Srednjeveški koral v kartuziji Žiče
Pogled skozi oči najstarejšega samostanskega antifonarja
Slovenska glasbena dediščina‌ 3
Muzikološki inštitut ZRC SAZU
Ljubljana
2013

1. Uvod: Kaj pomeni gledati skozi oči srednjeveškega glasbenega rokopisa

Kartuzija Žiče, eden najpomembnejših samostanov v slovenski zgodovini, je bila verjetno tudi ena najpomembnejših ustanov, v katerih se je na naših tleh gojil gregorijanski koral. Seveda je bil to značilen repertoar koralnih spevov, ki so jih pri svoji liturgiji prepevali kartuzijani v vseh svojih postojankah, s posebnostmi, po katerih se je razlikoval od koralnih spevov pri drugih redovih in po katerih pripada skupnosti kartuzijanov. A tudi kartuzijanski koral je bil del širše slike gregorijanskega korala.

O kartuzijanskem koralu na Slovenskem nam največ povedo ohranjeni glasbeni rokopisi, pri katerih imamo – kljub burnemu zgodovinskemu dogajanju, v katerem bi se ti prav lahko izgubili – dokajšnjo srečo. Kartuzijanski red s štirimi ustanovami na Slovenskem ima največ ohranjenih glasbenih rokopisov med vsemi redovi pri nas. Samo iz žičke kartuzije se je iz srednjega veka ohranilo precejšnje število glasbenih rokopisov. Najstarejši obsežnejši rokopis med njimi je antifonar – rokopis z glasbo oficija – ki se je pod signaturo Ms. 273 ohranil v Univerzitetni knjižnici v Gradcu. Ta rokopis predstavlja glavni lik in obenem glavno zgodbo te knjige.

Besedna zveza o »pogledu skozi oči« nekoga drugega sugerira na to, da se v to drugo osebo poskušamo vživeti in razumeti situacije z njenega vidika. Tako se lahko poglabljamo tudi v rokopise, ki nam za tiste čase, iz katerih še ne poznamo imen posameznih skladateljev in glasbenikov, sami na sebi predstavljajo in prikazujejo vse tiste osebe, ki so jih ustvarile in uporabljale. Zelo povedno opazovanje rokopisa predstavlja še ena, bolj pesniška prispodoba, v kateri so »oči zrcalo duše«. Oči tega rokopisa so njegovi notni in besedilni zapisi, ki so obernem zrcalo njegove duše oz. duha, njegovega pravega bistva – zvenečih, pétih spevov. Ko gledamo v oči črk in not rokopisa, skušamo razumeti njegovo zvenečo dušo, obenem pa si skozi iste zapise poskušamo predstavljati, kaj je zapisani koral pomenil na zunaj in kaj ga je od zunaj tudi spreminjalo in zaznamovalo. Tako sam zapis korala kakor predstava o tem, kako je zvenel, nam skupaj dajeta neko podobo o glasbenem življenju v samostanu, ki mu je bil rokopis namenjen.

Ta podoba seveda ostaja na ravni bolj ali manj lepo izraženih domnev. Da se v njih ne izgubimo, se nam pogled vedno znova vrača v tisto, kar nam omogoča kakršen koli (v)pogled sploh – k rokopisu samemu. Zato vsa poglavja pričujoče knjige krožijo okrog samega rokopisa; vsako od njih si ogleduje zdaj eno, zdaj drugo lastnost rokopisa. Poskušajo ga umestititi v zgodovino in poiskati njegovo mesto med drugimi žičkimi glasbenimi rokopisi, prikazati njegovo liturgično vsebino in podati najbolj osnovne značilnosti njegovega glasbenega in besedilnega zapisa. Obenem se sprašujejo, kako in zakaj se je rokopis skozi zgodovino spreminjal in kaj je to pomenilo, ustavijo pa se tudi ob vprašanju, kako je zapis kartuzijanskega korala iz tega rokopisa morda zvenel in kaj bi to lahko pomenilo.

2. Knjižnice imajo svojo usodo: Zgodovina kartuzije Žiče in njene knjižnice

Zgodovina kartuzije Žiče

Kartuzija Žiče1 1 O zgodovini kartuzije Žiče glej Jože Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter; predstavitev zgodovine kartuzije je povzeta predvsem po tej monografiji. Posamezna Mlinaričeva poglavja izčrpno in v okviru posameznih prelomnic v življenju samostana predstavijo zgodovinsko dogajanje v Žičah: od ustanovitve do velike shizme str. 41–100; čas velike shizme str. 135–172; dogajanje po shizmi str. 191–218; med letoma 1500 in 1564 str. 233–258; med letoma 1564 in 1595 str. 269–345; med letoma 1595 in 1782 str. 438–458. (nem. Seitz oz. Seiz) v Dolini sv. Janeza Krstnika (Domus vallis sancti Johannis) je bila ena prvih kartuzij, ustanovljenih izven t. i. matičnih meja kartuzijanskega reda – Francije in Italije, in prva kartuzijanska naselbina v Svetem rimskem cesarstvu. Ok. leta 11602 2 V zadnjem času je nekatere Mlinaričeve ugotovitve o zgodnji zgodovini samostana korigirala in dopolnila Mija Oter Gorenčič, ki meni, naj bi bila kartuzija ustanovljena že ok. 1151. Oter Gorenčič, Deformis formositas ac formosa deformitas, 287–292. jo je ustanovil štajerski mejni grof Otokar III. Traungauec (1129–1164), ustanovno listino pa je leta 1165 izdal njegov sin Otokar IV. Prva skupina menihov je najverjetneje prišla v Slovenske Konjice blizu Žič leta 1160 in se v Žičah naselila do 1164. Žiče so že kmalu po ustanovitvi dosegle poseben status in postale ena najpomembnejših evropskih kartuzij. V prvih začetkih se je samostan težko prebijal, a že v 13. stoletju je kartuzija dosegla prvi razcvet. Ko se je kartuzijanski red močno razširil in razdelil na province, je kartuzija Žiče pripadla Lombardski provinci. Z nadaljnjo delitvijo na province so Žiče leta 1335 postale sedež najprej Nemške province (Provincia Alemaniae), po ponovni delitvi leta 1355 pa sedež Zgornjenemške province (Provincia Alemaniae superioris).

Največji razcvet je za Žiče paradoksno prinesla ena od velikih katastrof v zgodovini katoliške Cerkve – velika zahodna shizma. V času velike zahodne shizme, ko sta se pojavila dva papeža (eden v Rimu in drugi v Avignonu), se je razcepil tudi kartuzijanski red.3 3 Več o ozadju shizme ter ekonomskih in drugih dejavnikih, ki so poleg splošnega razkola v Cerkvi prav tako vodili do razcepa kartuzijanskega reda, pa tudi o velikem pomenu kartuzij nemških dežel v okviru kartuzijanskega reda, v Bligny, »La Grande Chartreuse et son ordre au temps du Grand Schisme«. Žiče so se postavile na stran rimskega papeža ter zaradi svojega velikega ugleda in geografske lege, pa tudi zaradi vojn v Italiji, med letoma 1391 in 1410 postale sedež kartuzij rimske obedience in sedež generalnega priorja za tiste kartuzijanske hiše, ki so ostale zveste rimskemu papepežu (predvsem so bile to hiše na današnjem italijanskem, nemškem in angleškem ozemlju, pa tudi kartuzije v vseh slovanskih deželah). Na žičkega priorja so s tem prešle vse pristojnosti, ki jih ima v redu generalni prior. Velika kartuzija je ostala sedež generalnega priorja za tiste kartuzije, ki so bile na strani avignonskega papeža.

Žički priorji – generalni priorji urbanistične veje reda4 4 Po rimskem papežu Urbanu VI. so bili Janez iz Barija (do 1391), Krištof, profes iz Firenc (1391–1398), in Štefan Macone (Maconi) iz Siene (do 1410). Štefan Macone je bil ena najbolj izjemnih osebnosti v zgodovini žičke kartuzije. Še posebej si je prizadeval za preseganje nesoglasij v redu ter bil eden glavnih akterjev pri ponovni združitvi celotnega kartuzijanskega reda.5 5 Več o življenju Štefana Maconeja v: Movrin, »Katarina, dominikanec in kartuzijan,« 346–358.

Zapisniki generalnih kapitljev v Žičah kažejo, da so si posamezni priorji v času velike shizme prizadevali tudi za enotnost med kartuzijami, podložnimi rimskemu papežu, ter za enotno redovno observanco v njih. Tudi Bistra in Jurklošter, drugi dve slovenski kartuziji, sta v tem času uživali velik ugled, njuni priorji pa so opravljali pomembne naloge v redu. Leta 1403 je bila ustanovljena zadnja kartuzijanska ustanova na slovenskih tleh – kartuzija Pleterje, ki je bila v red sprejeta leta 1410.

Ko je red leta 1410 ponovno vzpostavil enotnost, je bila slednja tudi rezultat velikih prizadevanjih in zaslug žičkih priorjev, predvsem Štefana Maconeja, ki je bil ena največjih osebnosti v zgodovini žičke kartuzije. Takšno delovanje v času shizme je kartuziji zagotovilo velik vpliv in ugled tudi po koncu shizme. 15. stoletje je bilo na splošno čas razcveta za Žiče. Leta 1414 je generalni prior Janez na prošnjo žičkega konventa dovolil, da sme v žički kartuziji bivati 20 menihov, če jih je le mogoče vzdrževati.6 6 Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 192.

Povezanost med slovenskimi kartuzijami tudi po preselitvi sedeža generalnega priorja nazaj v Veliko kartuzijo ni splahnela. V 15. stoletju so se vse štiri slovenske kartuzije združile v skupino »Sclavonia«. Bratovščino so leta 1415 sklenili priorji, leta 1431 pa samostani sami. Kartuzije so imele med seboj živahne stike, veliko so si tudi izposojale in izmenjevale knjige.7 7 Pivec-Stelè, »Srednjeveške knjižnice v Sloveniji,« 89.

Po združitvi kartuzijanskega reda je število samostanov ponovno naraslo, versko življenje v njih pa je dobilo nov zagon. V Žičah so bili na čelu samostana sposobni voditelji, ki so bili zatem pogosto priorji še v drugih kartuzijah province. Vendar so nadaljnji razvoj Zgornjenemške province (predvsem pa kartuzije na Slovenskem) ovirali številne vojne ter pustošenja Husitov in Turkov v drugi polovici 15. stoletja. Tako se je generalni kapitelj med letoma 1473 in 1477 velikokrat ukvarjal z vprašanjem ogroženih kartuzij na Slovenskem. Kjer je bilo potrebno, so se menihi preselili v drugo hišo v svoji provinci ali celo v drugo provinco. Leta 1471 sta bili opustošeni kartuziji Pleterje in Jurklošter. V tem času so Turki uničili tudi veliko posestev in lastnine žičke kartuzije, a samega samostana niso poškodovali. Ta usoda je doletela Žiče v 16. stoletju; leta 1531 so Turki napadli kartuzijo ter ubili priorja in nekaj menihov.

Zaradi posledic turških vpadov in protimonastično usmerjene reformacije je samostansko življenje v Žičah začasno celo zamrlo. Med letoma 1565 in 1595 v Žičah ni bilo menihov. Medtem ko se je odločalo o usodi žičke kartuzije, so bile knjige po ukazu nadvojdvode Karla II. posojene v Gradec jezuitom, ki so v tem času ustanovili univerzo; po ponovnem zaživetju kartuzije so del knjig (a ne vseh) s težavo dobili nazaj.

Ponovno pustošenje je samostan doživel leta 1635 v kmečkem uporu, ko so kmetje vdrli v kartuzijo. Sicer pa je bilo 17. stoletje obdobje relativnega napredka kartuzije. Do leta 1679 so Žiče imele dobre gospodarje, kakor sta bila Janez Serpentin in Hugo Skorn, s slabimi gospodarskimi odločitvami priorjev konec 17. in v 18. stoletju pa se je samostan vse bolj zadolževal.

Konec 18. stoletja je Jožef II. v svojih reformah razpustil veliko število samostanov, med njimi najprej kartuzijanske. Žiče so bile razpuščene leta 1782; knjige so poslali v t. i. verski fond, samostanska poslopja in meniške celice pa so podrli, da bi tako prišli do gradbenega materiala (veliko materiala je odšlo predvsem v bližnje Slovenske Konjice). Po razpusti leta 1782 je bil v Žičah sedež novoustanovljene župnije, a je bil kmalu prenesen k cerkvi spodnje hiše v Špitaliču. Ob ukinitvi Žič je v samostanu živelo petnajst redovnikov (12 duhovnikov in 3 konverzi), od teh štirinajst domačih profesov. Menihi so na postojanki ostali nekako še pol leta, nato pa so povečini odšli v rojstne kraje, nekateri pa so se posvetili dušnopastirskemu delu. Posest nekdanje kartuzije je postala last verskega sklada, neuporabljene stavbe so propadale. Leta 1782 je bil pri žički cerkvi ustanovljen sedež župnije, ki je leta 1797 prenehala delovati; šele 1808 je bila ustanovljena nova dušnopastirska postojanka v Špitaliču. Nekdanjo kartuzijo pa je kupil Wariand knez Windischgrätz.8 8 Mlinarič, Kartuzija Bistra, 371–372. Že leta 1822, komaj petdeset let po razpustitvi, je bila skoraj popolnoma uničena.9 9 Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark, 584.

Knjižnica kartuzije Žiče

Kartuzijanski samostani so se, podobno kakor drugi, držali načela Gotfrida Sainte-Barbe-en-Augeja: »Claustrum sine armario quasi castrum sine armamentario«.10 10 »Samostan brez knjižnice je kakor grad brez orožarne«. Navedeno po: Pivec-Stelè, »Srednjeveške knjižnice v Sloveniji,« 87–88. Začetek knjižnice nekega samostana je običajno sovpadel z letom njegove ustanovitve, saj so menihi že v začetku nujno potrebovali vsaj osnovne liturgične in študijske knjige, ki so si jih priskrbeli od glavne hiše reda.11 11 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 25. Tako je bilo tudi s kartuzijani. Predstojnik neke kartuzije, ki je poslal menihe na novo redovno postojanko, je bil dolžan dati redovnikom na pot poleg drugih najnujnejših reči tudi besedila, potrebna za opravljanje bogoslužja in osnovno redovno življenje – tj. liturgične knjige, biblijo, dela cerkvenih očetov in redovna pravila. Če je bila neka redovna skupnost bogata z rokopisi, je odhajajoče menihe obdarila tudi z besedili z drugih področij. Knjižni fond novih kartuzij je bil sprva precej skromen, a se je sčasoma večal s prepisovanjem v domačem samostanu ter s pridobitvijo knjižnega blaga od drugod, zanj pa je skrbel samostanski knjižničar.12 12 Mlinarič, Kartuzija Bistra, 388.

Pri kartuzijanih so bile knjižnice v začetku reda pogostejše v pritličju, proti koncu srednjega veka pa so se običajno nahajale na določenem mestu v samostanskem kompleksu; običajno so bile v nadstropnem prizidku nad zakristijo ali nad kapiteljsko dvorano, včasih pa tudi na kakšnem drugem mestu v nadstropju.13 13 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 27–28. Žički samostan je imel v 15. stoletju v času Santoninovega obiska knjižnico nad skrivnimi polžastimi stopnicami, po katerih se je prišlo iz zakristije, ki je bila na južni strani cerkve. Knjižnica ni bila opažena z lesom, temveč obokana, da je bila tako varnejša pred požarom.14 14 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 30. Vendar kartuzijanske knjižnice niso bile prostori, kjer bi menihi knjige lahko iskali, listali in brali, temveč zgolj hranišča knjig. Knjige so študirali v celici. Za knjige je skrbel zakristan, ki je menihom ob nedeljah lahko izposojal knjige.15 15 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 19; Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 27. Poleg tega je imel vsak menih v celici tudi izvod statutov, brevir, ki je vseboval Mali oficij blažene device Marije, pa tudi kakšno ascetično ali duhovno delo kartuzijanskih ali drugih avtorjev. S pojavom tiska so za vsako kartuzijansko celico postale dostopnejše tudi Biblije.16 16 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 19.

Vsak menih si je lahko v svojo celico izposodil dve knjigi za branje in dve dodatni za študij, v samoti celice pa je potekalo tudi prepisovanje.17 17 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 19. Prepisovanje je bilo poleg molitve in premišljevanja pomemben del življenja in je sodilo med vsakodnevna opravila kartuzijanov, saj je bil vsak od njih potencialni pisec in vsaka celica skriptorij v malem. Skoraj vsi menihi so bili pismeni. Ker so toliko časa preživeli v pisanju, so kartuzijani trdili, da oznanjajo božjo besedo bolj z rokami kot z usti. Guigo, peti prior Velike kartuzije, je vztrajal pri posebni skrbi za knjige in nadvse cenil prepisovanje rokopisov, ki naj bi se ga po možnosti naučili vsi menihi. Delo s knjigami je bilo tako cenjeno, da se knjigovezom ni bilo treba držati zapovedi molka.18 18 Consuetudines, XXVIII, 2, navedeno po: Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 31.Za prve menihe je clunyjski opat Peter Častitljivi ok. leta 1150 dejal: »[…] neprestano molče in bero, premišljujejo in tudi delajo, predvsem prepisujejo knjige.«19 19 Pierre le Vénérable (Peter Častitljivi), De miraculis, II. knjiga, 28. poglavje, citirano po: Ravier, Sveti Bruno, 82–83. Že po opisovanjih Guiberta de Nogenta v letu 1114 so imeli kartuzijani v Veliki kartuziji kljub uboštvu veliko število knjig.20 20 »Čeprav so siromašni, imajo vendar bogato knjižnico: človek bi dejal, da se s tem večjo vnemo trudijo, da bi nabrali večno hrano, čim manj zauživajo zemeljsko.« Citirano po: Ravier, Sveti Bruno, 81–82. Ta podatek ne preseneča, saj so si kartuzijanski samostani s prepisovanjem kljub majhnemu številu menihov dokaj hitro lahko ustvarili bogate knjižnice.

Že prva redovna pravila (Consuetudines) med kartuzijanovo opremo celice naštevajo tudi pisalne potrebščine, med katerimi navajajo pisalno orodje, peresa, kredo, plovec za gladenje pergamenta, črnilnik, nožiček, britvici za strganje, dleto, šilo, grezilo, ravnilo, črtalo za vrstice, deščice in pisalo.21 21 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 26; Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 37.

V kartuzijanskih rokopisih je po drugi strani mogoče zaslediti težnjo, da bi bilo v njih čimmanj individualnih sledi posameznih pisarjev in notatorjev. Zato naj bi si različne kartuzije pisarje med seboj celo izmenjevale, in to tako pogosto, da je skrajno težko ali nemogoče razpoznati zaporedja posameznih pisav.22 22 Niederkorn – Bruck, »Die liturgietheoretischen Normen in den Consuetudines,« 194.

Kasneje so se v knjižnice uvrščali tudi tiski. Kartuzijani so knjige sprva tiskali v drugih tiskarnah, nato pa so imeli lastne tiskarne, v katerih so večinoma tiskali liturgične knjige reda.23 23 Prim. Hüschen, »Kartäuser,« 1958, 711–712.

Svoje knjige so kartuzijani večkrat posojali drugim samostanom in zunanjim uporabnikom, nemalokrat celo za »neomejeno dobo«, ali pa jih menjali za druga dela. Mnoge rokopise so podarili hčerinskim samostanom, ki so iz njih izšli. Na ta način so svojo kulturo in božjo besedo z delom svojih rok lahko oznanjali po svetu.24 24 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 20 in 26.

Knjižnica žičkega samostana je sodila med bogatejše knjižnice evropskih kartuzij. Njeni začetki segajo v leto ustanovitve samostana (ok. 1160). Danes je od nekdaj bogate knjižnice ohranjenih le ok. 120 rokopisov in 100 fragmentov.25 25 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 7. – Maria Mairold ocenjuje, da je razmerje ohranjenih poznosrednjeveških rokopisov v primerjavi z izgubljenimi 1 : 30. Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 25. Vendar tudi ta drobec priča o živahni duhovni dejavnosti samostana.

V Žičah in z njimi povezanih sosednjih kartuzijah z današnjega slovenskega ozemlja je v srednjem veku živelo in delovalo mnogo intelektualcev, učenjakov in veščih kopistov, kar se je gotovo moralo poznati v zbirki samostanskih rokopisov. Obenem je založena knjižnica vplivala tudi na bogato literarno dejavnost kartuzijanov.26 26 Med menihi iz Žič in bližnjega Jurkloštra so bili npr. literarno najbolj dejavni pesnik Sifrid Švabski iz 13. stoletja, v 14. stoletju pa pesnik in pisatelj Konrad Hainburški (Heimburškega) ter Filip Žički, pesnik in avtor najpomembnejše nemške srednjeveške epske pesnitve o Marijinem življenju. Literarno dejavna sta bila tudi priorja Žič in Jurkloštra v času velike shizme, Štefan Macone in Mihael iz Prage. Ob koncu 15. stoletja je bil zlasti pomemben Nicholas Kempf iz Jurkloštra. O teh in drugih kartuzijanskih avtorjih mnogo izvemo iz poglavja o literarni dejavnosti kartuzijanov v: Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 466–497; Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 29–34; Mlinarič, »Duhovna podoba in pomen srednjeveških samostanov na Slovenskem,« 493; Pivec-Stelè, »Srednjeveške knjižnice v Sloveniji«, 88–89. Tudi iz tako zdesetkanega števila ohranjenih rokopisov lahko okvirno razberemo, kakšne knjige je žička knjižnica imela. Na prvem mestu so bile liturgične knjige in biblije, dela cerkvenih očetov in druga teološka dela, ascetična in mistična besedila, sholastična dela ter dela znanih filozofov. V knjižnici so bili tudi pravni spisi, jezikovna besedila in slovarska dela z različnih področij, medicinske razprave ter besedila o času, astronomiji in astrologiji. Mnogo je bilo tudi literarnih del in bolj osebno obarvanih besedil posameznih kartuzijanskih avtorjev. Ob tem je bilo v Žičah več različnih dokumentov in listin.27 27 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 36–42.

Nedvomno je bila knjižnica žičkega samostana zelo velika in se je do konca 15. stoletja, ko samostan ni doživljal večjih zunanjih nesreč, dodobra razcvetela. Svetovljanski popotnik in škofovski tajnik Paolo Santonino, ki je leta 1487 obiskal Žiče skupaj s škofom Petrom iz Caorle, je o knjižnici tamkajšnjih kartuzijanov zapisal: »V sami knjižnici je moč videti nad dva tisoč zvezkov z vseh področij znanosti, in to zvečine pisanih na pergament. Tudi stari so med njimi, pisani s trsom, ne pa še tiskani, kakor je danes običajno«.28 28 Santonino, Popotni dnevniki, 87.

Ker je žička kartuzija kot sedež redovne province podarjala knjige tudi menihom novo ustanovljenih samostanov,29 29 Tako npr. kartuzijam Mauerbach, Gaming in Aggsbach ob njihovi ustanovitvi. Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 23. – Verjetno so prve liturgične knjige Žiče pošiljale tudi nekaterim madžarskim kartuzijam, pri katerih so ustanovitev od gradnje naprej nadzorovali žički menihi. Török, »Liturgie et spiritualité chez les chartreux hongrois,« 64. se lahko številu rokopisov in knjig ob skromnem številu izobraženih menihov v samostanu lahko le čudimo.30 30 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 29. Od konca 13. stoletja, časa prvega razcveta samostana, je bilo pisanje že v polnem razmahu, saj iz tega časa poznamo že veliko kodeksov in fragmentov, ki v okrasnih prvinah (značilne fleuronnirane zeleno-rdeče iniciale) že razodevajo prve poteze žičkega sloga,31 31 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 36–37. kar kaže na to, da so nastali v tem samostanu. Toda ali je Santoninova številka realna, če vemo, da je imel znameniti benediktinski samostan v Melku v tem času 1500 kodeksov, 2000 – torej toliko kot Žiče – pa vatikanska biblioteka in pariška univerza?32 32 Golob, »Zgodovinski oris in pomen Žičke kartuzije«. Tudi knjižnice ostalih štajerskih samostanov – z izjemo Admonta – niso presegle številke 1000 kodeksov.33 33 Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 23. N. Golob domneva, da mora številka 2000 vendarle držati, čeprav Santonino sploh ni omenjal domnevno obstoječe knjižnice bratov konverzov v Špitaliču,34 34 Kakor meni N. Golob, naj bi domnevo, da so imeli svojo knjižnico tudi konverzi, potrjevala omemba v rokopisu Ms. 1978 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 23). Vendar ne vemo, kakšna je ta knjižnica bila in koliko časa je sploh obstajala, saj so znane prepovedi nekaterih generalnih kapitljev, da bi se bratje konverzi učili branja in petja korala; donati in konverzi naj celo ne bi smeli imeti pri sebi knjig. Mlinarič, Kartuzija Bistra, 102. priorjeve zasebne knjižnice, knjig iz posameznih celic ali kapiteljske dvorane, bolnišnice, refektorija ali pa arhivskih listin.35 35 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 19–20; Golob, »Zgodovinski oris in pomen Žičke kartuzije«. Tako postavlja Santoninovo oceno kot spodnjo mejo ter ocenjuje število dejanskih rokopisov na še več: »približno 2500 kodeksov je bilo ob koncu 15. stoletja za samostanskim obzidjem Žičke kartuzije in to je podatek, ki nam pove še nekaj več: da je ta biblioteka bila v svojem času verjetno tretja najbogatejša knjižnica v tedanji Evropi, za Vatikansko in Pariško knjižnico.«36 36 Golob, »Zgodovinski oris in pomen Žičke kartuzije«; Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 19–20 in 23. Na veliko število kodeksov kažejo tudi signature žičkih knjig, ki so se v Santoninovem času označevale po običajnem srednjeveškem sistemu, s črko in številko. Poleg 24 črk abecede so imele žičke knjige tudi signature s tironskimi znaki – stenogramsko abecedo, pod nekaterimi oznakami pa bi lahko našteli tudi nad sto enot.37 37 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 27.

Ne glede na to, ali vzamemo Santoninovo številko kot zgornjo ali spodnjo mejo, ostaja vprašanje, kako in kdaj se je lahko ta velika dediščina razgubila. V stoletju po Santoninovem obisku se je gospodarski in duhovni položaj v Žičah naglo slabšal. V samostanu je bilo vse manj menihov, poleg tega so Žiče prizadeli turški vpadi. Leta 1494 so Turki zasedli in oropali samostan ter odvedli s seboj priorja in dva redovnika, podobna nesreča pa se je zgodila tudi leta 1531, ko so ubili priorja Andreja in nekaj njegovih sobratov.38 38 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 34–35.

V teh razmerah intenzivnega kulturnega delovanja in duhovnega življenja ni bilo več, v življenje samostanov pa je začela posegati še posvetna oblast. Nadvojvoda Karel II. je leta 1564 menihom Žič in Jurkloštra prepovedal razpolagati s samostanskim premoženjem ter samostana kot komendi izročil v upravo kardinalu Delphinu, ki pa ni nikoli prišel v Žiče. Ko je bil kardinal leta 1572 na smrtni postelji, se je začelo vsesplošno ropanje samostanov, dokler ni celjski glavar Galenberg določil komisije za popis premoženja samostanov. Za knjižnico v tem času ni skrbel nihče. 15. aprila 1573 je Karel II. določil, da se knjige žičke kartuzije posodijo graškim jezuitom, ki so v tem letu ustanovili visoko šolo. Za to priložnost je nastal nov inventar; najboljše so pobrali jezuiti, del knjižnice pa je ostal v Žičah.39 39 Inventar je danes izgubljen. Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 21. Leta 1589 je nadvojvoda Karel II. oba samostana proglasil za državno last, leta 1591 pa sta prešla v popolno last jezuitov. Redovno vodstvo si je ves ta čas prizadevalo za vrnitev kartuzij redu in leta 1595 vendarle doseglo vrnitev žičkega in bistrškega samostana, Pleterje in Jurklošter pa sta ostala jezuitom. Novi žički prior Vian Gravelli (1595–1623), ki je sicer izdal veliko denarja za lepo in sijajno knjižnico (nove knjige), od jezuitov ni mogel dobiti nazaj vseh starih 'izposojenih' knjig.40 40 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 35–37.

Poleg jezuitske izposoje knjig je nova nesreča žičko knjižnico doletela leta 1635 s kmečkim uporom, v katerem so podložniki pustošili po kartuziji in uničevali knjige, ki so jih našli v celicah. Do knjig v biblioteki tedaj niso prišli, verjetno pa so jim prišla pod roke nabožna in ascetična dela iz celic.41 41 Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 481.

Knjige iz jezuitske knjižnice so ob ukinitvi reda leta 1773 prešle v državno last, leta 1782 pa se je biblioteka začela imenovati licejska. Poleg tega je ta knjižnica prejela še ogromen fond iz okoli 40 ukinjenih samostanov, mnogo knjig je bilo prodanih ali izročenih v stope. Kar 10.000 zvezkov naj bi bilo izločenih, zato ni nič nenavadnega, če se je v tem času za vedno izgubilo tudi veliko žičkih rokopisov. Leta 1895 pa je bila knjižnica preseljena na mesto, kjer je še danes in v njej je ohranjenega največ gradiva iz žičke kartuzije.42 42 Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 41. Tako so se vsaj nekatere nekoč razseljene knjige ponovno znašle skupaj na enem mestu. Iz tega časa je pravzaprav tudi najpomembnejši vir za poznavanje ohranjenih žičkih rokopisov: 30. januarja leta 1783 je bil v Gradcu napisan katalog rokopisov žičkega samostana, ki so prešli v tamkajšnjo cesarsko-kraljevo biblioteko.43 43 Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 21.

Nekaj najlepših knjižnih primerkov iz Žič so poslali tudi na Dunaj, nekaj pa jih je prišlo tudi v Ljubljano. Ostale knjige so bile takrat uničene, izgubljene ali prodane.44 44 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 14; Mlinarič, »Odnos kartuzijanov do knjige,« 39–41; Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 466–497. Posledično še danes večino žičkih rokopisov hrani Univerzitetna knjižnica v Gradcu, nekaj jih je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, pa tudi v nacionalnih knjižnicah na Dunaju in v Pragi ter drugod.45 45 Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 490–491; Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 121–133.

3. Prvi med enakimi: Žički glasbeni rokopisi in rokopis Gradec 273

Žički glasbeni rokopisi

Iz srednjeveške zapuščine slovenskih kartuzij se je ohranilo sorazmeroma veliko število obsežnejših glasbenih rokopisov: 8 antifonarjev in 4 graduali. Sliko glasbenega življenja teh samostanov dopolnjujejo še 4 psalterji s himnarji ter številni glasbeni fragmenti. Največji delež v tem reprezentativnem korpusu osemnajstih rokopisov ima žička kartuzija, ki ima med slovenskimi kartuzijami najbogatejšo rokopisno zapuščino. Iz Žič prihaja domnevno kar 14 glasbenih rokopisov: 7 antifonarjev, 3 graduali in 4 psalterji s himnarji (glej Tabele 3.1‌, 3.2‌ in 3.3‌). Za dva kartuzijanska graduala, ki ju hrani Frančiškanski samostan Novo mesto, se še ne ve, če prav tako morda nista iz Žič.46 46 Snoj, »Glasbene zvrsti v srednjem veku na Slovenskem,« 96–97 in 104. Številni glasbeni fragmenti, ki so se iz Žič ohranili iz srednjega veka, dokazujejo, da je bilo glasbenih rokopisov – sploh antifonarjev – prvotno še veliko več.

V sledečih tabelah (Tabele 3.1‌, 3.2‌ in 3.3‌) so s skrajšano oznako, s katero bodo omenjani tudi v nadaljevanju, ter z natančnejšo oznako današnjega nahajališča predstavljeni glasbeni rokopisi, za katere je mogoče z večjo ali manjšo gotovostjo trditi, da prihajajo iz žičke kartuzije ali so se v njej vsaj nekaj časa uporabljali. Kjer je žička provenienca domnevna, je pred imenom rokopisa vprašaj (?); če sta vprašaja dva (??), je možnost žičkega izvora rokopisa samo ena od različnih in enako možnih domnev.

Tabela 3.1: Srednjeveški antifonarji iz kartuzije Žiče
Oznaka rokopisa Nahajališče Datacija
Gradec 273 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 273) med 1271 in 1318
Gradec 18 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 18) ok. 1400
? Gradec 145 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 145) ok. 1400
Gradec 51 (zimski del) (Universitätsbibliothek Graz. Ms. 51) ok. 1400
Gradec 21 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 21) začetek 15. stoletja
Dunaj 1789 (Österreichische Nationalbibliothek Wien, Cod. 1789) 1466
Gradec 7 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 7) ok. 1466
Tabela 3.2: Srednjeveški graduali iz kartuzije Žiče
Oznaka rokopisa Nahajališče Datacija
Praga XIII E 2 (Národni knihovna České republiky Praha, Ms. XIII E 2) 14. stoletje
? Dunaj 1866 (Österreichische Nationalbibliothek Wien, Cod. 1866) 2. polovica 14. stoletja
?? Novo mesto Aa-I (Frančiškanski samostan Novo mesto, Aa-I) 1418
?? Novo mesto Aa-II (Frančiškanski samostan Novo mesto, Aa-II) 15. stoletje
? Gradec 376 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 376) 1. polovica 15. stoletja
Tabela 3.3: Srednjeveški psalterji in himnarji iz kartuzije Žiče
Oznaka rokopisa Nahajališče Datacija
Praga VII F 11 (Národni knihovna České republiky Praha, Ms. VII F 11) 13. stoletje
Praga XII G 14 (Národni knihovna České republiky Praha, Ms. XII G 14) 14. stoletje
Gradec 556 (Universitätsbibliothek Graz, Ms. 556) 1. tretjina 15. stoletja
Ljubljana 21 (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana) 1. tretjina 15. stoletja

Če pustimo fragmente ob strani, največjo skupino ohranjenih žičkih rokopisov s slovenskih tal danes predstavljajo antifonarji, knjige z glasbo oficija. Eden je iz 13. stoletja, kar šest jih je iz 15. stoletja. Od treh (ali celo petih) domnevno žičkih gradualov je eden iz 14. in ostali iz 15. stoletja. Med psalterji (s himnarji) je eden iz 13., eden iz 14. in dva iz 15. stoletja. Največ rokopisov se je tako ohranilo iz 15. stoletja, kar pa ne preseneča, saj je bil to čas po shizmi, ko je kartuzija Žiče v redu uživala velik ugled in vplivzelo ugledna in vplivna, po drugi strani pa nam je to zadnje srednjeveško stoletje časovno najbližje in rokopisi iz tega obdobja so morda imeli nekoliko večje možnosti za ohranitev kakor starejše gradivo.

Na tem mestu puščamo ob strani graduale in psalterje, saj najbolj reprezentativno in zaokroženo skupino prav gotovo predstavljajo antifonarji. Nenavadno je, da med rokopisom iz 13. stoletja in tistimi iz 15. stoletja ni ohranjenega nobenega vmesnega člena, antifonarja iz 14. stoletja. Kasnejši dodatki v najstarejšem antifonarju, rokopisu Gradec 273, sicer pričajo, da je bil rokopis v rabi tudi v 14. in 15. stoletju. Poleg tega so kartuzijani nočni oficij (matutin in lavde) do konca poznega srednjega veka peli večinoma na pamet in velikega števila liturgičnih knjig niso potrebovali. A rokopis Gradec 273 v tem času in za eno dobro stoletje verjetno ni mogel biti edini žički antifonar. Skoraj zagotovo je obstajal vsaj še kakšen antifonar, ki pa se do danes ni ohranil ali pa ga ne poznamo. Omenja se nek antifonar, ki bi ga Žičam leta 1388 morala vrniti kartuzija z Ogrskega,47 47 Mlinarič, Kartuzija Bistra, 390–391. a ne vemo, ali je bil to kodeks iz 14. stoletja ali zgodnejši rokopis.

Razloge za to, da antifonarja iz 14. stoletja iz Žič ni, lahko najdemo tudi drugje. 14. stoletje je bilo stoletje razcveta za kartuzijanski red in nastalo je več kakor 100 novih kartuzijanskih redovnih hiš.48 48 King, Liturgies of the Religious Orders, 6. Velika kartuzija ni zmogla več nadzirati redovnega življenja v toliko hišah in red se je razdelil na province. S tem je narasla potreba po novih liturgičnih knjigah. Sedeži provinc ter pomembne kartuzijanske postojanke, med katere so sodile tudi Žiče, so posojali ali dajali knjige novoustanovljenim kartuzijam.49 49 Flotzinger, »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz,« 61. Vemo, da so Žiče dale rokopise za avstrijske kartuzije Mauerbach, Gaming in Aggsbach v času nastanka teh postojank,50 50 Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 23. obstajale pa so tudi druge hiše, ki so od Žič prejele rokopise. Te knjige niso bile nujno novi prepisi. Lahko so bile takšne, ki se v neki kartuziji niso več uporabljale in so jih zato dali drugim, tako da je bil lahko rokopis iz 14. stoletja podarjen v 15. stoletju ali še kasneje.51 51 Takšen je primer graduala Praga XII. E. 2, ki ga je kartuziji v Valdicam podarila žička kartuzija. Kartuzija v Valdicah je nastala šele v začetku 17. stoletja, tako da je v tem času dobila tudi rokopis, ki je sicer dostopen na spletni strani Manuscriptorium, ‹http://www.manuscriptorium.com›. Brez zanesljivih podatkov ostajajajo možnosti za obstoj žičkega antifonarja iz 14. stoletja še naprej odprte.

V času velike shizme, ko so bile Žiče sedež kartuzijanskega reda za province rimske obedience (1391–1410), je v samostanu vsaj občasno bivalo več menihov, zato so gotovo potrebovali več liturgičnih knjig. Če drži domneva, ki jo je postavil Flotzinger, so bile Žiče tudi v času po veliki shizmi eno od središč prenove reda, kjer so na podlagi od vrha reda potrjenih in verodostojnih rokopisov pripravljali liturgične rokopise tudi za druge kartuzije. Eden takšnih rokopisov z veliko avtoriteto naj bi bil tudi rokopis Gradec 273, ki so ga morda prepisovali in kopije pošiljali drugim samostanom. Tako vsi kasnejši žički antifonarji morda niti niso bili namenjeni rabi v žičkem samostanu;52 52 To je zelo verjetno vsaj za rokopis Gradec 21, ki nosi ex libris kartuzije v Gamingu iz leta 1710, nastal pa naj bi v Žičah. Vendar je bil ob razpustu žičke kartuzije del žičke knjižnice. Flotzinger, »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz,« 60–62. to domnevo še dodatno potrjujejo nedavne datacije rokopisov C. Beier,53 53 Beier, Die illuminierten Handschriften und Inkunabeln der Universität Graz. iz katerih je razvidno, da so rokopisi nastajali v nekakšnih sočasnih prepisovalskih valovih, kar nakazuje na to, da rokopisi niso bili vsi namenjeni rabi v enem samostanu.

Rokopis Gradec 273 je tako edini ohranjeni žički antifonar pred 15. stoletjem. Od naslednjega istovrstnega žičkega rokopisa ga loči več kakor 100 let. Poleg tega je tudi najstarejši ohranjen kartuzijanski antifonar iz katere od slovenskih kartuzij, obenem pa eden najzgodnejših skoraj v celoti ohranjenih kartuzijanskih antifonarjev. S tem prerašča okvire pomena zgolj za slovenski prostor –je pomemben spomenik v zgodovini liturgične glasbe celotnega reda in s tem eden od zanimivih in pomembnih delčkov v mozaiku monastične srednjeveške Evrope.

Provenienca in datacija rokopisa Gradec 273

Rokopis 273 je bil v uporabi v cerkvi žičke kartuzije, o čemer priča tudi ekslibris na današnjem fol. 247v: »Antiphonarium hoc est ecclesie sancti Johannis Baptiste in Seycz«.54 54 »S formulo est ecclesie naj bi bili označeni kodeksi, ki so bili stalno v cerkvi in zgolj za liturgično rabo. Tak ekslibris imajo trije [žički] liturgično glasbeni rokopisi (Praga 2225, Gradec 18 in Gradec 273). Ekslibris naj bi bil vpisan v poznem 15. stoletju. Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 21. A rokopis 273 ni rokopis, ki bi dajal jasne odgovore na preprosta vprašanja. Že njegova provenienca ni povsem jasna; avtorji so na podlagi posameznih značilnosti rokopisa izpeljali različne domneve o izvoru. Z vidika notacije je opazna predvsem povezanost rokopisa s francoskim prostorom. Rudolf Flotzinger je tako na podlagi notacije sklepal na francoski izvor: »an der französischen Herkunft ist nicht zu zweifeln«.55 55 Flotzinger, »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz,« 56–57. Vprašanje je, ali tukaj »Herkunft« (poreklo oz. izvor) lahko popolnoma enačimo s provenienco. Vsekakor naj rokopis ne bi nastal v Žičah, saj Flotzinger piše, da je vprašljivo, kdaj je tja »prišel«. Rokopis 273 je francoskemu prostoru pripisala tudi Maria Mairold: »Das interessanteste Stück wäre Ms 273, das aus dem französischen Raum stammen dürfte«; domnevala je celo, da je rokopis v žičko kartuzijo prišel šele po letu 1600, ko so se kartuzijani po nepopolni vrnitvi knjižnice od graških jezuitov morali oskrbeti z nekaterimi rokopisi.56 56 Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 37. Poleg tega rokopis (morda po pomoti?) datira v čas ok. leta 1460.57 57 Mairold, »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz,« 47. – V dopolnitvi Kernovega kataloga M. Mairold njegove – pravilnejše datacije – sicer ne spreminja. Mairold, »Geschichte der Grazer Universitätsbibliothek«. Nobena od teh trditev ni podkrepljena s posebnim argumentom, domnevi o času nastanka in prihoda v Žiče pa sta sploh zelo malo verjetni. Glede na veliko število antifonarjev iz 15. stoletja žička kartuzija po letu 1600 gotovo ni potrebovala novega. Prav tako ni zelo verjetno, da bi si jezuiti za trajno 'izposodili' kartuzijanski antifonar, ki ga sami niso uporabljali. Res je sicer, da so bile liturgične knjige najlepše okrašene od vseh in da bi po tej poti lahko iz njih izginila marsikatera dragocena iniciala, vendar so se knjige nazadnje verjetno vrnile v žičko kartuzijo, saj so bile konec 18. stoletja še vedno tam.

