchas, N. N.

* Italija

Poklic ali dejavnost

Pevec

Zaposlitev

1795: pevec v operni skupini Giuseppa Piovania

Pot

1795: Ljubljana; pevec v operi Pirro re di Epiro

Povezane osebe

Giuseppe Piovani

Viri in literatura

Slovanska knjižnica Ljubljana, libreto Pirro re di Epiro, 1795.

Škerlj, Stanko. Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973.

Kastner, Pavel, OCist

Aleksander

* Ljubljana, 25. 1. 1717

+ Stična, 23. 8. 1757

Poklic ali dejavnost

Kantor

Šolanje

1750–1752: Rein

Razno

29. 9. 1739: vstop v cistercijanski red v Stični

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, II 16 r.

Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Stična, fasc. 8.

P. Pucelj, Idiographia sive Rerum memorabilium Monasterii Sitticensis Descriptio, 1719.

Stiftsbibliothek Rein, A lat. IX, X: 1750–1752: Lehr, Diarium, Runense.

Stiftsbibliothek Rein, Litterae rotulares IV, no. 11.

Stiftsbibliothek Rein, nekrolog A. Lehr, fol. 64.

Mlinarič, Jože. Stiška opatija, 1136–1784. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995.

Kechelsberg, Mater Leopoldina Pierina pl., OSU

* Benetke, 1696

+ Ljubljana, 15. 8. 1726

Poklic ali dejavnost

Altistka

Pot

7. 2. 1717: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Kegl, Jurij

* okolica Karlovca

Poklic ali dejavnost

1613: subdiakon

Zaposlitev

Pred 1613: diskantist na dvoru poljskega kralja Sigismunda III.

Maribor: »prefectus chori«

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/2.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kenta, Thomas

Tomaž Kenta

Thomas Khenta

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Trobentač

Trombonist

Šolanje

1665: Ferdinandeum v Gradcu

20. 2. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Zaposlitev

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kerbiz, Antonius

Anton Kerbiz

* Dobrla vas, 1617

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

8. 11. 1638: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Keršovan, Adam

Adam Khorschowang

* nadškofija Ljubljana

Zaposlitev

1606: organist v župnijski cerkvi v Celovcu

1606: organist v samostanu Vetrinj

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Kessler, Adam

* Češka

Zaposlitev

1741: organist v župnijski cerkvi v Mariboru

Pot

1705: Maribor

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijska pisarna, šk. D 15/1, Relatio Visitationis Archidiaconalis habitae die 18.va mensis februarij et sequentibus 1741 super statu Districtus Mahrburgensis (Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741).

Höfler, Janez. Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetkov do 19. stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.

Khöffer, Marija Magdalena, OP

* Völkermarkt

+ Radlje ob Dravi, 2. 4. 1721

Poklic ali dejavnost

Godalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Tolkalka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Sopranistka v dominikanskem samostanu v Radljah ob Dravi

Šolanje

ok. 1662: učenje petja in glasbe

Pot

1662: Radlje ob Dravi; vstop v dominikanski samostan

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Maribor, marenberška samostanska kronika 1686–1712.

Nadškofijski arhiv Maribor, škofovski protokol lavantinske škofije 1718–1722, št. 3.

Mlinarič, Jože. Marenberški dominikanski samostan , 1251–1782. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1997 .

Killer, Johann

Joannes Killer

Janez Killer

* Ljubljana, 1639

+ Ljubljana, 1638

Poklic ali dejavnost

Pozavnist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1658: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kirchebnerin, Ursula, OSU

S. Odilija Uršula Kirchebner

* Natters na Tirolskem, 1705

+ Ljubljana, 24. 4. 1731

Poklic ali dejavnost

Kontratenoristka

Pot

28. 10. 1725: Ljubljana; vstop v uršulinski red

Viri in literatura

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Ein kleiner Auszug aus unserer Chronik, meistens die Kirche und die Pflege der Musik in unseren Kloster betreffend, fasc. 10.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Menolog 18, fasc. 7.

Arhiv uršulinskega samostana Ljubljana, Verzeichnuß Deren Jahrs geschichten der gesßelshaftt St: Ursulae in Laybah. Von der Zeit alhier aufgerichten Stüfftung Des 1702. tn Jahrs an; sambt Deren Vrsprung, auh sich ereigneten Mörkhwürdig begebenheiten, mit sondern fleiß zusamen getragen. Gott Dem allerhögsten nebst Maria seiner glorwirdigen Muetter Vnd Denen H: ordens Patronin sey Dises Werkh anbefolhen.

