Rokopis obsega dva glavna dela asketičnega besedila o štirih poslednjih stvareh: smrt, sodba, pekel, nebeško kraljestvo, ki izhajajo iz del kapucina p. Martina Cochemskega. Vsebuje premišljevanje o človekovi smrti in o poslednji sodbi. Strani 1–31 obsegajo pet poglavij iz premišljevanja o smrti človeka. Sledi obsežnejši del o poslednji sodbi, 14 poglavij na str. 31–164. Na koncu rokopisa je na str. 165–168 izpisana Peſsem od sodbe v 19. kiticah. Na preostalih treh listih sledita: na enem listu Register, na ostalih dveh pa z drugo, bukovniško roko pesem ena ſtraſhna od ſmerti enga greſhnka; izpisanih je 11 kitic, 12. le prvi verz, nadaljevanje manjka. Slediti bi morala še druga glavna dela – o peklu in nebesih, ki nista ohranjena.
Rokopis je napisan izredno skrbno in lepopisno, z isto roko in enako kakor NRSS Ms 111. Da obstaja med obema rokopisoma genetična zveza, daje sklepati poleg iste roke in grafičnih značilnosti rokopisa tudi poglavje Od nebeshkiga vesela, ki je del meditacije o nebesih in spada v ta rokopis, a je bil prepisan v NRSS Ms 111, kamor sploh ne sodi. Iz tega bi bilo moč sklepati, da je bil ta rokopis o poslednjih stvareh človeka napisan pred rokopisom Ms 111.
Na str. 19 je v sedmi vrstici pomotoma ponovljen odvisni stavek, kar je značilen znak prepisovanja. Besedilo je verjetno prepisano z rokopisa NRSS Ms 034, shranjenega v NŠAL, ali pa iz iste veje besedilne preoddaje tega teksta. Vsi zapisi glasov ij, ji ipd. so še zapisani s črko ÿ. Rokopis je nastal na Gorenjskem okrog leta 1807, morda pred rkp. Ms 111, ker je poglavje o nebesih prešlo tja.
Finejši, svetlejši papir z zelo tankim sitom. V pregibu listov vidni fragmenti več vodnih znamenj.
Ves rokopis je napisala ena, zelo kultivirana roka, ista kot NRSS Ms 111. Le na zadnjih dveh listih je bukovniška roka, morda Matije Nagliča v mladih letih, dodala pesem o smrti grešnika.
Vezava s konca 19. ali začetka 20. stoletja: hrbet in vogali vezani v usnje, platnice iz kartona in prevlečene z okrasnim zelenim papirjem.