Notacija rokopisa 273 se ne razlikuje veliko od nekaterih pisav kartuzijanskih rokopisov na nemškem prostoru.58 58 »Notation,« Musikalische Quellen des Mittelalters in der Österreichischen Nationalbibliothek. Res pa je, da so te še bolj podobne pisavam kasnejših žičkih antifonarjem kakor tisti iz rokopisa 273. Notacija rokopisa 273 je v mnogo notnih znakih in celo sestavljenih figurah zelo podobna notaciji druge roke v rokopisu Pariz 12044, francoskem monastičnem antifonarju iz 12. stoletja.59 59 Prim. Helsen, The Great Responsories of the Divine Office, 51–53. Če jo primerjamo z nekaterimi sočasnimi kartuzijanskimi rokopisi, vidimo, da od nekaterih izstopa po svoji uporabi oblique, nagnjenih punctumov (rombov) in dolge začetne črte pri clivisu; glede na prikaz osnovnih notnih znakov v nekaterih tipih kvadratne notacije bi lahko notacijo rokopisa 273 označili bolj za »pariško« kakor za »kartuzijansko«.60 60 Prim. Hiley, Western plainchant, 433 in 614. Po teh elementih se razlikuje tudi od bistrškega graduala iz 13. stoletja, rokopisa NUK Ms 22 (ta sicer ohranja dolgo začetno črto clivisa),61 61 Nuk Ms 22 s slikovnimi primeri prikazuje Höfler, »Starejša gregorijanika v ljubljanskih knjižnicah in arhivih,« 177–179; prim. tudi Snoj, »Italian Influences in the Medieval Plainchant Manuscripts from Slovenia,« 282. pa tudi od sočasnih kartuzijanskih rokopisov, ki niso bili povezani s slovenskim ozemljem, tako npr. graduala iz Avignona, Bibliothèque Municipale Ms 181.62 62 Slike tega graduala najdemo v Devaux in de Lassus, Graduel cartusien, 70 in 74. – Notacijo tega graduala Devaux sicer označuje kot »akvitansko notacijo z majhnimi kvadratki«. Vendar je ta notacija zelo podobna notaciji bistrškega graduala. Devaux in de Lassus, Graduel cartusien, 10. Notaciji rokopisa 273 podobne oblike notnih znakov in figur pa najdemo v nekaterih drugih kartuzijanskih rokopisih, tako npr. v gradualu Parkminster Ms A 52 z začetka 14. stoletja iz kartuzije Mont-Dieu (severovzhodno od Pariza), le da ima ta precej večje note in se v njem večkrat pojavi virga.63 63 Devaux in de Lassus, Graduel cartusien, 11 in 120. Najbrž je rokopis iz Mont-Dieuja nastal nekoliko kasneje kot rokopis 273.

Zdi se, da značilni elementi notacije rokopis 273 povezujejo bolj s severom kot z našim prostorom. Vendar rokopis 273 v nekaterih drugih značilnostih raziskovalci povezujejo tudi z današnjim slovenskim ozemljem. Po mnenju Nataše Golob antifonar pred »vseskozi sorodnimi« in sočasnimi avstrijskimi rokopisi prednjači predvsem po svojem dinamičnem »italijanizirajočem« slogu fleuronniranih inicial. Tudi slikarske iniciale in tekst so značilni za avstrijske dežele tistega časa; slikarske in fleuronnirane iniciale so zelo sorodne tistim v Misalu iz Admonta in so najbrž delo skupine zunanjih, nesamostanskih mojstrov.64 64 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. N. Golob ugiba, ali so se »italijansko, v okviru delavnice Giovannija da Gaibana izšolani iluminatorji ustavili v Žičah na svoji poti proti nižjeavstrijskim krajem, Kremsu itd.«65 65 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 55. Tako bi lahko rokopis 273 po njenem mnenju pomenil pomemben spomenik iz let, ko se je v avstrijskem prostoru uveljavil slog severnoitalijanskih knjižnih slikarjev.

S temi domnevami se znatno poveča možnost nastanka rokopisa v Žičah, kar sklepajo tudi kartuzijanski avtorji, ki kljub omembi francoske podobe notacije na nekaterih mestih jasno govorijo o žički provenienci.66 66 V pismu z dne 19. 2. 2008 Dom Gabriel van Dijck navaja stavek Augustina Devauxa, ki za rokopis Gradec 273 pravi: »Provenance: la chartreuse de Seitz«. To bi lahko jasno kazalo na žičko provenienco. Augustin Devaux je rokopis 273 v svojem še neobjavljenem seznamu virov za kritično izdajo kartuzijanskega antifonarja vendarle previdneje opisal kot »venant de la chartreuse de Seitz, copié entre 1271 (Ste. Marie Madeleine est solennité) et 1318: l’office du S. Sacrement fait défaut. Écriture française.«67 67 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 4–5. To lahko pomeni, da je rokopis iz Žič, ne pa tudi, da je v njih zagotovo nastal.

Še eden izmed dvoumnih znakov provenience glede na kraj nastanka je praznik posvetitve cerkve, ki je v rokopisu 273 zapisan po oficiju Vseh svetih. To bi lahko pomenilo dvoje: praznik posvetitve cerkve je bil umeščen v nek bolj splošni del rokopisa in to ne pomeni ničesar, ali pa je bil rokopis namenjen ustanovi, ki je ta praznik obhajala po prvem novembru. Značilno je, da se v ostalih žičkih rokopisih, ki imajo oficij tega praznika, praznik posvetitve cerkve vedno nahaja pred praznikom Vseh svetih in se tako ujema z datumom žičke posvetitve cerkve (24. oktober). V najstarejših kartuzijanskih rokopisih je praznik posvetitve cerkve v liturgični koledar skoraj vedno uvrščen glede na svoj datum, zaradi poenotenja liturgije pa je bil ta oficij že v 13. stoletju lahko zapisan tudi po temporalu, sanktoralu (kakor v primeru rokopisa 273) ali skupnih oficijih.68 68 Becker, Das Tonale Guigos I., 111, predvsem pa 129–130. Večina rokopisov sicer ohranja zapis praznika na določen datum v liturgičnem koledarju,69 69 Tudi kartuzijanski antifonarji, ki jih je primerjala F. C. Steyn, praznik posvetitve cerkve umeščajo neposredno v liturgični koledar. Steyn, Three unkonwn Carthusian liturgical manuscripts with music of the 14th to the 16th centuries 2, 230. vendar to ni pravilo. Datum posvetitve cerkve v rokopisu 273 tako ne more biti pokazatelj kraja nastanka rokopisa.

Eden izmed pokazateljev časa nastanka rokopisa je lahko praznik Marije Magdalene, ki ga najdemo v rokopisu 273. Slovesni praznik je postal v času dokončnega konstituiranja pravil Statuta antiqua (leta 1271). Devaux ga postavlja kot spodnjo časovno mejo zapisa rokopisa. Vendar ima oficij tega praznika v rokopisu 273 posebno in neobičajno mesto; uvrščen je izven sanktorala čisto na koncu, po skupnem oficiju v čast devic in pred oficijem za rajne. Prvotni rokopis Gradec 273 nima nobene vrzeli na mestu, kjer bi moral biti ta oficij zapisan (16. julij), zato ta končni dodatek ni mogel biti kasnejši nadomestek izrezanega oficija. Poleg tega vsebuje invitatorijsko antifono iz skupnega oficija v čast devic, ki je bila v kasnejših obdobjih nadomeščena s prazniku lastnim invitatorijem. Možno bi bilo, da so pisarji rokopisa na ta praznik sprva pozabili in so ga dodali kasneje. Morda je bil oficij na tem mestu zapisan zato, ker se je vsebinsko in glasbeno navezoval na predhodni skupni oficij v čast devic – a to ni precej verjetno, saj bi se po tem ključu tudi oficiji nekaterih drugih praznikov morali nahajati v bližini skupnih oficijev. Lahko pa da je rokopis po nastanku zgodnejši in je bil praznik dokončno sprejet med slovesnosti v času njegovega nastajanja. V tem primeru bi ga dodali na koncu, takorekoč med dodatke. Oficij je zapisan še z izvirno pisavo zapisa rokopisa, tako da Gradec 273 verjetno ni bil končan pred 1271. Žal celoten izvirni zapis oficija v celoti ni ohranjen; tu najdemo nadomestni folij (241) s kasnejšo pisavo. Morda je bila na tem mestu celo lepa iniciala, zaradi katere so folij odstranili; obstoj takšne iniciale bi tudi s stališča slikarskega okrasja približal ali oddaljil čas vpisa praznika Marije Magdalene ostalemu zapisu rokopisa. Vsa ta dejstva bi vsekakor lahko pomenila, da se časovni okvir nastanka rokopisa Gradec 273 lahko premakne k spodnji Devauxovi letnici (1271) kakor k zgornji (1318).70 70 Šter, »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja,« 14–15.

Kakor za številne druge rokopise tudi za rokopis Gradec 273 ne moremo zagotovo vedeti, kdaj in kje natanko je nastal, kje so ga uporabljali in koliko časa, ter spremljati njegovih poti. Kartuzijanski glasbeni rokopisi so se pogosto selili od ene do druge kartuzije, čeprav so bili dragocenejši in lepše poslikani kodeksi verjetno bolj izjema. Po drugi strani so vse kartuzije skrbno bdele nad svojo knjižno lastnino; spori med dvema samostanoma zaradi ene same knjige so se lahko vlekli cela leta, redu pa so se zdeli tako pomembni, da je v zvezi z njimi odločal celo sam generalni kapitelj.

Čeprav nastanek rokopisa tako še ni v celoti pojasnjen, imamo na drugi strani vsekakor dovolj dokazov, da je bil rokopis vsaj nekaj časa v Žičah in da je v marsikaterih podrobnostih vplival tudi na kasnejše glasbene rokopise. To mu daje nekakšen primat, prvenstvo med vsemi žičkimi antifonarji, ki so si kot značilni kartuzijanski antifonarji vsi dokaj podobni med seboj. Vsekakor pa je zaradi svoje starosti in dobre ohranjenosti rokopis pomemben dokument v slovenskem, pa tudi evropskem merilu, kar se tiče preučevanja glasbene dediščine kartuzijanskega oficija. Zato rokopis Gradec 273 po pravici velja za najstarejši žički antifonar, za prvega če že ne med enakimi, pa zagotovo sorodnimi ali podobnimi rokopisi.

4. Liturgično leto v rokopisu Gradec 273

Kakor pri drugih katoliških ustanovah sta bili tudi pri kartuzijanih glavni obliki liturgije maša in oficij (pri čemer oficij lahko pomeni tako celotno molitveno opravilo enega dneva kakor posamezno molitveno uro). Poleg njiju so obstajale še manjše liturgične oblike, npr. oficij za rajne ali oficij Blažene Device Marije. Glasba, ki je predstavljala temeljni del liturgije maše in oficija, je bila zapisana v posebnih knjigah: glasbo oficija najdemo v antifonarjih. Za vsakega od večjih praznikov v antifonarjih najdemo zapisane glasbene dele oficijev, ki so jih menihi molili in peli skupaj v cerkvi. Krajše molitvene ure so običajno molili v svojih celicah. Oficij enega dne za večji praznik ali nedeljo je tako sestojal iz prvih večernic ali vesper (manjši prazniki in navadni dnevi prvih večernic niso imeli), jutranjic (matutina), hvalnic (lavd), prve (prime), tretje (terce), šeste (sekste) in devete molitvene ure (none) ter sklepnic (kompletorija). Glasbeno najpomembnejši je bil matutin, ki so mu sledile hvalnice in večernice. Ostale molitvene ure so bile krajše.

Kartuzijanski oficij po številu spevov in razporeditvi psalmov sledi monastičnemu oficiju, ki je temelj oficija meniških redovnih skupnosti, vendar pa ima nekatere posebnosti, kot so razdelitev leta (poletni čas pri kartuzijanih: od binkošti do 1. novembra) idr. Od srednjega veka se je oficij le malo spreminjal; edina razlika je ta, da se od druge polovice 15. stoletja nekatere kartuzijanske hiše začele uvajati drugo spanje po matutinu oz. jutranjicah. Sprva se je matutin pel neposredno pred lavdami, pred sončnim vzhodom. Ura matutina se je po malem premikala nazaj v noč in konec 16. stoletja je to postala uradna liturgična praksa reda.

Glasbeno gledano so v antifonarjih zapisane različne zvrsti korala. Glavni namen oficija je prepetje vseh 150 psalmov v enem tednu, ob tem pa se berejo še berila, molijo razne molitve, blagoslovi itd. Psalme, ki se pojejo na posebne obrazce oz. t. i. psalmove tone, glasbeno uokvirjajo antifone. Antifone so krajši, pretežno silabični spevi, ki se menjajo glede na psalme in glede na liturgično vsebino dneva. Nekoliko daljše antifone imajo invitatorijski psalm Venite exsultemus (Ps 94), s katerim se začenja matutin, ter kantika Benedictus in Magnificat; prvi zaključuje lavde, drugi vespere.

Glasbeni antipod beril so responzoriji, ki pomenijo neke vrste meditacijo na vsebino prebranih beril ali pa govorijo o vsebini liturgičnega dne. Responzoriji so glasbeno najbogatejši in najbolj melizmatični spevi oficija, ki so tudi za izvedbo običajno zelo zahtevni. Tako antifone kot responzoriji imajo v kartuzijanskem oficiju besedila bibličnega izvora. Poleg njih ima oficij še druge glasbene dele, kot so himne, kratke responzorije z verzi in verzete z odpevi. Himne ali himnusi so kitični spevi, ki sicer nimajo bibličnih besedil, a se jim je vendarle uspelo uvrstiti med speve kartuzijanskega antifonarja. Kratki responzoriji in verzeti so krajši spevi, ki se večinoma pojejo po ustaljenih obrazcih.

Liturgična vsebina danes ohranjenega dela antifonarja Gradec 273 sledi toku oficijev liturgičnega leta od adventa do nedelj po binkoštih ter v sanktoralu od zaporedja posameznih svetniških praznikov k skupnim oficijem za posamezne skupine svetnikov. Zapis oficijev v rokopisu Gradec 273 odraža dolžino in pomen posameznih molitvenih ur v kartuzijanski liturgiji: daleč najobsežnejši zapisi pripadajo matutinu, krajše zapise imajo lavde in vespere, ostale molitvene ure pa so le redko omenjene, in še to običajno samo z incipiti posameznih spevov. S stališča spevov se v njih običajno ponovi del liturgije iz matutina, lavd ali vesper.

Današnji folij 1 rokopisa Gradec 273 je nekdanji folij 11, kakor nam pove stara oznaka folija v rokopisu. Na foliju 11 so za drugo adventno nedeljo navedene le prve vespere in začetek matutina, na fol. 12 sledi oficij od responzorijev matutina dalje. Oficiji dni tedna med letom so navedeni po 2. nedelji po epifaniji in vsebujejo posebne različice tako za dneve tedna v velikonočnem času in času izven posta kakor za dneve v septuagezimi. 2. nedelja po epifaniji, ki je primer nedelje med letom, je tudi edina nedelja, kjer najdemo zapis kompletorija oz. sklepnic. V poznejših žičkih antifonarjih tega dela oficija ni, najdemo pa ga v še enem kartuzijanskem antifonarju iz 13. stoletja, rokopisu Lyon 509 (Bibliothèque municipale, Ms. 509).

Sanktoral je zapisan ločeno od temporala; v tok slednjega se uvrščajo le trije sanktoralni prazniki božičnih dni (oficij sv. Štefana, sv. Janeza Evangelista in sv. Nedolžnih otrok), kakor je bilo običajno tudi pri drugih kartuzijanskih antifonarjih. Sicer pa je sanktoral zapisan po temporalu. Že v njem, še pogosteje pa v skupnih oficijih za posamezne skupine svetnikov, najdemo različice za praznike med letom in praznike v velikonočnem času, kjer se spevom dodajajo vzkliki »alleluia«.

Sanktoral rokopisa je izjemno majhen, in sicer iz dveh razlogov: Gradec 273 je kartuzijanski antifonar, kartuzijanska liturgija pa je praznovala le malo svetniških praznikov; rokopis je iz 13. stoletja, ko red še ni sprejel značilnih praznikov, ki jih najdemo v poznejših rokopisih. V rokopisu tako npr. manjkajo prazniki, uvedeni v 14. in 15. stoletju, mdr. Najdenje sv. Križa, Marijino obiskanje Elizabete (Visitatio),71 71 Praznik je od leta 1390 kot slovesni praznik imela ena od dveh v shizmi razcepljenih vej kartuzijanskega reda, leta 1411 pa ga je generalni kapitelj odobril in leta 1474 je postal obvezen za celoten kartuzijanski red. Degand, »Chartreux,« 1059. praznik Brezmadežnega spočetja,72 72 V kartuzijanskem redu se je praznik, ki je bil sicer nekajkrat preimenovan, praznoval od leta 1335 z oficijem Marijinega rojstva. Degand, »Chartreux,« 1058–1059. Jezusovo spremenjenje na gori, sv. Trojica,73 73 Oficij binkoštne oktave je bil do uvedbe oficija praznika sv. Trojice enak oficiju binkošti; drugačen oficij se začne šele teden po binkoštni oktavi oz. dve nedelji po binkoštih, zaradi česar ima kartuzijanski oficij en teden zamika za rimskim. Degand, »Chartreux,« 1045. Najdenje relikvij sv. Štefana, Povišanje sv. Križa ter za kartuzijane značilni praznik sv. Uršule iz Kölna in tovarišic74 74 Kapiteljski praznik od leta 1352. Degand, »Chartreux,«1059. (praznik 11.000 devic). Rokopis ima sicer nekatere kasnejše dodatke, kot so sv. Benedikt75 75 V rokopisu Gradec 273 so bili kasneje dopisani besedilni incipiti responzorijev na foliju spodaj. Slovesni praznik je sv. Benedikt v kartuzijanskem koledarju postal šele leta 1366, čeprav je bil kot kapiteljski praznik zabeležen že v prvem koledarju ok. leta 1134. Hourlier in Lambres, »Le calendrier cartusien,« 155. (dopisan kasneje), prav tako so kasnejši dodatki omemba praznika sv. Rešnjega telesa76 76 Slovesni praznik v redu od ok. 1318. Degand, »Chartreux,« 1058. in kartuzijanski prazniki (grenobelski škof sv. Hugo 1. aprila; kartuzijanski praznik relikvij 8. novembra). Kasnejši dodatki so v rokopisu označeni samo z navedbo praznika ali z besedilnimi incipiti nekaterih spevov, novih folijev z besedilom in glasbo pa niso dodajali oz. se do danes niso ohranili.

V rokopisu Gradec 273 tudi niso vedno posebej navedene oktave večjih praznikov, ki so se sicer praznovale s spevi samega praznika (npr. oktava praznika sv. Janeza Krstnika) in jih npr. kasnejši žički antifonarji navajajo. Čeprav oktave niso posebej navedene, so se verjetno praznovale. Podoben primer je še praznik Sedeža apostola Petra. Poznejši rokopisi navajajo dva praznika s tem imenom in z isto liturgično vsebino; prvi je Sedež v Rimu, drugi Sedež v Antiohiji. Prvi se praznuje pred Gospodovim oznanjenjem, drugi za njim. Rokopis Gradec 273 navaja samo Sedež apostola Petra na splošno (pred Gospodovim oznanjenjem, zaradi česar mu je v tabeli pripisan datum 22. februar). To bi lahko pomenilo, da se sklicuje le na prvi praznik (tj. rimski sedež), morda pa je ime praznika tako splošno zapisano ravno zato, ker velja kar za oba praznika Sedeža sv. Petra, kar je bilo uporabnikom rokopisa morda povsem samoumevno.

Rokopis Gradec 273 ima kljub značilnemu zaporedju oficijev skozi liturgično leto še nekatere posebnosti. Oficij posvetitve cerkve je, kakor je bilo običajno v številnih kartuzijanskih antifonarjih, zapisan na zelo splošnem mestu, in sicer po oficiju Vseh svetih. Praznik posvetitve cerkve pa se je v različnih kartuzijah praznoval na različne dneve, glede na obletnico posvetitve vsake cerkve. Morda mesto zapisa oficija posvetitve cerkve kaže, da rokopis Gradec 273 pravzaprav ni bil namenjen nobeni kartuziji posebej, ali pa se na tem mestu v njem nahaja zato, ker se je oficij tako pogosto zapisoval v kartuzijanskih rokopisih.77 77 Tako splošni zapisi so morda posledica težnje po poenotenju liturgije. Oficij posvetitve cerkve je bil v kartuzijanskih antifonarjih lahko že v 12. ali 13. stoletju zapisan po sklopu temporala, po sklopu sanktorala ali pa po sklopu skupnih oficijev za posamezne skupine svetnikov. Becker, Das Tonale Guigos I., 111 in 129–130. Vsekakor dejstvo, da ob oficiju ni zapisanih nobenih dodanih aleluj, kakor je npr. v primeru sočasnega kartuzijanskega antifonarja, rokopisa Lyon 509, morda pomeni, da se praznik posvetitve cerkve v kartuziji, ki ji je bil rokopis Gradec 273 namenjen, ni obhajal v velikonočnem času. To bi se ujemalo z mestom praznovanja praznika v žički kartuziji, ki je bil verjetno 24. oktobra.78 78 Takrat naj bi se obhajala obletnica posvetitve cerkve v Žičah. Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 54. Nenavadno mesto ima tudi oficij sv. Marije Magdalene, o katerem se razpravlja tudi v poglavju o času nastanka rokopisa. Gre za oficij, ki je bil v rokopis dodan kasneje, a še z roko enega od prvotnih pisarjev rokopisa. Morda je bil vzrok zapisu na koncu rokopisa (tik pred spevi za rajne) pozabljivost pisarja, ki je v rokopis kasneje vključil pozabljeni oficij, ali pa dejstvo, da je rokopis nastajal v času dokončnega potrjevanja pravil Statuta antiqua, ok. leta 1271. S temi statuti je praznik sv. Marije Magdalene postal slovesni praznik in je dobil svoj oficij v kartuzijanskem antifonarju; morda je bil oficij dodan v rokopis v času, ko je bilo prepisovanje le-tega že skoraj končano. Če bi bilo to res, bi lahko čas nastanka rokopisa precej natanko določili, a zaenkrat tudi to ostaja na ravni domneve.

Zapisi oficijev, ki so namenjeni posameznim skupinam svetnikov in so jih prepevali večkrat v letu (oficij apostolov se je npr. pel za vse večje praznike tistih apostolov, ki v kartuzijanski liturgiji niso imeli lastnega oficija), so zapisani na koncu rokopisa, prav tako trije responzoriji oficija za rajne. Iz njihovega števila sklepamo, da je to zapis vsakdanje agende, krajše in pogostejše oblike oficija za rajne, ki je imel za vseh devet beril le eno antifono in tri responzorije.79 79 Več o kartuzijanskem oficiju za rajne v Degand, »Chartreux,« 1054. V kasnejših kartuzijanskih antifonarjih – tudi v tistih iz Žič80 80 Šter, Poznosrednjeveška monastična recepcija, 169. – se zapis spevov oficija za rajne ne pojavi; morda tudi zato, ker so nekatere prej péte dele oficija konec srednjega veka začeli recitirati.81 81 Prim. Lambres, »Le chant des chartreux,« 18.


V spodnji tabeli (Tabela 4.1‌) je prikazano liturgično leto, kakor ga zapisuje rokopis Gradec 273. Kjer je v rokopisu vrzel ali lacuna, je liturgična vsebina, ki manjka, a je v rokopisu nekoč morala biti zapisana, navedena v oglatem oklepaju. Tako je npr. v začetku tabele v oglatem oklepaju navedeno, da bi tam morali biti obrazci invitatorijskega psalma Venite exultemus Domino (Ps. 94), ki se ga prepeva v začetku matutina. Tako lahko sklepamo na podlagi primerjavi s podobnimi rokopisi, npr. s sočasnim kartuzijanskim antifonarjem Lyon 509, pri katerem se liturgična vsebina adventne nedelje prav tako začenja kasneje, kakor bi se začela brez navedb psalma Venite na začetku. Trdnejši dokaz za obstoj psalma Venite pa so mesta v samem rokopisu Gradec 273, kjer se rokopis pri navedbi incipita psalma z rimsko številko sklicuje na katerega od prvih folijev rokopisa. To dejansko potrjuje, da so bili obrazci psalma Venite nekoč tam zapisani.

Večina v tabeli navedenih slovenskih imen je povzeta po Rimskem misalu.82 82 Rimski misal, 65–86. Slovenskim imenom liturgičnih dni so vzporejene oznake liturgičnih dni iz rokopisov v diplomatskem prepisu iz rokopisa Gradec 273. Nekatere končnice v rokopisih okrajšanih latinskih besed so zaradi lažje berljivosti razrešene v skladu s siceršnjim pravopisom oz. kontekstom rokopisa. Ob imenih praznikov so navedene številke folijev, na katerih se v posameznih rokopisih začne posamezni oficij. Iz tabele je tako mogoče razbrati obseg in zaporedje oficijev v vsakem posameznem rokopisu.

Komemoracijski oz. spominski oficiji, ki imajo samo nekaj spevov in se občasno pojavljajo po lavdah ali vesperah večjih oficijev, v tabeli niso navedeni.

Potrebno je opozoriti še na razliko med oktavo in osmino praznikov, kakor sta izraza uporabljena v tabeli. Izraza sta tu uporabljena v različnih pomenih. Rimski misal navaja samo drugi pojem – osmino, in sicer za teden (osem dni) po prazniku.83 83 Rimski misal, 42. Oktava pa je osmi dan po prazniku, pri čemer se kot prvi dan upošteva že praznik sam. Za primer: oktava velikonočne nedelje je tako naslednja nedelja – bela nedelja.

Navedene so samo tiste vsebine, ki jih s posebno rubriko navaja rokopis Gradec 273. Vendar so nekatere oznake lahko zavajajoče: običajno vigilia v rokopisu Gradec 273 pomeni, da gre za prve večernice nekega slovesnejšega praznika, ne pa za posebno vigilijo. Včasih je pred praznikom takšna vigilija posebej navedena, včasih ne. Nato prve vespere brez posebne nove rubrike običajno preidejo v sam dan slovesnega praznika oz. njegov matutin. Čeprav posebne rubrike praznika na tem mestu ni, je navedena vsa običajna liturgija praznika. In ne glede na to, ali je »vigilia« v rokopisu označena ali ne, imajo večji prazniki vsi svoje lastne prve vespere.

Kasnejši dodatki oz. navedbe praznikov v rokopisu so označene z zvezdico (*).

Tabela 4.1: Liturgično leto v rokopisu Gradec 273
Liturgični dan Oznaka v rokopisu 273
[Obrazci za invitatorijski psalm Venite] LACUNA
[Prva adventna nedelja in teden po njej] LACUNA
Druga adventna nedelja [rubrika manjka – LACUNA + 001r]
Ponedeljek po drugi adventni nedelji Feria ii [003v]
Torek po drugi adventni nedelji Feria iii [003v]
Sreda po drugi adventni nedelji Feria iiii [004r]
Četrtek po drugi adventni nedelji Feria v [004r]
Petek po drugi adventni nedelji Feria vi [004r]
Sobota po drugi adventni nedelji Sabbato [004v]
Tretja adventna nedelja Dominica iii adventus [004v]
Teden po tretji adventni nedelji Per ebdomadam [007r]
Četrta adventna nedelja Dominica iiii [008r]
Velike O-antifone [ni posebne rubrike – 010v]
Ponedeljek po četrti adventni nedelji Feria ii [011r]
Torek po četrti adventni nedelji Feria iii [011v]
Sreda po četrti adventni nedelji Feria iiii [012r]
Četrtek po četrti adventni nedelji Feria v [012v]
Petek po četrti adventni nedelji Feria vi [013r]
Sobota po četrti adventni nedelji Sabbato [013v]
Božična vigilija, 24. december In vigilia nativitatis domini [014r]
Božič, 25. december [ni posebne nove rubrike – 015v]
Sv. Štefan, 26. december In natali sancti stephani [020v]
Sv. Janez Evangelist, 27. december In natali sancti iohannis evangeliste [023r]
Sv. Nedolžni otroci, 28. december In natali innocentum [025v]
Božična osmina Super ebdomadam infra octavam [028r]
Nedelja pred božično oktavo Dominica ante octavam [029r]
Oktava božiča – Jezusovo obrezovanje, 1. januar In octava [029v]
Nedelja po oktavi božiča Dominica post octavam [031r]
Oktava praznika sv. Štefana, 2. januar In octava sancti stephani [031v]
Oktava praznika sv. Janeza Evangelista, 3. januar In octava sancti iohannis [031v]
Oktava praznika sv. Nedolžnih otrok, 4. januar In octava innocentum [031v]
Sledeči dan, 5. januar [brez rubrike – 031v]
Vigilija Gospodovega Razglašenja, 5. januar In vigilia apparitionis domini [032r]
Razglašenje Gospodovo, 6. januar [ni posebne nove rubrike – 032r]
Teden po Razglašenju Gospodovem Cotidie [036v] – Infra octavam [037r]
Prva nedelja po Razglašenju Gospodovem Dominica infra octavam [037r]
Oktava Razglašenja Gospodovega, 13. januar In octava [038r]
Druga nedelja po Razglašenju Gospodovem Dominica i post octavam epýphanie [038r]
Ponedeljki med letom Feria ii [043v]
Torki med letom Feria iii [046r]
Srede med letom Feria iiii [048r]
Četrtki med letom Feria v [050v]
Petki med letom Feria vi [052v + LACUNA]
Sobote med letom Sabbato [053r]
Tretja nedelja po Razglašenju Gospodovem Dominica ii [post octavam epiphanie] [055r]
Četrta nedelja po Razglašenju Gospodovem Dominica iii [post octavam epiphanie] [055v]
Peta nedelja po Razglašenju Gospodovem Dominica iiii [post octavam epiphanie] [055v]
Spreobrnjenje sv. Pavla, 25. januar In conversione sancti pauli [056r]
Marijino očiščevanje, 2. februar In purificatione beate marie [056r]
Sedež apostola Petra, 22. februar In cathedra sancti petri [060r]
Sv. Benedikt, 21. marec [gl. Sv. Benedikt v velikonočnem času]
Gospodovo oznanjenje, 25. marec In annunciatione beate marie [060v]
Prva predpostna nedelja / nedelja septuagezime – sedemdesetnica Dominica in lxx [064r]
Teden po prvi predpostni nedelji Infra ebdomadam [067r]
Druga predpostna nedelja Dominica in lx [067v]
Teden po drugi predpostni nedelji Infra ebdomadam [068v]
Tretja predpostna nedelja Dominica in l [068v]
Ponedeljek po tretji predpostni nedelji Feria ii [072r]
Torek po tretji predpostni nedelji Feria iii [072r]
Pepelnična sreda Feria iiii [072v]
Četrtek po pepelnici Feria v [072v]
Petek po pepelnici Feria vi [072v]
Sobota po pepelnici Sabbato [073r]
Prva postna nedelja – nedelja kvadragezime Dominica i in xl [073r]
Ponedeljek po prvi postni nedelji Feria ii [078r]
Torek po prvi postni nedelji Feria iii [078r]
Sreda po prvi postni nedelji Feria iiii [078r]
Četrtek po prvi postni nedelji Feria v [078v]
Petek po prvi postni nedelji Feria vi [078v]
Sobota po prvi postni nedelji Sabbato [079r]
Druga postna nedelja Dominica ii in xl [079r]
Ponedeljek po drugi postni nedelji Feria ii [083r]
Torek po drugi postni nedelji Feria iii [083r]
Sreda po drugi postni nedelji Feria iiii [083v]
Četrtek po drugi postni nedelji Feria v [083v]
Petek po drugi postni nedelji Feria vi [084r]
Sobota po drugi postni nedelji Sabbato [084r]
Tretja postna nedelja Dominica iii in xl [084r]
Ponedeljek po tretji postni nedelji Feria ii [088v]
Torek po tretji postni nedelji Feria iii [088v]
Sreda po tretji postni nedelji Feria iiii [089r]
Četrtek po tretji postni nedelji Feria v [089r]
Petek po tretji postni nedelji Feria vi [089v]
Sobota po tretji postni nedelji Sabbato [089v]
Četrta postna nedelja Dominica iiii [089v]
Ponedeljek po četrti postni nedelji Feria ii [093v]
Torek po četrti postni nedelji Feria iii [093v]
Sreda po četrti postni nedelji Feria iiii [094r]
Četrtek po četrti postni nedelji Feria v [094r]
Petek po četrti postni nedelji Feria vi [094v]
Sobota po četrti postni nedelji Sabbato [094v]
Nedelja trpljenja – tiha nedelja Dominica de passione [094v]
Ponedeljek po nedelji trpljenja Feria ii [099r]
Torek po nedelji trpljenja Feria iii [099v]
Sreda po nedelji trpljenja Feria iiii [099v]
Četrtek po nedelji trpljenja Feria v [099v]
Petek po nedelji trpljenja Feria vi [100r]
Sobota po nedelji trpljenja Sabbato [100r]
Cvetna nedelja Dominica in palmis [100v]
Veliki ponedeljek Feria ii [103v]
Veliki torek Feria iii [104r]
Velika sreda Feria iiii [105r]
Veliki četrtek + Antifone za obred umivanja nog [rubrika manjka – 105v] – kasnejši napis In coena domini
Veliki petek + Spevi za adoracijo križa In die sancto parasceve [110r] + Dum crux adoratur [113r]
Velika sobota Sabbato sancto [113v]
Velikonočna vigilija In vigilia resurrectionis [117r]
Velika noč [ni posebne rubrike – 117r]
Velikonočni ponedeljek Feria ii [121v]
Velikonočni torek Feria iii [122r]
Sreda po veliki noči Feria iiii [122v]
Četrtek po veliki noči Feria v [122v]
Petek po veliki noči Feria vi [123r]
Bela sobota Sabbato in albis [123r]
Velikonočna oktava – bela nedelja Dominica in albis [123v]
Teden po beli nedelji Infra ebdomadam [124r]
Ponedeljek po beli nedelji Feria ii [124v + LACUNA]
[Torek po beli nedelji] LACUNA
[Sreda po beli nedelji] LACUNA
[Četrtek po beli nedel]ji LACUNA
[Petek po beli nedelji] LACUNA
[Sobota po beli nedelji] LACUNA
Od tedna po beli nedelji – antifone Benedictusa in Magnificata za vsak dan do vnebohoda LACUNA
Druga nedelja po veliki noči – tretja velikonočna nedelja LACUNA
Teden po tretji velikonočni nedelji Infra ebdomadam [126r]
Tretja nedelja po veliki noči – četrta velikonočna nedelja Dominica ii [post octavam pasche – izrezan kos pergamenta] [126r]
Teden po četrti velikonočni nedelji Infra ebdomadam [126v]
Četrta nedelja po veliki noči – peta velikonočna nedelja Dominica iii [post octavam pasche] [126v]
Teden po peti velikonočni nedelji Infra ebdomadam [129r]
Peta nedelja po veliki noči – šesta velikonočna nedelja Dominica iiii [post octavam pasche] [129r]
Teden po šesti velikonočni nedelji Infra ebdomadam [129v]
*Sv. Benedikt v velikonočnem času, 21. marec De sancto benedicto tempore pascali [130r]
Sv. Ambrož v velikonočnem času, 4. april In festo sancti ambrosii episcopi quando in paschali tempore evenerit [129v + LACUNA]
Sv. Marko, 25. april In natali sancti marci evangeliste [130r]
Skupni oficij v čast apostolov v velikonočnem času In natali apostolorum [131r]
Skupni oficij v čast enega mučenca v velikonočnem času In natali unius martyris [131r]
Skupni oficij v čast enega spoznavalca v velikonočnem času Unius confessoris [131v]
Skupni oficij v čast mučencev v velikonočnem času Plurimorum martyrum [132v]
Sv. Filip in Jakob, 1. maj Apostolorum philippi et iacobi [133v]
Vigilija pred Gospodovim vnebohodom In vigilia ascensionis domini [136v]
Gospodov vnebohod [ni posebne rubrike] [136v]
Petek po Gospodovem vnebohodu Sequenti die [142r]
Sobota po Gospodovem vnebohodu Sabbato [142v]
Nedelja po Gospodovem vnebohodu Dominica infra octabas [142v]
Oktava Gospodovega vnebohoda In octabis [143r]
Binkoštna vigilija In vigilia pentecostes [143v]
Binkošti [ni posebne rubrike – 143v]
Teden po binkoštih Cotidie [Vsak dan v tednu po binkoštih] [147v]
Binkoštni ponedeljek Feria ii [147r]
Binkoštni torek Feria iii [147v]
Sreda po binkoštih Feria iiii [148r]
Četrtek po binkoštih Feria v [148r]
Petek po binkoštih Feria vi [148v]
Sobota po binkoštih Sabbato [148v]
Oktava binkošti [ni posebne rubrike – 149r]
*Sv. Rešnje telo – Telovo [149r]
Prva nedelja po binkoštni oktavi – druga nedelja po binkoštih Dominica i post octavam pentecosten [149r]
Tretja nedelja po binkoštih Dominica ii [149v]
Četrta nedelja po binkoštih Dominica iii [149v]
Peta nedelja po binkoštih Dominica iiii [150r]
Šesta nedelja po binkoštih Dominica v [150r]
Sedma nedelja po binkoštih Dominica vi [150v]
Osma nedelja po binkoštih Dominica vii [150v]
Deveta nedelja po binkoštih Dominica viii [151r]
Deseta nedelja po binkoštih Dominica ix [151r]
Enajsta nedelja po binkoštih Dominica x [151v]
Dvanajsta nedelja po binkoštih [rubrika manjka – 152r]
Trinajsta nedelja po binkoštih Dominica xii [152r]
Štirinajsta nedelja po binkoštih Dominica xiii [152v]
Petnajsta nedelja po binkoštih Dominica xiiii [152v]
Šestnajsta nedelja po binkoštih Dominica xv [153r]
Sedemnajsta nedelja po binkoštih Dominica xvi [153r]
Osemnajsta nedelja po binkoštih Dominica xvii [153v]
Devetnajsta nedelja po binkoštih Dominica xviii [154r]
Dvajseta nedelja po binkoštih Dominica xix [154r]
Enaindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xx [154v]
Dvaindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xxi [154v]
Triindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xxii [155r]
Štiriindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xxiii [155r]
Petindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xxiiii [155v]
Šestindvajseta nedelja po binkoštih Dominica xxv [155v]
Iz Knjige kraljev De libro regum [155v]
Iz Knjige modrosti / Salomonove knjige De libro salomonis [158v]
Iz Jobove knjige De libro iob [161v]
Iz Tobijeve knjige De libro thobýe [164v]
Iz Knjige Makabejcev De libris machaberoum [167r]
Iz Knjige prerokov De libris prophetarum [170r]
Sv. Janez Krstnik, 24. junij In natali sancti iohannis baptiste [173v]
Osmina praznika sv. Janeza Krstnika Infra octavam in commemoratione [179r]
Vigilija pred praznikom sv. Petra in Pavla, 28. junij In vigilia apostolorum petri et pauli [179r]
Sv. Peter in Pavel, 29. junij [ni nove rubrike] [179r]
Sv. Pavel, 30. junij [izrezan kos pergamenta z rubriko – 183r]
Sv. Peter v vezeh, 2. avgust In vincula sancti petri [186v]
Marijino vnebovzetje, 15. avgust In assumptione beate marie [186v]
Osmina po Marijinem vnebovzetju Infra octavam [189r]
Nedelja po Marijinem vnebovzetju Dominica infra octabas [189v]
Oktava Marijinega vnebovzetja, 22. avgust In octabis [190r]
Mučeništvo sv. Janeza Krstnika, 29. avgust In decollatione sancti iohannis baptiste [190r]
Marijino rojstvo, 8. september In nativitate beate marie [192r]
Sv. Mihael, 29. september In commemoratione sancti michahelis [192r]
Vsi sveti, 1. november In sollem[p]nitate omnium sanctorum [198r]
Praznik posvetitve cerkve In dedicatione ecclesie [201r]
Skupni oficij v čast apostolov In sollempnitatibus apostolorum [204v]
Skupni oficij v čast mučencev In natali plurimorum martyrum [212r]
Skupni oficij v čast enega mučenca In natali unius martyris [219v]
Skupni oficij v čast škofa in spoznavalca In natali unius confessoris episcopi [227r + LACUNA]
Skupni oficij v čast spoznavalca ne škofa De confessore non episcopo [231v]
Skupni oficij v čast devic In natali virginum [234v]
Sv. Marija Magdalena, 22. julij In sollemnitate beate marie magdalene [241v]
Oficij za rajne [rubrika manjka zaradi izrezanega pergamenta – 246r]
Obrazci za verze Gloria patri Super versos gloria [247v + LACUNA]

5. Kodikološke značilnosti rokopisa 273

Rokopis 273 s konca 13. stoletja kot najstarejši žički antifonar predstavlja možno izhodišče žičke tradicije oz. rokopis, ki so ga morda povzemali tudi kasnejši rokopisi. Rokopis je eden najzgodnejših ohranjenih antifonarjev kartuzijanskega reda in je zato pomemben za širši evropski prostor, čeprav je bil do nedavnega razmeroma neznan. Dosedanje raziskave so se ukvarjale z vprašanjem datacije rokopisa v okviru rokopisnega korpusa žičke biblioteke, v drugih je rokopis služil kot izhodišče glasbene in liturgične primerjave z drugimi rokopisi, nekatere izmed razprav pa so se dotaknile tudi kodikološke in paleografske problematike rokopisa.

Ureditev in podoba rokopisa Gradec 273

Foliji rokopisa 273 danes merijo približno 28 × 19 cm, sam kodeks je s platnicami iz 17. stoletja še nekoliko večji. Antifonar je bil v 17. stoletju močno obrezan,84 84 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. prvotno naj bi foliji merili ok. 35 × 24 cm.85 85 Flotzinger, »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz,« 56. Kodeks je bil obrezan z vseh strani, najbolj z zgornje in stranske, najmanj pa pri spodnjem robu, kjer je ostalo še precej praznega prostora. Da pa nekaj pergamenta manjka tudi tu, lahko opazimo na folijih s slikarskimi inicalami, kjer manjka košček slike (tako je npr. z inicialo v levem kotu spodaj na fol. 25v). Nekaj inicial je bilo izrezanih; ta mesta so kasneje zaplatili s pergamentom iz drugih kodeksov (to je npr. lepo razvidno na foliju 57, ki vsebuje pergamentni zalepek iz neke kasnejše knjige).

Kodeks je ohranjen skoraj v celoti, manjka le enajst začetnih folijev, najmanj šest končnih86 86 Tako ocenjuje Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. in šest vmesnih (po dva manjkajoča folija med današnjimi foliji 52 in 53, 124 in 125 ter 227 in 228; nekdaj izrezani folij 241 je bil nadomeščen z novim, kasnejšim). Rokopis je bil večkrat foliiran (prim. tabelo 6.1‌): novejša oz. današnja foliacija je s svinčnikom zapisana na recto straneh folijev rokopisa; zgodnja oz. starejša foliacija je do folija 50 (danes fol. 39) s črnilom zapisana na straneh recto, od folija 51 dalje pa na straneh verso. Od folija 52v po starejši foliaciji so številke folijev nekajkrat zapisane celo dvakrat, z dvema različnima rokama, prva z močnejšimi potezami v črni barvi ter druga s tanjšimi in manjšimi številkami v rjavi barvi. Da je druga foliacija tu le podvajala prvo, ki zaradi obrezanih robov folijev na nekaterih mestih ni bila več vidna, je lepo razvidno npr. na foliju 54v, kjer je kasnejša roka pred številko 4 samo vrinila manjkajočo številko 5; prejšnja številka 5 je odpadla ob obrezovanju folija. Na folijih, kjer je še dobro vidna najzgodnejša foliacija, takšnega podvajanja ni. Vidna so tudi mesta, kjer se je prvi foliator zmotil (namesto fol. 146 je zapisal 147, kar je kasneje popravil in iz 7 napravil številko 6); drugi foliator je tu vedno upošteval pravilno različico številke. Druga stara foliacija je verjetno sorazmerno poznega nastanka, saj je najbrž nastala po obrezovanju robov rokopisa v 17. stoletju. Z roko drugega foliatorja je oštevilčena tudi verso stran nadomestnega folija 259 (danes 241; v tabeli 6.1‌ označen z zvezdico *), ki je v rokopis prav tako prišel precej pozno. To bi lahko pomenilo, da je rokopis ob tem številčenju še v času menjave folija 259 (oz. 241) imel vsaj tiste vmesne folije, ki danes manjkajo – lahko pa je drugo številčenje želelo samo ohraniti podatek o prvotnem foliiranju in manjkajočih folijih ter se ni oziralo na tedanje dejansko stanje števila folijev. Obe zgodnejši foliaciji (v tabeli 6.1‌ prikazani pod skupnim imenom »starejša foliacija«) sta vir dragocenih informacij o prvotnem (ali vsaj nekem zgodnejšem) številu folijev; z njuno pomočjo je mogoče določiti, na katerih mestih manjkajo foliji in koliko jih je bilo, čeprav povsem natančnega podatka o prvotnem obsegu rokopisa zaradi izgube končnih folijev ni.