Kogoj, Marija Jasna. Uršulinke in njihovo vzgojno poslanstvo. Ljubljana: Družina, 2006.

Škulj, Edo. »Orgle v uršulinski cerkvi in glasbena ustvarjalnost uršulink«. V: Tristo let ljubljanskih uršulink: Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, uredila Marija Jasna Kogoj, 223–242. Ljubljana: Družina, 2002.

Klaminger, Josip Kajo, OFM

Styrian

* Gleisdorf, 25. 2. 1735

Poklic ali dejavnost

Kantor

Organist

Učitelj petja in orgel

Zaposlitev

1762, 1763–1764, 1765, 1769–1770: organist in kantor v kraju Siklós

1763–1764: učitelj petja in orgel v kraju Siklós

1766–1767: učitelj petja in orgel v Krapini

1766–1767, 1768: kantor in organist v kraju Krapina

Po 1767: Križevci

1777–1778: kantor v kraju Koprivnica

1777–1778: organist ter učitelj petja in orgel v Koprivnici

1780, 1781, 1782: organist in kantor v Ormožu

1780, 1782: učitelj petja in orgel v Ormožu

Razno

1756: vstop v red frančiškanskih bratov

1761: mašniško posvečenje

1784: selitev v avstrijsko provinco

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Klančnik, Karel

Carl Khlantschnigg

Poklic ali dejavnost

1675: organist in kantor v župnijski cerkvi v Celovcu

Pot

V Celovec je prišel iz ozemlja današnje Slovenije.

Viri in literatura

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Federhofer, Hellmut. Musik und Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften. Hildesheim: Olms, 1996.

Kleindienst, Georg

+ Leoben, 1651

Poklic ali dejavnost

Organist

Regens chori

Zaposlitev

Pred 1600: učitelj na Ptuju

Učitelj v kraju Leoben

Organist v kraju Leoben

Regens chori v kraju Leoben

Pot

Leoben: 1600

Viri in literatura

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kmeting, Marko Franjo, OFM

Carinthian

* Kranj, 1661

+ Remetinec, 12. 7. 1702

Poklic ali dejavnost

Organist

Chori magister

Zaposlitev

1689: organist v Krapini

1690–1693: organist v Zagrebu

1693: chori magister v Zagrebu

1694–1695: organist v Čakovcu

1696: organist v Ormožu

1697–1698: organist v Krapini

Razno

1687: vstop v frančiškanski samostan v Ormožu

1688: zaobljuba v Ormožu

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Knechtl, Andreas, SJ

* domnevno v Mariboru, 1628

+ domnevno v Passavu, 1690

Poklic ali dejavnost

Jezuitski skladatelj

Zaposlitev

Passau: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju

Dunaj: profesor in svetovalec v jezuitskem kolegiju

Delo

1686: Erliche Gemütserquickung Das ist: Unterschiedliche annehmliche Gesänge mit trostreichen, sittlichen Lehren untermischet Sambt beygesetzten melodeyen von neuen gemacht und zusammen getragen (Dunaj)

Razno

1646: član jezuitskega reda

Viri in literatura

Janda, Otto, in Friedrich Pock. Abriß der steirischen Dichtung des Mittelalters: Steirische Dichtung der Neuzeit. Gradec: Steirische Verlagsanstalt, 1943.

Schmidt, Leopold. Das Volkslied im alten Wien. Dunaj: Bellaria Verlag, 1947.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kneer, Vincentius, FM

Vinzenz

Vincenz

* Klosterneuburg, 4. 10. 1738 (ali 1739)

+ Dunaj, domnevno 8. 5. 1808 (ali Cieszyn)

Poklic ali dejavnost

Skladatelj

Kastrat v stolnici sv. Štefana na Dunaju

Šolanje

Dunaj: filozofija

Klosterneuburg: pevska šolav Franza Witziga

Zaposlitev

1740–1748: Dunaj (čas pevskega delovanja Josepha Haydna na Dunaju)

Po 1756: farmacevt v samostanu v kraju Valtice

1758: basist v kraju Valtice

30. 4. 1775–1781, 1784–1787: prior v samostanu usmiljenih bratov v Gradcu

1781–1784: prior v Pragi

1787: prior v Linzu

Po 1787: prior v Ljubljani

Razno

1756: član usmiljenih bratov

V dunajski stolnici sv. Štefana je deloval sočasno z Josephom Haydnom.

Pevec v dunajski stolnici v času vodstva kapelnika Georga Reutterja.

Povezane osebe

Georg Reutter

Joseph Haydn

Viri in literatura

Dlabacz, Gottfried Johann. Allgemeines historisches Künstler-Lexikon für Böhmen. Praga: Gottlieb Haase, 1815 .

Flotzinger, Rudolf. Oesterreichisches Musiklexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften , 2002–2006.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kobalius, Laurentius

Laurenz

* Kamnik, 1620

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

17. 11. 1639: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Suppan, Wolfgang. Steirisches Musiklexikon. Gradec: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 2009.

Kobelj, Adam

Adam Kobelius

* Cerklje na Gorenjskem

Poklic ali dejavnost

1607: chori magister v cerkvi sv. Jurija na Ptuju

17. 12. 1621: duhovnik v kraju Mureck

Šolanje

24. 5. 1603: mašniško posvečenje

Viri in literatura

Das Archiv der Diözese Graz-Seckau, Visitationsprotokoll 1607 in 1621, Protocollum ecclesiasticum.

Zgodovinski arhiv Ptuj, Matej Slekovec, Chorimagistri Petovienses, 1897, SI_ZAP/0070, R-43.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Mlinarič, Jože. »Vizitacije sekovskih škofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina na slovenskem Štajerskem«. V: Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah , 1564 1628 , uredil France M. Dolinar, 191–201 . Gradec: Mohorjeva družba, 1994.

Vogrin, Marjan. »Chorimagistri Petovienses«. V: Ptujski zbornik, zv. 6, 597–615. Ptuj: Zgodovinsko društvo Ptuj , 1996.

Koberger, Andrej Benedikt

* Ljubljana

Poklic ali dejavnost

Duhovnik

1616: govornik

1626: »musicus« (domnevno instrumentalist)

Šolanje

Celovec

Zaposlitev

Deloval je domnevno v Ljubljani ali Gornjem Gradu.

Viri in literatura

Nadškofijski arhiv Ljubljana, škofovski protokoli, I/344.

Cvetko, Dragotin. Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. Zv. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1958.

Köller, Marija Nepomucena pl., OP

* Sankt Veit an der Glan, 1750

Poklic ali dejavnost

1772: regens chori v dominikanskem samostanu v Studenicah

Pot

1772: Studenice; članica dominikanskega reda

Viri in literatura

Mlinarič, Jože. Studeniški dominikanski samostan , ok. 1245–1782. Celje: Mohorjeva družba, 2005 .

Kokel, Matthias

Matija Kokalj

* Ptuj, 1645

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist in pevec v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1657: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kolarić, Nikolaj Ljudevit, OFM

Nikola Kolarics

* Varaždin, 1651

+ Varaždin, 30. 9. 1704

Poklic ali dejavnost

Organist

Skladatelj

Zborovodja

Zaposlitev

1680, 1683, 1702: organist v kraju Remetinec

1680, 1688: chori magister v kraju Remetinec

1681, 1687, 1695–1701, 1703: organist v kraju Ivanić

1684–1685: organist v kraju Čakovec

1687: chori magister v kraju Ivanić

Po 1688: Križevci

1690: chori magister v kraju Ormož

1692: organist v kraju Ormož

1694: organist v kraju Krapina

Razno

1671: vstop v frančiškanski red

1672: zaobljuba v kraju Remetinec

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kollmayr, Ivan Godfrid, OFM

Ivan Godfrid Kollmayr

Köllmayr

* Bavarska, 17.12.1710

+ Varaždin, 30.08.1753

Poklic ali dejavnost

Učitelj orgel in petja

Organist

Zaposlitev

1736: organist v Zagrebu

1737: učitelj orgel v Ormožu

1738, 1741–1742: organist v Ivaniću

1740: organist v Čakovcu

1741 ali 1742: organist in gvardian v samostanu v Križevcih

1741–1742: učitelj petja in orgel v Ivaniću

Po 1741: organist in gvardian v Ormožu

1743: organist v Ormožu

1743: učitelj petja in orgel v Ormožu

Razno

1729: vstop v frančiškanski red v Ormožu

1730: zaobljuba

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kopp

Zaposlitev

Članica gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1781/1782: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Kopp

Poklic ali dejavnost

Igralec

Plesalec

Zaposlitev

Član gledališke skupine Emanuela Schikanederja

Pot

1779/1780: Ljubljana

Delo

1781/1782: Die Haushaltung nach der Mode

Povezane osebe

Emanuel Schikaneder

Viri in literatura

Narodni muzej Slovenije, Comedien-Zettel Samlung, Die Haushaltung nach der Mode.