Današnji folij 1r se začenja z responzorijem Jerusalem cito veniet 2. adventne nedelje, po zgodnji foliaciji pa se rokopis začenja s folijem 12r. Starejša foliacija se konča s folijem 265, kasnejša pa s folijem 247. V resnici se je do danes ohranil še en folij rokopisa več, saj je v poznejši foliaciji spregledan folij med folijema 216 in 217 (označen kot folij 216b, ki sledi foliju 216 oz. 216a). Ker muzikološka in druga literatura posamezne folije rokopisa 273 navaja po novejši foliaciji, je to številčenje uporabljeno tudi na tem mestu.

Tabela 5.1: Pregled foliacij rokopisa 273
Starejša foliacija Novejša (današnja) foliacija Dejansko število folijev
[1r–11v]
12r-63v 1r–52v 1–52
64r–65v
66r–137v 53r–124v 53–124
138r–139v
140r–231v 125r–216av 125–216
232r–232v 216br–216bv 217
233r–243v 217r–227v 218–228
244r–245v
246r–258v 228r–240v 229–241
259r–259v* 241r–241v* 242
260r–265v 242r–247v 243–248
[266r–271v?]

Prvih 29 folijev vsebuje po deset vrstic besedila in štiri notne črte z znaki kvadratne notacije. Besedilo je zapisano na črno-rjavkastih črtah, notne črte pa so rdeče, v bolj ali manj intenzivnih odtenkih, ki se ponekod bližajo oranžni. Razmik med notnimi in besedilnimi črtami je običajno dokaj enakomeren, na nekaterih mestih pa so besedilne črte zelo blizu zgornje notne črte sledeče vrstice. Ob levem in desnem robu folija sta z istim črnilom kot besedilne črte narisani po dve vzporedni navpični robni črti. Dvojna robna črta na foliju 2v izgine; nadomesti jo enojna robna črta v isti barvi, toda nekoliko rahlejšega odtenka. Barvno manj intenzivne so od tega mesta dalje tudi besedilne črte. Dvojno robno črto spet srečamo na foliju 6r. Notne črte do vključno folija 29 praviloma segajo do (notranje) robne črte, nekatere besedilne črte pa presegajo robne črte. Vse do skrajnih (današnjih) robov folijev segata običajno prva in zadnja besedilna črta, lahko jih je tudi več (po dve spodnji in dve zgornji ipd.) Zdi se, da so daljše besedilne črte služile kot pripomoček za medsebojno naravnavo folijev, ki so jih sešili skupaj – ob stiku verso in recto strani dveh zaporednih folijev se črti na isti višini strani ponavadi stakneta v eno samo dolgo črto.

Sledove pikiranja za besedilne in notne črte lahko zasledimo po celem rokopisu, vendar vedno samo na notranjem robu folijev. Vbodi v prvem delu rokopisa (do vključno fol. 29v) sicer niso jasno vidni – najdemo jih npr. na foliju 8r –, vendar je težko razločiti, po kakšnem sistemu so bile črte na podlagi pikiranja narejene. Na fol. 17v spodaj pa so dobro vidni sledovi vbodov za dvojni navpični robni črti.

S folijem 30 se število vrstic za eno poveča in se do konca rokopisa ne spremeni več. Velikost popisanega polja na strani (zrcalo) ostane približno enaka, sicer pa se pisava besedila nekoliko poveča, notno črtovje pa nekoliko zmanjša (ne med vsemi črtami enako). Spremeni se barva dvojnih robnih in besedilnih črt – te so zdaj narisane z isto rdečo tinto kot notne črte. Tudi razmik oz. presledek med notnimi in in besedilnimi črtami je sprva še bolj enakomeren kot v prvem delu rokopisa. Kasneje se to ravnovesje občasno podre, saj razmiki med črticami postanejo povsem neenakomerni: širine vmesnih prostorov med posameznimi črticami notnega črtovja se med seboj lahko razlikujejo tudi za 1,5 ali celo 2 milimetra, in to celo na isti strani (prim. fol. 144v). Na več mestih so vidni sledovi pikiranja, ki kažejo, da so bile vse vodoravne črte zasnovane kot ena sama skupina enakomerno razmaknjenih petih črt: spodnje štiri za note in zgornja za besedilo, sicer povezano z glasbenim zapisom predhodne vrstice. Pri prvi in zadnji vrstici melodije z besedilom je seveda drugače: zgoraj so samo štiri notne črte, spodaj pa je dodana črta za besedilo. Razmik med notnim črtovjem in pripadajočo besedilno črto spodaj je širok približno toliko kot dve vmesni polji med tremi črtami notnega črtovja. Notno črtovje je običajno zarisano do zunanjih in ne več samo do notranjih robnih črt, čeprav so same note napisane znotraj notranjega okvira. V vmesnem prostoru med obema robnima črtama na levi strani je ponavadi zapisan F-ključ (npr. fol. 37v) ali pa tja sega začetek kakšne male iniciale, v prostoru med desnima črtama včasih najdemo kustose. Do skrajnih robov folijev je potegnjenih več besedilnih črt kot prej, včasih celo vse. Večina folijev je tudi zaradi natančnega stikanja posameznih črt med seboj lepo poravnana – črte tečejo naravnost od verso strani enega prek recto strani naslednjega folija. Slabo vidne črte so kasneje tudi popravljali – morda jih je še enkrat občrtal rubrikator ali kdo drug z močnejšim rdečim črnilom (npr. 152r).

Na foliju 206v nastopi nova sprememba. Zopet se pojavita enojni robni črti v črno-rjavi barvi, s katero so ponovno narisane tudi besedilne črte. Po teh črtah je končni del rokopisa podoben prvemu delu antifonarja, čeprav ena stran folija tudi tu obsega enajst vrstic besedila in glasbe. Nenavadno pa je, da takšna sprememba nastopi na verso strani folija. Pikiranje prvih folijev tega dela rokopisa še vedno temelji na skupinici petih pik, ki je od naslednje skupinice oddaljena za dve piki (širini med notnima črtama), od folija 212r pa se pojavi nov način pikiranja. Tu najdemo po dve piki za vsako besedilno polje, ki zgoraj in spodaj omejuje velikost besedila, temu pa so dodane še štiri notne črte (lepo vidno npr. na folijih 213v in 220r). Vbodi za notno črtovje tu manjkajo oz. niso vidni. Vendar na način pikiranja iz predhodnega dela antifonarja naletimo tudi kasneje (na foliju 227r in večini nadaljnjih je tako spet vidna skupinica petih pik za notno črtovje z besedilno črto).

Slikarsko okrasje rokopisa 273

Vizualni podobi folijev rokopisa 273 daje morda najbolj značilno podobo njegovo likovno okrasje – velike slikarske iniciale. Tiste, ki so v rokopisu še ohranjene – takšnih je 34 –, so zaradi obrezovanja robov največkrat nekoliko poškodovane, deset pa jih je izrezanih. Med seboj so si slogovno podobne in kažejo vplive t. i. »italijanizirajočega sloga«.87 87 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. Pojavljajo se ob večjih praznikih in pomembnejših nedeljah (vsaka adventna nedelja ima svojo slikarsko inicialo, pri nedeljah po binkoštih pa jih npr. ni). Zdi se, da so bile slikarske iniciale v rokopis vnešene kasneje kot besedilo; primer za to bi lahko bila iniciala na foliju 202v, ki se očitno prilagaja besedilu zgoraj. Slikar, ki z inicialo v pravokotnem okvirčku sicer že posega v prostor besedila nad seboj, je okrog črk pustil za milimeter praznega prostora, zato pravokotnik zgoraj ni zaključen z ravno črto. Podobno je z inicialo na fol. 4v, kjer slikar višine iniciale ni mogel ali ni hotel prilagoditi majhnemu, nizkemu predvidenemu prostoru v okviru ene vrstice, zato je iniciala narisana pred navpično robno črto, pri čemer je pred nadaljevanjem besedila ostal prazen prostor.

V rokopisu je kar nekaj značilnih slikarskih inicial, ki so si večinoma slogovno zelo podobne, a jih še vedno lahko razdelimo v dve skupini (predstavnica prve skupine je iniciala A s Slike 5.1, tako Slika 5.2 kakor Slika 5.3 pa prikazujeta nekoliko drugačen A tako po obliki kakor po načinu poslikave).

Slika 5.1: A, 111r

Slika 5.2: A, 114r

Slika 5.3: A, 117v

Slika 5.4: A, 159v

Slika 5.5: A, 167v

Slika 5.6: B, 193v

Slika 5.7: D, 39v

Slika 5.8: D, 69r

Slika 5.9: D, 144r

Slika 5.10: E, 4v

Slika 5.11: E, 73v

Slika 5.12: E, 106v

Slika 5.13: E, 206v

Slika 5.14: F, 175r

Slika 5.15: I, 1r

Slika 5.16: I, 25v

Slika 5.17: I, 64r

Slika 5.18: I, 100v

Slika 5.19: L, 90r

Slika 5.20: M, 95r

Slika 5.21: M, 190r

Slika 5.22: N, 8r

Slika 5.23: O, 33v

Slika 5.24: O, 164v

Slika 5.25: P, 138r

Slika 5.26: Q, 179v

Slika 5.27: Q, 221v

Slika 5.28: S, 20v

Slika 5.29: T, 79v

Slika 5.30: T, 134v

Slika 5.31: V, 84v

Slika 5.32: V, 187v

Slika 5.33: V, 202v

Slika 5.34: V, 237r

V rokopisu najdemo tudi nekaj fleuronniranih inicial, ki podobno kakor slikarske kažejo vplive italijansko usmerjenega sloga.88 88 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. – Fleuronnée je »s peresom narisan geometriziran okras znotraj in okoli iniciale, iz katere izraščajo nitasti odganjki«. Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 135. To so iniciale, narisane s peresom v rdeči in modri barvi. Okrog preproste, zaobljene, uncialno oblikovane črke, ki je sama običajno že dvobarvna, je izrisano okrasje; šopi okrasnih črt so si v vseh inicalah zelo podobni in so najbrž delo enega avtorja. Tudi notranja polja črk so okrašena; najbolj zanimiv je morda Kristusov obraz v iniciali O ene od velikih O-antifon, ki opevajo različna Jezusova imena.

Fleuronnirane iniciale si po abecedi sledijo takole:

Slika 5.35: E, 129v

Slika 5.36: O, 10v

Slika 5.37: N, 62r

Slika 5.38: Q, 60v

Male iniciale oz. začetnice besedil spevov so dveh vrst. Prve so barvne lombarde89 89 Lombarda je »preprosta, trebušasto zaobljena (uncialna) iniciala«. Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 136. (modra, rdeča, vijoličasto-črna oz. razredčena črna, zelena), ki so okrogle in dokaj shematične, iz poteka besedila pa je razvidno, da so bile narisane posebej – pisar je zanje pustil prostor. Druga vrsta malih inical so črne kadelne iniciale,90 90 Kadela oz. kadelna iniciala je »črka oz. iniciala, narisana s široko prirezanim peresom, zato izrazite razlike med debelimi in tenkimi potezami, ki se lahko sekajo in spreminjajo v vozlaste okraske«. Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 136. ki so jih verjetno napisali sami pisarji, saj se s sledečim besedilom zelo lepo ujemajo (to je razvidno iz usklajenih prostorskih razmerij med temi inicialami in sledečim besedilom). Večinoma je kadelne iniciale vsaj v začetnem delu rokopisa dodatno obarval še rubrikator, ki je čeznje ob črni potegnil rdečo črto, vendar je pri tem le redko upošteval vijugaste linije in preplete črnih inicial. Tu je rdeča barva bolj kot krašenju namenjena jasnejšemu označevanju začetkov spevov, saj se s prvotnimi kadelnimi inicialami vizualno ne ujema vedno najbolje (zelo neusklajene rdeče in črne črte najdemo npr. pri Tecum 29r.1, Fluminis 32v.2 …).

6. Paleografske značilnosti rokopisa Gradec 273 – pisava rokopisa

Besedila spevov so zapisana v knjižni gotici,91 91 Prim. Gullick in Nash, »Script. 2. Historical survey, (ii) Gothic,« Grove Art Online. – Prim. tudi Stipišić, Pomoćne povijesne znanosti u teoriji i praksi, 99–125. ki je v začetku rokopisa nekoliko bolj zaobljena kot v nadaljevanju. Sploh pri lombardah, pa tudi na nekaterih mestih v samem tekstu, najdemo še elemente unciale. Kodeks 273 sicer ne razlikuje med črkama u in v (oziroma zaobljeno in ostrejšo obliko u-ja) ter običajno povsod uporablja zaobljeni u, toda poleg tega se občasno – sploh proti koncu rokopisa – pojavi tudi oblika današnje črke v. V lahko nastopa kot mala iniciala (Venite 207v.3), začetna črka besede sredi tekočega besedila ali pa kot črka, ki neposredno sledi slikarski ali mali iniciali (Qvem 179v.10). Za i se od samega začetka folija dokaj enakovredno uporabljajo trije znaki: i, y in (z nadpisano piko oz. kvadratkom, ki ga na tem mestu predstavlja črtica), velikokrat celo na isti strani (prim. zaporedje besed alleluya, alleluia, allelua na fol. 117r.8). Sploh v zadnjem delu rokopisa se y zelo malo uporablja, namesto njega skoraj vedno nastopa . Namesto dveh i-jev prav tako včasih nastopa y, včasih pa najdemo skupino ii, zapisano tudi kot ij. V obliki črke j je napisana tudi marsikatera kadelna iniciala v zadnjem delu rokopisa (po foliju 206). Namesto c pa je enkrat v kadelni iniciali uporabljen celo k (Karitas 148v.5). Na splošno pa je raba črkovnih znakov v rokopisu 273 dokaj enotna.

Po drugi strani se različni avtorji strinjajo, da je v rokopisu 273 tako v zapisu besedila kot v notnih zapisih mogoče zaslediti številne paleografske spremembe. Kar zadeva število in mesta paleografskih sprememb, se njihova mnenja razhajajo. N. Golob opaža spremembe v velikosti pisave in zapiše še, da je kljub enakomerni podobi notacije in besedila »mogoče ugotoviti vsaj devet izrazitejših paleografskih sprememb«.92 92 Golob, Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije, 70. Ne pove pa natanko, katere bi te spremembe bile.

Flotzinger kot mesto najznačilnejše paleografske spremembe opredeli folij 39v, do katerega besedilo poteka na črnih, nato pa na rdečih pomožnih črtah. Tu je treba postaviti »prvo od številnih menjav najmanj dveh rok«, ki sta si zelo podobni in se razlikujeta predvsem po različni kratici et (nekakšna številka 7 s prečno črtico oz. brez nje), obe pa postajata vse večji in vse bolj površni.93 93 Flotzinger, »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz,« 56–57.

Takšnih sprememb je še več, vendar prehodi med posameznimi pisavami niso jasni in nedvoumni. Na podlagi preučevanja grafične podobe pisave in medsebojne primerjave njenih posameznih elementov, kot so oblike posameznih črk in značilnih črkovnih skupin, njihove značilne poteze in posebnosti (zaključki, podaljški, koti, vrhovi itd.) ter povezave med njimi, je bila v zapisu besedila izvedena primerjalna paleografska analiza. Tu so bile rubrike in različne male iniciale nekoliko manj upoštevane. Analiza zapisov besedil antifonarja 273 je pokazala, da je kodeks delo najmanj treh ali štirih pisarjev, pri čemer – sploh v osrednjem delu rokopisa – ni izključeno, da jih je bilo morda celo več.94 94 Gl. Šter, »Paleografske značilnosti rokopisa 273,« 114–120.

Zanimive rezultate daje tudi primerjava pravopisnih variant zapisov iste besede v rokopisu Gradec 273. Nekatere so izpostavljene v primerih v nadaljnjih tabelah.

Besede so tu zapisane v imenovalniku ednine ali v prvi osebi sedanjika, veljajo pa za vse oblike in izpeljanke. Le tam, kjer je ena oblika zelo pogosta (npr. pri kraticah), je več vrstic za posamezne variante. Oznaka ý je uporabljena tam, kjer je nad črko y zapisana majhna pika.

Razlikovanje med y in ý v besedah se sicer v spodnjih primerih zdi manjša razlika kakor med hy in y (torej če pred besedico stoji še h), vendar tudi ta razlika ni dosledna in ne pomeni, da je to morda zapisoval drug pisar.

Tabela 6.1: Iesus
iesus 37r–38r, 38v, 42r*, 55v, 60r, 68r, 74v, 83r, 108v*, 113r
ihesus 6r, 14v, 21v, 22r, 24r–24v, 29v, 30v, 35v, 36v, 42r*, 58v, 68r, 82v, 92v, 108v*, 112v, 118r–118v, 120v, 135r, 208v, 242r, 243r–243v, 244v–246r
ihc 37r, 38r, 43r, 55r–55v, 68r–68v, 71v–72r, 74r, 77r, 78r, 82r, 87v, 88v–89r, 93r–95r, 99r, 100r, 104v, 108v, 109v, 119r, 121r, 122r–122v, 123v–124v, 125v, 127r, 128v, 130v, 138v, 141r–141v, 148r, 150r, 152r–155r, 179v, 245v
ihm 12r, 22v, 37v, 56r, 57v, 58v, 63r, 95r, 100r, 105v, 112v, 120v–121v, 148v
ihu 24v, 43r, 55v, 71v, 99v, 104r, 119r, 122r–122v, 152v, 182r, 184v, 185v

* Beseda se v različnih oblikah pojavi v istem spevu.

Tabela 6.2: Christus
criste [cristo, cristi, cristum] 3r, 16v, 17v, 19r, 111r, 119r–120r, 185r
christus 124r
xpc 15v, 28r, 29r, 31r–31v, 37r–37v, 117v, 119r–120r, 123v–124r, 125r, 127v, 130v, 135v, 136v, 140r, 141v–143r, 179v
xpi, xpo, xpm, xpe 12r, 17r, 22r, 24v, 58r, 110r, 120r, 122r, 154r, 182r, 184v–185r, 186r, 197r, 199v
Tabela 6.3: Ierusalem
ierusalem 1r–2r, 3r–3v, 6r, 7r–7v, 8v, 9v–10r, 11v–12r, 13r, 14r–15r, 23r, 27r, 34r, 35v, 37v, 38v, 57r, 57v, 59v, 61r–61v, 115v, 151v, 170v–171r, 202v, 204v
iherusalem 87r, 221v, 236r, 237v, 239v
ierlm /
irlm /
Tabela 6.4: Israhel
israhel
israhelita
2r, 5r, 5v, 33v, 59r, 96v, 140v, 157v, 166r, 168r, 168v, 208v, 212r, 217r
131v, 227r, 231r
israel / (ta različica se pojavlja v nekaterih drugih sočasnih kartuzijanskih rokopisih, npr. v antifonarju Lyon, BM 509)
isrl, isrlita 6v, 10v, 12r–12v, 29v, 45r, 48r, 59r–59v, 78v, 81v, 82v, 90r, 127r, 129v, 157r, 158r–158v, 178v, 186r, 214v
Tabela 6.5: Syon
sýon 1v, 2r–2v, 4r, 6r, 7r–7v, 8v, 9v, 11v, 12r–13r, 19r, 26r, 39r, 49v, 56v, 115v, 172r, 188r, 189v, 193r, 219r, 237r, 239v
syon 50r, 61r, 63v, 114r, 128r, 137v, 169v
sion /
Tabela 6.6: Sapientia
sapientia 1r [?], 10v [?], 20v–21r, 23v–24r, 38v, 43r, 54v, 120r, 159r, 160r, 161r–161v, 216rb, 222v–223r, 232r
sapiencia 1r [?], 10v [?]
Tabela 6.7: Alleluia
alleluia 31r, 32v–33r, 35v–36v, 39r, 41v–42v, 44r, 46v, 49r, 51v, 54r, 55r, 117r–122r*, 123r–123v, 124v–125v, 126v–128v, 130r–133r, 134r–135v, 136v, 138r–139r, 140r–140v, 142r–147r, 148v–149r, 182r, 192r–192v, 204r
alleluýa 6v, 16v, 118r–119r*, 206r, 218r, 242v–243v, 244v–245r
all[elui]a 2v–4v, 7r, 9v–10r, 11r, 12r–13v, 15r–16v, 19v–20r, 28v, 33r, 36r, 117v, 120v–124v, 125v–127r, 128v–132v, 133v–134r, 135r–138r, 141r–144r, 146r–148v, 150r, 152v, 153v, 155r, 185v, 192v–193v, 198v, 201v, 202v, 203v, 205v

* Beseda se v različnih oblikah pojavi v istem spevu.

Tabela 6.8: Michi
mihi /
michi 3v–4r, 33r, 35r, 39r–40r, 41r, 43r, 45v, 46v, 50r–50v, 52r, 54v, 62v, 63v, 70v, 77v–82v, 86r–87r, 90r–90v, 96r, 97v, 98v, 101r, 102v, 106r, 107v, 109v, 111r–112r, 114r, 122v–123r, 136v, 139v–140r, 142r, 150r, 151r, 152r, 156r, 160r–161r, 162v, 164r, 173r, 182r, 183r–184r, 185r, 186r, 188r, 191v, 200r, 203r–204r, 222r, 226r, 227r, 231v, 244v, 247r
Tabela 6.9: Hymnus
hymnus 71v*, 146r, 158r, 195r**
hýmnus 50r, 71v*, 203r, 218r, 230v
ymnus 127v, 141r
ýmnus 36r, 49v, 51r, 195r**
hympnus /
hýmpnus /
ympnus /
ýmpnus /

*: 71v: Korektura iz hýmnum v hymnum.

**: 195r: V responzoriju ýmnum, repetendum hymnum.

Tabela 6.10: Somnia
somnia 84v*, 94v, 201v
sompnia 14v, 84v*

* Obe besedni različici se pojavita znotraj istega speva.

Tabela 6.11: Condemno
condemno /
condempno 89v, 110r, 139r, 150r
Tabela 6.12: Columna
columna 92r
columpna 161r, 221v

Nekaj teh besedilnih variant so pravzaprav napake, nekatere pa so prave variante. Besedilne napake v rokopisu Gradec 273 so bile kasneje korigirane ali pa so ostale nekorigirane. Sicer pa se rokopis v posameznih delih rokopisa ponavadi drži ene same besedne različice, čeprav v katerem drugem delu preide na drugo. V adventu ima tako večinoma varianto »israhel«. Poleg tega ima več uporabe zloga -ci v besedah, kakor je npr. »fortior«, vendar to ni pravilo.

7. Notacijske značilnosti rokopisa Gradec 273

Da bi lahko razumeli glasbene značilnosti koralnih spevov iz srednjeveškega glasbenega rokopisa, je potrebno poznati sam sistem, s katerim je glasba v njem zapisana – njegovo notacijo. Glasbeni zapis v žičkih antifonarjih, tudi v rokopisu Gradec 273, temelji na sistemu notnih znakov, ki so med sabo povezani na poseben in določen način: zapisani so v kvadratni notaciji.95 95 Posamezne notne znake in figure kvadratne notacije iz rokopisa Gradec 273 predstavlja tabela 7.1‌. Kvadratna notacija je na tem mestu nekoliko obširneje predstavljena z zgodovinskega vidika (predvsem z ozirom na uporabo notacije v kartuzijanskem redu) in kot sam sistem, saj predstavlja naše najpomembnejše sredstvo vpogleda v glasbeno vsebino obravnavanega rokopisa.

Zgodovina kvadratne notacije v kartuzijanskih glasbenih rokopisih

Kvadratna notacija se je od 2. pol. 12. stoletja razvila iz notacijskih pisav severne Francije (zlasti na področju osrednje francoske regije Île-de-France), najbolj pa je znana t. i. klasična notacija iz pariških rokopisov od sredine 13. stoletja dalje. V tej kvadratne note virge, pesa in punctuma gledajo proti levi in clivis ima tanko začetno črtico.96 96 Hiley piše, da so imeli kartuzijani od konca 12. stoletja posebno obliko kvadratne notacije s clivisom brez začetne črtice (Western plainchant, 614 in 432–433), vendar tega ne moremo aplicirati na vse rokopise. Izjema je že rokopis Gradec 273. Pisava poteka navpično v smeri navzgor in diagonalno v smeri navzdol. Scandicus ima punctum v kombinaciji s pesom ali pes v kombinaciji z virgo, punctuma climacusa pa sta zapisana v obliki rombov.97 97 Hiley in Szendrei, »Notation,« Grove Music Online.

V 13. stoletju se je kvadratna notacija razširila na obsežno območje zahodne in južne Evrope, v Britanijo in Skandinavijo ter tam pogosto nadomestila regionalni tip do tedaj prevladujoče notacije. Včasih so zaradi velikega intelektualnega in kulturnega vpliva Pariza zelo natančno posnemali pariške knjige, največkrat pa so posamezna regionalna središča asimilirala kvadratno notacijo v svojo lastno tradicionalno notacijo in se vseh značilnosti pariške pisave niso držala. Na ta način je delalo mnogo akvitanskih skriptorijev, tako pa tudi kartuzijani. Odločilen premik so pomenili meniški redovi (dominikanci, frančiškani in avguštinci), s katerimi se je kvadratna notacija hitro razširila; ob močni podpori Rima pa je ob koncu 13. stoletja frančiškanski model notacije postal takorekoč poluraden tip rimske notacije.98 98 Hiley in Szendrei, »Notation«; Wagner, Die Einführung in die gregorianischen Melodien II, 313, 323 in 328–329.

Tudi v kartuzijanskih rokopisih se je kvadratna notacija uveljavila zelo kmalu. Kartuzijanski red posebne lastne notacije sicer nikoli ni imel; vsak samostan je posvojil tisto, ki jo je našel v knjigah, po katerih so kopirali knjige za lastno rabo, v oddaljenih provincah pa tudi notacijo dežele, v kateri se je določen samostan nahajal. Glede na geografski prostor in časovno obdobje najdemo kartuzijanske rokopise najprej z nevmatsko notacijo in campo aperto, italijansko notacijo, akvitansko in kvadratno notacijo, v nemških deželah pa z gotsko notacijo.99 99 Glej Degand, La tradition dans le chant cartusien, 10; Degand, »Chartreux,« 1067. Pogosto se je v kartuzijanskih rokopisih kvadratna notacija uveljavila pod vplivi kakšne zgodnejše, nemalokrat akvitanske notacije.100 100 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 22. O akvitanski notaciji gl. Corbin (Die Neumen, 3.94–3.100). Prehod iz akvitanske v kvadratno notacijo naj bil v takšnih primerih sorazmeroma lahek, saj je bilo veliko rokopisov akvitanske notacije diastematskih. Ob prehodu na sistem črt je bilo sprememb malo, vse bolj pa je bila opazna težnja po kvadratizaciji notacije.101 101 Wagner, Die Einführung in die gregorianischen Melodien II, 316–317.

Kartuzijani so prevzeli notacijo, ki je bila uveljavljena na določenem območju, vendar so iz glasbenih zapisov običajno (ne pa vedno) odstranili nevme, ki so zahtevale specializirano izvajanje, tako npr. likvescentne nevme in kvilizmo.102 102 Emerson, »Plainchant in the religious orders,« Grove Music Online. Kvilizmo je v najstarejših kartuzijanskih rokopisih še mogoče najti, sicer pa so jo ponavadi izpustili ali jo nadomestili z navadno noto.103 103 Lambres, »Le chant des chartreux,« 19 in 24. Likvescentni znaki (npr. cephalicus in epiphonus) se v kartuzijanskih rokopisih pojavljajo le izjemoma, najpogosteje kot napaka kopistov.104 104 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 14–15.

Kvadratna notacija kot sistem

Toda kaj je kvadratna notacija bila? V enem svojih člankov se Leo Treitler sprašuje, kakšne vrste stvar je bilo pravzaprav zapisovanje glasbe, kako in za katere namene je bilo narejeno.105 105 Treitler, »Reading and singing,« 208. Vprašanje, ki se v njegovi razpravi sicer nanaša na okoliščine nastanka nevmatskega zapisovanja glasbe, je na mestu tudi za kvadratno notacijo obravnavanega kartuzijanskega rokopisa – kakšen je ta sistem, kaj izraža in na kakšen način?

Kvadratna notacija je glasbena pisava, nobena glasbena pisava pa ne zapisuje oz. izraža vsega, kar glasba, ki je zapisana, v resnici je.106 106 Pompe in Snoj, Pisna podoba glasbe na Slovenskem, 17–18 in sl. Notni zapis izraža nekatere aspekte zapisane glasbene vsebine, ne pa vseh; zapisuje glasbo, a nikoli z vsemi z njeno izvedbo in pomeni povezanimi podrobnostmi. Oboje – tako poudarjeni aspekti glasbene vsebine kot sama vsebina – pa je z načinom zapisovanja neločljivo povezano. Če povemo z drugimi besedami: oblika je neločljiva od vsebine in oboje je med seboj povezano na kompleksen način. Sprememba ene vpliva na spremembo v drugi. In čeprav neka notacija v ospredje postavi nek aspekt zapisane glasbe, drugega pa iz različnih razlogov morda ne (ker je bil morda samoumeven ali se v primerjavi z nekimi drugimi aspekti ni zdel tako zelo pomemben), ostaja za tisto glasbo, ki jo zapisuje, najbolj primerna.

Ne glede na to, da je vsak sistem zapisovanja tehnično določen in do neke mere zakodiran sistem znakov, je po drugi strani vedno podvržen vplivom svojega vsakokratnega okolja in razumevanju sistema s strani tega okolja. Vedno hkrati vsebuje tako informacije o sami glasbi, ki jo zapisuje, kot tudi o lastnem dojemanju le-te. Res je način zapisovanja glasbe predvsem neka od zunaj prevzeta norma, vendar je nujno pogojen tudi s tem, kar hoče zapisati oz. kakor razume predmet, ki ga zapisuje. Tako glasbena vsebina kot njen sočasni zapis razodevata isto razumevanje glasbe. Kot je na nekem mestu posrečeno zapisal pevec (tudi srednjeveške glasbe!) in raziskovalec zgodovine vokalne glasbe John Potter: »Koncepti potrebujejo svoj besednjak, da jih lahko primerno formuliramo.«107 107 Potter, Vocal authority, 65. Tako je tudi z glasbo in konceptom glasbe – vsaka glasba, ki hoče biti zapisana, potrebuje primeren notacijski besednjak, s katerim se lahko primerno izrazi oz. zapiše. S tem besednjakom je neločljivo povezana in po tem besednjaku jo lahko presojamo.

Kaj izraža kvadratna notacija in kako razume tisto, kar zapisuje? Kvadratna notacija izraža nekaj drugega kot nevmatska, čeprav je na nek način njena naslednica. Kot opozarjata Hiley in Szendrei, je njen razvoj obenem posledica spremembe tako funkcije kot koncepta notacije spevov. Z izoblikovanjem kvadratne note, ki je kot samostojna enota postala bolj jasno razvidna, so postale bolj poudarjene posamezne tonske višine. Sama velikost kvadratnih not in s tem njihovega zapisa pa je olajšala petje po kodeksu, tako da je lahko iz rokopisa pela večja skupina pevcev, kar kaže tudi na trend petja po knjigi in ne po spominu.108 108 Hiley in Szendrei, »Notation,« Grove Music Online.

Tudi pri kartuzijanih sta se v času spreminjala pojma glasbe in melodije, zato se je spreminjal tudi sistem zapisovanja glasbe. Čeprav se je ta proces odvijal znotraj iste – kvadratne notacije, so posamezne stopnje ali različice tega procesa vodile v različne tipe ali različice le-te. Vsaka od teh poudarja drug aspekt glasbe, ki jo zapisuje, ne da bi pri tem nujno prezrla ostale, ki se zdijo v katerem drugem tipu sicer bolj izpostavljeni.

Za jasnejše razumevanje problematike zapisov v kvadratni notaciji je potrebno na tem mestu opredeliti pojme, kot so: osnovni notni znak, notna figura (enostavna in sestavljena), skupina figur in veriga not.109 109 Ti pojmi so tako opredeljeni za potrebe pričujoče razprave, verjetno pa bi se jih dalo opredeliti še na kakšen boljši, preciznejši način. V kvadratni notaciji je izhodišče znakovnega sistema znak za en ton – kvadratna nota (kvadratek). Če dve noti ali več tvorita skupaj nov znak z nekim melodičnim pomenom, gre za enostavno oz. osnovno notno figuro (npr. clivis, pes, scandicus). Kakor hitro je not toliko, da je figura kompleksnejša in ne moremo več vedeti, kako je zgrajena (npr. ali gre v figuri iz petih tonov za povezavo pesa in climacusa ali pa torculusa in clivisa),110 110 Za imena not in notnih figur prim. tabelo 7.1‌. gre za sestavljene figure. Vse note v figuri so med seboj vizualno povezane. Več figur skupaj, ki se nahajajo nad določenim melizmom, pa predstavlja skupino figur. Posamezne notne figure – osnovne in sestavljene – so v takšni skupini še razvidne in so med seboj vizualno ločene. V nekaterih zapisih melizmov pa se pomen figur izgublja in narašča tisti pomen izhodiščnega znaka, ki se nanaša predvsem na določeno tonsko višino. V teh primerih so note vse vizualno povezane med sabo v neprekinjeno verigo not; zdi se, da imajo v njej vse enako pomembno vlogo. Posameznih manjših figur znotraj verige ne moremo več razbrati in s tem se izgublja diferenciacija posameznih figur v melizmih. Če ima vsaka kvadratna nota vsaj pri nekaterih osnovnih notnih figurah tudi v kvadratni notaciji lahko svojo vlogo (npr. climacus, kjer ima prva nota običajno največjo težo), v verižnih povezavah not takšnih razločkov med notami ni več. Note se ne povezujejo in skupinijo več med seboj na podlagi figur, temveč samo še na podlagi tonskih višin. To pa je zares tisto pojmovanje melodije, na katerega opozarjajo avtorji, ko govorijo o zapisovanju glasbe v kvadratni notaciji.

Zgoraj omenjeni pojmi nam lahko pomagajo razumeti proces, ki se je skozi stoletja odvijal v kartuzijanskih glasbenih rokopisih, zapisanih v kvadratni notaciji. V njem lahko sledimo postopni transformaciji kvadratne notacije iz takšne, kjer imajo večji pomen posamezne figure, proti takšni, kjer so note med seboj povezane v neprekinjene verige. Ta proces se je v kartuzijanskih rokopisih začel že v srednjem veku. Že tu so se zapisi notnih figur v različnih rokopisih nenehno preobražali in spreminjali, vendar so take in drugačne notne figure ostale. Tu je še mogoče videti, da so bile notne figure živ element glasbene izvedbe, saj so se zdele notatorjem tako pomembne, da so vanje vestno vnašali tudi vse korekture.111 111 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 16–17.

Ob koncu srednjega veka in v začetku renesanse pa je kvadratna notacija pri kartuzijanih začela doživljati svojevrstno dekadenco. V njihovih rokopisih je mogoče zaznati težnjo po vse manjšem diferenciranju notnih figur, ki je v liturgičnoglasbenih knjigah dokončno prevladala v 17. stoletju, ko so bile kvadratne note med seboj vse večkrat povezane v verige zaporedno nanizanih kvadratkov, k čemur je precej pripomogel tudi pojav tiskanih kartuzijanskih glasbenih knjig. V nekaj stoletjih so se kartuzijani povsem odpovedali kvadratni notaciji z diferenciranimi notnimi figurami.112 112 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 49.

Z vprašanjem notnega zapisa so tesno povezana vprašanja pevske izvedbe korala, ki je iz notacije izhajala, in glede katere so se mnenja v zgodovinopisju in pojmovanju kartuzijanskega korala najbolj razhajala. Nedvomno sta bila zapis in praksa povezana, vprašanje je le, kako. Degand piše, da je šla vzporedno z dekadenco notacije (ali pred njo) tudi izvedba, ki je bila vedno bolj težka, okorna in monotona, nič več pa živa in gibka, kakor zapovedujejo kartuzijanski statuti Statuta antiqua iz 13. stoletja.113 113 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 12, 47 in 69; Degand, »Chartreux,« 1071; Lambres, »Le chant des chartreux,« 28.

Zaradi verižne podobe notacije so nekateri avtorji menili, da se notnih figur vsaj v praktični izvedbi sploh nikoli ni upoštevalo in da je zapis sledil praksi, v kateri naj bi že v začetku ali vsaj zelo kmalu ekvalistično oz. kot enako dolge izvajali med seboj povezane vse kvadratne note.114 114 Takšno mnenje je zagovarjal kartuzijanski avtor odmevne Méthode de plain-chant selon les usages cartusiens (v: Degand, La tradition dans le chant cartusien, 5–6). To predpostavko so prevzeli tudi drugi starejši avtorji, ki so se sklicevali na Méthode de plain-chant. Menili so tudi, da verižni zapis not izraža preprostost kartuzijanskega korala. Takšne argumente je tehtno spodbijal Degand, ki je trdil, da je bila nevmatska oz. ritmično diferencirana tradicija s posebno notacijo izpričana v vseh srednjeveških rokopisih in da red ni prevzel notacije brez njenega bistva – diferenciranja figur tako v zapisu kakor v izvedbi. Verižni zapis not tudi nima nič skupnega s preprostostjo, saj bi si bilo tako dolge melodije zaradi monotonosti izjemno težko zapomniti.115 115 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 6–7, 10–11 in 49–51. Lambres se je v glavnem strinjal z Degandovo teorijo dekadence notacije, obenem pa je sugeriral, da je kartuzijanski koral z izogibanjem likvescentnim in nekaterim drugim nevmam vendarle morda že v začetku tendiral k ekvalistični interpretaciji, čemur so kasneje sledili tudi notni zapisi.116 116 Lambres, »Le chant des chartreux,« 28–29.

Kvadratna notacija v rokopisu Gradec 273

Kar se je od glasbe kartuzijanov v srednjeveških Žičah ohranilo do danes, je njen zapis. Razmerje med glasbenim zapisom in tem, kar zapisuje, je tudi v žičkih rokopisih večplastno in zelo kompleksno. Notacija sama na sebi ne bi bila pol toliko zanimiva, če ne bi iz nje dobili vsaj minimalne informacije o tem, kako se je spreminjalo petje v kartuziji Žiče v določenem času in kako so kartuzijani sami v nekem obdobju razumeli melodije, ki so jih peli vsak dan. Tudi rokopis Gradec 273 je bogat vir informacij o glasbi v Žičah konec 13. in v 14. stoletju.

Tabela 7.1: Notni znaki in notne figure v rokopisu Gradec 273
Notni znak / figura /
Punctum
(znak za en ton)
Nagnjeni punctum – punctum inclinatum
(znak za en ton)
* Virga
(znak za en ton)
Vertikalni pes
(postop dveh tonov navzgor; noti sta zapisani navpično ena nad drugo)
* Diagonalni pes
(postop dveh tonov navzgor; noti sta zapisani diagonalno navzgor ena ob drugi)
Clivis
(postop dveh tonov navzdol)

[ običajno ima še začetno črto]
Bistropha
(dvakratna ponovitev istega tona)
Scandicus: punctum-pes
(postop treh tonov nazgor, sestavljen iz zaporedja punctuma in pesa)
* Scandicus: pes-punctum
(postop treh tonov nazgor, sestavljen iz zaporedja pesa in punctuma)
*Scandicus: pes-punctum ločeno
Vertikalni scandicus
(postop treh tonov nazgor, note so zapisane navpično ena nad drugo)
Torculus
(figura treh tonov z vmesnim višjim tonom)
* Diagonalni porrectus
(figura treh tonov z vmesnim nižjim tonom; note so zapisane diagonalno ena za drugo)
Porrectus z obliquo
(porrectus, kjer prvi dve noti tvorita poševno črto – obliquo)
Tristropha
(trikratna ponovitev istega tona)
Climacus: punctum z nagnjenima punctuma
(postop treh tonov navzdol, punctumu sledita dva nagnjena punctuma)
Diagonalni climacus
(postop treh tonov navzdol, note so zapisane diagonalno ena za drugo)
Štiritonski climacus: punctum z nagnjenimi punctumi
(postop štirih tonov navzdol, punctumu sledijo trije nagnjeni punctumi)
Diagonalni štiritonski climacus
(postop štirih tonov navzdol, note so zapisane diagonalno ena za drugo)
Vertikalni pes subbipunctis
(vertikalni pes, ki mu sledita va nagnjena punctuma v postopu navzdol)
Torculus resupinus (torculus z dodano noto navzgor)
Torculus resupinus / Porrectus praepunctis z obliquo
(torculus z dodano noto navzgor oz. nota, priključena sledečemu porrectusu)
Porrectus flexus
(porrectus z dodano noto navzdol)
Verižni oz. diagonalni porrectus flexus
(porrectus z dodano noto navzdol, vse note si diagonalno sledijo)
Clivis-pes

*: redkejše oblike

[fig.]: sredi figure oz. skupine figur

Glavna metoda paleografske analize notacije je primerjava posameznih znakov v notacijskem sistemu; iz takšne primerjave je bolj ali manj razvidno, v kakšni obliki se določeni notacijski znaki pojavljajo skozi celoten rokopis, pri čemer je poudarjen predvsem grafični aspekt notacije. Kriteriji primerjave posameznih elementov so: oblika osnovnih elementov notacije, nagib (kot) oz. usmerjenost notne pisave, ravne črte oz. krivine v trupu not, zaključki peresa pri posameznih notah ter razmerje med velikostjo note in črtovjem.

Notna podoba rokopisa Gradec 273 je – kljub občasno neenakomernemu črtovju in spreminjajočem se razmerju do naraščajoče pisave besedila – zelo enotna tako z ozirom na stalno navzoče oblike osnovnih elementov, kakor tudi v posebnostih, ki se pojavljajo zelo redko, vendar razpršeno, na različnih mestih rokopisa. Notacija rokopisa 273 je kvadratna notacija na štirih rdečih črtah, s ključema C1 in F (glej Sliko 7.1), ponekod se pojavi tudi G1 (slika 7.2). Na nekaterih folijih sta uporabljena oba glavna ključa, na večini pa samo eden: C1 ali F. Za rokopis 273 je značilno predvsem, da večinoma uporablja osnovne elemente kvadratne notacije in da večjih sklopov med seboj povezanih not ni, so le manjše osnovne skupinice not, povezane v večje melizmatske sklope. Več kot štiri povezane note v rokopisu redko nastopajo, jih pa najdemo že v izvirnem zapisu, še več pa v kasnejših korekturah. Tako kot besedilna ima tudi notna podoba rokopisa namreč več plasti. Za prvotno zapisano plastjo so v rokopis prihajali še kasnejši dodatki (predznaki, črte) in razni popravki oz. dopolnitve; že samo dejstvo, da je spremenjenih mest toliko, da skoraj ni strani brez popravka, priča o tem, da je bil rokopis v rabi zelo dolgo časa.

Slika 7.1: Ključa F in C1, 1r.8

Slika 7.2: Ključ G1, 2r.8

Pokončne črte v notnem črtovju

Skozi celoten rokopis najdemo v notnem črtovju pokončne črte rdeče in rjave barve. Rdečih črt je več vrst: močne rdeče črte v intenzivni barvi se prvič pojavijo na fol. 7v, morda so bile z isto barvo okrašene tudi kadelne iniciale rokopisa, v katerih je zarisana rdeča črta. Zdi se, da so z isto rdečo barvo napisane tudi nekatere male iniciale (začetek in evangelio antifona na 141v). Z rdečim črnilom je občasno popravljen tudi začetek oz. ena vrsta notnega črtovja. Druge, rdečkasto-oranžne črte, so bile napisane s tanjšim peresom oz. z več vzporednimi potezami tanjšega peresa; tudi ta črtalec je krasil iniciale, a ne s črtami, temveč s krožci in črticami (Loquetur 7v.8). Rdeče črte običajno označujejo konec intonacije v antifonah.

Rjave črte se delijo na močnejše in tanjše, čeprav tudi slednje niso vse enako tanke, a so morda delo iste roke. Nekatere so dolge in močne; te običajno nastopajo pred ponovljenimi deli responzorijev (tako v samih responzorijih kot po verzih) in pred posameznimi spevi ali njihovimi deli (npr. pred intonacijo psalmov, pred začetki diferenc). Namesto enojne rjave črte na nekaterih mestih najdemo tudi dvojno (dve vzporedni navpični črti, prim. črto med besedami alleluiain seculorum amen na fol. 126r.3). Druge, manjše in precej tanjše, ki ne segajo čez celo notno črtovje in se večkrat pojavljajo v obliki rogovil, pa delijo melizme v manjše skupinice ali povezujejo zloge besedila z njim pripadajočimi posameznimi notami in melizmi. Različno intenzivnost rjave oz. rdeče barve bi lahko na nekaterih mestih pojasnilo tudi dejstvo različnih količin barve ali pa debeline peresa, čeprav ne moremo trditi, da so vse črte enake barve delo iste roke. Različne barvne odtenke (od rdeče do oranžne in rjave) najdemo na več folijih, mdr. na fol. 10v (O-antifone). Rjava barva črt in črtic je včasih podobna tisti, ki jo je uporabljal korektor. Enake barve (rjavkaste) kot rjave črte so tudi kasneje dodani predznaki in nekateri kustosi – vprašanje je, ali bi vsaj nekatere med njimi lahko napisal kateri od črtalcev.

Kustos

Kustos (gl. Sliko 6.3; kasnejše oz. redko uporabljene oblike so označene z zvezdico) se v neenakomernih presledkih pojavlja skozi cel rokopis; včasih na številnih zaporednih folijih, občasno samo na enem; včasih v vseh vrsticah, nekatere strani pa imajo samo po en kustos. Na začetku je kustos debelejši, potem zapisan s tanjšim peresom v obliki kljukice ali številke 2 (rjavkasta oz. močno razredčena črna tinta). Prav slednji znak (2 s podaljšanim spodnjim delom) najpogosteje označuje kustos v tem rokopisu. Tudi kustosi v obliki številke 2 se pojavljajo zapisani z različnimi barvami ali pa z različnimi oblikami v okviru ene same strani (prim. folij 218v). Najbrž niso bili vsi zapisani v istem času. Kustos iz kasnejšega obdobja ima obliko majhne kvadratne note ali pa večje kvadratne note z močnima stranskima črtama (kot nekakšen današnji razvezaj s počrnjenim notranjim poljem, fol. 232v). Ob nekaterih kustosih je dorisano notno črtovje za še boljšo preglednost. Včasih je to črtovje rdečkaste, spet drugič rjave barve; slednjega je nekoliko bolj nerodno dodal notator ali kasnejši korektor (prim. 190v.10).

Slika 7.3: Različne oblike kustosov

Okrogli in kvadratni b

V rokopisu se redno pojavljata predznaka b rotundum in b quadratum, okrogli (v nadaljevanju samo: b) in kvadratni b izvirne časovne plasti, ki sta napisana z močnimi in širokimi linijami. Tako b kot kvadratni b (v obliki črke h) najdemo v zaobljeni in tudi v bolj oglati obliki (21v.2; glej tudi Sliko 7.4); v slednji se kvadratni b vizualno bliža celo današnjemu razvezaju (slika 7.5). B-ji so večkrat neposredno priključeni C1-ključu na začetku vrstice (slika 7.6), kvadratni b-ji redkeje. Kasneje so bili z rjavim oz. svetlejšim ali razredčenim črnim črnilom s tanko pisavo dodani »mlajši« b-ji in kvadratni b-ji (črnilo je podobno tistemu, s katerim so narisane rjave črte). Kasnejši b-ji na nekaterih mestih niso potrebni in samo podvajajo prvotni b (npr. tam, kjer velja za celo vrsto), kvadratni b-ji pa nedvoumno označujejo mesto, kjer se neha b rotundum. V rokopisu sicer ni bilo videti mesta, kjer bi prišlo do brisanja izvirnih b-jev. Je pa veliko le-teh dodanih; veliko kvadratnih b-jev pa se pojavlja celo v spevih, ki sicer nimajo nikjer nobenega predznaka (ne izvirnega ne kasnejšega; npr. 110r.4 christum; spev Dixit autem na foliju 155r.4–7). Na ta način nam rokopis daje dragoceno informacijo o kasnejši izvedbi oz. vsaj zapisih melodij kartuzijanskega antifonarja v Žičah, v katerih se je očitno pojavljalo veliko več b-jev kot v 13. stoletju. Ali pa je bil kasneje, ko se je postopoma opuščalo petje na pamet, večji del izvajalske prakse bolj fiksiran; morda so menihi v nekaterih spevih velikokrat peli b in je tam nek korektor izrecno napisal kvadratni b, da se b v dejanski izvedbi ne bi pojavljal. Vprašanje pa je še: ali so kasnejši menihi tudi katere druge speve iz tega antifonarja peli z b-ji, čeprav le-teh v samem prvotnem zapisu ni bilo in jih tudi kakšen kasnejši korektor ni napisal?

Slika 7.4: Ključi in predznaki

Slika 7.5: Kvadratni b, 21v.2

Slika 7.6: Oznaka za okrogli b ob ključu, 2r.8

Notni znaki in figure v rokopisu Gradec 273

Punctum

Najpogostejši znak za posamezen (en sam) ton je punctum (slika 7.7); ta se občasno pojavlja s kratkim repkastim zaključkom, ki ga pusti pero na koncu note (dobro vidno npr. na foliju 128r.2 terra ali na foliju 126r; glej Sliko 7.8). V primeru tega rokopisa bi težko govorili o razlikovanju med punctumom in virgo (ta bi morala imeti na desni strani daljši zaključek); kvečjemu ta rokopis razlikuje med punctumi (kvadratki) in punctumi inclinati (rombi oz. nagnjeni punctumi), kot npr. pri besedah animam meam na fol. 13v.7 (slika 7.9) ali na fol. 123r. Punctumi in punctumi inclinati so shematično prikazani tudi na Sliki 7.10; kratke puščice nakazujejo smer notne pisave, le puščica v začetku vrstice nakazuje njen kot oz. nagnjenost. Večinoma so vsi punctumi – kot sicer notna pisava tega rokopisa nasploh – nagnjeni nekoliko v desno in zato so nekateri kvadratki zelo podobni rombom; na nekaterih mestih običajnih punctumov od nagnjenih skoraj ni mogoče ločiti (razlikovanje pa je vidno na 14v.5 domini ter fol. 132r in 146v). Oblike obeh vrst punctumov so lahko zelo različne (tudi v okviru ene same strani): od ravnih do konkavno vbočenih oz. konveksno izbočenih z ene strani ter z različnimi zaključki. Kvadratki se od rombov ločijo po kotu, pod katerim so nagnjeni proti desni glede na črtovje. Pri punctumih znaša ta kot v okviru celotnega rokopisa med približno 73 º in 88 º, pri punctumih inclinatih pa med 55 º in 67 º (90 º bi pomenilo, da je kvadratek popolnoma pravokoten na črtovje). Kvadratne note se od rombov ločijo tudi po kratki zaključni črtici, ki je pri punctumih inclinatih precej šibkejša (prim. fol. 186r ali fol. 93r.10 – Slika 7.11) – ali pa je sploh ni, medtem ko se pri običajnih punctumih pogosteje pojavlja. Na nekaterih folijih kratkih zaključkov not skorajda ni, drugje pa so povsod, vendar takšno spremembo lahko prinese že sledeči folij ali pa se zgodi celo v okviru iste strani (na zgornjem delu strani so npr. zaključki pri vseh punctumih, spodaj jih ni).

Zastavlja se vprašanje, ali je bila raba kvadratkov oz. rombov stvar notatorjevega okusa ali je ta samo dosledno prepisoval neko predlogo. Zakaj se pri nekaterih antifonah pojavljajo skoraj samo rombi, drugje pa samo izključno kvadratki, medtem ko na drugih mestih nastopajo mešano? Zdi pa se, da značilna razlika v oblikah punctumov, ki včasih nastopajo na posameznih folijih, o različnih sistemih notacije oz. možnih notatorjih največkrat ne pove dosti, saj je ista razlika med njimi lahko prisotna že v okviru enega samega folija.

Slika 7.7: Punctum, 1r.1 cito

Slika 7.8: Punctumi z zaključki, 126r.2 meas et cognoscunt

Slika 7.9: Punctumi in punctumi inclinati, 13v.7 animam meam veni et

Slika 7.10: Punctumi in punctumi inclinati

Slika 7.11: Punctumi inclinati s kratkimi zaključki, 93r.10 omnes angeli eius

Pes

Pes je tako kot večina punctumov običajno nekoliko nagnjen v desno. Različne oblike se pojavljajo zaradi različnih velikosti kvadratkov v pesu in zaradi oblike hrbta, kakor je prikazano na Sliki 7.12 (začetna puščica nakazuje kot pisave, ostale smer oz. potezo navzgor ob hrbtu pesa). Lahko sta obe noti enako veliki ali pa je spodnja nekoliko daljša (npr. consiliarius 1r.2); višja nota je ponekod zelo ozka, kar še dodatno grafično poudari spodnjo noto. Vseskozi, še zlasti pa proti koncu rokopisa, se sicer pojavljajo tudi oblike z daljšo zgornjo noto. Hrbet pesa je lahko popolnoma raven, ali pa bolj ali manj ukrivljen, zaobljen (sploh pri večjih intervalih; zaobljeni pes najdemo npr. na 99r.5 cornium; zaobljeni pes z daljšo spodnjo noto pa npr. na 135v.11 alleluia). Kvintni pes se npr. pojavlja tudi na istem foliju tako z ukrivljeno kot ravno hrbtno črto (slika 6.13). Na nekaterih mestih najdemo tudi pes z lomljenim hrbtom, kjer se krivulja med spodnjo in zgornjo noto nekako prelomi (148r.3 me, Slika 6.14); ponavadi se to zgodi takrat, ko sta noti nagnjeni pod precej drugačnim kotom (v takih primerih prva nota pesa pogosto zaključuje vrsto punctumov inclinatov, druga pa ima isti nagib kot običajni punctum: prim. 11v.8 benedictus). Figura pes ima lahko različne oblike tudi na isti strani (ravni, zaobljeni in lomljeni pes skupaj najdemo na veliko folijih, mdr. na 152 r).

Slika 7.12: Različice oblike pesa

Slika 7.13: Kvintna pesa z zaobljenim in ravnim hrbtom, 128v.4 alleluia, 128v.8 scio

Slika 7.14: Pes z lomljenim hrbtom, 148r.3 me

Clivis

Za clivis je značilna dolga začetna črta, ki sega čez trup clivisa, proti koncu rokopisa je včasih nekoliko krajša (shematičen prikaz na Sliki 7.15). Tudi tu je spodnja (druga) nota grafično običajno nekoliko daljša od zgornje (npr. parati 13r.5, eos 101r.5 ali formido 164r.3, Slika 7.16). Sploh je ta značilnost vse bolj pogosta proti koncu rokopisa, kjer je druga nota na nekaterih mestih poudarjeno dolga in ob zaključku nekoliko ukrivljena navzdol. Tudi clivis je običajno nagnjen v desno, kar izstopa zlasti pri potezi začetne črte, ki je včasih dokaj ukrivljena v desno, proti koncu rokopisa pa lahko celo nekoliko vijugasta (slika 7.17). Sploh v začetku rokopisa intervalno majhne clivise (npr. v obsegu sekunde) povezuje skoraj diagonalna črta, saj noti nista razporejeni druga pod drugo, temveč diagonalno v smeri proti desni navzdol; ker so note zelo majhne, se v toliko večjem črtovju ne morejo stikati v vogalih. Proti koncu rokopisa je pogostejši clivis z navzgor zašiljenima vogaloma zgornje note (slika 7.18).

Slika 7.15: Različice oblike clivisa

Slika 7.16: Clivis z dolgo drugo noto, 164r.3 formido

Slika 7.17: Vijugasti clivis, 153r.6 necessit

Slika 7.18: Clivisa z zašiljenim vrhom, 188r.2 specie

Torculus

Tudi torculus (shematičen prikaz na Sliki 7.19) je v začetku rokopisa nagnjen nekoliko v desno. Zgornja nota je običajno najožja, spodnji dve – zlasti zadnja – sta nekoliko daljši (npr. parati 13r.5; prva nota je npr. zelo poudarjena v vrstici 79r.9; prim. tudi Sliki 7.20 in 7.21). Črti ob srednji noti sta lahko nekoliko zaviti (ena je ponavadi ravna, druga ukrivljena navzven ali navznoter; Slika 7.22). Lahko je močno zavita že črta, ki pride iz začetne note, sploh proti koncu rokopisa. V drugi polovici rokopisa ima torculus velikokrat zašiljen vrh (poudarjena zgornja vogala srednje note; Slika 7.23).

Slika 7.19: Različice oblike torculusa

Slika 7.20: Torculus z ozko zgornjo noto, 1r.1 merore

Slika 7.21: Torculusa z ožjo srednjo noto, 79r.8 dominus

Slika 7.22: Zaviti torculus, 171r.10 silentium

Slika 7.23: Zgoraj zašiljeni torculus, 143r.10 alleluia

Porrectus

Porrectus ima, podobno kot clivis, zelo dolgo in odločno začetno črto (shematični prikazi na Slikah 7.24 in 7.25). Večina porrectusov je nagnjena nekoliko v desno, a manj kot npr. punctumi; proti desni navzgor je občasno ukrivljena začetna črta (slika 7.26), trup figure je nato lahko nekoliko konkavno ali konveksno ukrivljen, druga povezovalna črta navzgor pa je ponavadi bolj navpična kot začetna (ima manj nagiba proti desni). V nekaterih primerih je začetna črta bolj ravna, lahko je bolj ravna tudi diagonalna črta. Proti koncu rokopisa se tudi druga črta nagne precej v desno (slika 7.27). Začetna črta se občasno podaljša čez vrh začetka debele diagonalne črte.

Če je s porrectusom neposredno povezan punctum, ki je nižji od njegove zadnje note (porrectus flexus, sicer posebej predstavljen v nadaljevanju poglavja), je tretja nota porrectusa obrnjena navzven, proti desni, in se nato stopničasto nadaljuje v nov punctum (kot prva nota clivisa brez začetne črte).

Slika 7.24: Pogostejše različice oblike porrectusa

Slika 7.25: Porrectus v redkejši obliki

Slika 7.26: Porrectus, 13v.4 meis

Slika 7.27: Porrectus iz zadnjega dela rokopisa, 218r.7 pace

Scandicus

Pri scandicusu se pojavljata dve vrsti povezovanja spodnje note z zgornjim pesom. Spodnja nota je grafično poudarjena takrat, ko ji z njo povezani pes sledi za razmik kvadratne note vstran (slika 7.28). Lahko pa se vse tri note povezane preko iste linije (prim. shematični prikaz na sliki 7.29), kar se sicer tudi redno pojavlja v izvirnem rokopisu, na nekaterih mestih pa je bila skupna črta dodana kasneje (do scandicusa s skupno ravno linijo pridemo z vrinjeno noto sredi pesa ali s samostojnim punctumom, ki se poveže z desno stranjo spodnje note pesa). Scandicus je prav tako kot ostali notni elementi tega rokopisa vsaj v začetku nagnjen nekoliko v desno (slika 7.30). Od sredine rokopisa dalje (nekako od folija 125) je za scandicus značilen tudi zašiljen levi zgornji vogal srednje note (slika 7.31). Obenem se pojavljajo zašiljeni vrhovi zgornjih not pri torculusih in clivisih, pes pa ima ponavadi navzgor zašiljeno spodnjo noto.

Slika 7.28: Scandicus, 112r.1 ambulant

Slika 7.29: Različice oblike scandicusa

Slika 7.30: Scandicus, 76r.4 intret

Slika 7.31: Scandicus z zašiljeno srednjo noto, 125v.6 virtutis

Climacus

Climacus se v rokopisu 273 pojavlja v dveh oblikah (slika 7.32); prva nota je grafično poudarjena po sami osnovni obliki (običajni punctum, ki mu sledita dva punctuma inclinata) ali pa z dolgo začetno črto. Grafično climacus izhaja iz clivisa, ki mu je dodana spodnja nota. Možne oblike climacusa prikazujeta še sliki 7.33 in 7.34 (na sliki 7.34 je bila črta pod punctumom na začetku drugega climacusa najbrž dodana kasneje).

Slika 7.32: Različice oblike climacusa

Slika 7.33: Redka oblika climacusa z rahlo zašiljeno zgornjo noto, 80r.10 tuum

Slika 7.34: Dva climacusa, 2r.8 die

Figure štirih tonov

Štirje med seboj povezani toni so izpeljani iz osnovnih elementov in notnih skupinic ter imajo tudi enake značilnosti kot le-te. Različne oblike pri torculusu resupinusu (slika 7.35; nekaj značilnih oblik prikazujejo še slike 7.36–38) in porrectusu flexusu (prikaz na sliki 7.39 in slika 7.40) izhajajo iz različnih ukrivljenosti debelejše srednje črte, velikosti začetne in zaključne note. Pri torculusu resupinusu je izredno pomemben tudi položaj prve note: zdi se, da je notator običajno najprej zapisal prvo noto, nato pa ob njej začrtal črto in nadaljeval figuro (punctum + porrectus), zato gre tu pravzaprav za porrectus praepunctis. Od nadaljevanja grafično nekoliko ločena prva nota se ob svojem spodnjem robu tudi ne ujema vedno s sledečo pokončno črto. Poleg teh običajnih oblik najdemo tudi nekatere druge, redkejše oblike štirih med seboj povezanih tonov (slika 7.41).

Slika 7.35: Različice oblike torculusa resupinusa

Slika 7.36: Torculus resupinus, 79v.6 odor

Slika 7.37: Lomljeni oz. vijugasti torculus resupinus, 208r.5 mentientes

Slika 7.38: Zaviti torculus resupinus, 89v.10 hodie

Slika 7.39: Različice oblike porrectusa flexusa

Slika 7.40: Porrectus flexus z zašiljeno zgornjo not, 9v.5 gaudete

Slika 7.41: Redkejše oblike štirih povezanih tonov (*: zelo redka oblika)

Figure petih in več tonov

Več kot štirje povezani toni v so v rokopisu redki, jih pa kljub temu najdemo (prim. prikaza na slikah 7.42 in 7.46 ter slike 7.43–45). Ponekod je razvidno, da takšna povezava ni bila prvotna in je bolj ali manj posrečeno delo kasnejše roke (glej slike 7.53–55). Kasnejše korekture so namreč velikokrat težile k povezovanju ločenih notnih skupinic.

Slika 7.42: Sklopi petih tonov v rokopisu 273 (*: redke oblike)

Slika 7.43: Povezava petih tonov, 79v.6 comedam

Slika 7.44: Povezava petih tonov, 2r.2 dicit

Slika 7.45: Pogosta povezava petih tonov, značilna za besedo alleluia, 118r.6 alleluya

Slika 7.46: Sklopi šestih tonov v rokopisu 273 (*: redke oblike)

Daljše melizmatske sklope, v katerih takšne skupine iz več povezanih not nastopajo, najdemo večinoma v responzorijih. Običajno se namesto osnovnih notnih povezav daljše le redko pojavijo, še redkeje pa nastanejo verižne povezave kvadratnih not, ki so pogostejše v kasnejših kartuzijanskih antifonarjih (kljub temu jih tudi v rokopisu 273 najdemo v vseh oblikah od dveh povezanih not dalje). V antifonah pa je še posebej razločno vidna oblika posameznih punctumov, tako nagnjenih kot običajnih. Samostojni punctum je v rokopisu 273 velikega pomena: za zapisovanje melodij v tem antifonarju je značilno ravno to, da grafično izpostavijo eno samo oz. prvo noto.117 117 To se jasno vidi tudi iz primerjave s katerim od kasnejših žičkih antifonarjev. Prim. Šter, »Two antiphonals from the Carthusian monastery in Žiče,« 13–15. Na začetku melizme zelo poredko stoji daljši sklop tonov; ta ponavadi nastopi šele po uvodnem krajšem zaporedju tonov (npr. punctum in pes). V drugi polovici rokopisa so za notno pisavo zašiljeni vrhovi nekaterih not; ponavadi gre za zgornje (clivis, torculus), lahko pa tudi za srednje ali spodnje note (scandicus oz. pes).

Zapisovanje kvadratne notacije v rokopisu Gradec 273

Na sliki 7.47 je prikazan rekonstruiran način zapisovanja kvadratnih not v rokopisu 273. Tehnika zapisovanja znakov kvadratne notacije je bila v tem rokopisu verjetno dokaj preprosta, saj jo skoraj očitno narekujeta sam prirez peresa (pero je bilo najbrž poševno prirezano) in kot pisave. S podobno prirezanimi peresi so najbrž zapisali tudi črke in note tega rokopisa (čeprav za zapisovanje besedila in glasbe najverjetneje niso uporabljali istih peres).

Bistvenega pomena je, da pero ostane vedno v enakem kotu na podlago, ne glede na to, v katero smer se premika. Kot pisave je pri črkah v obravnavanem rokopisu običajno ok. 45 °, pri notah pa še več; nekatere so pisane skoraj pravokotno na podlago. Note v spodnji sliki so zapisane v črtovje v razmerju 1 : 2 glede na debelino peresa. Takšno razmerje je mogoče zaslediti na nekaterih folijih rokopisa 273, seveda pa bi lahko bilo tudi drugačno, saj se medsebojno razmerje med višino not in širino prostorov v notnem črtovju nenehno spreminja.

Če postavimo pero na pisalno podlago pod dokaj visokim kotom, bo črta navpično navzdol oz. navzgor zelo tanka (slika 7.47: A – pero na simbolu je prirezano ravno, saj slika služi zgolj kot skica). Pri istem kotu bo črta vstran debela; nastal bo kvadratek (B). S kombiniranjem potez navzgor in navzdol, v desno in redkeje tudi v levo (F) tako dobimo večino osnovnih elementov kvadratne notacije. Vse note, ki so v notnem zapisu med seboj povezane, je mogoče napisati v eni sami potezi (tako je bilo najverjetneje tudi v primeru rokopisa Gradec 273, saj je tak način zapisovanja najhitrejši in daje tudi najlepše rezultate). Če spremenimo kot peresa na podlago, se spremeni tudi nagnjenost notnega elementa (C, D). Tako se npr. za punctume in za punctume inclinate pero lahko drži pod različnim kotom (če je pero drugače prirezano, bi kot morda lahko ostal celo isti, spremenila bi se le smer). Črte lahko z manj ravnimi potezami peresa vstran tudi ukrivimo (E); pri takšnih zavojih se kot peresa na podlago lahko nekoliko spremeni, sicer so vmesne vijuge debelejše. Da se je kot zares spremenil, lahko vidimo tudi iz različne postavitve izhodiščne in končne kvadratne note na podlago (E). Z ravnimi potezami diagonalno navzgor in navzdol pa dobimo povezovalne črte porrectusa flexusa ipd. (F).

Slika 7.47: Shematičen prikaz zapisovanja kvadratne notacije

Primerjalna paleografska analiza notacije spevov antifonarja 273 je pokazala, da je kljub nejasnostim in nekaterim spremembam grafična podoba elementov kvadratne notacije v rokopisu 273 dokaj enotna. Velikost notne pisave se občasno spreminja, a oblika osnovnih enot ostaja vseskozi zelo poenotena. Posamezni elementi se bolj ali manj redno pojavljajo po celem rokopisu, pa naj gre za kustos, glavne oblike povezanega sklopa petih tonov ali obliko b-jev. Tudi če pri različnih elementih notacije na različnih mestih rokopisa izstopajo določene značilnosti, ob njih vseskozi ostajajo navzoče tudi druge (pes z ukrivljenim, lomljenim in ravnim hrbtom se tako pojavlja po celem rokopisu, le da v določenih delih morda bolj stopi v ospredje ena značilnost). Rokopis 273 bi tako lahko notirala ena sama oseba, verjetneje pa sta bila notatorja najmanj dva.118 118 Šter, »Paleografske značilnosti rokopisa 273 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu,« 134. Vendar paleografska analiza notacije rokopisa in njenih korektur vsaj od daleč lahko omogoči vpogled v tradicijo, v kateri je rokopis 273 živel svoje nadaljnje življenje tudi potem, ko je bilo delo prvih rok že zdavnaj končano.

8. Glasbene značilnosti rokopisa 273

Ko preučujemo glasbene značilnosti rokopisa Gradec 273 v širšem pomenu, govorimo na prvem mestu o melodičnih značilnosti rokopisa, obenem pa tudi o skupinjenju notnih figur v njem (t. i. ritmičnem zapisu, ki je predstavljen v nadaljevanju), zapisovanju okroglih in kvadratnih b-jev, inotacijah in diferencah psalmov ter nenazadnje o zapisovanju in uporabi pokončnih črt v notnem črtovju. Poglavje o notaciji in značilnostih notnega zapisa v rokopisu Gradec 273 je predstavilo sistem in tako rekoč glavne slovnične elemente glasbenega zapisa, nekatere značilnosti so predstavljene posebej v poglavju o psalmodičnih obrazcih rokopisa. Pričujoče poglavje pa poskuša predstaviti, kaj vse te elemente povezuje v glasbo.

Na tem mestu je potrebno še bolj oprijemljivo določiti dva pojma: melodijo in ritem. Ko raziskovalci kartuzijanskega korala govorijo o koralnih melodijah in koralnem ritmu, z melodijo večinoma označujejo le zaporedje tonskih višin, intervalna razmerja med sledečimi si toni. Pojem ritma se nanaša na uporabo posameznih figur na določenih mestih ter njihovo skupinjenje oz. na diferenciranje daljših melizmov v posamezne figure.119 119 Takšno pojmovanje melodije in ritma je mogoče najti pri Degandu, La tradition dans le chant cartusien, 12–13 in 16. – Povzemali so ga tudi kasnejši kartuzijanski avtorji, ki pišejo o »ritmični tradiciji« kartuzijanskega korala, tako kot npr. Lambres, »Le chant des chartreux,« 26–29. Običajno melodijo razumemo širše, kot nekaj, kar vključuje tudi ritmični element, tj. potek tonov v glasbenem času.120 120 Prim. definicijo melodije, ki jo navaja Ringer, Melody,« Grove Music Online. A kljub zavedanju, da izraz melodija samo za zaporedje tonskih višin ni najbolj primeren, je v nadaljevanju v izogib vsakokratnemu opisovanju uporabljen le v tem pomenu.

Koralne melodije v rokopisu Gradec 273

Podobno kakor kartuzijanska liturgija so tudi melodije kartuzijanskih rokopisov veljale za dokaj stabilne in nespremenljive. Po drugi strani je znotraj stabilne kartuzijanske melodične tradicije vendarle mogoče najti nekatere značilne melodije in melodične obrazce, ki se med rokopisi razlikujejo ali pa dokazujejo njihovo veliko podobnost. Tudi melodične značilnosti rokopisa Gradec 273 se tako kažejo le v manjših detajlih, ne pa v večjih odstopanjih od drugih rokopisov.

V nadaljevanju je kratko predstavljena zgodovina melodij kartuzijanskega korala; omenjeno je tudi, kako se je v primerjavi z njo spreminjala ritmična podoba kartuzijanskih glasbenih rokopisov. Šele v razmerju do nekega drugega aspekta glasbenega zapisa postane razvidno, ali so se melodije, ki so se spreminjale, spreminjale malo ali veliko.

Melodije kartuzijanskega korala so v rokopisu 273 zapisane v kvadratni notaciji, najbolj razširjeni notaciji srednjeveških kartuzijanskih glasbenih rokopisov, ki je bila predstavljena v poglavju o notacijskih značilnostih rokopisa. Glasbeni zapisi v kvadratni notaciji v kartuzijanskih glasbenih rokopisih so se že od srednjega veka dalje spreminjali in transformirali. Spremembe so zadevale predvsem ritmično diferenciacijo spevov: posamezne kvadratne note in manjše figure so se vse bolj povezovale v daljše figure in skupine.121 121 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 16–17 in 49. Paradoks je, da so morda prav zaradi kvadratne notacije, ki je bila nagnjena k tolikšnim preobrazbam ritma korala, poudarjala pa je zapis posamezne tonske višine, melodije kartuzijanskega korala v srednjem veku ostale dokaj nespremenjene.122 122 Emerson, »Plainchant,« Grove Music Online. Ob ustanovitvi reda so kartuzijani prevzeli melodije svojih spevov iz drugih glasbenih rokopisov; lastnih melodij pa zaradi zvestobe tradiciji niso komponirali. Najstarejši glasbeni rokopisi reda so v glavnem zvesti najstarejšim rokopisom, v katerih se te melodije pojavljajo. Ugled, ki ga je red užival, ker naj bi prvotne melodije »v njihovi svetosti in čistosti« ohranil, kolikor se je dalo, je po Degandovem mnenju upravičeno zaslužen.123 123 Degand, »Chartreux,« 1067.

V skladu z načelom preprostosti so kartuzijani že v začetku raje prevzemali preprostejše melodije. Bogatejših melizmatičnih melodij je veliko manj, iz nekaterih pa so kartuzijani odstranili celo daljše melizme. Lambres meni, da so bili to okrasni melizmi, ki so jih kasneje dodajali v nekaterih verskih ustanovah, tako da je krajšanje melodij v primeru kartuzijanov pogosto pomenilo vrnitev k prvotni tradiciji gregorijanskega korala.124 124 Lambres, »Le chant des chartreux,« str. 24.

Po zatonu srednjega veka so kartuzijani revidirali tudi nekatere koralne melodije, a posegi v melodije so bili v primerjavi z nekaterimi drugimi posegi, kakršno je bilo izginotje skupinjenja notnih figur v njihovi notaciji, sorazmerno majhni.125 125 Degand, La tradition dans le chant cartusien, 146–178; Degand, »Chartreux,« 1070–1071. V novejšem času so z Devauxovo kritično izdajo kartuzijanskega graduala in s pripravami na kritično izdajo kartuzijanskega antifonarja istega avtorja opazna prizadevanja reda za ponovno melodično navezavo na starejše kartuzijanske liturgično-glasbene vire.

Sistematično so bile melodije kartuzijanskega korala malo raziskane. Večina študij se je osredotočala predvsem na besedila spevov. Na podlagi preučevanja besedil so iskali tudi izvore kartuzijanskih liturgičnih knjig, Lambres pa je opozoril, da bi raziskava melodij morda pokazala še drugačne rezultate.126 126 Lambres, »L’antiphonaire des chartreux,« 217–218. Obojim – melodičnim in besedilnim – raziskavam kartuzijanskega korala se je v zadnjem času posvečal predvsem A. Devaux, ki je na podlagi več različic istih melodij nekaterih spevov v kartuzijanskih rokopisih izpeljal teorijo o »dvojni [melodični] tradiciji« in najmanj dveh melodičnih družinah kartuzijanskih gradualov127 127 Devaux in de Lassus, Graduel cartusien, 53, 68–69, 80–81 idr. in antifonarjev. Prva je melodična družina Velike kartuzije, druga pa je melodična družina kartuzije Portes, ki je z ustanovitvenim letom 1115 ena najstarejših kartuzijanskih ustanov sploh in se je v določenih obdobjih svoje zgodovine z Veliko kartuzijo potegovala za vpliv v redu.128 128 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 10–12. Do prvega generalnega kapitlja se je tudi v liturgičnem pogledu razvijala neodvisno od nje. Določene posebnosti rokopisov, ki so bili povezani s kartuzijo Portes, so opazili tudi drugi avtorji, vendar širše sistematične raziskave še ni bilo.129 129 Becker, Das Tonale Guigos I., 125–127. – Melodično družino kartuzije Portes omenja tudi Lambres, »Le chant des chartreux,« 35.

Kot značilen primer melodične različice, po kateri naj bi se ločili rokopisi iz družine Velike kartuzije ter rokopisi iz družine kartuzije Portes, je Augustin Devaux opisal kadenčno melodično figuro, ki jo srečamo v nekaterih responzorijih 8. modusa na zaključkih posameznih fraz in v kateri je kot drugi ton uporabljen ton e ali ton f (oz. MI ali FA; glej Glasbeni primer 1). Domneval je, da rokopisi kartuzije Portes uporabljajo pretežno različico s tonom f, rokopisi, povezani z Veliko kartuzijo, pa ton e.130 130 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 10. – O tem obrazcu v rokopisu 273 prim. tudi Šter, »Paleografske značilnosti rokopisa MS 273,« 110. O primerjavi uporabe tega obrazca med rokopisoma 273 in 7 (prav tako iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu) pa glej Šter, »Two antiphonals from the Carthusian monastery in Žiče,« 12–13. Pri primerjanju 25 ponovitev melodičnega obrazca na istih mestih istih spevov kartuzijanskih antifonarjev je ob družinah rokopisov, ki sodijo h kartuziji Portes (pretežno različice s tonom f) ali k Veliki kartuziji (pretežno različice s tonom e) opredelil tudi mešano skupino rokopisov, kjer se v melodičnem obrazcu približno enako pogosto pojavljata oba tona. Sem naj bi spadal tudi rokopis Gradec 273.131 131 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 7–10.

Glasbeni primer 8.1: kadenčni melodični različici e in f

Natančnejši pogled pokaže, da Devaux pri rokopisu Gradec 273 večinoma ni upošteval številnih korektur, ki so prisotne na teh mestih, in tako ni vedno razbral prvotne plasti rokopisa. Verjetno jih je preučeval na podlagi slabših kopij, v katerih dostikrat ni vidno, kaj je korektura in kaj prvotni zapis. A prvotne različice je mogoče videti le na podlagi preučevanja izvirnika, pa tudi tu so večkrat že zelo zabrisane.132 132Gl. Šter, »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja,« 30–31, kjer so nakazana mesta korektur. Prim. tudi Šter, »Paleografske značilnosti rokopisa MS 273,« 131–132. Vsekakor pa se je večina teh melodičnih različic v izvirnem zapisu v rokopisu Gradec 273 posluževala tona f, čeprav so bila številna mesta v kasnejših obdobjih korigirana v različico e. To dejstvo rokopis Gradec 273 iz »mešane družine« močno približa rokopisni družini kartuzije Portes.

Melodičnih različic v antifonah Qui non accipit ter Christus peccata za praznika Povišanja in Najdenja sv. Križa, ki ju Devaux še obravnava,133 133 A. Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 7 in 9–10. v rokopisu Gradec 273 ne moremo preučevati, saj antifonar teh praznikov nima. Poleg tega je omenjeni avtor našel še številne druge značilne melodije oz. melodične obrazce, po katerih se med seboj ločijo kartuzijanski antifonarji: obstajalo naj bi jih ok. 100, vendar v kartuzijanskih antifonarjih še niso bili primerjalno raziskani.134 134 Melodične obrazce je raziskoval A. Devaux, a raziskava še daleč ni končana. Devaux je z besedilno primerjavo kartuzijanskih rokopisov že izdelal hipotezo o »genealoškem drevesu« oz. filiaciji kartuzijanskih antifonarjev; rezultati melodičnih primerjav bi dali še natančnejše podatke o tovrstnih povezavah. Za to informacijo se zahvaljujem gospodu Gabrielu van Dijcku iz Velike kartuzije, ki mi jo je 12. novembra 2010 posredoval v pismu. Tako kot v primeru liturgične vsebine ali notacije je najboljša pot do poznavanja melodičnih značilnosti enega rokopisa pravzaprav samo primerjava z drugimi rokopisi. Že vzorčna primerjava enega samega melodičnega odseka lahko veliko pokaže, še več o pomenu določenih melodičnih različic v posameznem rokopisu pa bi izvedeli iz medsebojne primerjave večjega števila kartuzijanskih antifonarjev istega obdobja.

V ta namen lahko vzamemo pod drobnogled nekaj primerjav rokopisa Gradec 273 z drugimi kartuzijanskimi antifonarji. Melodična primerjava spevov oficijev velikega petka ter posvetitve cerkve, v katero je bil poleg rokopisa Gradec 273 vključen še rokopis Lyon 509, še en kartuzijanski antifonar iz 13. stoletja, je pokazala velike melodične podobnosti med rokopisoma. Odstopanja so bila zelo majhna in ponekod niso nujno pomenila različne liturgične prakse. Tako je bilo npr. v primeru zapisovanja večine verzetov, pri katerih sta oba dela v rokopisu Gradec 273 notirana na isti višini, v rokopisu Lyon 509 pa je prvi del verzeta zapisan za kvinto višje.135 135 Podrobneje o tej primerjavi in še nekaterih njenih drugih aspektih v Šter, »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja,« 23.

Oba rokopisa sta bila v svoji zgodovini pogosto korigirana (sploh rokopis Gradec 273). Prav mesta, kjer je bil kateri od rokopisov korigiran, so se izkazala za bistvene točke melodičnih razlik. Največ korektur in tudi največ odstopanj med rokopisoma nasploh prinašajo občutljiva mesta melodij, predvsem poltonske razdalje. Ton h je že tako dostikrat spremenjen s pomočjo kasnejšega predznaka (okrogli ali kvadratni b), poleg tega je bila tudi praksa izvajanja b-ja ali h-ja na tem tonu dokaj svobodna glede na zapis. Z zapisom so bolj fiksirana mesta, kjer se pojavljata tona e in f; tu je lažje opazovati razlike med rokopisoma (podobna situacija je pravzaprav značilna že za zgoraj navedeni melodični različici 8. modusa e in f). V oficiju velikega petka, na katerem je bila izvedena primerjava med rokopisoma Lyon 509 in Gradec 273, je pogosto korigirana zlasti ena notna figura – clivis. Značilno mesto korektur in razlik med rokopisoma je clivis fe v rokopisu 273. Na istem mestu ima Lyon 509 pogosto le punctum na tonu e ali f. Začetni f je v rokopisu Lyon 509 dostikrat izpuščen, tudi v postopih treh tonov (climacus fed iz rokopisa Gradec 273 tako npr. v rokopisu Loyn 509 postane clivis ed). Včasih je prvotni clivis fe v rokopisu 273 korigiran v pes ef. Enako občutljiva so mesta melodij, kjer se nahaja ton h, npr. v clivisu ch rokopisa 273; isto mesto ima v rokopisu Lyon 509 le ton c. Podobno je bil prvotni clivis ha v rokopisu Gradec 273 korigiran v ca, kar se sklada z zapisom v rokopisu Lyon 509. Rokopis 509 izraža nekoliko večjo tendenco k izogibanju poltonskim postopom, zato pogosto ukinja spodnji (h) ali zgornji ton v tem postopu (f). Poleg tega obstaja še nekaj drugih značilnih mest, ki so v rokopisu Gradec 273 pogosto korigirana v katerih se ta rokopis pogosto približa rokopisu Lyon 509 (npr. pri skupini g-fe, ki s korekturo v rokopisu Gradec 273 postane ga-fe, kar se sklada z zapisom v rokopisu Lyon 509).136 136 Šter, »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja,« 25–26 in 31–32.

Tudi na drugih mestih do največjih melodičnih odstopanj prihaja na korigiranih mestih, predvsem pa na mestih, ki vključujejo poltonske postope. Zopet so razlike najbolj opazne na mestu postopa med e in f, saj se je h, tudi če je bil zapisan brez kakršnegakoli predznaka, lahko pel kot b. Tako v okviru značilnih melodičnih različic e in f kot v okviru primerjav posameznih melodij spevov različnih vrst (responzoriji in antifone) se kaže značilno nihanje melodij na mestih, kjer nastopi polton. Če govorimo zelo splošno, se zdi, da rokopis Gradec 273 v svojem prvotnem melodičnem zapisu na takšnih mestih večkrat ohranja in vključuje ton f; medtem ko je f v rokopisu Lyon 509 velikokrat izpuščen, pogosto ostane le ton e. S korekturo se melodično mesto rokopisa Gradec 273 običajno približa istemu mestu v rokopisu Lyon 509.

Oglejmo si še eno primerjavo rokopisa Gradec 273 s petimi kasnejšimi žičkimi antifonarji, ki jih hrani Univerzitetna knjižnica v Gradcu. Primerjava je prikazana v Glasbenem primeru 8.5, prikazuje pa enega od responzorijev epifanije Reges tharsis. Sama melodija responzorija je trdno strukturirana okrog osrednjih tonov d in f, responzorij pa tudi ni med najdaljšimi, zato ne preseneča, da melodičnih odstopanj med rokopisi skoraj ni. Eno razliko med rokopisi najdemo v verzu na besedi omnes [gentes], kjer imajo antifonarji 15. stoletja punctum na tonu c, rokopis Gradec 273 pa je bil korigiran. Pred punctumom na tonu c, ki je usklajen s kasnejšimi rokopisi, je bil na tem mestu očitno zapisan pes cd. To dokazuje ostanek povezovalne črtice na desnem zgornjem robu punctuma, ki je tudi nekoliko nagnjen, kar je običajno za punctume, ki v rokopisu 273 sestavljajo pese. Možno je, da je to prvotna korektura – morda je notator najprej pomotoma prepisal figuro prejšnje besede omnes [reges], ki je sicer za terco višja, a se prva nota prav tako začne v prostoru med notnima črtama, potem pa je svojo napako spregledal in noto pobrisal.