Bärstecher, Johann Gottlieb. Taschenbuch für Schauspieler und Schauspielliebhaber. 1779. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10574737_00001.html‌ .

Theaterkalender: auf das Jahr […]. Gotha: Ettinger, 1780. http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10121288_00005.html‌ .

Korn, Wilhelm Heinrich

Viljem Henrik Korn

* Maastricht, 30. 9. 1754

+ Ljubljana, 30. 6. 1834

Poklic ali dejavnost

1782: založnik v Ljubljani

Pot

1781/1782: Ljubljana

Dela

Založnik notnih izdaj

1782: Zweyte Fortsetzung des Verzeichniß von Büchern, der Buchhändler Walliser und Korn welche in den Märkten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind (Händel: Te Deum Laudamus, Mozart: Six Sonates pour le Clavicin, ou Piano forte avec l'accompagnement d'un Violon)

1783: Verzeichniß derjenigen Büchern, welche bey Wilhelm Heinrich Korn, Buchhändler in Laibach um die biligste Preise zu bekommen sind

Razno

1792: pridobil meščanske pravice mesta Ljubljana

Viri in literatura

Landesmusem Kärnten, Zweyte Fortsetzung des Verzeichniß von Büchern, der Buchhändler Walliser und Korn welche in den Märkten Klagenfurt und Laybach bey Ihnen zu haben sind, 1782.

Regionaal Historisch Centrum Limburg, župnijski register kraja Maastricht 1754.

Dular, Franja. »Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stoletja«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2000.

Laibacher Zeitung, št. 61, 3. 7. 1834. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OX2TTE4/?query=%27keywords%3dlaibacher+zeitung+1834%27&pageSize=25‌.

Laibacher Zeitung, št. 36, 8. 8. 1784. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27TM7TUT/?query=%27keywords%3dlaibacher+zeitung+1784%27&pageSize=25‌.

Kotschan, Benedikt

Benedictus Kotschan

Benedikt Kočan

Benedikt Gotschan

* Maribor, 1585

Poklic ali dejavnost

Pevec na graškem dvoru

Šolanje

6. 1. 1606 ali 1605: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1605: Gradec

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kovaschiz, Stefan

Štefan Kovačič

Stephanus Kovaschiz

* Vipava

Poklic ali dejavnost

Diskantist in instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1674: Ferdinandeum v Gradcu

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

Kuret, Primož. »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeju«. Muzikološki zbornik 1, št. 1 (1965): 21–37.

Mairold, Maria. »Sänger und Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588–1684«. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 83 (1992): 273–335.

Kozak, Josip Saturnin, OFM

* Prague, 8. 4. 1733

+ Krapina, 24. 2. 1801

Poklic ali dejavnost

Učitelj

Organist

Pevec

Vojak

Zaposlitev

1762: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Pécs

1763: učitelj petja in orgel ter kantor in organist v kraju Čakovec

1764: učitelj petja in orgel v kraju Ormož

1764, 1774–1778: kantor in organist v kraju Ormož

1765: organist, kantor in učitelj orgel v kraju Križevci

1766: kantor in organist v kraju Hrastovica

1767–1769: kantor, organist, učitelj orgel in petja v kraju Kanizsa

1770, 1773: kantor in organist v Zagrebu

1772: kantor in organist v kraju in Koprivnica

1781–1786: Kaplan v kraju Lobor

1794–1797: kantor in organist v Varaždinu

1779–1780: kantor, učitelj petja in orgel v kraju Krapina

1779–1780, 1798: organist v kraju Krapina

Razno

1755: vstop v frančiškanski red v kraju Szigetvár

1756: zaobljuba v kraju Szigetvár

Viri in literatura

Cvekan, Paškal Alojzije. »Directory of Organists, Cantors, and Organ Builders in the Provincia Santi Ladislai Regis (1661–1899), Northern Croatia«. Prevedel Zdravko Blažeković. Neobjavljeni članek, 1990. Obiskano 16. februarja 2018. http://www.academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia‌.

Kinderić, Petar Antun. Franjevci uz orgulje. Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih glazbenika, 2006.

Kräll, Johann

Joannes Krüll

Johann Crall

* Kranj, 1640

Poklic ali dejavnost

Instrumentalist v jezuitski cerkvi v Gradcu

Šolanje

11. 1659: Ferdinandeum v Gradcu

Pot

1662: Kranj

Viri in literatura

Universitätsbibliothek Graz, Catalogus alumnorum ferdinandei graecensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum, manuscript, Ms 486.

K