V responzoriju Reges tharsis ima rokopis Gradec 273 še dve drugi pobrisani mesti: na besedi eum v verzu sta bila namesto punctuma f s sledečim clivisom fe tu pes ga s sledečim punctumom g. Vendar je punctum s sledečim clivisom nedvomno zapisan s prvotno roko in za to korekturo je verjetno kriva notatorjeva napaka. Podobno je s še slabše vidljivim mestom pri besedi reges v verzu, kjer je bil po koncu clivisa ed morda zapisan še en punctum na tonu e. Morda je bil tukaj punctum, ki so ga zelo kmalu izbrisali, morda pa je mesto v rokopisu samo nekoliko bolj zamazano.

Ritmično diferenciranje spevov v rokopisu Gradec 273

Če opazujemo notne zapise spevov v rokopisu Gradec 273 s stališča skupinjenja not, vidimo, da v njem ni veliko verižnih povezav not v melizmih in da je glasba tudi v melizmatskih delih najpogosteje zapisana v obliki jasnih, razčlenjenih notnih figur. A čeprav je srednjeveški glasbeni rokopis lahko merilo sam zase, ga še bolj objektivno lahko vidimo v luči primerjav z drugimi podobnimi rokopisi. Tudi primerjava z nekaterimi drugimi kartuzijanskimi rokopisi, ki prihajajo iz Žič in imajo iste speve (gl. Glasbeni primer 8.5), pokaže, da ima med njimi prav rokopis Gradec 273 največjo stopnjo diferenciranosti notnih figur in da so v njem najbolj razpoznavne preprostejše figure, kot so pes, torculus, porrectus ipd., ter skupine iz teh figur. Nedvomno je to tudi posledica starosti rokopisa, saj je znano, da so bili zgodnejši glasbeni rokopisi kartuzijanskega reda v tem pogledu bolj diferencirani kakor poznejši.

Obenem primerjava pokaže, v kolikšni meri so določene notne figure in skupine figur značilne predvsem za rokopis Gradec 273, ki stoji v središču našega preučevanja. Če z rokopisom Gradec 273 primerjamo nekatere druge antifonarje iz Žič, postane jasno, da vsak rokopis običajno določene melodične vzorce zapisuje na svoje način. Določena ritmična diferenciacija spevov v notne figure na nekaterih mestih lahko predstavlja tudi značilnost samo enega rokopisa. Te značilnosti pa ne moremo odkriti oz. potrditi, dokler ne ugotovimo, da drugi rokopisi ponujajo drugačne rešitve. Tam, kjer v rokopisu Gradec 273 nastopi ena značilna figura ali skupina notnih figur, imajo drugi rokopisi običajno kaj drugega.

V primerjavi več rokopisov torej postane pri pregledu ritmične diferenciacije figur v melizmih spevov opazno, da se določene figure in celo skupine figur znotraj enega rokopisa skoraj vedno pojavljajo z istimi zapisi. Tako lahko za rokopis Gradec 273 na podlagi primerjave več spevov z istimi spevi iz drugih antifonarjev izpostavimo nekaj značilnih figur.137 137 Gl. Šter, Poznosrednjeveška monastična recepcija, 254–267 in F3–F11. Če bi bili v primerjavo vključeni drugi rokopisi ali morda samo drugi spevi, bi bila slika morda nekoliko drugačna. A to niti ni tako pomembno kakor dejstvo, da vsak rokopis ima nek svoj sistem in svojo logiko zapisovanja spevov. Tudi če ta logika ni konstantna ali ves čas konsistentna, je prevladujoča. In tudi hiter pregled nekaterih primerov,Če bi Takšen je primer figure A, ki ima značilno obliko v rokopisu Gradec 273, v ostalih rokopisih pa je zapisana drugače. Na ta način lahko potrdimo, da ima vsak od rokopisov svoj ustaljen način zapisovanja, ki se ga notator drži.

Če izpostavimo najbolj značilne oblike razčlenjevanja melizmov v rokopisu Gradec 273, pridemo do značilnih skupin figur, označenih s črkami A – H:

- Figura A se pojavlja v več različicah in ima več izpeljav. Gre za značilno kadenčno figuro, ki se pojavlja v kadencah fraz. Če izpostavimo najbolj značilne, so to nekatere figure, ki se pojavljajo ob zaključkih fraz oz. kadencah. Rokopis Gradec 273 ima svoj značilen način zapisovanja te figure: začetni scandicus je sestavljen iz punctuma z običajno ločeno zapisanim sledečim pesom, ki ju je kasnejša korektura pogosto povezala. Po sledečih nagnjenih punctumih (enemu, dveh ali celo treh) figuro zaključuje pes. Podobno so zapisane figure, ki jih lahko interpretiramo kot posamezne dele figure A v rokopisu Gradec 273. Redkeje figuro namesto pesa zaključuje punctum, kar je sicer bolj značilno za druge žičke antifonarje, ne pa toliko za Gradec 273.

- Figura B je izpeljava figure A: to je figura A s sledečim clivisom. Ima obliko kratkega loka in v spevih lahko predstavlja neke vrste polfrazo.

- Figura C: kombinacija dveh zaporednih clivisov.

- Figura D: kombinacija clivisa in pesa.

- Figura E: punctum s sledečim torculusom resupinusom.

- Figura F: clivis s sledečim torculusom resupinusom.

- Figura G: samostojni punctum, ki mu sledi pes.

- Figura H: torculus praepunctis z ločenim punctumom.

- Figura I je podobna figuri A; začne se s porrectusom, nadaljevanje pa je enako kakor pri figuri A (v rokopisu Gradec 273 nagnjen punctum ali dva ter zaključni pes).

Spodaj se nahaja nekaj slik značilnih figur iz rokopisa Gradec 273. Figure E, F, I so tukaj prikazane samostojno, v prepisu iz rokopisa Gradec 273.

Glasbeni primer 8.2: Figura E iz responzorija Illuminare, illuminare, rokopis Gradec 273

Glasbeni primer 8.3: Figura F iz responzorija Venit lumen, rokopis Gradec 273

Glasbeni primer 8.4: Figura I iz responzorija Venit lumen, rokopis Gradec 273

V vzporednem prepisu responzorija Reges tharsis iz rokopisa Gradec 273 in še petih kasnejših žičkih antifonarjev (na začetku črtovij v Glasbenem primeru 8.5 je zapisana njihova signaturna številka, vsi pa prihajajo iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu) pa so prikazane še druge zgoraj opisane figure. Opazno je, da so te značilne figure v drugih rokopisih zapisane drugače kakor v rokopisu Gradec 273. predvsem pa je že na primeru tega speva jasno, da npr. kadenčna figura A in iz nje izpeljana figura B v našem rokopisu nastopata skoraj vedno v enaki obliki. V takšni obliki ju najdemo tudi v večini drugih spevov v rokopisu, prav tako pa je z drugimi zgoraj naštetimi figurami, ki bi jim lahko dodali še nekatere.

Glasbeni primer 8.5: 2. responzorij epifanije Reges Tharsis

Responzorij Reges tharsis je krajši responzorij, ki ima običajen obseg za 2. modus: A–g. Melodija se z izjemo nizkega »A« v prvi besedi responzorija odvija v obsegu kvinte c–g. Na finalnem tonu »d« se z značilno figuro B (oz. figuro A s sledečim clivisom ed, gl. Glasbeni primer 8.5) zaključuje večina posameznih delov responzorija, ton d pa ima pomembno vlogo tudi znotraj posameznih fraz. Poleg tega je zelo pomemben recitacijski ton f, ki v responzoriju ni tako neposredno izpostavljen in je vedno nekoliko zakrit, povezan s tonom g, ki je v figuri z njim predhodni ali sledeči ton. Tona g in c se običajno vrtita okrog glavnih tonov (d in f), ton e pa je največkrat prehodne narave.

Spev bi lahko strukturno razdelili na več fraz: v responzoriju so to kratke fraze, ki se zaključujejo s figuro B na koncu besed insule, offerent, arabum, dona in adducent. Seveda bi bila možna tudi drugačna razporeditev speva na fraze, vendar ima figura B močan kadenčni učinek, ki akustično deluje kot konec fraze. Figura B ima že sama na sebi obliko kratkega loka in bi lahko v spevih predstavljala neke vrste polfrazo. Dve frazi verza se končata na besedah reges in ei.

Sama melodija responzorija je torej trdno strukturirana okrog osrednjih tonov d in f. V prvi frazi responzorija je osrednji ton d, od katerega se glasbeni tok spusti navzdol do najnižjega tona responzorija, se nato dvigne do recitacijskega tona f in nazadnje pristane na clivisu dc. Druga kratka fraza se odvija med osrednjima tonoma d in f. Tretja ima obliko dveh kratkih lokov; drugega predstavlja značilna figura B. Podobno je s frazo, ki se zaključi na besedi dona, zadnja fraza responzorija pa zelo spominja na recitacijo psalmov, saj se začne z inicijem 2. psalmovega tona in se nato vzpne do recitacijskega tona f, dokler se ne spusti do tona d; sledi končni del fraze, ki se zaključi s figuro B. Podobno nihata med d in f s sosednjimi toni tudi obe frazi verza.

Slika 8.1: Responzorij Reges tharsis v rokopisu Gradec 273, fol. 33v

V responzoriju Reges tharsis v primeru razporeditve not v figure med žičkimi antifonarji najdemo kar nekaj razlik, vendar nobena od njih ne odstopa konsistentno in ves čas od rokopisa Gradec 273.

Razlik v ritmični diferenciaciji notnega zapisa je več vrst. Lahko so ritmično različno diferencirane že iste notne figure (kakor npr. scandicus z zapisom zaporedja pesa in punctuma). Razlike zaradi različnih zapisov istih notnih figur na tem mestu niso obravnavane, če te figure sestojijo iz razpoznavnih osnovnih elementov in tako vemo, da je na istem mestu mišljena ista figura. Če pa so v enem rokopisu note zapisane kot veriga not, je to navedeno, saj se s takšnim zapisom izgublja ritmična diferenciacija figur. Verižni zapis neke figure predstavlja neko drugo raven zapisa, čeprav so tudi v tej splošno gledano note samo drugače povezane med seboj.

Druga vrsta razlik v ritmični diferenciaciji zadeva različno skupinjenje figur znotraj neke skupine (melizmi). Z drugačnimi figurami se znotraj melizmov vzpostavijo nova ritmična razmerja in med figurami nastane nova hierarhija.

Obe vrsti razlik sta med sabo velikokrat prepleteni – tudi zato, ker so figure lahko povsem osnovne ali kompleksnejše. Primer te prepletenosti je npr. kompleksna figura A, ki je v rokopisu 273 zapisana z zaključnim pesom, v drugih rokopisih pa z zaključnim punctumom (oz. z dvema punctumoma namesto s pesom). Končni pes je lahko gledano s prvega vidika združitev oz. povezava dveh not v figuri, gledano z drugega vidika pa se tu odvija prenos poudarkov; nagnjeni punctum iz enega rokopisa postane prvi ton pesa v drugem rokopisu in s tem dobi drugačno funkcijo.

Obravnavani žički srednjeveški antifonarji v responzorijih uporabljajo večinoma iste notne znake in figure. Opazno pa je, da ima en znak v rokopisu Gradec 273 drugačno vlogo kakor v drugih rokopisih: to je nagnjeni punctum. Vsakega nagnjenega punctuma, ki se pojavi v rokopisu Gradec 273, ne moremo pojasniti samo z velikim kotom pisave oz. v desno nagnjeno pisavo; nekateri so v obliki romba gotovo zapisani namenoma. Rokopis Gradec 273 v Reges tharsis uporablja zelo dobro vidna nagnjena punctuma na besedi gentes v verzu, medtem ko imajo drugi rokopisi na tem mestu običajne punctume ali virgo (rokopis 7). V izvirniku so nagnjeni punctumi zelo dobro vidni – čeprav se na nekaterih drugih mestih zdi, da jasne meje med nagnjenimi in običajnimi punctumi ni, je razlika v nagnjenosti punctumov med besedama omnes in gentes v rokopisu Gradec 273 tu očitna.

Če predpostavimo, da imajo žički antifonarji v tem responzoriju isto melodijo, ki je že bila obravnavana zgoraj (prvotne korekture notatorjev pri tem zanemarimo), se zapis notnih figur v njih že nekoliko razlikuje, čeprav responzorij Reges tharsis nima nobenih razširjenih melizmov. Najbolj značilen je različen zapis figure A in njenih različic (priloga F), ki se pojavljajo v kadencah fraz. Rokopis 273 ima svoj značilen način zapisovanja te figure: začetni scandicus je sestavljen iz punctuma z običajno ločenim pesom, ki ju je kasnejša korektura pogosto povezala. Po sledečih nagnjenih punctumih (enemu, dveh ali celo treh) figuro zaključuje pes. Podobno so zapisane figure, ki jih lahko interpretiramo kot posamezne dele figure A v rokopisu Gradec 273. Taka primer sta npr. figura na besedi ei na koncu verza responzorija, ki je pravzaprav drugi del figure A, ali pa figura na besedi servient, ki predstavlja prvo polovico figure A. V rokopisih Gradec 18, 145, 51 in 7 ima figura A drugačen zapis: sestavljena je iz scandicusa (v različnih oblikah glede na rokopis) z dvema, tremi ali štirimi sledečimi nagnjenimi punctumi, figuro pa zaključuje samostojno napisan punctum. Redko je tako tudi v rokopisu Gradec 273 (adducent). V rokopisu Gradec 21 je ta figura zapisana verižno, vse note v njej so vedno povezane v eno samo neprekinjeno figuro.

V responzoriju najdemo še manjše razlike na začetni besedi reges, kjer rokopis 273 zapisuje figuro pesa subbipunctisa, ostali rokopisi pa imajo verižno povezane note. Verižne povezave na besedi adducent na koncu responzorija najdemo v rokopisih Gradec 273, 18 in 51, v 21, 145 in 7 pa ne, kar je zanimivo, saj so verižne povezave bolj običajne prav v rokopisih Gradec 21 in 7. Morda je tu v vseh rokopisih mišljen scandicus (z ločenim ali povezanim punctumom za pesom), ki se navezuje na sledeči torculus, vendar iz zapisov to ni razvidno. V besedi reges v verzu rokopisa 273 in 18 zapisujeta torculus praepunctis z ločenim punctumom (figura H), rokopisi Gradec 21, 145 in 7 pa kombinacijo pesa in clivisa, medtem ko ima rokopis 51 verižno povezane tone.

V besedi insule imajo vsi razen rokopisa Gradec 145 kombinacijo clivisa in pesa (figura D), le rokopis Gradec 145 ima porrectus s sledečim punctumom. V besedi munera ima rokopis 273 zapisana dva zaporedna clivisa (figura C), ostali rokopisi pa navajajo verige štirih tonov.

V verzu na besedi adorabunt srečamo ne le drugo figuro, temveč tudi drugačno skupinjenje not. Rokopisa Gradec 273 in 145, najbrž pa tudi Gradec 18 (ni povsem jasno razvidno), najprej zapisujejo pes, nato pa kot drugo skupinico punctum s sledečim pesom (figura G). Rokopisi Gradec 21, 51 in 7 imajo scandicus s sledečim pesom, pri čemer vmesni punctum uvrščajo v prvo in ne v drugo skupinico not.

Rokopis Gradec 273 ima tako nekatere značilne notne figure, ki jih drugi rokopisi nimajo, v njem pa se pojavljajo zelo konsistentno – celo tako konsistentno, da jih je mogoče opredeliti. Značilno je, da pri nekaterih kompleksnejših figurah v rokopisu Gradec 273 najdemo samostojni začetni punctum, ki mu sledijo neke druge figure (pes, torculus ali npr. torculus resupinus), kar je v ostalih rokopisih drugače. Rokopis Gradec 273 ima za ritmično zapisovanje spevov svojo logiko in svoj sistem, oboje pa temelji na jasni razčlenjenosti speva v posamezne notne figure.

9. Psalmodični obrazci rokopisa Gradec 273

V rokopisu Gradec 273 se ne nahajajo samo dolgi in melodično bogati spevi, kot so responzoriji in antifone. Z antifonami so tesno povezani še zapisi številnih obrazcev oz. delov obrazcev za izvajanje psalmov in kantikov. Psalm je z antifono, ki se poje pred njim in za njim, povezan tako po vsebini besedila kakor po glasbenih značilnostih. Modus antifone, ki oklepa neki psalm, določata finalna nota in sama zgradba speva iz značilnih fraz, razviden pa je tudi iz psalmodičnega obrazca pripadajočega psalma.138 138 V času, ko je nastal rokopis Gradec 273, sta bila pojma modusa in psalmovega tona med seboj že močno prepletena in povezana. O kompleksnem razmerju med modusi in psalmovimi toni gl. Bailey, »Latin monophonic psalmody,« Grove Music Online. Slednji pa je opredeljen predvsem z diferenco, ki je v rokopisih domala zmeraj navedena, in z recitacijskim tonom.

Psalmi so se peli na določene psalmodične obrazce, za katere je bilo značilno recitiranje na enem tonu (recitacijski ton ali ténor). Ob recitacijskem tonu so bili sestavni deli psalmodičnega obrazca še tri drobne tonske figure ali inflekcije: intonacija ali inicij, flexa ali vmesna medianta ter zaključna diferenca ali terminacija.139 139 Frere in dr., »Inflection,« Grove Music Online; Snoj, Gregorijanski koral, 111–118. Ti obrazci so bili splošno znani in so predstavljali del vsakdanje glasbene prakse v liturgiji, od tradicije do tradicije pa so se lahko nekoliko razlikovali.140 140 Cistercijani tako npr. intonacij sploh niso imeli. Emerson, »Plainchant in the religious orders,« Grove Music Online. Za vsakega od osmih psalmovih tonov (ki so pravzaprav nekaj podobnega kakor modusi v spevih) je lahko obstajalo več obrazcev ali njihovih posameznih delov.

Pri kartuzijanih se je obrazec določenega psalmovega tona vedno začel z isto intonacijo in recitiral na določenem recitacijskem tonu, zaključnih diferenc pa je imel psalmov ton tudi v tej tradiciji lahko več. Za določanje pravega psalmovega tona in modusa celotnega speva intonacije niso bile tako pomembne kakor diference. Včasih so bile lahko celo zavajajoče, saj imata isto intonacijo lahko obrazca dveh različnih psalmovih tonov (npr. 1. in 6.). Ker je bila intonacija v določeni liturgičnoglasbeni tradiciji v enem modusu običajno ena sama in je bil psalmodični obrazec liturgičnim akterjem znan na podlagi diference psalma in modusa antifone, je bila tako rekoč samoumevna in v rokopisih pogosto ni bila izpisana. Dodatni razlogi za to situacijo pa so bili nenazadnje tudi gmotni, saj večina zapisov v srednjeveških rokopisih nadvse skrbno izrablja prostor na dragem pergamentu. Zapis intonacij ne le da ni bil potreben za samo glasbeno izvajanje – predstavljal je tudi dodatne stroške.

Možnih diferenc je bilo v posameznih psalmovih tonih precej več (to je bilo najverjetneje povezano z različnimi možnimi začetki antifon v posameznih modusih). Slednje so ponavadi zapisane pod sklopom vokalov »euouae« iz zadnjih dveh besed verza, ki je zaključeval psalme – t. i. male doksologije: »Gloria patri et filio et spiritui sancto. Sicut erat in prinicipio et nunc et semper et in secula saeculorum amen.«

Večina rokopisov različnih tradicij, tudi kartuzijanske, tako za psalme zapisuje samo diference. Na srečo prav rokopis Gradec 273 sodi med redke rokopise, v katerih najdemo zapisane tudi intonacije psalmov in kantikov (ti imajo obrazce enake ali zelo podobne psalmom; le nekateri psalmovi toni so rahlo bolj okrašeni).

Kartuzijanski rokopisi so ohranili različne intonacije (včasih tudi več različic) za vse psalmove tone. Kantika Magnificat in Benedictus imata posebni, rahlo bolj okrašeni intonaciji v 2. in 8. modusu, v ostalih pa uporabljata iste intonacije kakor psalmi. V primerjavi z Liber usualis ima Gradec 273 (pa tudi ostali žički antifonarji) nekaj posebnih intonacij in diferenc psalmov in kantikov. Te se v veliki meri ujemajo s tistimi v t. i. Guigovem tonarju, rokopisu iz 2. polovice 12. stoletja, kjer so zbrane kartuzijanske intonacije in diference tega časa.141 141 Becker, Das Tonale Guigos I., 54–55. Prim. tudi Huglo, Les tonaires, 352–357. Guigov tonar navaja kar devet diferenc za prvi modus, eno samo za drugega, pet diferenc za tretjega in pet za četrtega. Peti in šesti modus imata po eno samo diferenco, sedmi jih ima pet, osmi pa štiri.142 142 Becker, Das Tonale Guigos I., 16–48. Diferenc v rokopisu Gradec 273 je nekoliko več kakor v Guigovem tonarju. Hansjakob Becker za vsako diferenco na podlagi Guigovega tonarja navaja posebno številko (1,6 pomeni 6. diferenco 1. modusa ipd.), ki je v oklepaju navedena ob diferencah v glasbenih primerih, vzetih iz rokopisa Gradec 273.143 143 Pregledno tabelo intonacij in diferenc Guigovega tonarja najdemo v Becker, Das Tonale Guigos I., 15.

V spodnjih glasbenih primerih so tako prikazane intonacije in diference psalmov in kantikov iz rokopisa Gradec 273, razvrščene po osmih modusih. Kjer se intonacije in diference kantikov Magnificat in Benedictus razlikujejo od navadnih psalmskih, je to posebej navedeno (2. in 8. modus).

Na koncu so navedeni še incipiti invitatorijskega psalma Venite exultemus. Tako so zapisani v rokopisu Gradec 273, celotni obrazci tega psalma pa se do danes žal niso ohranili. Za ohranjene intonacije invitatorijskega psalma iz rokopisa Gradec 273 je bilo ob navedbi modusov uporabljeno še številčno poimenovanje, usklajeno z današnjim poimenovanjem v kartuzijanskem antifonarju, in sicer z oznakami od KA 1 do KA 8.144 144 Antiphonarium nocturnum ad usum Sacri Ordinis Cartusiensis, 288–295. Incipiti, ki jih najdemo v rokopisu Gradec 273, se namreč skoraj popolnoma ujemajo z incipiti psalma Venite v preko spleta dostopni izdaji kartuzijanskega antifonarja.

Redke intonacije in diference so označene z zvezdico (*). Pojavljajo se samo na nekaterih mestih v rokopisu, ki je običajno navedeno ob njih. Tu ni vedno nujno, da gre za očitne napake, ki spodaj niso navedene; včasih so intonacije preprosto transponirane ali nekoliko okrašene (prim. intonacije prvega tona), včasih pa gre za redkejšo obliko intonacije, ki je uporabljena le pri manjšem številu spevov v rokopisu (intonacija 3. tona).

Poimenovanje intonacij in diferenc psalmov ter kantikov izhaja iz oznak v Liber usualis.145 145 The Liber usualis, 113–117 in 129–220. Tudi velike in male črke abecede so v diferencah navedene tako, kakor jih označuje Liber usualis. Če ima psalmov ton eno samo diferenco, ta nima posebnega imena. Vendar ima rokopis 273 v primerjavi z Liber usualis nekaj posebnih intonacij in diferenc, ki so tako dobile nova poimenovanja glede na zaključni ton diference in novo številko. Ob vseh glavnih intonacijah in diferencah, ki jih v Liber usualis ni, je to navedeno v oklepaju. V tistih intonacijah, ki so zelo redke in so morda napake v rokopisu 273 (označene z zvezdico:*), to ni posebej označeno. Navedena poimenovanja diferenc psalmov in kantikov so uporabljena tudi v seznamu spevov rokopisa Gradec 273 (Poglavje 14).

Prvi psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.1: Intonacija 1. psalmovega tona

Glasbeni primer 9.2: Diferenca D (Becker 1,2)

Različica diference 1. psalmovega tona, ki vključuje pes ga.

Glasbeni primer 9.3: Diferenca D1

Različica diference 1. psalmovega tona brez pesa, ki jo Liber usualis navaja ob diferenci D, a zanjo nima posebnega imena; tudi Becker ne navaja posebne oznake. V kantikih te diference ni.

Glasbeni primer 9.4: Diferenca D2 (Becker 1,9)

Tudi te diference v kantikih rokopisa Gradec 273 ne najdemo.

Glasbeni primer 9.5:Diferenca f2 (Becker 1,3)

Liber usualis te diference nima.

Glasbeni primer 9.6: *Diferenca f (Becker 1,5)

Običajno je v rokopisu Gradec 273 diferenca korigirana iz diference f2 (npr. na fol. 68r).

Glasbeni primer 9.7: Diferenca g (Becker 1,1)

Glasbeni primer 9.8: Diferenca g2 (Becker 1,6)

Glasbeni primer 9.9: Diferenca g3 (Becker 1,4)

Glasbeni primer 9.10: Diferenca a2 (Becker 1,8)

Glasbeni primer 9.11: Diferenca a4 (Becker 1,7)

Te diference v Liber usualis ni.

Drugi psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.12: Intonacija psalmov 2. tona

Glasbeni primer 9.13: Intonacija kantikov 2. tona

Glasbeni primer 9.14: Diferenca (Becker: 2,1)

Tretji psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.15: Intonacija psalmov in kantikov 3. tona

Glasbeni primer 9.16: Diferenca a (Becker 3,5)

Glasbeni primer 9.17: Diferenca a2 (Becker 3,1)

Glasbeni primer 9.18: *Diferenca b (Becker 3,3)

Redkejša diferenca (gl. fol. 25r in 84r v rokopisu Gradec 273).

Glasbeni primer 9.19: Diferenca b2 (Becker 3,2)

Diference ni v Liber usualis.

Glasbeni primer 9.20: Diferenca b3

Diferenca se ne pojavi v Liber usualis, tudi Becker je ne navaja.

Glasbeni primer 9.21: Diferenca g (Becker 3,4)

Četrti psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.22: Intonacija psalmov in kantikov 4. tona

Glasbeni primer 9.23: Diferenca g (Becker 4,2)

V kantikih te diference ni.

Glasbeni primer 9.24: Diferenca E (Becker 4,1)

Glasbeni primer 9.25: Intonacija psalmov in kantikov transponiranega 4. tona

Glasbeni primer 9.26: Diferenca A, transponiran 4. ton (Becker 4,3)

Glasbeni primer 9.27: Diferenca A*, transponiran 4. ton (Becker 4,4)

Glasbeni primer 9.28: *Diferenca c, transponiran 4. ton

Redka diferenca; v kantikih je ni, tudi Becker je ne navaja

Glasbeni primer 9.29: *Diferenca c2, transponiran 4. ton

Redka diferenca (15r); v kantikih je ni, tudi Becker je ne navaja, prav tako se ne pojavlja v Liber usualis.

Glasbeni primer 9.30: * Diferenci d in d2, transponiran 4. ton (Becker: d2 = 4,5)

Diferenca d2 je korektura iz d. Diferenci sta redki, v kantikih ju ni, tudi Liber usualis ju ne navaja.

Peti psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.31: Intonacija psalmov in kantikov 5. tona

Glasbeni primer 9.32: Diferenca (Becker 5,1)

Šesti psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.33: Intonacija psalmov in kantikov 6. tona

Glasbeni primer 9.34: Diferenca (Becker 6,1)

Sedmi psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Glasbeni primer 9.35: Intonacije psalmov in kantikov 7. tona

Glasbeni primer 9.36: Diferenca a (Becker 7,1)

Glasbeni primer 9.37: Diferenca b (Becker 7,2)

Glasbeni primer 9.38: Diferenca c (Becker 7,3)

Glasbeni primer 9.39: Diferenca c2 (Becker 7,4)

Glasbeni primer 9.40: Diferenca d2 (Becker 7,5)

Diference Liber usualis nima.

Osmi psalmov ton – intonacije in diference psalmov in kantikov v rokopisu Gradec 273

Na tem mestu je potrebno opozoriti na zanimivost rokopisa Gradec 273 v intonaciji 8. psalmovega tona. Antifonarji 15. stoletja imajo v oficiju epifanije v intonaciji 8. psalmovega tona skoraj vedno tone g-a-c, rokopis Gradec 273 pa intonacijo f-a-c. Zdi se, da je to edina prava oz. sistematična razlika med antifonarjem iz 13. stoletja in kasnejšimi rokopisi, zato to intonacijo lahko pojmujemo kot eno bistvenih značilnosti rokopisa.

Te intonacije Guigov tonar nima, najdemo pa jo v nekaterih najstarejših kartuzijanskih glasbenih rokopisih, npr. v gradualu iz 12. stoletja (rokopis Parkminster A 33),146 146 Becker, Das Tonale Guigos I., 147–148. pa tudi v rokopisu Lyon 509, večkrat s kasnejšo korekturo v intonacijo g-a-c. Stara intonacija je že v rokopisu Gradec 273 nekajkrat korigirana v g-a-c. Slednja je značilna za žičke antifonarje 15. stoletja in za vse poznosrednjeveške kartuzijanske rokopise nasploh. Korekture intonacije v rokopisu 273 kažejo, da se je v času med 13. in 15. stoletjem povsod uveljavila intonacija 8. tona g-a-c.

Intonacija, ki se začne na tonu f, je tudi zanimiv pokazatelj sorodnosti med rokopisi. Če je bil rokopis Gradec 273 predloga za kopiranje za mlajše rokopise, bi morda tudi v njih lahko našli kakšno intonacijo z začetkom na f, saj bi do takšnega spodrsljaja sorazmeroma hitro lahko prišlo, čeprav so kopisti za 8. ton imeli drugačno intonacijo. Ker ima intonacijo f-a-c tudi 5. ton, sama na sebi kopista ne zmoti pri prepisovanju, saj jo pozna. Pri hitrem pregledu intonacij 8. tona v rokopisih se je izkazalo, da nekaj 'spodrsljajev' z intonacijo f-a-c namesto sicer običajne intonacije g-a-c najdemo v rokopisu Gradec 18, npr. pri psalmu Exaltabo te (6. antifona 1. nokturna praznika Vnebohoda, 142v), psalmu Dominus regnavit in kantiku Benedicite (oba v prazniku sv. Petra, 194r). Drugi rokopisi, v katerih najdemo ta dva praznika, imajo na teh mestih intonacijo g-a-c. Zanimivo pa je, da je v rokopisu Gradec 21 pri psalmu Exaltabo te intonacija g-a-c verjetno korigirana iz f-a-c. Morda sta obe mesti napaki, lahko pa bi to lahko pomenilo vpliv predloge, iz katere so rokopisa prepisovali (verjetnost takšnega spodrsljaja pri prepisovanju iz rokopisa z več intonacijami f-a-c je večja).

Zaradi teh primerov so bili sistematično pregledani še večji deli žičkih antifonarjev 15. stoletja. V delu rokopisov od 2. adventne nedelje do vključno praznika Nedolžnih otrok ima rokopis 18 kar nekajkrat intonacijo f-a-c, največkrat korigirano v g-a-c (npr. pri drugi antifoni lavd na 17r). Še bolj zanimiva so mesta, kjer je prostor za prvo noto prazen (npr. pri psalmu tretje antifone lavd na fol. 20v) – morda se je prav v tem času odločalo, kakšna bo zapisana melodija inicija 8. modusa v žičkih antifonarjih. Po drugi strani to dokazuje, da je bil rokopis Gradec 273 ali vsaj kateri izmed njegovih morebitnih neposrednih naslednikov še vedno v rabi v 14. in morda tudi v začetku 15. stoletja in da se je v izvajanju oficija še ohranila intonacija f-a-c, morda sočasno ob intonaciji g-a-c. Malo je verjetno, da bi bil notator rokopisa Gradec 18 tako neizkušen ali neveden, da ne bi vedel, kaj napisati, če bi bila praksa trdno ustaljena, ali da bi na prvi ton tolikokrat pozabil. Nekatera od praznih mest prve note so kasneje zapolnili z dodanimi punctumi na tonu g, ki so v večini primerov razpoznavno drugačni kakor druge note, saj so napisani s svetlejšim črnilom (npr. tretja antifona lavd na fol. 18v). Sicer pa se ob teh korigiranih intonacijah postopoma uveljavljajo g-a-c intonacije.

Slika 9.1: Pojav intonacije F s korekturo in brez v rokopisu Gradec 273, fol. 29v

Glasbeni primer 9.41: Intonacija psalmov in kantikov 8. tona

Kjer srečamo intonacijo g-a-c, gre običajno za korekturo intonacije f-a-c (ni pa nujno).

Glasbeni primer 9.42: *Intonacija psalmov in kantikov 8. tona

Glasbeni primer 9.43: Intonacija kantikov 8. tona

Glasbeni primer 9.44: Diferenca G (Becker 8,1)

Glasbeni primer 9.45: Diferenca G* (Becker 8,2)

Glasbeni primer 9.46: Diferenca G2 (Becker 8,1*)

Pojavlja se samo v kantikih. Liber usualis te diference nima.

Glasbeni primer 9.47: Diferenca G3

Pojavlja se samo v kantikih; velikokrat kot korektura iz diference G, lahko pa je tudi obratno. Liber usualis te diference nima, tudi Becker je ne navaja.

Glasbeni primer 9.48: Diferenca c (Becker 8,3)

Glasbeni primer 9.49: Diferenca d (Becker 8,4)

Diference ni v Liber usualis.

Intonacije invitatorijskega psalma Venite exultemus v rokopisu Gradec 273

Rokopis Gradec 273 za invitatorijske psalme Venite exultemus navaja samo intonacije. Ker del rokopisa z začetka manjka in ker imajo nekateri incipiti psalma nadpisane tudi sklice v rimskih številkah na danes izgubljene prve folije, je zelo verjetno, da so bili nekdaj obrazci za ta psalm v začetku rokopisa izpisani v celoti. To domnevo potrjuje primerjava s sorodnim rokopisom iz istega časa, rokopisom 509 iz Mestne knjižnice (Bibliothèque municipale) v Lyonu, ki ima na začetku v celoti izpisane obrazce invitatorijskega psalma, mesta spevov prve in druge adventne nedelje pa se ujemajo z mesti spevov v izvirnem rokopisu Gradec 273 (glede na starejšo foliacijo rokopisa).147 147 Šter, »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja,« 28. Če ne bi bilo v začetku rokopisa Gradec 273 nobenega dodatka, se oficij 2. adventne nedelje ne bi začel šele z nekdanjim folijem 12. Začetki invitatorijskega psalma ustrezajo incipitom tega psalma v sodobnem kartuzijanskem antifonarju, kakor kažejo spodnji primeri.148 148 Antiphonarium nocturnum ad usum Sacri Ordinis Cartusiensis, 288–295.

Glasbeni primer 9.50: 3. ton: KA 7

Glasbeni primer 9.51: 3. ton: KA 7

Različica z nekoliko drugače podpisanim besedilom.

Glasbeni primer 9.52: 3. ton: KA 3

Glasbeni primer 9.53: 4. ton: KA 4

Različica z okroglim b-jem.

Glasbeni primer 9.54: 4. ton: KA 4

Glasbeni primer 9.56: 4. ton: KA 5

Nekoliko daljša izpisana intonacija

Glasbeni primer 9.57: 4. ton: KA 5

Transponiran zapis intonacije oz. napaka pri zapisu ključa v notno črtovje.

Glasbeni primer 9.58: transponiran 4. ton

Glasbeni primer 9.59: 5. ton: KA 6

Glasbeni primer 9.60: 5. ton: KA 6

Različica z drugače zapisanim porrectusom flexusom.

Glasbeni primer 9.61: 5. ton: KA 6

Različica z dvema ločenima clivisoma.

Glasbeni primer 9.62: 6. ton: KA 2

Različica z okroglim b-jem.

Glasbeni primer 9.63: 6. ton: KA 2

Glasbeni primer 9.64: 7. ton: KA 8

10. Korekture v rokopisu 273

V rokopisu najdemo različne vrste kasnejših dodatkov in korektur. Dodatki zadevajo mesta, kjer je prvotni pisar ali notator kaj spregledal, pozabil napisati besedilo oz. note; zelo redko je dodana povsem nova vsebina. Tu največkrat ni jasno, ali gre za dodatek z novo vsebino iz kasnejšega obdobja, ki je prvotni rokopis ni poznal, ali pa za popravek mesta, na katerega je prvotni pisar oz. notator pozabil, pa bi tam moral biti (slika 10.1). Nekajkrat je pisar besedila pred notatorjem pozabil napisati kakšno besedo; v nekaterih takih primerih so napisane samo note in korektor je tako dopolnil le besedilo (kakor npr. na fol. 177r). Korektor je tako dodal bodisi note bodisi besedilo, lahko pa tudi oboje (npr. dodana vrstica z besedilom in melodijo manjkajoče diference na fol. 135v.12; 4r.10 ego).

Slika 10.1: Kasneje dopisana besedilo in glasba na fol. 140r spodaj

Druge vrste korektur so tiste, ki spreminjajo že obstoječa besedila ali melodije. Od melodičnih popravkov so zelo značilni Magnificati z intonacijo g-a-g-c-c (8. ton), pri katerih formula »seculorum amen« vsebuje tone c-c-h-a-c-d; drugi g v intonaciji je tu izbrisan (3v.7), medtem ko pri Magnificatih z isto intonacijo in diferenco c-c-h-c-a-g (diferenca G) isti g v intonaciji ostane (4r.4). Med melodične korekture sodijo tudi note, ki v veliki večini primerov nadomestijo izbrisano starejšo noto ali pa se vrinejo v že napisane notne skupine (pes tako npr. na sredini lahko dobi še en kvadratek in s tem postane scandicus, iz punctuma lahko nastane pes ipd.). Na nekaterih mestih je korektor note samo izbrisal (tak primer je npr. izbrisana druga nota v clivisu, zlasti v sekundnih postopih in ob poltonih c-h oz. f-e, ki jo pogosteje najdemo zlasti v zadnjem delu rokopisa: 213v.11 passi) ali pa je spremenil medsebojno povezavo različnih not. Največkrat je korektor določene melodije popravil tako, da je obenem brisal prvotno različico in dodajal nove note; v takih primerih včasih dobimo tudi druge notne figure (pri brisanju začetne note zloga in dodajanju nove note na koncu tako pri 111v.11 die iz clivisa dobimo pes).

Posebna vrsta korektur zadeva že omenjeni MI in FA oz. e in f različici iste melodične figure. Devaux je pri raziskovanju kartuzijanskih antifonarjev našel dve različici iste melodične figure. Ta figura se pojavlja v melizmih na končnem zlogu besed v določenih responzorijih 8. modusa, v njej pa na istem mestu lahko najdemo ton e (MI) ali ton f (FA). Na podlagi teh dveh različic, ki ju je poimenoval različici MI in FA (gl. Glasbeni primer 1 v 8. poglavju), je Devaux opredelil dve različni melodični družini kartuzijanskih antifonarjev. Prva naj bi bila družina Velike kartuzije, za katero je značilna uporaba različice MI v teh responzorijih, druga pa je po različici FA značilna melodična družina kartuzije Portes, prve ustanove Velike kartuzije, ki je s slednjo tekmovala za vpliv v času porajajočega se kartuzijanskega reda.149 149 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 10. Rokopisi, v katerih se ta melodična figura vedno ali večinoma pojavlja s tonom e (MI), tako sodijo v melodično družino Velike kartuzije, rokopisi z večinskim deležem tonov f (FA) na istih mestih pa v melodično družino kartuzije Portes. Poleg rokopisov teh dveh melodičnih družin obstaja še skupina mešanih rokopisov, ki se bolj ali manj enakovredno poslužujejo obeh različic. V to skupino po Devauxovem mnenju sodi tudi žički rokopis 273, kjer naj bi se MI in FA različici melodične figure v manjših sklopih izmenično pojavljali skozi celoten rokopis.150 150 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 7–10. Na podlagi izmenjave teh sklopov Devaux sklepa na več kopistov oz. notatorjev, ki so morda sočasno prepisovali iz različnih rokopisov.151 151 Devaux navaja, da ima popolnoma isti razpored različic MI in FA melodične figure tudi kartuzijanski antifonar, rokopis Lyon 509. Na podlagi tega domneva, da gre za rokopis, ki je žičkemu močno soroden. Rokopis Lyon 509 je bil sicer napisan za kartuzijo Ste-Croix-en-Jarez, kamor je po bivanju v Žičah odšel prior Hismion oz. Hismido. Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 10; prim. tudi Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 65. Te domneve pa ne podkrepi z morebitno paleografsko analizo grafične podobe notacije oz. njenih posameznih elementov. Devaux tudi ne govori posebej o paleografskih spremembah v besedilu rokopisa 273.

Čeprav sodi uporaba teh dveh različic bolj med vprašanja melodičnih posebnosti rokopisa kot med tista, ki zadevajo notacijo, gre v primeru rokopisa 273 tudi za paleografsko vprašanje. Ker so kartuzijani za preučevanje na voljo verjetno imeli samo črnobele kopije rokopisa, vsa mesta, kjer so bile melodije spremenjene oz. korigirane, niso bila dobro vidna. Poleg tega je bila pri določanju različic MI in FA odločilna tudi Devauxova domneva o sorodnosti rokopisa Gradec 273 z rokopisom Lyon 509. Samo tam, kjer so popravki FA→MI zelo jasno vidni, je Devaux – tudi zaradi potrjene sorodnosti z rokopisom Lyon 509 – kot prvotno različico navedel FA.152 152 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 7–10.

Nekateri popravki teh melodičnih figur so očitni na prvi pogled (slika 10.2), pri drugih pa se je pokazalo, da je bil del črte f okrog delikatne note izbrisan (npr. 237v.8), ali pa je bila cela figura zastavljena tako visoko na črti d, da je malo verjetno, da bi ji neposredno sledila nota e (MI). Pri nekaterih skupinah so vidne packe okrog polja MI / FA, nota MI je ponekod narisana z novo, bolj temno barvo (npr. 196r.6), ali pa se vratovi nove note MI zelo slabo stikajo z noto d (RE) ali c (DO). To kaže na to, da bi bil na mestih, kjer domnevno nastopa različica MI, lahko popravljen celoten rokopis Gradec 273. Zelo verjetno je torej, da je izvirni rokopis na vseh mestih vseboval samo različico FA, kar bi – če hipoteza o dveh melodičnih družinah kartuzijanskih antifonarjev drži – rokopis 273 oddaljilo od tradicije Velike kartuzije in ga približalo kartuziji Portes.

Devaux je prav na podlagi domneve o dveh melodičnih različicah, ki nastopata v tem rokopisu, sklepal, da sta antifonar notirali najmanj dve osebi. Ker pa kaže, da več melodičnih različic v začetku pravzaprav ni bilo, samo na podlagi tega ni mogoče trditi, da je bilo notatorjev več. So pa korekture različic FA v MI pokazatelj o kasnejši spremembi tradicije v antifonarjih žičke kartuzije. V žičkih antifonarjih 15. stoletja je pogostejša – če že ne edina – različica te melodične variante MI.153 153 Devaux, Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien, 9; Šter, »Two antiphonals from the Carthusian monastery in Žiče,« 12–13.

Slika 10.2: Popravljena različica melodične figure: iz FA v MI, 1v.8 consolabimini

Včasih gre v primerih besedilnih in melodičnih korektur za očitno napako prvega pisarja ali notatorja. Tak primer so npr. deli melodije, zapisani v napačnem ključu in s tem na napačni višini. Korektor je ta del melodije izbrisal in zapisal v drugi legi (npr. na fol. 106r).

Kasnejše korekture so bolj pogoste v zapisu glasbe kot v zapisu besedila. Toda na ta način je rokopis dobil kar nekaj novih besed, ali pa se je starejšemu zapisu spremenil pomen. S kasnejšimi melodičnimi korekturami ne dobimo samo novih intervalnih razmerij v posameznih delih melodij, temveč se zaradi prerazporeditve not v skupine spremeni tudi način izvedbe. Sploh je to gotovo pri korekturah, ki zadevajo predznake, saj je z njimi na ta način v rokopis prišlo veliko b-jev in kvadratnih b-jev.

Kasnejše dodatke in popravke prepoznamo po tem, da so napisani z drugim črnilom (v primerjavi s črno izvirno notacijo uporablja korektor – ali korektorji – rjavkasto črnilo). Značilna oblika note je pravokotnik rjavkaste barve z močnima črticama ob straneh (prim. slika 6.48), notna pisava ima povsem drug naklon kot pisava prvotnega rokopisa 273 (korekture so bolj navpične, prim. 13v.1 eius). Na nekaj mestih je tonska višina nakazana samo z drobnimi vodoravnimi črticami (227v.6 terra). Še posebej zanimivih je nekaj korigiranih mest, kjer se pojavlja drug tip notacije (npr. 1v.1 pauperum).

Korekture in kasnejši dodatki lahko zabrišejo jasno prvotno sliko izvirnega rokopisa, a obenem – če jih uspemo razločiti od prvotne pisne plasti rokopisa – na paradoksen način povedo veliko o tistih posebnih lastnostih izvirnega rokopisa, ki se nam morda ob opazovanju sprva zdijo samoumevne. Toda niso; dokaz za to so prav ti tujki, posebne oblike not in njihove povezave, ki izstopajo od sicer zelo poenotene notacijske podobe rokopisa 273. Prav s tem, ko se nam zdi, da prvotni pisar ne bi nikoli uporabil takšne ali drugačne povezave med notami, pridemo do predstave o značilnem povezovanju not in njihovi obliki v rokopisu. Značilni primeri za to so lahko nenavadne oblike punctuma (slika 10.3) in posebne povezave notnih znakov v pesu (slika 10.4) ter v drugih notnih skupinah (slika 10.5–10.7), ki so najbrž nastale kasneje kot prvotni glasbeni zapis rokopisa. Veliko vprašanj v zvezi s korekturami nam najbrž lahko pojasni primerjava s kasnejšimi kartuzijanskimi antifonarji iz Žič, ki se jim slog korektur približuje, še na več pa najbrž ni nedvoumnega odgovora.

Slika 10.3: Kasnejše oblike punctuma

Slika 10.4: Kasnejše oblike pesa

Slike 10.5–10. 7: Kasnejše korekture oz. povezovanje not v rokopisu Gradec 273

11. Dediščina rokopisa 273 in mlajši žički antifonarji

Najbolj neposredno dediščino rokopisa Gradec 273 moramo iskati v njegovih naslednikih, ki so morda črpali iz njega in ga uporabljali kot predlogo. V ta namen so bile preverjene povezave med rokopisom Gradec 273 in še petimi drugimi žičkimi antifonarji (rokopisi Gradec 18, 51, 145, 51 in 7). Primerjava spevov oficija epifanije v njih je pokazala na nekatere posebne povezave med rokopisi. Te povezave so vezane na specifična področja. Niti en rokopis ni z drugim povezan na vseh področjih, torej niti v enem primeru nimamo opravka z 'dobesednim prepisovanjem' oz. z recepcijo, ki popolnoma ohranja tradicijo rokopisa Gradec 273 – kar je navsezadnje razumljivo, če upoštevamo veliko časovno vrzel med rokopisi. Kljub stabilnosti kartuzijanske liturgije se je tu vendarle moralo kaj spremeniti.

Če ostanemo pri primerjavah, ugotovimo, da ima oficij epifanije ima v vseh teh žičkih rokopisih iste speve. Vendar je vrstni red njihovega zapisa različen; večina rokopisov zapisuje oficij epifanije po zvrsteh spevov (spevi posamezne zvrsti so v enem oficiju zapisani skupaj, tako npr. vse antifone in vsi responzoriji), rokopisa Gradec 145 in 7 pa po dejanskem vrstnem redu spevov (tu se antifone in respozoriji pojavljajo mešano zapisani). To tudi sicer ustreza večini zapisov v rokopisih, med katerimi Gradec 145 in 7 izstopata po pogostnosti zapisa oficijev po dejanskem redu spevov, ne izključuje pa možnosti, da bi kateri od teh dveh rokopisov nastal na podlagi katerega od drugih štirih.

V psalmih antifon nastopi nekaj razlik pri intonacijah in diferencah. Toda zdi se, da se najpomembnejša razlika med rokopisi pojavi v intonaciji 8. tona, po kateri se rokopis Gradec 273 razlikuje od kasnejših rokopisov. Tu obstaja posebna povezava rokopisa Gradec 273 z rokopisom Gradec 18, katerega pisar je iz njega verjetno prepisoval glasbo in nemalokrat tudi prvotno intonacijo 8. tona. Rokopis Gradec 18 se s stališča zapisovanja intonacij 8. psalmovega tona kaže kot prehoden rokopis, ki je nastal na podlagi precej starejšega rokopisa, verjetno prav rokopisa Gradec 273. Tako je z rokopisom Gradec 273 vsaj posredno povezan in lahko velja za neke vrste njegovo dediščino. Drugi rokopisi imajo na tem mestu intonacije »g-a-c«, le rokopis 145 skoraj vedno navaja samo diferenco. Obenem tudi v rokopisih Gradec 21 pa tudi v rokopisu Gradec 51 zasledimo mesto, kjer bi lahko bila korektura diference iz f-a-c v g-a-c (božična vigilija, peta antifona lavd). Če korekturi v rokopisih 21 in 51 nista naključje, bi lahko tudi ta dva rokopisa povezali z rokopisom Gradec 18 in posredno z Gradec rokopisom 273, sploh če bi tudi na podlagi primerjave ostalih intonacij 8. psalmovega tona v drugih delih rokopisov našli še kakšen podoben 'spodrsljaj'.

Melodije spevov so iste, razlikujejo se le v nekaterih detajlih. Večino teh bi lahko pripisali napakam notatorjev. Melodično najbolj odstopa od ostalih rokopisov prvotni zapis rokopisa Gradec 273, ki se kasnejšim rokopisom približuje s korekturami. V redkih primerih kasnejši rokopisi prevzamejo prvotno melodijo rokopisa Gradec 273 (npr. rokopis 145 v primeru antifon), kar dodatno potrjuje povezanost kasnejših rokopisov s starejšim: med antifonami najdemo tak primer v rokopisu Gradec 145, med responzoriji pa v rokopisih Gradec 21 in 145. V kasnejših antifonarjih so notatorji bodisi prevzeli korigirane različice rokopisa ali pa so ob prepisovanju starejši rokopis korigirali sami.

Kljub majhnemu številu mest z melizmi v antifonah lahko z vidika uporabe notnih figur v skupinah melizmov in skupinjenja not v figure izpostavimo podobnosti med rokopisoma Gradec 7 in 51. Na več mestih je rokopis Gradec 51 podoben rokopisu Gradec 18, ta pa občasno odstopa od njega in se v svojih odstopanjih približa rokopisu Gradec 273. Tako se vsi rokopisi – vsaj preko katerih drugih – posredno bližajo rokopisu Gradec 273. V daljših figurah je rokopis Gradec 51 zelo podoben rokopisu Gradec 7. Nasploh se tudi glede uporabe črt v črtovju in zapisov okroglega b-ja rokopisi Gradec 18, 51 in 7 kažejo kot homogena skupina, ki se ji v določenih aspektih pridružujeta ostala rokopisa. Prav to sta rokopisa, ki v svoji notacijski podobi najbolj odstopata vsak v svojo smer. Poleg tega imata tudi najmanj zapisov okroglega b-ja, rokopis Gradec 145 pa ima največ črt od vseh.

Rokopis Gradec 273 po drugi strani na veliko mestih uporablja iste notne figure kakor rokopis Gradec 145, tu pa jima je podoben tudi rokopis Gradec 7 s svojim širokim naborom notnih znakov. V verižnih povezavah je rokopisu Gradec 51 in tudi rokopisu Gradec 18 občasno podoben rokopis Gradec 21. Rokopisa Gradec 18 in 145 sta po nekaterih figurah podobna rokopisu Gradec 273, na nekaterih mestih pa najdemo podobnosti v značilnih figurah rokopisov Gradec 7 in 145.

Če raziskovanje dediščine rokopisa Gradec 273 razširimo še na področje liturgične vsebine, vidimo, da so se pravzaprav vsi obravnavani žički rokopisi so se na podlagi liturgične primerjave izkazali kot zelo homogena skupina rokopisov s posebnimi skupnimi značilnostmi. Po drugi strani glede na enotnost kartuzijanske liturgije samo na podlagi te homogenosti ni mogoče trditi, da rokopisi pripadajo prav žički tradiciji. Poseben problem predstavlja v tem primeru dvoumno uvrščeno mesto praznika posvetitve cerkve v rokopisu Gradec 273. Rokopis Gradec 18, ki bi lahko bil najbližji naslednik rokopisa 273, pa tega praznika sploh ne navaja.

Kasnejših liturgičnih dodatkov je zelo malo; pravzaprav kasnejši rokopisi vsebujejo le glavne praznike, v čemer so precej podobni rokopisu Gradec 273, ki ima le osnovne oficije. Na podlagi liturgične vsebine žičkih antifonarjev lahko sklepamo, da je v liturgiji kartuzije Žiče sicer prišlo do sprememb v tradiciji, a so bile te povezane s splošno zgodovino liturgije kartuzijanskega reda. Shizma se v oziru dodajanja novih praznikov žičkim rokopisom ni poznala. Morda je bila takšna, od dogajanja nekoliko distancirana in konservativna drža žičkih rokopisov namerna, saj so prav Žiče gotovo še v 15. stoletju želele ohranjati svoj ugled kartuzije, ki je v shizmi največ prispevala k združitvi reda.

Paleografska in glasbena primerjava predstavo o morebitni žički tradiciji in njeni recepciji v antifonarjih nekoliko izbistrita. Rokopis Gradec 273 je bil v kasnejših antifonarjih do neke mere zagotovo upoštevan. To se kaže v obliki nekaterih figur, kot so npr. clivis z začetno črto (npr. v 18), scandicus z ločenim začetnim punctumom (21, 7), porrectus z obliquo (7), iz njega izpeljani torculus resupinus (51, 18 in 7) ali pa nagnjeni punctumi in compositione, če naštejemo samo najbolj značilne. Kasnejši rokopisi po rokopisu 273 niso povzemali le oblik, temveč so notne znake in figure pogosto tudi uporabili na istih mestih. Tu sta prednjačila predvsem rokopisa Gradec 145 in 18, ki sta, čeprav sta občasno uporabljala drugačne oblike kot rokopis 273, določene figure uporabljala na istih mestih kot antifonar iz 13. stoletja (npr. figure z ločenim prvim punctumom). Noben kasnejši rokopis sistema rokopisa Gradec 273 ni dosledno povzel, vendar tudi za nobenega ne moremo reči, da ga do neke mere ni upošteval. Na določenih mestih nas presenetijo celo podobnosti z rokopisom Gradec 21, ki je sicer zelo nagnjen k verižnemu zapisovanju not, tako da tudi tega rokopisa ne bi mogli izključiti iz kroga sprejemnikov žičke tradicije antifonarjev, ki ji pripada rokopis Gradec 273.

Določene podobnosti med rokopisi se skrivajo tudi drugje. Zlasti zanimivi so zapisi intonacije psalmov 8. modusa, ki se ob rokopisu Gradec 273 pojavljajo še v rokopisu 18, občasno pa tudi v drugih rokopisih. Tu bi neposredno povezavo z rokopisom Gradec 273 najlažje potrdili. Po drugi strani je rokopisu Gradec 18 tako podoben rokopis Gradec 51, da lahko med rokopisoma Gradec 51 in 273 – tudi če notator poznejšega rokopisa tistega iz 13. stoletja ni poznal – potrdimo vsaj posredno povezavo preko rokopisa Gradec 18. Korigirane melodije iz rokopisa Gradec 273 v prvotni podobi prav nepričakovano najdemo v katerem od drugih rokopisov (145 in 21) ... Velikih dokazov o recepciji zgodnjega antifonarja ni, so pa številna majhna znamenja, ki se nenehno ponavljajo (prim. Sliko 11.1). Določeno – vsaj posredno – povezavo je rokopis 273 z vsemi kasnejšimi žičkimi antifonarji zagotovo imel. Na podlagi te tradicije se je izoblikovala dokaj homogena recepcija, ki jo predstavlja krog rokopisov Gradec 7, 18 in 51, nanje pa se v določenih značilnostih navezujejo še drugi rokopisi.

Slika 11.1: Dediščina rokopisa Gradec 273: verjetne povezave med srednjeveškimi žičkimi antifonarji

Značilne spremembe v skupinjenju notnih figur v spevih, ki niso bile v tem času nobena redkost, pričajo o različnem razumevanju ritmične izvedbe korala v zgodnjem rokopisu in v tistih iz 15. stoletja. Toda kartuzijanski koral se je – kot vsaka živa stvar – razvijal in spreminjal. Zato te spremembe, čeprav so se oddaljile od tradicije rokopisa Gradec 273, ne pomenijo prekinitve z njo, temveč njeno nadaljevanje, v določeni meri morda tudi že dekadenco.

Ob primerjavi rokopisa Gradec 273 z ostalimi rokopisi se vedno zastavlja tudi vprašanje upoštevanja oz. neupoštevanja raznih korektur in kasnejših dodatkov v zgodnjem rokopisu. Če teh dodatkov ne upoštevamo, lahko ugotavljamo eno vrsto povezave: med prvotno podobo rokopisa (kjer je ta razvidna) in kasnejšimi rokopisi. Tu so očitnejše podobnosti znotraj skupine kasnejših žičkih rokopisov. Po drugi strani v razmišljanju o možnih povezavah med rokopisom Gradec 273 in kasnejšimi rokopisi vedno naletimo na dejstvo, da je bil rokopis Gradec 273 močno korigiran in da je skoraj vedno korigirana plast tista, preko katere je povezan s kasnejšimi rokopisi. Morda je celo nastanek kasnejših rokopisov povzročil korigiranje starejšega rokopisa. Če kasnejše dodatke in korekture v rokopisu Gradec 273 upoštevamo, vidimo, da so podobnosti med vsemi rokopisi mnogo večje. Tako značilni monastični recepciji znotraj tega korpusa rokopisov priznamo še eno značilno in posebno vlogo. To je aktivna recepcija, ki kroji tradicijo v skladu s svojo lastno sedanjostjo in vpliva nanjo, vpliva pa tudi na razumevanje te tradicije s strani svojih naslednikov. Zato sta vsaka naslednja recepcija in razumevanje tradicije nujno večplastna. Glasbena dediščina, ki nam jo je rokopis Gradec 273 ohranil do danes, ni le njegova lastna, ampak je – tudi v njem zapisana – dediščina kasnejših glasbenih rokopisov.

12. Viri in literatura

Viri

Med viri so navedeni izključno rokopisi, ki so bili raziskovalno in primerjalno uporabljeni v pričujoči monografiji. Seznam literature pa vključuje tako v monografiji citirana dela kakor dela, brez katerih bi bilo poznavanje obravnavane problematike zelo omejeno. Tovrstna dela so v seznamu literature (nekatera splošna dela, glasbene enciklopedije in pripomočki za delo z viri) navedena z zvezdico znotraj oklepaja (*).

  • Rokopis (Hs. oz. MS) 7 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 15. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/handschriften/Ms.0001-0199/Ms.0007/index.html‌›.
  • Rokopis (Hs. oz. MS) 18 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 15. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/handschriften/Ms.0001-0199/Ms.0018/index.html‌›.
  • Rokopis (Hs. oz. MS) 21 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 15. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/handschriften/Ms.0001-0199/Ms.0021/index.html‌›.
  • Rokopis (Hs. oz. MS) 51 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 15. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/handschriften/Ms.0001-0199/Ms.0051/index.html‌›.
  • Rokopis (Hs. oz. MS) 145 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen 15. stoletje. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 15. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/ handschriften/Ms.0001-0199/Ms.0145/index.html›.
  • Rokopis (Hs. oz. MS) 273 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu (Universitätsbibliothek Graz), Sondersammlungen. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Žiče, 13. stoletje. Rokopis je v digitalni obliki dostopen na spletni strani UB Graz: ‹http://143.50.26.142/digbib/handschriften/Ms.0200-0399/Ms.0273/index.html‌›.
  • Rokopis (oz. MS) 509 iz Občinske knjižnice v Lyonu (Bibliothèque municipale Lyon), Fonds ancien. Kartuzijanski antifonar iz kartuzije Sainte-Croix-en-Jarez, 13. stoletje.

Literatura

  • Antiphonarium diurnum Ordinis Cartusiensis. Proprium de tempore. Domo Cartusiæ, 1998. – »Texts – Photographs«. Spletna stran kartuzijanskega reda. 25. september 2009. ‹http://www.chartreux.org/en/frame.html‌›. (*)
  • Antiphonarium nocturnum ad usum Sacri Ordinis Cartusiensis. Troisième édition. Majoris Cartusiæ, 1999. – »Texts – Photographs«. Spletna stran kartuzijanskega reda. 25. september 2009. ‹http://www.chartreux.org/en/frame.html‌›. (*)
  • Apel, Willi. Gregorian chant. Prva izdaja 1958. Bloomington: Indiana University Press, 1990. (*)
  • Bailey, Terence. »Latin monophonic psalmody. 7. The simple psalm tones of antiphonal psalmody.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 23. november 2007. ‹http://www. oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si›.
  • Becker, Hansjakob. »Aspiciens – Aspiciebam: Tradition und Transformation des Antiphonale Officii im Mittelalter.« Crossroad of Culture: Studies in Liturgy and Patristics in Honor of Gabriele Winkler. Orientalia Christiana Analecta 260. Ur. Hans-Jürgen Feulner, Elena Velkovska in Robert F. Taft. Roma: Pontificio instituto orientale, 2000, str. 69–88. (*)
  • Becker, Hansjakob. Die Kartause: Liturgisches Erbe und konziliare Reform. Untersuchungen und Dokumente. Analecta cartusiana 116/5. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1990. (*)
  • Becker, Hansjakob. Die Responsorien des Kartäuserbrevier: Untersuchungen zu Urform und Herkunft des Antiphonars der Kartause. Münchener theologische Studien 39. München: Max Hueber Verlag, 1971.
  • Becker, Hansjakob. Das Tonale Guigos I.: Ein Beitrag zur Geschichte des liturgischen Gesanges und der Ars Musica im Mittelalter. Münchener Beiträge zur Mediävistik und Renaissance-Forschung 23. München: Arbeo-Gesellschaft, 1975.
  • Benedik, Metod. »Kulturell-geistiges Milieu in Slowenien zur Blütezeit der Kartäuserklöster.« Kartäuserliturgie und Kartäuserschriftum 1. Ur. James Hogg. Analecta cartusiana 116/1. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1988, str. 101–116.
  • Beier, Christine. Die illuminierten Handschriften und Inkunabeln der Universitätsbibliothek Graz: Die Illuminierten Handschriften 1400 bis 1550. Band 1: Textband. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010.
  • Beier, Christine. Die illuminierten Handschriften und Inkunabeln der Universitätsbibliothek Graz: Die Illuminierten Handschriften 1400 bis 1550. Band 2: Tafel- und Registerband. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010).
  • Benedik, Metod. »Zgodovinski oris kartuzijanskega reda.« Benediktinci, kartuzijani, cistercijani: Redovništvo na Slovenskem 1. Ur. France M. Dolinar. Ljubljana: Kartuzija Pleterje in Cisterca Stična, 1984, str. 87–106. (*)
  • Berry, Mary. »Carthusian monks.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 16. julij 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›. (*)
  • Bligny, Bernard. »La Grande Chartreuse et son ordre au temps du Grand Schisme et de la crise conciliare (1378–1449).« Historia et spritualitas cartusiensis. Acta colloquii quarti internationali. Ur. Jan de Grauwe. Destelbergen, Saint-Etienne: Centre Européen de Recherches sur les Congrégations et Ordres Monastiques, 1983, str. 35–57.
  • Bolton, Brenda M. »Carthusian Order.« Grove Art Online. Ur. Jane Turner. 16. julij 2007. ‹http://www.groveart.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Cantus. A Database for Latin Ecclesiastical Chant: Indices of chants in selected manuscripts and early printed sources of the liturgical Office. 11. oktober 2009. ‹http://publish.uwo.ca/~cantus/‌›.
  • Cappelli, Adriano. Dizionario di abbreviature latine ed italiane. Ponatis 6. izd. Milano: Ulrico Hoepli, 1990. (*)
  • Collamore, Lila. »Prelude: Charting the Divine Office.« The Divine Office in the Latin Middle Ages: Methodology and Source Studies, Regional Developments, Hagiography. Written in Honor of Professor Ruth Steiner. Ur. Margot E. Fassler in Rebecca A. Baltzer. Oxford: Oxford University Press, 2000, str. 3–11. (*)
  • Corbin, Solange. Die Neumen. Paläographie der Musik I/3. Ur. Wulf Arlt. Köln: Arno Volk-Verlag in Hans Gerig KG, 1977.
  • Degand, Amand. »Chartreux (Liturgie des).« Dictionnaire d’archéologie chrétienne et de liturgie 3/1. Ur. Fernand Cabrol in Henri Leclercq. Paris: Librairie Letouzey et Ané, 1948, stolp. 1045–1071.
  • Degand, Amand. La tradition dans le chant cartusien. Tipkopis, kartuzija Parkminster, 1915. Kartuzija Motta Grossa, pretipkano, 1965.
  • Devaux, Augustin. »Les Chartreux et les mélodies de leur Graduel.« International Musicological Society Study Group Cantus Planus: Papers Read at the 6th Meeting 1. Eger, Hungary, 1993. Budapest: Hungarian Academy of Sciences, Institute for Musicology, 1995, str. 225–250. (*)
  • Devaux, Augustin in Dysmas de Lassus. Graduel cartusien: Introduction à l’édition critique. Analecta cartusiana 228/1. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 2008. (*)
  • Devaux, Augustin. Introduction à une édition critique de l’antiphonaire cartusien. Tipkopis. Sélignac, 2000.
  • Devaux, Augustin. Les origines du missel des chartreux. Analecta cartusiana 99/32. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1995. (*)
  • Dijck, Gabriel van. Pismo z dne 19. 2. 2008.
  • Dobszay, László. »Offizium.« Musik in Geschichte und Gegenwart, Sachteil 7. 2. izd. Ur. Ludwig Finscher. Kassel: Bärenreiter, 1997, stolp. 593–609. (*)
  • Dobszay, László. »Reading an Office Book.« The Divine Office in the Latin Middle Ages: Methodology and Source Studies, Regional Developments, Hagiography. Written in Honor of Professor Ruth Steiner. Ur. Margot E. Fassler in Rebecca A. Baltzer. Oxford: Oxford University Press, 2000, str. 48–60. (*)
  • Emerson, John A. »Plainchant. 7. Chant in the religious orders.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 16. julij 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falconer, Keith in Ruth Steiner. »Divine Office.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 4. december 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falconer, Keith in Ruth Steiner. »Lauds.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 4. december 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falconer, Keith in Ruth Steiner. »Divine Office.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 26. januar 2010. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falconer, Keith in Ruth Steiner. »Matins.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 4. december 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falconer, Keith in Ruth Steiner. »Vespers.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 4. december 2007. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Falvy, Zoltán. »Über Antiphonarvarianten aus dem Österreichisch-Ungarisch-Tschecho-slowakischen Raum.« Studien zur Musikwissenschaft 26 (1964), str. 9–24.
  • Flotzinger, Rudolf. »Die notierten mittelalterlichen Handschriften aus der Kartause Seiz.« Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice. Ur. Jurij Snoj. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998, str. 51–65.
  • Frere, W.H., Owen Jander in Peter Cooke. »Inflection.« Grove Music Online. Grove Music Online. Ur. L. Macy. 22. september 2011. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Golob, Nataša. Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije (1160–1560). Ljubljana, Narodna galerija, 2006.
  • Golob, Nataša. »Zgodovinski oris in pomen Žičke kartuzije.« Govor ob odprtju razstave Arhitektura in rokopisi Žičke kartuzije. Maribor, 27. marec 2007. 27. september 2009. ‹http://aktualno.rkc.si/?id=8540‌›.
  • Gullick, Michael in John R. Nash. »Script. 2. Historical survey, (ii) Gothic.« Grove Art Online. 23. marec 2009. ‹http://www.oxfordartonline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/art/T077192‌›.
  • Harper, John. The Forms and Orders of Western Liturgy from the Tenth to the Eighteenth Century: A Historical Introduction and Guide for Students and Musicians. Prva izdaja 1991. New York: Oxford University Press, 2001.
  • Helsen, Katherine Eve. The Great Responsories of the Divine Office: Aspects of Structure and Transmission. Disertacija. Regensburg: Universität Regensburg, 2008.
  • Hiley, David. »Responsorium.« Musik in Geschichte und Gegenwart, Sachteil 8. 2. izd. Ur. Ludwig Finscher. Kassel: Bärenreiter, 1998, stolp. 176–200.
  • Hiley, David. Western plainchant. Oxford: Clarendon Press, 1993.
  • Hiley, David in Janka Szendrei. »Notation. (vi)(a): Plainchant: Pitch-specific notations, 13th–16th centuries. Square notation.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 23. marec 2009. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Hiley, David in Peter Le Huray. »Versicle.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 14. april 2010. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Höfler, Janez. »Starejša gregorijanika v ljubljanskih knjižnicah in arhivih.« Kronika XIII (1965), str. 164–181.
  • Hogg, James. »The Carthusian Order from its foundation to the present day.« [Ni posebnega naslova publikacije.] Analecta cartusiana 225. Ur. James Hogg, Alain Girard in Daniel le Blévec. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 2005, str. 7–26. (*)
  • Hollenstein, Jean Marie. »Kartuzijanska duhovnost.« Benediktinci, kartuzijani, cistercijani: Redovništvo na Slovenskem 1. Ur. France M. Dolinar. Ljubljana: Kartuzija Pleterje in Cisterca Stična, 1984, str. 107–123.
  • Hoppin, Richard H. Medieval Music. New York: W. W. Norton & Company, 1978.
  • Hourlier, Jacques in Benoît Lambres [Benoît du Moustier]. »Le calendrier cartusien.« Études grégoriennes II. Ur. Joseph Gajard. Solesmes: Abbaye Saint-Pierre de Solesmes, 1957, str. 151–161.
  • Hüschen, Heinrich. »Kartäuser.« Die Musik in Geschichte und Gegenwart 7. Ur. Friedrich Blume. Kassel: Bärenreiter, 1958, stolp. 706–714.
  • Hüschen, Heinrich. »Kartäuser.« Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Sachteil 4. 2. izd. Ur. Ludwig Finscher. Kassel: Bärenreiter, 1996, stolp. 1804–1810.
  • Huglo, Michel. »Antiphon.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 20. april 2009. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Huglo, Michel. »Liturgische Gesangbücher.« Musik in Geschichte und Gegenwart, Sachteil 5. 2. izd. Ur. Ludwig Finscher. Kassel: Bärenreiter, 1996, stolp. 1412–1437.
  • Huglo, Michel. Les tonaires: Inventaire, Analyse, Comparaison. Paris: Société française de musicologie, 1971.
  • Jeffery, Peter. »Music Manuscripts on Microfilm in the Hill Monastic Manuscript Library at St. John’s Abbey and University.« Notes. Second Series 35/1 (september 1978), str. 7–30. 11. februar 2009. ‹http://www.jstor.org/stable/940080‌›. (*)
  • Kam, Lap Kwan. »The Carthusian Antiphoner St. Pölten Cod. 1a and its Post-Pentecost Antiphons.« Gedenkschrift für Walter Pass. Ur. Martin Czernin. Tutzing: Verlag Dr. Hans Schneider, 2002, str. 161–175.
  • Kern, Anton. Die Handschriften der Universitätsbibliothek Graz I. Verzeichnis der Handschriften im deutschen Reich II. Leipzig: Otto Harrasowitz, 1942. (*)
  • Kern, Anton in Maria Mairold. Die Handschriften der Universitätsbibliothek Graz 3. Nachträge und Register zusammengestellt von Maria Mairold. Wien: Georg Prachner Verlag, 1967. (*)
  • King, Arthur Archdale. Liturgies of the Religious Orders. London in New York: Longmans, Green & Co., 1955.
  • Klein, Johann Baptist. Der Choralgesang der Kartäuser in Theorie und Praxis unter besonderer Berücksichtigung der deutschen Kartausen. II. Teil. Berlin: Friedrich-Wilhelms-Universität, 1910. (*)
  • Lambres, Benoît. »L’antiphonaire des chartreux«. Études grégoriennes XIV. Ur. Joseph Gajard. Solesmes: Abbaye Saint-Pierre de Solesmes, 1973, str. 213–218.
  • Lambres, Benoît [Benoît du Moustier]. »Carthusian Spirituality.« New Catholic Encyclopedia 3 (Can–Col). Ur. William J. McDonald in dr. New York: The Catholic University of America, 1967, str. 161–162.
  • Lambres, Benoît. »Le chant des chartreux.« Revue belge de Musicologie / Belgisch Tijdschrift voor Muziekwetenschap, 24/1 (1970), str. 17–41. 1. september 2008. ‹http://www.jstor. org/stable/3686109‌›.
  • Latin Vulgate. The ARTFL Project: Multilingual Bibles. 3. avgust 2009. ‹http://www.lib. uchicago.edu/efts/ARTFL/public/bibles/vulgate.search.html‌›. (*)
  • The Liber usualis with introduction and rubrics in English. Tournai in New York, Desclée & Co, 1961. 2. marec 2010. ‹http://musicasacra.com/pdf/liberusualis.pdf‌›.
  • Mairold, Maria. »Geschichte der Grazer Universitätsbibliothek.« Die Handschriften der Universitätsbibliothek Graz 3. Anton Kern in Maria Mairold. Nachträge und Register zusammengestellt von Maria Mairold. Wien: Georg Prachner Verlag, 1967, str. x–xxii.
  • Mairold, Maria. »Zur Bibliothekgeschichte der Kartause Seitz.« Die Kartäuser in Österreich 1. Analecta Cartusiana 83/1. Ur. James Hogg. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1980, str. 21–47.
  • Mali misal kartuzijanskega reda za uporabo v koru. Latinsko-slovenska izdaja. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1988. (*)
  • Manuscriptorium. 15. maj 2010. ‹http://www.manuscriptorium.com‌›.
  • Mayer, Erwin. Die Geschichte der Kartause Seitz. Analecta cartusiana 104. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1983.
  • Mlinarič, Jože. »Duhovna podoba in pomen srednjeveških samostanov na Slovenskem.« Zgodovinski časopis 47/7 (1993), str. 489–495.
  • Mlinarič, Jože. »Izobraževanje in izobrazba pri cistercijanih.« Grafenauerjev zbornik. Ur. Vincenc Rajšp. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU idr., 1996, str. 257–270.
  • Mlinarič, Jože. »Kartuzija Žiče 1595–1782.« Časopis za zgodovino in narodopisje. Nova vrsta XLV/10 (1974). Ur. Jože Koropec. Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1975, str. 106–126. (*)
  • Mlinarič, Jože. Kartuziji Žiče in Jurklošter. Maribor: Založba Obzorja, 1991.
  • Mlinarič, Jože. Kartuziji Žiče in Jurklošter skozi stoletja. Katalogi 5. Maribor: Pokrajinski arhiv, 1991. (*)
  • Mlinarič, Jože. »Odnos kartuzijanov do knjige in naše slovenske kartuzije.« Knjižnica 26/1–2 (1982), str. 23–46.
  • [A] Monk of the Grande Chartreuse. »Carthusians.« New Catholic Encyclopedia 3 (Can–Col). Ur. William J. McDonald in dr. New York: The Catholic University of America, 1967, str. 162–167. (*)
  • Morrison, Leah. »Constructing Cantus Securus: Reaping Advice from Cantor Cartusiensis.« Studia Musicologica Academiae Scientiarum Hungaricae XLV/1–2. Ur. Jószef Ujfalussy. Budapest: Akadémiai Kiadó, 2004, str. 189–200. (*)
  • Moroney, Davitt in John Caldwell. »Responsory.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 20. april 2009. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›. (*)
  • Movrin, David. »Katarina, dominikanec in kartuzijan: Kartuzijanski generalni prior v Žičah Štefan Maconi in njegova vloga pri kanonizaciji svete Katarine Sienske.« Zgodovinski časopis 59/3–4 (2005), str. 341–392.
  • Niederkorn – Bruck, Meta. »Die liturgietheoretischen Normen in den Consuetudines der Prioren Guigo, Anthelm und Basilius unter besonderer Berücksichtigung der Musik.« Gedenkschrift für Walter Pass. Ur. Martin Czernin. Tutzing: Verlag Dr. Hans Schneider, 2002, str. 177–200.
  • »Notation«. Musikalische Quellen des Mittelalters in der Österreichischen Nationalbibliothek. 26. maj 2010. ‹http://www.oeaw.ac.at/kmf/cvp/‌›.
  • Obnovljena pravila kartuzijanskega reda. 1.–4. knjiga. Odobrena od generalnega kapitlja leta 1971. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1980. (*)
  • Obnovljena pravila kartuzijanskega reda. 5.–8. knjiga. Odobrena od generalnega kapitlja leta 1975. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1982. (*)
  • Oter Gorenčič, Mija. Deformis formositas ac formosa deformitas: Samostanska stavbna plastika 12. in 13. stoletja v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009.
  • Picard, Jean. »La liturgie cartusienne, source principale de spiritualité : éléments de recherches sur les sources de son histoire.« Historia et spiritualitas cartusiensis. Acta colloquii quarti internationali. Ur. Jan de Grauwe. Destelbergen, Saint-Etienne: Centre Européen de Recherches sur les Congrégations et Ordres Monastiques, 1983, str. 289–301. (*)
  • Pivec-Stelè, Melitta. »Srednjeveške knjižnice v Sloveniji.« Knjižnica (1971), str. 87–97.
  • Pompe, Gregor in Jurij Snoj. Pisna podoba glasbe na Slovenskem. Ljubljana: Založba Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 2003.
  • Potter, John. Vocal authority: singing style and ideology. Cambridge: Cambridge University Press, 1998.
  • Rausch, Alexander. »Zur Musiklehre der Kartäuser im Mittelalter.« Gedenkschrift für Walter Pass. Ur. Martin Czernin. Tutzing: Verlag Dr. Hans Schneider, 2002, str. 201–216. (*)
  • Ravier, André. Sveti Bruno. Pleterje: Kartuzija Pleterje, 1968.
  • Rimski misal. Ur. Metod Turnšek i. dr. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov SFRJ, 1965.
  • Ringer, Alexander L. »Melody. 1. Definition and origins.« Grove Music Online. Ur. L. Macy. 9. julij 2008. ‹http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si‌›.
  • Santonino, Paolo. Popotni dnevniki. Prev. Primož Simoniti. Celovec: Mohorjeva založba, 1991.
  • Snoj, Jurij. »Glasbene zvrsti v srednjem veku na Slovenskem.« De musica disserenda VI/1 (2010), str. 87–111.
  • Snoj, Jurij. Gregorijanski koral: glasboslovni prikaz. Ljubljana: Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, 1999. (*)
  • Snoj, Jurij. »Italian Influences in the Medieval Plainchant Manuscripts from Slovenia.« Srednjevjekovne glazbene kulture na istočnoj i zapadnoj obali Jadrana do početka 15. stoljeća / Mediaeval Music Cultures on the Eastern and Western Shores of the Adriatic until the Beginning of the 15th Century. Radovi s međunarodnog muzikološkog skupa održanog u Splitu, Hrvatska, 21.–24. 05. 1997. Muzikološki zbornici 8. Ur. Stanislav Tuksar. Zagreb: Hrvatsko Muzikološko društvo, 2000, str. 275–284.
  • Snoj, Jurij. »Notacijska podoba gregorijanskega korala v srednji Evropi.« Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo 5. Ljubljana: Akademija za glasbo, 2005, str. 173–192.
  • Spletna stran kartuzijanskega reda. 16. julij 2007. ‹http://www.chartreux.org‌›. (*)
  • Spletna stran pleterske kartuzije. 16. julij 2007. ‹http://www.kartuzija-pleterje.si‌›. (*)
  • Steyn, Frances Caroline. Three unkonwn Carthusian liturgical manuscripts with music of the 14th to the 16th centuries in the Grey Collection, South African Library. Analecta cartusiana 167/1–2. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 2000.
  • Stipišić, Jakov. Pomoćne povijesne znanosti u teoriji i praksi. Zagreb: Školska knjiga, 1991.
  • Sveto pismo na internetu. Svetopisemska družba Slovenije. 15. oktober 2009. ‹http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl‌›. (*)
  • Šter, Katarina. »Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja in vprašanje enotnosti kartuzijanskega liturgičnoglasbenega izročila.« De musica disserenda VII/1 (2011), str. 7–34.
  • Šter, Katarina. Poznosrednjeveška monastična recepcija srednjeveškega koralnega enoglasja na primeru antifonarjev iz žičke kartuzije. Disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2010.
  • Šter, Katarina. »Paleografske značilnosti rokopisa 273 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu.« De musica disserenda V/1. Ur. Jurij Snoj. Ljubljana: Založba Znastvenoraziskovalnega centra SAZU, 2009, str. 107–135.
  • Šter, Katarina. »Two antiphonals from the Carthusian monastery in Žiče: Manuscripts 273 and 7 from the Graz University Library.« De musica disserenda IV/2 (2008), str. 7–20.
  • Török, Joseph. »Liturgie et spiritualité chez les chartreux hongrois au début du XVIème siècle.« Kartäuserliturgie und Kartäuserschriftum 2. Ur. James Hogg. Analecta cartusiana 116/2. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1988, str. 63–69.
  • Treitler, Leo. »Reading and singing: On the Genesis of Occidental Music Writing.« Early Music History 4 (1984), str. 135–208.
  • Wagner, Peter. Einführung in die gregorianischen Melodien: Ein Handbuch der Choralwissenschaft I–III. Leipzig: Breitkopf & Härtel, 1911 [3. izd.], 1912 [2. izd.] in 1921.
  • Wickstrom, John B. »The Antiphons ad psalmos of Carthusian Lauds.« Kartäuserliturgie und Kartäuserschriftum 1. Ur. James Hogg. Analecta cartusiana 116/1. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 1988, str. 7–33. (*)

13. Abecedni seznam spevov v rokopisu Gradec 273

V antifonarjih so, kot je bilo že omenjeno, zapisane različne zvrsti korala. Tako je tudi v rokopisu Gradec 273. Tu so psalmi, ki se pojejo na posebne obrazce oz. t. i. psalmove tone in jih glasbeno uokvirjajo antifone. Antifone (A) so krajši, pretežno silabični spevi, ki se menjajo glede na psalme in glede na liturgično vsebino dneva. Nekoliko daljše invitatorijske antifone (IA) imajo invitatorijski psalm Venite exsultemus (Ps 94), s katerim se začenja matutin, ter kantika Benedictus in Magnificat; prvi zaključuje lavde, drugi vespere. Vse te zvrsti antifon so predstavljene v tabeli 1‌. Rokopis Gradec 273 po antifonah običajno zapisuje tudi incipite psalmov, ki pa v prikaz spevov niso bili vključeni, saj po svojih besedilih ne odstopajo od drugih tradicij.

Responzoriji so glasbeni antipod v oficiju prebranih beril, saj pomenijo neke vrste meditacijo na vsebino prebranih beril ali pa govorijo o vsebini liturgičnega dne. Responzoriji so glasbeno najbogatejši in najbolj melizmatični spevi oficija, ki so tudi za izvedbo običajno zelo zahtevni. Responzoriji s pripadajočimi verzi (R; v tabeli brez posebne oznake zvrsti) so predstavljeni v tabeli 2‌. Tako antifone kot responzoriji imajo v kartuzijanskem oficiju besedila bibličnega izvora154 154Z vprašanjem bibličnosti besedil kartuzijanskih spevov in povezavami z njihovo razporeditvijo v oficiju se je intenzivno ukvarjal Becker, Die Responsorien des Kartäuserbreviers..

Poleg njih ima oficij še druge glasbene dele, kot so himne, kratke responzorije z verzi (v tabeli označene z R) in verzete z odpevi (W). Himne ali himnusi so kitični spevi, ki sicer nimajo bibličnih besedil, a se jim je vendarle uspelo uvrstiti med speve kartuzijanskega antifonarja. V rokopisu Gradec 273 ni zapisana nobena himna, niti z incipitom. Kratki responzoriji in verzeti so krajši spevi, ki se večinoma pojejo po ustaljenih obrazcih; najdemo jih v tabeli 3‌ in tabeli 4‌.

Posamezne rubrike tabel so narejene na podlagi indeksov rokopisov v bazi Cantus. V začetku je predstavljena številka in stran folija, na katerem se izbrani spev začne, pri čemer je r (recto) desna in v (verso) leva stran folija. Nato je podana liturgična priložnost oz. liturgični dan, za katerega se spev poje. Oznaka LACUNA pomeni, da je na tem mestu v rokopisu Gradec 273 vrzel.

Oficij označuje oficij oz. molitveno uro, ki ji določen spev pripada. Sledeče kratice označujejo: V = vespere, C= kompletorij, M = matutin, L = lavde, P = prima, T = terca, S = seksta, N = nona, V2 = druge vespere. Uporabljajo se tudi oznake D = male dnevne ure (če je rubrika splošna in ne navaja, za katero uro gre), R = komemoracija, E = evangeljska antifona (pri Magnificatu in Benedictusu).

Zvrsti spevov v tabelah vključujejo naslednje tipe spevov: A = antifona, R = responzorij ali kratki responzorij (za izogibanje razlikam je oznaka za velike responzorije tu izpuščena), V = verz responzorija, W = verzet, I = invitatorijska antifona; PS = psalm ali kantik.

Mesto (Me) označuje mesto speva znotraj določenega oficija (upošteva npr. vrstni red antifon v lavdah ali vesperah) ali pa v delu oficija (v matutinu obstajata dve številki, od katerih prva določa nokturn, druga pa mesto speva v posameznem nokturnu). Verzi responzorijev nimajo samostojnega mesta v tabeli in so zapisani s predhodnim spevom (ali delom speva), s katerim so strukturno povezani.155 155Za podrobnejši opis označevanja mesta spevov v oficiju in nekatere posebne primere glej »File Description for New Contributors«, Cantus.

Incipit podaja začetke besedil spevov. Pravopisno so incipiti usklajeni s pravili iz baze Cantus. Zvezdica za zadnjo besedo incipita (*) pomeni, da je spev v tudi v rokopisu naveden le z incipitom in ne s celotnim besedilom. Opazimo lahko, da se isti spev v tabeli pojavlja pri več liturgičnih priložnostih. Toda indeksi v bazi Cantus ne poskušajo rekonstruirati, kako je izgledalo liturgično leto z izvajanimi spevi na podlagi nekega rokopisa, temveč prikazujejo, kako je nek rokopis dejansko zapisan. Zato npr. ponovitve speva neke nedelje med sledečim tednom, ki jih rokopis ne zapisuje posebej, niso zapisane, vemo pa, da so jih v praksi izvajali. Tako je tudi tu: označeno je samo tisto pojavljanje spevov, ki ga rokopis dejansko zapisuje. Pogosto je ob spevih v rokopisu, kjer je zapisan samo incipit, v rokopisu zapisana tudi številka, ki nas usmeri na tisti folij, kjer je določeni spev zapisan v celoti. Zato vemo, da gre za isti spev, prav tako pa to potrjujeta tako besedilo kot glasba začetka speva, ki sta pri istem spevu identična ne glede na to, ali je ta zapisan v celoti ali samo z incipitom.

CAO številke: incipiti so navedeni po pravopisnih različicah iz baze Cantus. Tudi številke CAO (s predpono CAO-) 156 156To so številke, navedene po Hesbertovem popis besedil Corpus antiphonalium officii. V obsežni zbirki so zbrana besedila antifonarjev iz različnih tradicij, zato je to eno temeljnih del za primerjavo besedil spevov oficija različnih tradicij. in Cantus (redke številke s predpono Can-) številke so navedene na podlagi baze Cantus. Nekatere številke so bile določene na podlagi seznama besedil antifon in responzorijev na spletni strani Cantus planus iz Regensburga, ki tudi navaja CAO številke. Kjer ustreznega besedila v bazi Cantus oziroma med besedili responzorijev in antifon CAO ni bilo mogoče najti, je to označeno v kategoriji CAO številka z znakom $$$$$$$. Večina besedil iz rokopisa Gradec 273 se s CAO besedili ne ujema popolnoma. Pri manjših odstopanjih je sicer navedena samo številka CAO. Kjer so odstopanja velika, so možne različne interpretacije: bodisi da v besedilu iz rokopisa Gradec 273 vidimo neko besedilo CAO z veliko odstopanji ali pa ga pojmujemo kot besedilo, ki ga v CAO ni.

Modus (Mo) in diferenca (Dif): pripadnost speva modusu je označena s številkami od 1 do 8; »r« označuje obrazce verzetov in kratkih responzorijev. Črka »T« pomeni, da je spev zapisan v transponiranem modusu. Zvezdica (*) označuje, da modusa zaradi kratkosti zapisa ipd. ni mogoče določiti. Diference psalmov in kantikov so označene neposredno za antifonami, in sicer z oznakami, ki so navedene v poglavju o psalmodičnih obrazcih v rokopisu Gradec 273. Trenutno jih najdemo le tam, kjer psalmi za njimi nimajo svojega incipita, ampak le diferenco. Ker pa so psalmi v tem rokopisu zelo pogosto zapisani tudi s svojimi besedilnimi incipiti, bo v monografijo v kratkem vključena še dodatna tabela s psalmi iz rokopisa in navedbami vseh diferenc.

Tabela 1: Antifone in invitatorijske antifone
Folij Liturgični dan Oficij Zvrst Me Incipit CAO št. Mo Dif
012v Čet. po 4. adv. nedelji L A 1 A finibus terrae laudes audivimus cao1189 4T
094r Sre. po 4. postni nedelji E A M A saeculo non est auditum cao1194 4T A*
137r Vnebohod M A 1.3 A summo caelo egressio ejus cao1195 4T
049v Sreda med letom L A 2 A timore inimici eripe domine cao1196 2T
052v Četrtek med letom V A 2 A viro iniquo libera me cao1197 4
109v Veliki četrtek V2 A 3 Ab hominibus iniquis libera cao1199 8
110v Veliki petek M A 3.1 Ab insurgentibus in me libera cao1201 1
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja E A M Abraham pater vester cao1210 1 f
133v Oficij mučencev v velikon. času E A B Absterget deus omnem lacrimam $$$$$$$ [cao1212] 1
153v 17. nedelja po binkoštih E A M Accepit autem omnes timor et cao1216 1
093r 4. postna nedelja P A Accepit ergo Jesus panes et cao1217 1 g3
090r 4. postna nedelja M A 3. Accepit ergo* cao1217 1
155v 26. nedelja po binkoštih E A M Accepit ergo* cao1217 1
167v Iz Knjige Makabejcev E A Accingimini et estote filii cao1228 8 G
234v Skupni oficij devic E A M Accinxit fortitudine lumbos suos cao6018 8
146v Binkošti E A B Accipite spiritum sanctum cao1234 7
174r Sv. Janez Krstnik M A 1.2 Ad omnia quae mittam te dicit cao1249 8
178v Sv. Janez Krstnik V2 A Ad omnia* cao1249 8
071r 3. predpostna nedelja L A 3 Ad te de luce vigilo deus ut cao1254 7
013v Sob. po 4. adv. nedelji L A 2 Ad te domine levavi animam cao1255 4T
167r Iz Knjige Makabejcev E A M Adaperiat dominus cor vestrum cao1257 8
129r Teden po 5. velikon. nedelji E A Adhuc multa habeo vobis cao1276 5
046r Torek med letom M A 1.1 Adjutor in tribulationibus cao1278 1
050r Sreda med letom S A Adjutorium nostrum in nomine cao1279 1
123v Sob. po veliki noči D A Adjutorium* / Alleluia iii cao1279 / cao1328 1
142r Pet. po vnebohodu D A Adjutorium* / Alleluia* cao1279 / cao1328 1
045r Ponedeljek med letom T A Adjuva me et salvus ero domine cao1281 8
056v Marijino očiščevanje M A 1.3 Adjuvabit eam deus vultu suo cao1282 7
235v Skupni oficij devic M A 1.5 Adjuvabit eam deus vultu suo cao1282 7
187r Marijino vnebovzetje M A 1.5 Adjuvabit eam* cao1282 7
033r Epifanija M A 2.3 Adorate deum alleluia omnes cao1289 6
033r Epifanija M A 2.2 Adorate dominum alleluia cao1288 6
193r Sv. Mihael M A 2.3 Adorate dominum alleluia in cao1288 6
202v Posvetitev cerkve M A 2.6 Adorate dominum alleluia in cao1288 6
193r Sv. Mihael M A 2.4 Adorate dominum alleluia om- cao1289 6
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A Adorate dominum in aula cao1290 8
201v Posvetitev cerkve M A 1.4 Adorate dominum in aula sancta cao1290 8
202r Posvetitev cerkve M A 2.5 Aedificavit Moyses altare cao1299 6
204v Posvetitev cerkve V2 A 4 Aedificavit Moyses* cao1299 6
032v Epifanija M A 1.1 Afferte domino filii dei adorate cao1303 7
126r Teden po 3. velikon. nedelji A Alias oves habeo quae non cao1320 6
110v Veliki petek M A 2.3 Alieni insurrexerunt in me et cao1321 4T
132v Oficij škofa in spoznavalca v velikon. času E A B Alleluia ego sum vitis vera cao1342 1
130r Sv. Ambrož v velikon. času E A B Alleluia ego sum vitis* cao1342 1
130v Sv. Marko E A B Alleluia ego sum vitis* cao1342 1
049r Sreda med letom – poletni čas M A 2.1 Alleluia ii / Quam bonus* cao1327 / cao4432 4T?
123v Velikonočna oktava - bela nedelja M A 1. Alleluia* / Domine* cao1329 / cao2349 8
027v Nedolžni otroci L A 3 Ambulabunt mecum in albis cao1364 4
094r Čet. po 4. postni nedelji E A M Amen amen dico vobis non $$$$$$$ 1 f2
148r Sre. po binkoštih E A B Amen amen dico vobis qui cre- cao1372 8
147v Tor. po binkoštih E A B Amen amen dico vobis qui non cao1373 6
098v Nedelja trpljenja – tiha nedelja E A B Amen amen dico vobis si quis cao1377 1 f2
088v Pon po 3. postni nedelji E A B Amen dico vobis quia nemo cao1380 1 f2
049v Sreda med letom L A 1 Amplius lava me domine ab cao1390 7
197v Sv. Mihael E A B Angeli eorum in caelis semper cao1400 8
197v Sv. Mihael N A Angeli eorum* cao1400 8
198v Vsi sveti M A 1.3 Angeli eorum* cao1400 8
019v Božič L A 2 Angelus ad pastores ait cao1404 7
120v Velika noč L A 1 Angelus enim domini descendit cao1408 8
121r Velika noč P A Angelus enim* cao1408 8
205v Skupni oficij apostolov M A 1.6 Annuntiaverunt opera dei et cao1429 8
104v Tor. velikega tedna E A B Ante diem festum paschae cao1432 3
015v Vigilija božiča V A Antequam convenirent cao1440 1 f2
113r Veliki petek L A 2 Anxiatus est in me spiritus cao1442 4
036r Epifanija L A 5 Apertis thesauris suis optulerunt cao1447 1
178v Sv. Janez Krstnik E A B Apertum est os Zachariae et cao1448 8
103v Pon. velikega tedna L A 4 Appenderunt mercedem meam cao1463 1
105v Sre. velikega tedna E A B Appropinquabat autem dies cao1465 1
182r Sv. Peter in Pavel L A 2 Argentum et aurum non est cao1480 7
055v 4. nedelja po epifaniji E A B Ascendente Jesu in naviculam cao1489 1
137r Vnebohod M A 2.2 Ascendit deus in jubilatione cao1490 4T
197v Sv. Mihael T A Ascendit fumus aromatum in cao1491 4T A
198r Sv. Mihael V2 A 2 Ascendit fumus* cao1491 4T
150r 6. nedelja po binkoštih E A B Ascendit Jesus in navim et cao1488 1
141v Vnebohod E A B Ascendo ad patrem meum et cao1493 7
170v Iz Knjige prerokov E A Aspice domine quia facta est cao1497 1 D
045r Ponedeljek med letom S A Aspice in me domine et miserere cao1498 7
110r Veliki petek M A 1.1 Astiterunt reges terrae et cao1506 8
116v Velika sobota L A 4 Attendite universi populi et cao1512 7
159r Iz Knjige modrosti E A Attingit sapientia ubique cao1513 8
150v 7. nedelja po binkoštih E A B Audistis quia dictum est cao1519 8
147r Binkošti E A M Audistis quia dixi vobis vado cao1520 7
093v Pon. po 4. postni nedelji E A B Auferte ista hinc dicit cao1530 3 g
106r Veliki četrtek M A 1.2 Avertantur retrorsum et cao1547 8
047r Torek med letom – septuagezima M A 2.1 Avertat dominus captivitatem cao1549 8
046v Torek med letom – poletni čas M A 2.1 Avertat dominus* / Alleluia iv cao1549 / cao1329 8
062r Gospodovo oznanjenje M A 2.6 Beata es Maria quae cao1565 8
003v Tor. po 2. adv. nedelji E A M Beata es Maria quae credidisti cao1565 8
004r Sre. po 2. adv. nedelji E A M Beatam me dicent omnes $$$$$$$ [cao1574] 8
063v Gospodovo oznanjenje E A M Beatam me dicent omnes $$$$$$$ [cao1574] 8
200r Vsi sveti L A 1 Beatam me dicent omnes $$$$$$$ [cao1574] 8
152v 14. nedelja po binkoštih E A B Beati oculi qui vident quae cao1586 [$$$$$$$] 1
052v Četrtek med letom N A Beati omnes qui timent cao1587 2
201r Vsi sveti E A M Beati pacifici beati mundo corde cao1588 1
211r Skupni oficij apostolov L A 4 Beati pacifici beati mundo corde cao1588 1
212v Skupni oficij mučencev M A 1.1 Beati pauperes spiritu $$$$$$$ 1
200v Vsi sveti E A B Beati pauperes spiritu quoniam $$$$$$$ 1
025v Nedolžni otroci M A 1.1 Beati pauperes* $$$$$$$ 1
088r 3. postna nedelja N A Beati qui audiunt verbum dei $$$$$$$ 8 G
193r Sv. Mihael M A 2.2 Beati qui habitant in domo cao1590 8
199r Vsi sveti M A 2.4 Beati qui habitant in domo cao1590 8
202r Posvetitev cerkve M A 2.1 Beati qui habitant in domo tua cao1590 8
219r Skupni oficij mučencev E A M Beati qui persecutionem cao1592 8
129v Sv. Ambrož v velikon. času E A Beatus [vir] qui timet* cao1678 1
179r Vigilija sv. Petra in Pavla V A Beatus es Simon Bar Jona quia $$$$$$$ 8 G
060r Katedra sv. Petra E A M Beatus es Simon* $$$$$$$ 8
060v Katedra sv. Petra L A 2 Beatus es Simon* $$$$$$$ 8
230v Oficij škofa spoznavalca L A 3 Beatus ille servus quem cum venerit cao1634 7
233v Oficij škofa nespoznavalca L A 3 Beatus ille servus* cao1634 7
221r Oficij enega mučenca M A 2.5 Beatus quem elegisti domine cao1660 8
016v Božič M A 2.6 Beatus venter qui te portavit cao1668 8
028r Božična osmina M A 2.1 Beatus venter* cao1668 8
029r Nedelja po božiču M A 2.1 Beatus venter* cao1668 8
030r Oktava božiča M A 2.6 Beatus venter* cao1668 8
031r Nedelja po oktavi božiča M A 2.1 Beatus venter* cao1668 8
031v Oktava sv. Štefana M A 2.1 Beatus venter* cao1668 *
031v Oktava sv. Jan. Evangelista M A 2.1 Beatus venter* cao1668 *
031v Oktava Nedolžnih otrok M A 2.1 Beatus venter* cao1668 *
031v Vigilija epifanije M A 2.1 Beatus venter* cao1668 *
219v Oficij enega mučenca E A M Beatus vir qui suffert cao1677 1
131r Oficij apostolov v velikon. času E A M Beatus vir qui timet dominum cao1678 1
130r Sv. Marko E A M Beatus vir* cao1678 1
131v Oficij enega mučenca v velikon. času E A M Beatus vir* cao1678 1
131v Oficij škofa in spoznavalca v velikon. času E A Beatus vir* cao1678 1
152r 13. nedelja po binkoštih E A M Bene omnia fecit et surdos cao1681 5
053r Sobota med letom M A 1.2 Benedic anima mea domino cao1682 8
048r Sreda med letom M A 1.2 Benedicite gentes deum cao1701 6
203v Posvetitev cerkve L A 4 Benedicta gloria domini de loco cao1706 7
204r Posvetitev cerkve S A Benedicta gloria* cao1706 7
056v Marijino očiščevanje M A 1.1 Benedicta tu in mulieribus et cao1709 4T
198v Vsi sveti M A 1.2 Benedicta tu in* cao1709 4T
187r Marijino vnebovzetje M A 1.1 Benedicta tu* cao1709 4T
189r Marijino vnebovzetje V A 1 Benedicta tu* cao1709 4T
189r Osmina Mar. vnebovzetja M A 1. Benedicta tu* cao1709 4T
189v Nedelja po Vnebovzetju M A 1. Benedicta tu* cao1709 4T
045r Ponedeljek med letom E A B Benedictus deus Israel cao1717 6
042r 2. nedelja po epif. - med letom L A 4 Benedictus es domine in throno $$$$$$$ 8
066v Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime L A 4 Benedictus es in firmamento cao1729 1
082r 2. postna nedelja L A 4 Benedictus es qui intueris cao1727 4T
045v Ponedeljek med letom V A 4 Benediximus vobis in nomine cao1732 8
051v Četrtek med letom M A 2.3 Benedixisti domine terram cao1733 6
051v Četrtek med letom – poletni čas M A 2.1 Benedixisti* / Alleluia iii cao1733 / cao1328 6
038v 2. nedelja po epif. - med letom V A Benedixit filiis tuis in te cao1734 6
052v Četrtek med letom S A Benefac domine bonis et cao1735 8
054r Sobota med letom L A 1 Benigne fac in bona voluntate cao1736 4
198v Vsi sveti M A 1.6 Bonum certamen certavi cao1743 1
186r Sv. Pavel L A 5 Bonum certamen certavi cursum cao1743 1
092r 4. postna nedelja L A 2 Bonum est sperare in domino cao1745 8
071v 3. predpostna nedelja P A Caecus sedebat secus viam et cao1752 7 b
072r Pon. po 3. predpost. ned. E A B Caecus sedebat* cao1752 7
033r Epifanija M A 2.5 Caeli aperti sunt super eum cao1835 8
037r Osmina epifanije M A 2.1 Caeli aperti sunt* cao1835 8
037v 1. nedelja po epifaniji M A 2.1 Caeli aperti sunt* cao1835 8
049v Sreda med letom L A 5 Caeli caelorum laudate deum cao1836 2
109v Veliki četrtek V2 A 1 Calicem salutaris accipiam et cao1754 2
113r Veliki petek V A Calicem salutaris* cao1754 2
009v 4. adventna nedelja L A 1 Canite tuba in Sion quia prope cao1757 1
010r 4. adventna nedelja D A Canite* cao1757 *
052r Četrtek med letom P A Cantabo domino qui bona $$$$$$$ 8
110v Veliki petek M A 3.3 Captabant in animam justi et cao1767 8
148v Pet. po binkoštih E A M Caritas dei diffusa est in cao1771 7
113v Velika sobota M A 1.3 Caro mea requiescet in spe cao1775 5
109v Veliki četrtek E A M Cenantibus autem accepit cao1781 1
102v Cvetna nedelja L A 2 Circumdantes circumdederunt cao1809 1 a2
243v Sv. Marija Magdalena M A 2.6 Cito euntes dicite discipulis quia cao1813 7
130v Sv. Marko M A 3. Cito euntes* / Alleluia cao1813 7
117v Velika noč M A 3. Cito euntes* / Alleluia iv cao1813 / cao1329 7
123v Velikonočna oktava - bela nedelja M A 3. Cito euntes* / Alleluia* cao1813 / cao1329 7
142v Nedelja po vnebohodu M A 3. Cito euntes* / Alleluia* cao1813 / cao1329 7
143v Binkošti M A 3. Cito euntes* / Alleluia* cao1813 / cao1329 7
129v Sv. Ambrož v velikon. času M A 3. Cito euntes* Alleluia cao1813 7
205r Skupni oficij apostolov M A 1.2 Clamaverunt justi et dominus cao1823 7
130v Sv. Marko M A 1. Clamaverunt* / Alleluia iv cao1823 / cao1329 7
134r Sv. Filip in Jakob M A 1. Clamaverunt* / Alleluia iv cao1823 / cao1329 7 c2
047v Torek med letom T A Clamavi et exaudivit me cao1824 1
053r Sobota med letom M A 1.1 Clamor meus ad te veniat deus cao1825 1
106r Veliki četrtek M A 2.2 Cogitaverunt impii et locuti cao1844 8
155v Iz Knjige kraljev E A Cognoverunt omnes a Dan usque cao1849 1 f
155r 22. nedelja po binkoštih E A M Cognovit autem pater quia cao1850 3
227v Oficij škofa spoznavalca M A 2.4 Cognovit eum dominus in $$$$$$$ 8
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.4 Cognovit eum* $$$$$$$ 8
211v Skupni oficij apostolov V2 A 2 Collocet eum dominus cum cao1854 8
226v Oficij enega mučenca V2 A 3 Collocet eum dominus* cao1854 8
231v Oficij škofa spoznavalca V2 A 3 Collocet eum dominus* cao1854 8 d?
234r Oficij škofa nespoznavalca V2 A 3 Collocet eum dominus* cao1854 8
015v Vigilija božiča E A M Completi sunt dies Mariae cao1862 8
155v 25. nedelja po binkoštih E A M Confide filia fides tua te cao1870 1
054r Sobota med letom M A 2.3 Confitebor domino nimis in cao1874 7
054r Sobota med letom – poletni čas M A 2.1 Confitebor domino* / Alleluia iv cao1874 / cao1329 7
066v Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime L A 2 Confitebor tibi domine quoni- cao1876 2
055v 5. nedelja po epifaniji E A B Confiteor tibi domine pater $$$$$$$ 1
212r Skupni oficij apostolov V2 A 4 Confortatus est principatus oerum cao1881 7
110r Veliki petek M A 2.2 Confundantur et revereantur cao1883 4T
102v Cvetna nedelja L A 5 Confundantur qui me cao1884 4T A*
103r Cvetna nedelja N A Confundantur* cao1884 4T
150r 4. nedelja po binkoštih E A M Congratulamini mihi quia cao1887 7
109v Veliki četrtek V2 A 5 Considerabam ad dexteram et cao1891 7
105r Sre. velikega tedna L A 2 Consilium fecerunt inimici cao1894 1
013r Pet. po 4. adv. nedelji L A 2 Consolamini consolamini cao1896 2
013r Pet. po 4. adv. nedelji L A 1 Constantes estote videbitis auxilium cao1899 2
205r Skupni oficij apostolov M A 1.3 Constitues eos principes super cao1902 7
109r Veliki četrtek L A 5 Contritum est cor meum in cao1912 8
105r Sre. velikega tedna L A 3 Contumelias et terrores cao1913 8
067r Teden po 1. predpost. ned. E/P A Conventione autem facta cum cao1915 1 f2
067v Teden po 1. predpost. ned. E A Conventione* cao1915 1
044v Ponedeljek med letom L A 4 Conversus est furor tuus domine cao1918 8
013r Čet. po 4. adv. nedelji L A 3 Convertere domine aliquantulum cao1920 8
148r Čet. po binkoštih E A B Convocatis Jesus duodecim cao1924 1
076r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime L A 1 Cor mundum crea in me deus et cao1929 1
218r Skupni oficij mučencev L A 3 Corpora sanctorum in pace sepulta sunt cao1935 1
199r Vsi sveti M A 3. Corpora sanctorum* cao1935 1
200v Vsi sveti T A Corpora sanctorum* cao1935 1
105r Tor. velikega tedna V A M Cottidie apud vos eram in cao4570 8
015r Vigilija božiča L A 3 Crastina erit vobis salus cao1941 8
015v Vigilija božiča S A Crastina erit* cao1941 8
113v Velika sobota M A 2.2 Credo videre bona domini in cao1948 4
113v Veliki petek E A M Cum accepisset acetum dixit cao1970 1
071v 3. predpostna nedelja T A Cum autem audisset quod Jesus cao1978 1 g
072r Pon. po 3. predpost. ned. E A M Cum autem audisset* cao1978 1
055r 3. nedelja po epifaniji E A B Cum autem descendisset Jesus cao1985 1
123v Velikonočna oktava - bela nedelja E A M Cum esset sero die illa una cao2002 1
201v Posvetitev cerkve M A 1.5 Cum evigilasset Jacob a somno cao2003 7
204r Posvetitev cerkve V2 A 1 Cum evigilasset Jacob* cao2003 7
072v Petek po pepelnici E A M Cum facis elemosinam nesciat cao2005 1
037v 1. nedelja po epifaniji R A Cum factus esset Jesus annorum cao2006 8 G
109v Veliki četrtek V2 A 2 Cum his qui oderunt pacem cao2008 8
088r 3. postna nedelja S A Cum immundus spiritus exierit cao2009 1 f2
084v 3. postna nedelja M A 3. Cum immundus spiritus* cao2009 1
060r Marijino očiščevanje E A M Cum inducerent puerum Jesum cao2011 1
152v 15. nedelja po binkoštih E A B Cum ingrederetur Jesus cao2458 1
153v 18. nedelja po binkoštih E A M Cum invitatus fueris ad cao2055 7
072v Pepelnična sreda E A B Cum jejunatis nolite fieri cao2014 7 b
036v Epifanija E A B Cum natus esset Jesus in $$$$$$$ 1
148v Sob. po binkoštih E A B Cum sol autem occidisset cao2034 1
092v 4. postna nedelja E A B Cum sublevasset oculos Jesus cao2036 1
068r 2. predpostna nedelja E A B Cum turba plurima conveniret cao2040 1
011r Pon. po 4. adv. nedelji L A 2 Cum venerit filius hominis cao2476 8
142v Nedelja po vnebohodu E A B Cum venerit paraclitus quem cao2043 7
142v Sob. po vnebohodu E A Cum venerit* cao2043 7
093v 4. postna nedelja E A M Cum vidissent turbae signum cao2049 8 G
141r Vnebohod L A 2 Cumque intuerentur in caelum cao2063 8
141v Vnebohod T A Cumque intuerentur* cao2063 8
047r Torek med letom L A 4 Cunctis diebus vitae nostrae cao2079 3
123r Sob. po veliki noči E A B Currebant duo simul et ille cao2081 1
109v Veliki četrtek V2 A 4 Custodi me a laqueo quem cao2082 7
206r Skupni oficij apostolov M A 2.5 Custodiebant testimonia ejus cao2083 4T
012r Tor. po 4. adv. nedelji L A 4 Da mercedem domine cao2087 4T
191v Mučeništvo sv. Jan. Krstnika L A 5 Da mihi in disco caput cao2088 4T
048r Sreda med letom M A 1.1 Da nobis domine auxilium de cao2089 2
052r Četrtek med letom E A B Da scientiam plebi tuae cao2091 4T
063r Gospodovo oznanjenje L A 4 Dabit ei dominus sedem David cao2092 1
007r 3. adventna nedelja L A 5 Dabo in Sion salutem cao2094 8
185v Sv. Pavel L A 3 Damasci praepositus gentis cao2096 8
056r Spreobrnjenje sv. Pavla E A Damasci praepositus* cao2096 8
186r Sv. Pavel S A Damasci* cao2096 8
123r Pet. po veliki noči E A M Data est mihi omnis potestas cao2099 8
192r Sv. Mihael E A M Data sunt ei incensa multa ut cao2102 8
193v Sv. Mihael M A 3. Data sunt ei incensa* cao2102 8
020r Božič V A 4 De fructu ventris tui ponam cao2106 8
060r Marijino očiščevanje V2 A 4 De fructu ventris* cao2106 8
054r Sobota med letom M A 2.2 De necessitatibus meis eripe cao2114 5
048r Torek med letom V A 1 De profundis clamavi ad te cao2116 8
061r Gospodovo oznanjenje M A 1.2 De Sion exibit lex et verbum cao2119 2
063v Gospodovo oznanjenje V2 A De Sion exibit lex* cao2119 2
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A 3. De Sion exibit lex* / Alleluia iv cao2119 / cao1329 2T
174v Sv. Janez Krstnik M A 2.2 Dedi te in lucem gentium ut $$$$$$$ [cao2891] 8
205v Skupni oficij apostolov M A 1.5 Dedisti hereditatem timentibus cao2133 8
198v Vsi sveti M A 2.1 Dedisti hereditatem* cao2133 8
116v Velika sobota E A B Dedit in mortem animam suam $$$$$$$ 8
043r 2. nedelja po epif. - med letom E A M Deficiente vino dicit mater Jesu $$$$$$$ [cao2138] 1
038v 2. nedelja po epif. - med letom V A Deo nostro jucunda sit cao2148 8
052v Četrtek med letom E A M Deposuit potentes de sede cao2149 1
036v Epifanija E A M Descendit spiritus sanctus cao2159 6
105v Veliki četrtek E A M Desiderio desideravi hoc cao2161 4T
013v Pet. po 4. adv. nedelji L A 4 Deus a Libano veniet et cao2163 1
114r Velika sobota M A 3.1 Deus adjuvat me dominus cao2165 8
046r Torek med letom M A 1.3 Deus deorum dominus locutus cao2168 8
066v Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime L A 3 Deus deus meus ad te de luce cao2170 1
007r Teden po 3. adv. nedelji E A M Deus judicii dominus beati $$$$$$$ 1 g3
106r Veliki četrtek M A 1.3 Deus meus eripe me de manu cao2174 2
071r 3. predpostna nedelja L A 2 Deus meus es tu et confitebor cao2175 8
214r Skupni oficij mučencev M A 2.4 Deus tentavit justos et cao2183 8
081v 2. postna nedelja L A 2 Dextera domini fecit virtutem cao2185 8
155v 25. nedelja po binkoštih E A B Dicebat enim intra se si cao2187 1
191r Mučeništvo sv. Jan. Krstnika L A 2 Dicebat enim Joannes Herodi cao2194 7
190r Mučeništvo sv. Jan. Krstnika E A M Dicebat enim Joannes* cao2194 7
004r Čet. po 2. adv. nedelji E A M Dicit dominus paenitentiam cao2195 8
154v 21. nedelja po binkoštih E A B Dicite invitatis ecce cao2202 8
003v Tor. po 2. adv. nedelji E A B Dicite pusillanimes cao2204 1
011v Pon. po 4. adv. nedelji L A 3 Dies domini sicut fur in nocte cao2215 1
015v Božič M A 1.3 Diffusa est gratia in labiis cao2216 1
054v Sobota med letom E A B Dirige domine pedes nostros in cao2245 4
211v Skupni oficij apostolov V2 A 3 Dirupisti domine vincula mea cao2250 7
226v Oficij enega mučenca V2 A 4 Dirupisti domine* cao2250 7
231v Oficij škofa spoznavalca V2 A 4 Dirupisti domine* cao2250 7 a?
234r Oficij škofa nespoznavalca V2 A 4 Dirupisti domine* cao2250 7
136r Sv. Filip in Jakob V A Dirupisti domine* / Alleluia v cao2250 / cao1330 7
131r Sv. Marko V A Dirupisti* / Alleluia alleluia* cao2250 / cao1330 7
104v Tor. velikega tedna L A 2 Discerne causam meam domine cao2252 7
110r Veliki petek M A 1.2 Diviserunt sibi vestimenta cao2260 8
104v Tor. velikega tedna L A 5 Dixerunt impii opprimamus cao2263 8
106r Veliki četrtek M A 3.1 Dixi iniquis nolite loqui cao2265 7
182r Sv. Peter in Pavel L A 4 Dixit angelus ad Petrum cao2268 8
155r 23. nedelja po binkoštih E A B Dixit autem dominus servo cao2274 8
100r Čet. po ned. trpljenja E A M Dixit autem Jesus ad mulierem $$$$$$$ 3 a
246r Sv. Marija Magdalena E A M Dixit autem Jesus ad mulierem $$$$$$$ 3
084v 3. postna nedelja V A M Dixit autem pater ad servos cao2280 8
043r 2. nedelja po epif. - med letom V2 A 1 Dixit dominus domino meo cao2285 7
089r Čet. po 3. postni nedelji E A M Dixit dominus Jesus ego sum $$$$$$$ 1 D
154r 20. nedelja po binkoštih E A M Dixit dominus Jesus quid est cao1313 1
083r 2. postna nedelja E A M Dixit dominus mulieri cao2287 8
154r 20. nedelja po binkoštih E A B Dixit dominus paralytico cao2288 1
151r 10. nedelja po binkoštih E A B Dixit dominus villico quid cao2291 1
003v 2. adventna nedelja V A Dixit dominus* cao2285 7
072r 3. predpostna nedelja V2 A Dixit dominus* cao2285 7
077v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime V2 A Dixit dominus* cao2285 7
088r 3. postna nedelja V2 A Dixit dominus* cao2285 7
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja V2 A Dixit dominus* cao2285 7
103r Cvetna nedelja V2 A Dixit dominus* cao2285 7
128v 5. velikonočna nedelja V A Dixit dominus* / Alleluia cao2285 / cao1329 7
121r Velika noč V A 1 Dixit dominus* / Alleluia iv cao2285 / cao1329 7
122r Pon. po veliki noči V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
124r Velikonočna oktava - bela nedelja V2 A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
125v 3. velikonočna nedelja V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
130r Sv. Ambrož v velikon. času V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
143r Nedelja po vnebohodu V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
146v Binkošti V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
147v Teden po binkoštih V A Dixit dominus* / Alleluia* cao2285 / cao1329 7
122v Sre. po veliki noči E A M Dixit Jesus discipulis suis cao2296 8
191v Mučeništvo sv. Jan. Krstnika L A 4 Dixit puella matri suae quid cao1319 1
113v Velika sobota M A 2.3 Domine abstraxisti ab inferis cao2325 8
079r Sob. po 1. post. ned. E A B Domine bonum est nos hic esse cao2327 1
052v Četrtek med letom V A 3 Domine clamavi ad te et exaudi me cao2328 8
154v 22. nedelja po binkoštih E A B Domine descende ut sanes cao2329 1
049r Sreda med letom M A 2.2 Domine deus in adjutorium meum cao2330 2
047v Torek med letom P A Domine deus meus in te cao2333 1
082v 2. postna nedelja T A Domine dimitte eam quia cao2342 2
192v Sv. Mihael M A 1.2 Domine dominus noster quam cao2344 1
078v Pet. po 1. post. ned. E A B Domine hominem non habeo ut cao2362 1
044v Ponedeljek med letom L A 3 Domine in caelo misericordia tua cao2348 8
038v 2. nedelja po epif. - med letom M A 1.1 Domine in virtute tua cao2349 8
064r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime M A 1. Domine in virtute* cao2349 8
117r Velika noč M A 1. Domine in virtute* / Alleluia iv cao2349 / cao1329 8
143v Binkošti M A 1. Domine in virtute* / Alleluia* cao2349 / cao1329 8
142v Nedelja po vnebohodu M A 1. Domine in* / Alleluia* cao2349 / cao1329 8
081v 2. postna nedelja L A 1 Domine labia mea aperies et cao2355 7
055r 3. nedelja po epifaniji E A M Domine non sum dignus ut cao2363 1
135v Sv. Filip in Jakob L A 2 Domine ostende nobis patrem cao2365 7
052v Četrtek med letom V A 1 Domine probasti me et cao2367 3
055r 3. nedelja po epifaniji E A M Domine puer meus jacet cao2368 1
231v Oficij škofa spoznavalca E A M Domine quinque talenta cao2370 1
130r Sv. Ambrož v velikon. času E A M Domine quinque talenta* cao2370 1
234r Oficij škofa nespoznavalca E A M Domine quinque talenta* cao2370 1
052r Četrtek med letom L A 3 Domine refugium factus es nobis cao2373 6
055v 4. nedelja po epifaniji E A M Domine salva nos perimus et $$$$$$$ [cao2380] 1
104v Tor. velikega tedna L A 4 Domine vim patior responde cao2395 3
126v 5. velikonočna nedelja M A 1. Domine* / Alleluia* cao2349 / cao1329 8
077v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime N A Dominum deum tuum adorabis et cao2397 1 g2
174v Sv. Janez Krstnik M A 1.6 Dominus ab utero vocavit me cao2400 8
161v Iz Jobove knjige E A M Dominus dedit dominus cao2403 1
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A 2.1 Dominus defensor vitae cao2404 1
064r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime M A 2. Dominus defensor* cao2404 1
117r Velika noč M A 2. Dominus defensor* / Alleluia iii cao2404 / cao1328 1
123v Velikonočna oktava - bela nedelja M A 2. Dominus defensor* / Alleluia* cao2404 / cao1328 1
143v Binkošti M A 2. Dominus defensor* / Alleluia* cao2404 / cao1328 1
102v Cvetna nedelja L A 1 Dominus deus auxiliator meus cao2405 2
103r Cvetna nedelja P A Dominus deus* cao2405 2
015v Božič M A 1.1 Dominus dixit ad me filius meus cao2406 8
029v Oktava božiča M A 1.1 Dominus dixit* cao2406 8
142v Nedelja po vnebohodu M A 2. Dominus illuminatio [defensor!]* / Alleluia* cao2404 / cao1328 1
137v Vnebohod M A 2.6 Dominus in caelo alleluia cao2408 6
193v Sv. Mihael M A 2.6 Dominus in caelo alleluia cao2408 6
137v Vnebohod M A 2.5 Dominus in Sion alleluia cao2409 6
193r Sv. Mihael M A 2.5 Dominus in Sion alleluia cao2409 6
137r Vnebohod M A 1.2 Dominus in templo sancto suo cao2410 8
192v Sv. Mihael M A 1.3 Dominus in templo sancto suo cao2410 8
201v Posvetitev cerkve M A 1.2 Dominus in templo sancto suo cao2410 8
049v Sreda med letom L A 4 Dominus judicabit fines cao2414 1
012v Čet. po 4. adv. nedelji L A 2 Dominus legifer noster dominus cao2415 3
087r 3. postna nedelja L A 2 Dominus mihi adjutor est non cao2417 8
159r Iz Knjige modrosti E A Dominus possedit me initio cao2418 8 G
141v Vnebohod E A M Dominus quidem Jesus postquam cao2419 1
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A 1 Dominus regit me et nihil cao2420 4T
109r Veliki četrtek L A 3 Dominus tamquam ovis ad cao2422 2
203v Posvetitev cerkve L A 1 Domum tuam domine decet cao2425 7
078r Tor. po 1. post. ned. E A M Domus mea domus orationis cao2428 2
201r Posvetitev cerkve V A Domus mea domus orationis cao2428 2
203v Posvetitev cerkve L A 5 Domus mea domus orationis cao2428 2
204r Posvetitev cerkve N A Domus mea* cao2428 2
077r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime E A B Ductus est Jesus in desertum a cao2431 1
146r Binkošti L A 1 Dum complerentur dies cao2442 3
146v Binkošti D A Dum complerentur* cao2442 3
147r Pon. po binkoštih L A Dum complerentur* cao2442 3
147v Pon. po binkoštih D A Dum complerentur* cao2442 3
113r Veliki petek L A 4 Dum conturbata fuerit anima cao2444 1
235r Skupni oficij devic M A 1.3 Dum esset rex in accubitu suo cao2450 3
243v Sv. Marija Magdalena M A 3. Dum esset rex in accubitu suo cao2450 3
241v Skupni oficij devic V2 A 3 Dum esset rex* cao2450 3
031r Nedelja po oktavi božiča L A Dum medium silentium cao2461 8
204v Skupni oficij apostolov E A M Dum steteritis ante reges et praesides cao2470 1
155v 26. nedelja po binkoštih E A B Dum sublevasset* cao2036 1
104v Tor. velikega tedna L A 3 Dum tribularer clamavi ad cao2474 7
028v Božična osmina R A Ecce agnus dei ecce qui tollit cao2490 2
032r Vigilija epifanije E A B Ecce agnus dei* cao2490 *
003v Pon. po 2. adv. nedelji E A M Ecce ancilla domini fiat cao2491 8
063v Gospodovo oznanjenje L A 5 Ecce ancilla domini fiat mihi cao2491 8
003r 2. adventna nedelja L A 5 Ecce apparebit dominus et non cao2492 7
071v 3. predpostna nedelja E A B Ecce ascendimus Jerusolimam cao2495 7
083v Sre. po 2. postni nedelji E A B Ecce ascendimus Jerusolimam cao2496 7
063r Gospodovo oznanjenje L A 3 Ecce concipies in utero et cao2499 3
174r Sv. Janez Krstnik M A 1.5 Ecce dedi verba mea in ore cao2502 7
013r Čet. po 4. adv. nedelji L A 4 Ecce deus meus et honorabo cao2503 8
010r 4. adventna nedelja L A 3 Ecce deus noster expectavimus cao2504 8
062r Gospodovo oznanjenje M A 3. Ecce dominus deus in $$$$$$$ 1
007v Teden po 3. adv. nedelji E A B Ecce dominus deus in fortitudine $$$$$$$ 1 g
007r Teden po 3. adv. nedelji E A B Ecce ego mittam in fundamentis $$$$$$$ 1 g
211v Skupni oficij apostolov E A B Ecce ego mitto vos sicut oves in cao2512 1
002v 2. adventna nedelja L A 1 Ecce in nubibus caeli cao2515 1
003v 2. adventna nedelja D A Ecce in nubibus* cao2515 1
028v Božična osmina R A Ecce jam venit plenitudo cao2519 5
004v Sob. po 2. adv. nedelji E A B Ecce mitto angelum meum cao2525 7
073r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime E A M Ecce nunc tempus acceptabile cao2532 8
029v Nedelja po božiču E A M Ecce positus est hic in ruinam et $$$$$$$ 1
031v Nedelja po oktavi božiča E A M Ecce positus* $$$$$$$ 1
025v Sv. Janez Evangelist E A M Ecce puer meus electus quem cao2536 1
031v Oktava sv. Jan. Evangelista E A M Ecce puer* cao2536 *
048r Torek med letom V A 4 Ecce quam bonum et quam cao2537 1
230v Oficij škofa spoznavalca L A 1 Ecce sacerdos magnus qui in cao2544 7
231v Oficij škofa spoznavalca D A Ecce sacerdos magnus* cao2544 7
007v Teden po 3. adv. nedelji E A B Ecce testem populis dedi eum $$$$$$$ 1 f2
189r Marijino vnebovzetje E A M Ecce tu pulchra es amica mea cao2547 1
010r 4. adventna nedelja L A 5 Ecce veniet desideratus cao2548 1
012v Sre. po 4. adv. nedelji L A 4 Ecce veniet dominus ut cao2551 4T
231r Oficij škofa spoznavalca L A 5 Ecce vere Israelita in quo dolus cao2553 1
234r Oficij škofa nespoznavalca L A 5 Ecce vere* cao2553 1
022v Sv. Štefan L A 2 Ecce video caelos apertos cao2554 4T
061r Gospodovo oznanjenje M A 1.3 Ecce virgo concipiet et cao2557 8
063v Gospodovo oznanjenje V2 A Ecce virgo* cao2557 8
013v Pet. po 4. adv. nedelji L A 5 Ego autem ad dominum cao2565 4T
012r Tor. po 4. adv. nedelji E A B Ego baptizavi vos aqua ille cao2567 1
185v Sv. Pavel L A 1 Ego plantavi Apollo rigavit cao2580 8
056r Spreobrnjenje sv. Pavla L A Ego plantavi* cao2580 8
186r Sv. Pavel P A Ego plantavi* cao2580 8
083r Pon. po 2. postni nedelji E A B Ego principium qui et loquor cao2582 8
060v Katedra sv. Petra L A 4 Ego pro te rogavi Petre ut cao2583 8
147v Tor. po binkoštih E A M Ego sum ostium dicit dominus cao2593 8
148r Sre. po binkoštih E A M Ego sum panis vivus dicit $$$$$$$ 8
126r 3. velikonočna nedelja E A M Ego sum pastor bonus et $$$$$$$ [cao2598] 8
198v Vsi sveti M A 1.1 Ego sum qui sum et consilium cao2599 2
094v Nedelja trpljenja – tiha nedelja E A M Ego sum qui testimonium cao2600 8 G
136v Sv. Filip in Jakob E A M Ego sum via veritas et vita cao2603 8
131r Sv. Marko E A M Ego sum via veritas* cao2603 8
130r Sv. Ambrož v velikon. času D A Ego sum via* / Alleluia cao2603 / cao1331 8
132r Oficij škofa in spoznavalca v velikon. času L A Ego sum via* / Alleluia vi cao2603 / cao1331 8
130r Sv. Ambrož v velikon. času L A Ego sum via* / Alleluia* cao2603 / cao1331 8
130v Sv. Marko L/D A Ego sum via* / Alleluia* cao2603 / cao1331 8
132v Oficij škofa in spoznavalca v velikon. času D A Ego sum via* / Alleluia* cao2603 / cao1331 8
133v Oficij mučencev v velikon. času L A Ego sum via* / Alleluia* cao2603 / cao1331 8
134r Sv. Filip in Jakob M A 3. Ego sum via* / Alleluia* cao2603 / cao1331 8
128v 5. velikonočna nedelja E A M Ego veritatem dico vobis cao2606 7
007r 3. adventna nedelja E A B Ego vox clamantis in deserto cao2610 1
060v Gospodovo oznanjenje V A M Egredietur virga de radice $$$$$$$ [cao2613] 1
011v Pon. po 4. adv. nedelji E A B Egredietur virga de radice Jesse cao2613 1
061r Gospodovo oznanjenje M A 1.4 Egredietur virga* $$$$$$$ [cao2613] 1
063v Gospodovo oznanjenje V2 A Egredietur virga* $$$$$$$ [cao2613] 1
148r Čet. po binkoštih E A M Egressi autem circuibant per $$$$$$$ [cao2619] 4
082r 2. postna nedelja E A B Egressus Jesus secessit in cao2620 1
113v Velika sobota M A 2.1 Elevamini portae aeternales cao2631 8
029v Oktava božiča M A 1.3 Elevamini portae aeternales et cao2631 8
013r Pet. po 4. adv. nedelji L A 3 Elevare elevare consurge cao2633 8
136v Vnebohod M A 1.1 Elevata est magnificentia tua cao2634 4T
137r Vnebohod M A 1.5 Elevatis manibus benedixit cao2635 4T
141v Vnebohod V2 A 1 Elevatis manibus* cao2635 4T
011v Tor. po 4. adv. nedelji L A 1 Emitte agnum domine cao2642 4T
061r Gospodovo oznanjenje M A 1.5 Emitte agnum domine cao2642 4T
120v Velika noč L A 2 Erat autem aspectus ejus cao2647 8
121r Velika noč T A Erat autem* cao2647 8
087v 3. postna nedelja E A B Erat Jesus ejiciens daemonium cao2656 1
029v Nedelja po božiču E A B Erat Joseph et Maria mater cao2657 8
029r Nedelja po božiču R A Erat Joseph* cao2657 8
031r Nedelja po oktavi božiča E A Erat Joseph* cao2657 8
031v Nedelja po oktavi božiča E A B Erat Joseph* cao2657 8
049v Sreda med letom E A B Erexit dominus nobis cornu cao2664 7
203v Posvetitev cerkve L A 2 Erexit Jacob lapidem in cao2665 7
204r Posvetitev cerkve P A Erexit Jacob* cao2665 7
204v Posvetitev cerkve V2 A 3 Erexit Jacob* cao2665 7
177v Sv. Janez Krstnik L A 2 Erit enim magnus coram domino $$$$$$$ [cao2669] 7
178v Sv. Janez Krstnik T A Erit enim* $$$$$$$ [cao2669] 7
004v 3. adventna nedelja E A M Erit in novissimis diebus $$$$$$$ [cao2671] 6
061r Gospodovo oznanjenje M A 1.1 Erit in novissimis diebus $$$$$$$ [cao2671] 6
063v Gospodovo oznanjenje V2 A Erit in novissimis* $$$$$$$ [cao2671] 6
203v Posvetitev cerkve L A 3 Erit mihi dominus in deum et cao2672 4T
204r Posvetitev cerkve T A Erit mihi* cao2672 4T
044v Ponedeljek med letom M A 2.3 Eructavit cor meum verbum cao2673 6
121v Pon. po veliki noči M A 1. Eructavit* / Alleluia iii cao2673 / cao1328 6
124v Pon. po beli nedelji M A 1. Eructavit* / Alleluia* cao2673 / cao1328 6
129v Sv. Ambrož v velikon. času M A 1. Eructavit* / Alleluia* cao2673 / cao1328 6
142r Pet. po vnebohodu M A 1. Eructavit* / Alleluia* cao2673 / cao1328 6
147r Pon. po binkoštih M A 1. Eructavit*/ Alleluia* cao2673 / cao1328 6
010r 4. adventna nedelja L A 4 Erunt prava in directa et aspera cao2676 1
150r 5. nedelja po binkoštih E A B Estote misericordes sicut et cao2682 1
013r Čet. po 4. adv. nedelji E A B Estote parati similes cao2685 8
242v Sv. Marija Magdalena M A 2.1 Et dicebant ad invicem quis cao2697 8
124v Pon. po beli nedelji + LACUNA L A Et ecce terraemotus* cao2699 *
054r Sobota med letom L A 3 Et in servis suis dominus cao2705 4
036r Epifanija L A 3 Et intrantes domum invenerunt $$$$$$$ 3
197v Sv. Mihael S A Et omnes angeli stabant in cao2712 1 f2
200r Vsi sveti L A 2 Et omnes angeli stabant in cao2712 1
198r Sv. Mihael V2 A 3 Et omnes angeli* cao2712 1
048r Torek med letom V A 3 Et omnis mansuetudinis ejus cao2713 1
072r 3. predpostna nedelja S A Et qui praeibant increpabant cao2716 7 b
069r 3. predpostna nedelja M A 3. Et qui praeibant* cao2716 7
072r Tor. po 3. predpost. ned. E A B Et qui praeibant* cao2716 7
243r Sv. Marija Magdalena M A 2.2 Et respicientes viderunt cao2718 3
121r Velika noč E A B Et valde mane una sabbatorum cao2728 7
242v Sv. Marija Magdalena M A 1.6 Et valde mane una sabbatorum cao2728 7
019v Božič L A 5 Et venerunt festinantes $$$$$$$ 7
032r Vigilija epifanije N A Et venerunt festinantes* $$$$$$$ 7
031v Nedelja po oktavi božiča N A Et venerunt* $$$$$$$ 7
231r Oficij škofa spoznavalca E A B Euge serve bone et fidelis quia cao2732 1
234r Oficij škofa nespoznavalca E A B Euge serve bone* cao2732 1
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.6 Euge serve* cao2732 / cao2734 [1]
201r Vsi sveti V A 3 Euntes ibant* 8
219r Skupni oficij mučencev V2 A 3 Euntes ibant* 8
061v Gospodovo oznanjenje M A 2.5 Ex quo facta est vox cao2750 1
013v Pet. po 4. adv. nedelji E A B Ex quo facta est vox salvationis cao2750 1
137r Vnebohod M A 1.6 Exaltabo te domine quoniam cao2755 8
205v Skupni oficij apostolov M A 2.1 Exaltabuntur cornua justi alleluia cao2757 6
130v Sv. Marko M A 2. Exaltabuntur* / Alleluia iii cao2757 / cao1328 6
134r Sv. Filip in Jakob M A 2. Exaltabuntur* / Alleluia iii cao2757 / cao1328 6
137r Vnebohod M A 1.4 Exaltare domine in virtute cao2759 4T
141r Vnebohod L A 4 Exaltate regem regum et cao2764 8
167v Iz Knjige Makabejcev E A Exaudiat dominus orationes cao2772 8 G
149v 3. nedelja po binkoštih E A M Exi cito in plateas et vicos cao2785 1 a4
152r 13. nedelja po binkoštih E A B Exiens Jesus de finibus Tyri $$$$$$$ 1
025r Sv. Janez Evangelist L A 3 Exiit sermo inter fratres quod cao2781 8
129v Teden po 6. velikon. nedelji E A Exivi a patre et veni in cao2793 8 G3
020r Božič V A 3 Exortum est in tenebris lumen cao2794 7
060r Marijino očiščevanje V2 A 3 Exortum est* cao2794 7
043v Ponedeljek med letom M A 1.2 Expugna impugnantes me cao2801 1
002v 2. adventna nedelja L A 2 Exspectabo dominum salvatorem cao2805 4T
013v Sob. po 4. adv. nedelji L A 3 Exspectetur sicut pluvia eloquium cao2806 4T
030r Oktava božiča M A 2.3 Exsultabunt omnia ligna cao2811 3
200v Vsi sveti L A 5 Exsultabunt sancti in gloria cao2812 4
051v Četrtek med letom – septuagezima M A 2.1 Exsultate deo adjutori nostro cao2814 1
106r Veliki četrtek M A 2.3 Exsurge domine et judica cao2823 1
050r Sreda med letom P A Exsurge domine non praevaleat cao2824 1
088v 3. postna nedelja E A M Extollens quaedam mulier cao2827 8 G
087r 3. postna nedelja L A 1 Fac benigne in bona voluntate cao2829 3
103v Pon. velikega tedna L A 1 Faciem meam non averti ab cao2833 4T
151v 10. nedelja po binkoštih E A M Facite vobis amicos de mamona cao2834 8 G
019v Božič L A 3 Facta est cum angelo multitudo cao2836 7
031v Nedelja po oktavi božiča T A Facta est* cao2836 7
032r Vigilija epifanije T A Facta est* cao2836 7
047v Torek med letom N A Facti sumus sicut consolati cao2839 1
149r 2. nedelja po binkoštih E A B Factum est autem ut moreretur cao2840 1
037v 1. nedelja po epifaniji E A B Factum est post triduum $$$$$$$ 6
082r 2. postna nedelja L A 3 Factus est adjutor meus deus cao2846 1
114r Velika sobota M A 3.3 Factus sum sicut homo sine cao2849 4T
240v Skupni oficij devic L A 2 Favus distillans labia tua sponsa cao2855 3
188v Marijino vnebovzetje L A 4 Favus distillans* cao2855 3
045r Ponedeljek med letom N A Fiat manus tua domine ut salvum cao2864 1
043r 2. nedelja po epif. - med letom V2 A 2 Fidelia omnia mandata ejus cao2865 4
230v Oficij škofa spoznavalca L A 2 Fidelis servus et prudens quem cao2868 3
159r Iz Knjige modrosti E A Fili a juventute tua excipe cao2870 8 G
038r 1. nedelja po epifaniji E A M Fili quid fecisti nobis sic ego cao2872 8
084r Čet. po 2. postni nedelji E A M Fili recordare quia recepisti cao2837 8
220r Oficij enega mučenca M A 1.3 Filii hominum scitote quia cao2879 2
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 1.3 Filii hominum* cao2879 2
192v Sv. Mihael M A 1.5 Fluminis impetus laetificat cao2886 6
032v Epifanija M A 1.2 Fluminis impetus laetificat alleluia cao2886 6
146r Binkošti L A 4 Fontes et omnia quae moventur cao2889 1
103v Pon. velikega tedna L A 5 Framea suscitare adversus cao2893 2
218v Skupni oficij mučencev E A B Fulgebunt justi et tamquam scintille cao2907 1
200v Vsi sveti N A Fulgebunt justi* cao2907 1
059v Marijino očiščevanje L A 5 Futurum est enim ut Herodes $$$$$$$ 3
004r Pet. po 2. adv. nedelji E A B Gaude et laetare filia Sion quia cao2921 1
206r Skupni oficij apostolov M A 3. Gaudete [et exsultate] quia cao2931 8
011v Pon. po 4. adv. nedelji L A 5 Gaudete in domino semper cao2932 8
078r Sre. po 1. post. ned. E A B Generatio haec prava et cao2935 8
020r Božič E A B Gloria in excelsis deo et in terra cao2946 8
202r Posvetitev cerkve M A 2.3 Gloriosa dicta sunt de te cao2953 7
113v Velika sobota M A 1.2 Habitabit in tabernaculo tuo cao2987 4
220v Oficij enega mučenca M A 2.1 Habitabit in tabernaculo tuo cao2987 4
227v Oficij škofa spoznavalca M A 2.1 Habitabit* cao2987 4
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.1 Habitabit* cao2987 4
124r Velikonočna osmina A Haec autem scripta sunt ut cao2993 8 G3
213v Skupni oficij mučencev M A 1.6 Haec est generatio quaerentium cao2999 1
235r Skupni oficij devic M A 1.1 Haec est quae nescivit torum cao3001 3
057r Marijino očiščevanje M A 1.6 Haec est que nescivit torum cao3001 3
187r Marijino vnebovzetje M A 1.3 Haec est* cao3001 3
189r Marijino vnebovzetje V A 3 Haec est* cao3001 3
241v Skupni oficij devic V2 A 1 Haec est* cao3001 3
143r Nedelja po vnebohodu E A M Haec locutus sum vobis ut cao3010 3
011v Pon. po 4. adv. nedelji L A 4 Haurietis aquas in gaudio cao3020 5
191r Mučeništvo sv. Jan. Krstnika L A 1 Herodes autem tenuit et ligavit cao3028 3
191r Mučeništvo sv. Jan. Krstnika L A 3 Herodes enim metuebat cao3027 8
027v Nedolžni otroci L A 1 Herodes iratus occidit multos cao3032 1
025v Nedolžni otroci R A Herodes iratus* cao3032 1
028r Nedolžni otroci D A Herodes iratus* cao3032 1
031v Oktava Nedolžnih otrok L A Herodes iratus* cao3032 *
031v Oktava Nedolžnih otrok D A Herodes* cao3032 *
028r Nedolžni otroci E A M Hi empti sunt ex omnibus primitie cao3039 8
031v Oktava Nedolžnih otrok E A M Hi empti sunt* cao3039 *
067v Teden po 1. predpost. ned. E A M Hi novissimi una hora cao3040 1
183r Sv. Pavel R A Hi sunt [duae olivae et] duo candelabra $$$$$$$ 1 D
199r Vsi sveti M A 2.2 Hi sunt qui cum mulieribus cao3044 1
028r Nedolžni otroci E A B Hi sunt qui cum mulieribus non cao3044 1
031v Oktava Nedolžnih otrok E A Hi sunt* cao3044 *
220v Oficij enega mučenca M A 2.3 Hic accipiet benedictionem a cao3047 7
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.3 Hic accipiet benedictionem* cao3047 7
227v Oficij škofa spoznavalca M A 2.3 Hic accipiet* cao3047 7
147r Pon. po binkoštih E A B Hic deus dilexit mundum ut cao4920 8
024v Sv. Janez Evangelist L A 1 Hic est discipulus ille $$$$$$$ 1
025r Sv. Janez Evangelist L A 4 Hic est discipulus ille cao3051 3
023r Sv. Janez Evangelist R A Hic est discipulus* $$$$$$$ 1
025v Sv. Janez Evangelist D A Hic est discipulus* $$$$$$$ 1
031v Oktava sv. Jan. Evangelista L A Hic est discipulus* $$$$$$$ *
031v Oktava sv. Jan. Evangelista D A Hic est discipulus* $$$$$$$ *
210v Skupni oficij apostolov L A 1 Hoc est praeceptum meum ut cao3080 8
211v Skupni oficij apostolov D A Hoc est praeceptum* cao3080 8
055r Sobota med letom E A M Hoc fecit initium signorum cao3083 8
204v Posvetitev cerkve E A M Hodie huic domui salus a deo facta cao3100 8
014v Vigilija božiča L A 2 Hodie scietis quia veniet cao3199 8
015r Vigilija božiča T A Hodie* cao3199 8
059v Marijino očiščevanje E A B Homo erat in Jerusalem cui cao3127 4
016r Božič M A 2.1 Homo natus est in ea et ipse cao3130 7
057r Marijino očiščevanje M A 2.2 Homo natus est in* cao3130 7
030r Oktava božiča M A 2.2 Homo natus est* cao3130 7
149v 3. nedelja po binkoštih E A B Homo quidam fecit cenam cao4536 3
187r Marijino vnebovzetje M A 2.2 Homo* cao3130 7
103r Cvetna nedelja E A B Hosanna filio David cao3141 [cao3142] 7 d2
050r Sreda med letom V A 3 Hymnum cantate nobis de cao3151 8
071v 3. predpostna nedelja L A 4 Hymnum dicite et cao3154 4
153r 17. nedelja po binkoštih E A B Ibat Jesus in civitatem quae cao3157 1
064r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime V A Igitur perfecti* cao6879 1
137v Vnebohod M A 3. Illi atuem profecti cao3176 1
022v Sv. Štefan L A 3 Impetum fecerunt unanimiter cao3195 1
052r Četrtek med letom L A 4 In aeternum dominus regnavit cao3203 4
200v Vsi sveti V A 1 In consilio justorum et cao3214 8
050r Sreda med letom V A 4 In conspectu angelorum cao3215 5
198r Sv. Mihael V2 A 4 In conspectu angelorum* cao3215 5
054v Sobota med letom L A 4 In cymbalis benesonantibus cao3218 4
048r Torek med letom E A M In deo salutari meo exultavit cao3220 4
099r Pon. po ned. trpljenja E A B In die magno festivitatis stabat cao3221 8 G
106v Veliki četrtek M A 3.3 In die tribulationis meae cao3223 7
246r Sv. Marija Magdalena E A M In diebus illis mulier cao3224 7
242r Sv. Marija Magdalena E A M In diebus illis* cao3224 7
242r Sv. Marija Magdalena M A 1.1 In diebus illis* cao3224 7
052v Četrtek med letom T A In domum domini laetantes cao3229 4
202v Posvetitev cerkve M A 3. In domum domini leatantes ibimus cao3229 4
048v Sreda med letom M A 1.3 In ecclesiis benedicite cao3230 8
044v Ponedeljek med letom L A 5 In excelsis laudate deum cao3232 6
227v Oficij škofa spoznavalca + LACUNA M A 2.5 In fide et lenitate ipsius cao3235 7
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.5 In fide et lenitate* cao3235 7
116r Velika sobota L A 2 In humilitate judicium ejus cao3242 4T
061v Gospodovo oznanjenje M A 2.2 In illa die stillabunt montes cao3244 8
219v Oficij enega mučenca M A 1.1 In lege domini fuit voluntas ejus cao3249 1
227v Oficij škofa spoznavalca M A 1.1 In lege domini* cao3249 1
020v Sv. Štefan M A In lege* cao3249 1
231v Oficij škofa nespoznavalca M A 1.1 In lege* cao3249 1
043r 2. nedelja po epif. - med letom V2 A 3 In mandatis ejus volet nimis cao3251 4
092v 4. postna nedelja L A 3 In matutinis domine meditabor cao3252 4
182r Sv. Peter in Pavel L A 3 In nomine Jesu Christi cao3260 1
205r Skupni oficij apostolov M A 1.1 In omnem terram exivit sonus cao3262 2
179r Sv. Peter in Pavel M A 1. In omnem terram* cao3262 2
183r Sv. Pavel M A 1. In omnem terram* cao3262 2
162r Iz Jobove knjige E A In omnibus his non peccavit cao3236 1 g
114r Velika sobota M A 3.2 In pace factus est locus ejus cao3264 7
113v Velika sobota M A 1.1 In pace in idipsum dormiam et cao6921 8
211r Skupni oficij apostolov L A 5 In patientia vestra possidebitis cao3267 1
028r Božična osmina R A In principio erat verbum et $$$$$$$ 8 G
052r Četrtek med letom L A 5 In sanctis ejus laudate deum cao3282 6
029v Oktava božiča M A 1.2 In sole posuit tabernaculum cao3287 5
076v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime L A 4 In spiritu humilitatis et in cao3288 2
098r Nedelja trpljenja – tiha nedelja L A 2 In tribulatione invocavi cao3297 7
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A In tua justitia libera me domine cao3300 8
220r Oficij enega mučenca M A 1.5 In universa terra gloria et honore cao3304 2
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 1.5 In universa terra* cao3304 2
007v Teden po 3. adv. nedelji E A B In veritate educet iudicium et legem $$$$$$$ 7 a
054r Sobota med letom L A 2 In veritate tua exaudi me cao3309 8
050v Četrtek med letom M A 1.3 Inclinate aurem vestram in cao3318 6
129v Sv. Ambrož v velikon. času M A 2. Inclinate* / Alleluia cao3318 / cao1329 6
121v Pon. po veliki noči M A 2. Inclinate* / Alleluia iv cao3318 / cao1329 6
124v Pon. po beli nedelji M A 2. Inclinate* / Alleluia* cao3318 / cao1329 6
147r Pon. po binkoštih M A 2. Inclinate* / Alleluia* cao3318 / cao1329 6
045v Ponedeljek med letom V A 2 Inclinavit dominus aurem cao3319 1
142r Pet. po vnebohodu V A Inclinavit* / Alleluia* cao3319 1
105r Sre. velikega tedna L A 4 Infirmata est virtus mea in cao3332 4T
173v Sv. Janez Krstnik V A Ingresso Zacharia templum cao3338 8 G
175r Sv. Janez Krstnik M A 2.5 Ingresso Zacharia templum cao3338 8
178r Sv. Janez Krstnik L A 4 Innuebant patri ejus quem cao3353 4
178v Sv. Janez Krstnik N A Innuebant* cao3353 4
179r Oktava sv. Janeza Krstnika L A Innuebant* cao3353 4
042v 2. nedelja po epif. - med letom N A Innuebant* / Alleluia vii cao3353 / cao1332 4
110r Veliki petek M A 1.3 Insurrexerunt in me testes cao3358 8
044v Ponedeljek med letom L A 2 Intellege clamorem meum cao3359 8
047r Torek med letom M A 2.2 Intende in me et exaudi me cao3363 5
175r Sv. Janez Krstnik M A 2.4 Inter natos mulierum non sur- cao3370 3
042v 2. nedelja po epif. - med letom S A Inter natos mulierum* / Alleluia vi cao3370 / cao1331 3
192r Mučeništvo sv. Jan. Krstnika E A M Inter natos* cao3370 3
198v Vsi sveti M A 1.4 Inter natos* cao3370 3
153v 18. nedelja po binkoštih E A B Interrogavit Jesus legisperitos cao2293 1
078r Tor. po 1. post. ned. E A B Intravit Jesus in templum dei cao3385 1
052r Četrtek med letom L A 2 Intret oratio mea in cao3387 5
192v Sv. Mihael M A 1.1 Introibo in domum tuam domine cao3389 4T
201v Posvetitev cerkve M A 1.1 Introibo in domum tuam domine cao3389 4T
103v Pon. velikega tedna L A 2 Inundaverunt aquae super cao3394 8
236v Skupni oficij devic M A 3. Inventa bona margarita dedit cao3396 8
016r Božič M A 2.2 Ipse invocabit me alleluia cao3402 6
178r Sv. Janez Krstnik L A 3 Ipse praecedet ante illum in cao3403 7
178v Sv. Janez Krstnik S A Ipse praecedet ante* cao3403 7
156r Iz Knjige kraljev E A Iratus rex Saul dixit mihi cao3411 8 G
182v Sv. Peter in Pavel E A M Isti sunt duo filii $$$$$$$ 1
213r Skupni oficij mučencev M A 1.4 Isti sunt qui venerunt ex cao3045 8
003v 2. adventna nedelja E A M Ite dicite Joanni caeci vident cao3459 1
067r Teden po 1. predpost. ned. E/T A Ite et vos in vineam meam et cao3461 8 d
064r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime M A 3. Ite et vos in vineam* cao3461 8
067v Teden po 1. predpost. ned. E A Ite et vos* cao3461 8
121v Velika noč E A M Ite nuntiate fratribus meis cao3462 4
245r Sv. Marija Magdalena L A 5 Ite nuntiate fratribus meis cao3462 4
245v Sv. Marija Magdalena N A Ite nuntiate fratribus* cao3462 4
126v Teden po 4. velikon. nedelji A Iterum videbo vos alleluia et cao3467 1 g2
023r Sv. Štefan E A M Jerusalem Jerusalem quae cao3480 4
243v Sv. Marija Magdalena M A 2.5 Jesum quaeritis non est hic sed cao3483 8
120v Velika noč L A 5 Jesum qui crucifixus est cao3484 8
243r Sv. Marija Magdalena M A 2.4 Jesum qui crucifixus est cao3484 8
121r Velika noč N A Jesum qui* cao3484 8
077r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime P A Jesus autem cum jejunasset cao3485 1 f2
094v Pet. po 4. postni nedelji E A M Jesus autem elevatis sursum $$$$$$$ 1 g
037r Osmina epifanije E A M Jesus autem plenus spiritu $$$$$$$ 8 G
088v Pon po 3. postni nedelji E A M Jesus autem transiens per cao3486 1 f2
037r Osmina epifanije E A M Jesus autem* $$$$$$$ 8
037v 1. nedelja po epifaniji E A M Jesus autem* $$$$$$$ 8
038r 1. nedelja po epifaniji R A Jesus autem* $$$$$$$ 8
068r 2. predpostna nedelja T A Jesus haec dicens clamabat cao3490 1 f
068v Teden po 2. predpost. ned. V A Jesus haec dicens* cao3490 1
003r 2. adventna nedelja E A B Joannes autem cum audisset cao3496 1
178v Sv. Janez Krstnik E A M Joannes est nomen ejus vinum cao3498 8
179r Oktava sv. Janeza Krstnika R A Joannes est* cao3498 8
177v Sv. Janez Krstnik L A 1 Joannes vocabitur nomen ejus cao3504 1
178v Sv. Janez Krstnik P A Joannes* cao3504 1
015r Vigilija božiča E A B Joseph fili David noli timere cao3507 7
098v Nedelja trpljenja – tiha nedelja L A 4 Judicasti domine causam cao3518 4T
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja S A Judicasti domine* cao3518 4T
056r 5. nedelja po epifaniji E A M Jugum enim meum suave est et cao3520 7
206r Skupni oficij apostolov M A 2.6 Jugum enim meum suave est et cao3520 7
211v Skupni oficij apostolov V2 A 1 Juravit dominus et non paenitebit cao3522 7
025v Sv. Janez Evangelist V A Juravit dominus* cao3522 7
182v Sv. Peter in Pavel V2 A Juravit dominus* cao3522 7
186r Sv. Pavel V A Juravit* cao3522 7
006v 3. adventna nedelja L A 2 Juste et pie vivamus cao3531 2
047r Torek med letom M A 2.3 Juste judicate filii hominum cao3533 8
214r Skupni oficij mučencev M A 2.6 Justi [autem in perpetu]um vivent cao3534 4
201r Vsi sveti V A 4 Justi confitebuntur nomini tuo cao3535 1
219r Skupni oficij mučencev V2 A 4 Justi confitebuntur* cao3535 1
109r Veliki četrtek L A 1 Justificeris domine in cao3537 8
218r Skupni oficij mučencev L A 1 Justorum animae in manu dei sunt cao3539 7
200v Vsi sveti P A Justorum animae* cao3539 7
219r Skupni oficij mučencev D A Justorum animae* cao3539 7
233v Oficij škofa nespoznavalca L A 1 Justum deduxit dominus per vias cao3541 7
234r Oficij škofa nespoznavalca D A Justum deduxit dominus* cao3541 7
220v Oficij enega mučenca M A 1.6 Justus dominus et justicias dilexit cao3545 7
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 1.6 Justus dominus* cao3545 7
221r Oficij enega mučenca M A 2.6 Justus ut palma florebit sicut cao3552 8
175r Sv. Janez Krstnik M A 2.6 Justus ut palma* cao3552 8
015r Vigilija božiča L A 4 Juxta est salus mea ut veniat cao3553 7
103v Pon. velikega tedna L A 3 Labia insurgentium et cao3556 8
087v 3. postna nedelja L A 3 Labia mea laudabunt te in cao3557 8
124v Pon. po beli nedelji L A Labia mea* / Alleluia* cao3557 / cao1329 8
123r Sob. po veliki noči L A Labia* / Alleluia iv cao3557 / cao1329 8
142r Pet. po vnebohodu L A Labia* / Alleluia* cao3557 / cao1329 8
221r Oficij enega mučenca M A 2.4 Laetabitur justus in domino et cao3561 7
013r Čet. po 4. adv. nedelji L A 5 Laetamini cum Jerusalem et cao3562 8
016r Božič M A 2.3 Laetentur caeli et exsultet terra cao3567 4T
053r Sobota med letom M A 1.3 Laetetur cor quaerentium cao3571 8
213v Skupni oficij mučencev M A 2.1 Laetitia sempiterna super capita cao3572 8
057r Marijino očiščevanje M A 2.1 Laeva ejus sub capite meo et cao3574 4T
235v Skupni oficij devic M A 2.2 Laeva ejus sub capite meo et cao3574 4T
187r Marijino vnebovzetje M A 2.1 Laeva ejus* cao3574 4T
038v 2. nedelja po epif. - med letom V A Laudabo deum meum in vita cao3583 4
076v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime L A 5 Laudate deum caeli caelorum cao3584 2
067r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime L A 5 Laudate dominum de caelis cao3585 1
045v Ponedeljek med letom V A 3 Laudate dominum omnes cao3586 3
042r 2. nedelja po epif. - med letom L A 5 Laudate dominum* / Alleluia ii cao3585 / cao1327 1
050r Sreda med letom V A 1 Laudate nomen domini cao3588 1
218v Skupni oficij mučencev L A 5 Laverunt stolas suas et candidas cao3602 1
094v Pet. po 4. postni nedelji E A B Lazarus amicus noster dormit cao3603 1 g2
006v 3. adventna nedelja L A 3 Levabit dominus signum in cao3607 1
012r Tor. po 4. adv. nedelji L A 5 Lex per Moysen data est gratia cao3613 1
186r Sv. Pavel L A 4 Libenter gloriabor in cao3614 8
186r Sv. Pavel N A Libenter* cao3614 8
105r Sre. velikega tedna L A 1 Libera me de sanguinibus deus cao3616 8
104r Tor. velikega tedna L A 1 Libera me domine et pone me cao3617 1
050v Četrtek med letom M A 1.1 Liberasti virgam hereditatis tuae cao3620 8
106r Veliki četrtek M A 2.1 Liberavit dominus pauperem a cao3624 7
110v Veliki petek M A 3.2 Longe fecisti notos meos a me cao3632 8
155v Iz Knjige kraljev V A Loquere domine quia audit cao3636 1
007v Teden po 3. adv. nedelji E A B Loquetur pacem gentibus et $$$$$$$ 8 G
205v Skupni oficij apostolov M A 2.3 Lux orta est justo alleluia rectis cao3651 6
152v 14. nedelja po binkoštih E A M Magister quid faciendo vitam cao3658 8 G
154r 19. nedelja po binkoštih E A B Magister quod est mandatum cao3659 8
155r 24. nedelja po binkoštih E A B Magister scimus quia verax cao3661 8
045v Ponedeljek med letom E A M Magnificat anima mea dominum cao3667 8
046r Torek med letom M A 1.2 Magnus dominus et laudabilis cao3680 1
210v Skupni oficij apostolov L A 2 Majorem caritatem nemo habet cao3685 1
084r Pet. po 2. postni nedelji E A B Malos male perdet et vineam cao3687 3
031v Vigilija epifanije L A Maria autem conservabat cao3696 8
104r Pon. velikega tedna E A B Maria ergo unxit pedes Jesu cao3699 6
242r Sv. Marija Magdalena M A 1.2 Maria ergo unxit pedes Jesu et cao3699 6
241v Sv. Marija Magdalena V A Maria ergo* cao3699 6
036r Epifanija L A 4 Maria et flumina benedicite cao3700 4
122v Čet. po veliki noči E A B Maria stabat ad monumentum cao3705 7
244v Sv. Marija Magdalena L A 1 Maria stabat ad monumentum $$$$$$$ [cao3705] 7
245v Sv. Marija Magdalena P A Maria stabat ad monumentum* $$$$$$$ [cao3705] 7
245v Sv. Marija Magdalena V2 A 1 Maria* $$$$$$$ [cao3705] 7
072v Četrtek po pepelnici E A B Me etenim de die in diem cao3723 8
093v Tor. po 4. postni nedelji E A B Mea doctrina non est mea sed cao3726 8 G
240v Skupni oficij devic L A 4 Media nocte clamor factus est cao3730 4T
113r Veliki petek L A 5 Memento mei domine deus cum cao3736 8
089v Pet. po 3. postni nedelji E A M Meus cibus est ut faciam cao3752 8 G*
198r Sv. Mihael E A M Millia millium ministrabant ei $$$$$$$ 1
150v 8. nedelja po binkoštih E A B Misereor super turbam quia cao3770 7
044v Ponedeljek med letom L A 1 Miserere mei deus cao3773 6
066v Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime L A 1 Miserere mei deus et a cao3774 8
082v 2. postna nedelja P A Miserere mei domine fili $$$$$$$ 8 G
072r 3. predpostna nedelja N A Miserere mei fili David quid cao3776 8 G
068r 2. predpostna nedelja M A Miserere mei* cao3774 8
182r Sv. Peter in Pavel L A 5 Misit dominus angelum suum cao3783 7
174r Sv. Janez Krstnik M A 1.4 Misit dominus manum suam cao3785 7
178v Sv. Janez Krstnik V2 A Misit* cao3785 7
191v Mučeništvo sv. Jan. Krstnika E A B Misso Herodes spiculatore cao3790 1
012v Sre. po 4. adv. nedelji E A B Missus est Gabriel angelus cao3794 8
060v Gospodovo oznanjenje V A Missus est Gabriel angelus cao3794 8 G
063r Gospodovo oznanjenje L A 1 Missus est Gabriel* cao3794 8
063v Gospodovo oznanjenje D A Missus est* cao3794 8
078v Čet. po 1. post. ned. E A B Missus sum ad oves quae cao3795 8
079r 2. postna nedelja M A 3. Missus sum* cao3795 8
082v 2. postna nedelja S A Missus sum* cao3795 8
124r Velikonočna oktava - bela nedelja E A M Mitte manum tuam in latus $$$$$$$ 8
100r Pet. po ned. trpljenja E A M Mittens haec mulier in corpus cao3799 1 g
242r Sv. Marija Magdalena M A 1.4 Mittens haec mulier in corpus cao3799 1
246r Sv. Marija Magdalena V2 A 3 Mittens haec mulier* cao3799 1
122v Sre. po veliki noči E A B Mittite in dexteram navigii cao3800 7
126r 4. velikonočna nedelja E A B Modicum et non videbitis me cao3803 6
003r 2. adventna nedelja L A 4 Montes et colles cantabunt cao3805 1
006v 3. adventna nedelja L A 4 Montes et omnes colles cao3806 5
099v Čet. po ned. trpljenja E A B Mulier quae erat in civitate cao3822 8 G
245v Sv. Marija Magdalena E A B Mulier quae erat in civitate peccatrix cao3822 8
099v Sre. po ned. trpljenja E A M Multa bona opera operatus sum cao3827 4T A*
028v Božična osmina R A Multiphariae multisque modis $$$$$$$ 8 G
029v Oktava božiča E A M Multiphariae* $$$$$$$ 8
031v Oktava Nedolžnih otrok E A M Multiphariae* $$$$$$$ *
013v Sob. po 4. adv. nedelji L A 1 Multiplicabitur ejus imperium cao3836 1
019r Božič L A 1 Natus est nobis hodie salvator cao3857 8
029r Nedelja po božiču L A Natus est nobis* cao3857 8
030v Oktava božiča D A Natus est nobis* cao3857 8
030v Oktava božiča L A Natus est vobis* cao3857 8
020r Božič D A Natus est* cao3857 8
028r Božična osmina L A Natus est* cao3857 8
029r Božična osmina D A Natus est* cao3857 8
029v Nedelja po božiču D A Natus est* cao3857 8
043v Ponedeljek med letom M A 1.4 Ne in ira tua arguas me cao3859 5
183r Sv. Pavel M A 3. Ne magnitudo revelationum cao3860 1
164v Iz Tobijeve knjige E A M Ne reminiscaris domine cao3861 4
174r Sv. Janez Krstnik M A 1.3 Ne timeas a facie eorum quia cao3862 8
063r Gospodovo oznanjenje L A 2 Ne timeas Maria invenisti cao3863 8
178v Sv. Janez Krstnik V2 A Ne timeas* cao3862 8
149r Oktava binkošti E A M Nemo ascendit in caelum nisi cao3870 1
094r Tor. po 4. postni nedelji E A M Nemo in eum misit manus quia cao3871 1 g3
089v 4. postna nedelja E A M Nemo te condemnavit mulier cao3873 3 b3
100r Sob. po ned. trpljenja E A B Nemo tollit a me animam meam cao3874 3 b3
137v Vnebohod M A 2.4 Nimis exaltatus es alleluia cao3879 6
137v Vnebohod M A 2.3 Nisi ego abiero paraclitus $$$$$$$ [cao3882] 1
141v Vnebohod V2 A 3 Nisi ego* $$$$$$$ [cao3882] 1
150r 5. nedelja po binkoštih E A M Nolite judicare et non $$$$$$$ 8
153r 16. nedelja po binkoštih E A B Nolite solliciti esse cao3895 8
050r Sreda med letom N A Non confundetur cum loquetur cao3905 2
129r Teden po 5. velikon. nedelji E A Non enim loquetur a semetipso cao3909 1 g3
202r Posvetitev cerkve M A 2.2 Non est hic aliud nisi domus cao3913 7
204r Posvetitev cerkve V2 A 2 Non est hic aliud* cao3913 7
132v Oficij mučencev v velikon. času E A M Non esurient neque sitient $$$$$$$ 1
077r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime T A Non in solo pane vivit homo cao3920 5
073r 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime M A 3. Non in solo* cao3920 5
089r Sre. po 3. postni nedelji E A M Non lotis manibus manducare cao3922 7 b
151r 9. nedelja po binkoštih E A M Non omnis qui dicit mihi cao3926 8
151r 9. nedelja po binkoštih E A B Non potest arbor bona fructus cao3928 8
089r Sre. po 3. postni nedelji E A B Non quod intrat in os $$$$$$$ 7 c
102v Cvetna nedelja L A 4 Non sis mihi tu formidinis cao3933 7 c
103r Cvetna nedelja S A Non sis* cao3933 7
136r Sv. Filip in Jakob E A B Non turbetur cor vestrum cao3938 6
143v Binkoštna vigilija E A M Non vos relinquam orphanos $$$$$$$ [cao3941, cao 3942] 1
149r Sob. po binkoštih E A M Non vos* $$$$$$$ [cao3941, cao 3942] 1
122r Pon. po veliki noči E A M Nonne cor nostrum ardens erat cao3943 1
152v 15. nedelja po binkoštih E A M Nonne decem mundati sunt et cao3945 8 G
156r Iz Knjige kraljev E A Nonne iste est David de quo cao3948 8 G?
122r Pon. po veliki noči E A B Nonne sic oportuit pati cao3950 8
045v Ponedeljek med letom V A 1 Nos qui vivimus benedicimus cao3960 8
104r Pon. velikega tedna V A Nos qui vivimus* cao3960 8
016v Božič M A 2.5 Notum fecit dominus alleluia cao3964 6
030r Oktava božiča M A 2.5 Notum fecit dominus* cao3964 6
079r 2. postna nedelja E A M Nubes lucida obumbravit eos cao3968 8
098r Nedelja trpljenja – tiha nedelja L A 3 Numquid redditur pro bono cao3972 4T
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja T A Numquid redditur* cao3972 4T
142v Pet. po vnebohodu E A Nunc autem ad te venio et cao3973 1 D
056r Marijino očiščevanje V A Nunc dimittis domine servum cao3975 7 *
057v Marijino očiščevanje M A 3. Nunc dimittis domine* cao3975 7
042r 2. nedelja po epif. - med letom E A B Nuptiae factae sunt in Cana cao3979 1
154v 21. nedelja po binkoštih E A M Nuptiae quidem paratae sunt cao3980 1
010v Velike O-antifone V A M O Adonai et dux domus Israel cao3988 2
010v Velike O-antifone V A M O clavis David et sceptrum cao4010 2
076v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime L A 2 O domine salvum me fac o cao4024 2
011r Velike O-antifone V A M O Emmanuel rex et legifer noster cao4025 2
014v Vigilija božiča L A 1 O Juda et Jerusalem nolite cao3511 8
015r Vigilija božiča P A O Juda et Jerusalem* cao3511 8
116r Velika sobota L A 1 O mors ero mors tua morsus cao4045 4T
078v Čet. po 1. post. ned. E A M O mulier magna est fides tua cao4046 4T
082v 2. postna nedelja N A O mulier* cao4046 4T
011r Velike O-antifone V A M O oriens splendor lucis cao4050 2
201r Posvetitev cerkve E A M O quam metuendus est locus iste cao4065 6
235r Skupni oficij devic M A 1.2 O quam pulchra est casta cao4069 7
199r Vsi sveti M A 2.5 O quam pulchra est* cao4069 7
241v Skupni oficij devic V2 A 2 O quam pulchra est* cao4069 7
187r Marijino vnebovzetje M A 1.6 O quam pulchra* cao4069 7
189r Marijino vnebovzetje V A 4 O quam pulchra* cao4069 7
010v Velike O-antifone V A M O radix Jesse qui stas in signum cao4075 2
011r Velike O-antifone V A M O rex gentium et desideratus cao4078 2
010v Velike O-antifone V A M O sapientia quae ex ore altissimi cao4081 2
109r Veliki četrtek L A 2 Oblatus est quia ipse voluit cao4097 2
156r Iz Knjige kraljev E A Obsecro domine aufer cao4099 1 f2
158v Iz Knjige modrosti E A M Observa fili mi praecepta cao4101 8
122r Tor. po veliki noči E A M Obtulerunt discipuli domino cao4103 1
039r 2. nedelja po epif. - med letom M A Oculi mei semper ad cao4108 4T
047v Torek med letom L A 5 Omnes angeli ejus laudate cao4116 5
071v 3. predpostna nedelja L A 5 Omnes angeli ejus laudate cao4116 5
036r Epifanija L A 2 Omnes de Saba venient aurum cao4119 8
032v Epifanija M A 2.1 Omnes gentes quascumque cao4125 4
105r Sre. velikega tedna L A 5 Omnes inimici mei audierunt cao4126 7
164v Iz Tobijeve knjige E A M Omni tempore benedic deo et cao4135 1
020v Božič E A M Omnia per ipsum facta sunt et sine $$$$$$$ 1
072v Tor. po 3. predpost. ned. E A M Omnis plebs ut vidit dedit cao4149 8 c
093r 4. postna nedelja N A Omnis plebs ut vidit dedit cao4149 8 c
152r 12. nedelja po binkoštih E A M Omnis qui se exaltat cao4152 1 f
159r Iz Knjige modrosti E A Omnis sapientia a domino deo cao4153 8 G
032v Epifanija M A 1.5 Omnis terra adoret te et cao4155 4
010r 4. adventna nedelja E A B Omnis vallis implebitur et cao4156 5
089r Čet. po 3. postni nedelji E A B Operamini non cibum qui perit cao4161 2
072v Petek po pepelnici E A B Orate pro persequentibus et cao4184 7
016r Božič M A 1.5 Orietur diebus domini cao4194 3
030r Oktava božiča M A 1.6 Orietur* cao4194 3
188v Marijino vnebovzetje E A B Ortus conclusus es soror mea $$$$$$$ 1
042r 2. nedelja po epif. - med letom P A Ortus conclusus est* / Alleluia iv $$$$$$$ [cao3138] / cao1329 1
099v Sre. po ned. trpljenja E A B Oves meae vocem meam audiunt cao4203 4T A*
012v Sre. po 4. adv. nedelji L A 5 Paratus esto Israel in cao4217 2
016r Božič M A 2.4 Paravit dominus brachium $$$$$$$ 1
029r Nedelja po božiču M A 1.1 Paravit dominus* $$$$$$$ 1
030r Oktava božiča M A 2.4 Paravit dominus* $$$$$$$ 1
031r Nedelja po oktavi božiča M A 1.1 Paravit dominus* $$$$$$$ 1
028r Božična osmina M A 1.1 Paravit* $$$$$$$ 1
031v Oktava sv. Štefana M A 1.1 Paravit* $$$$$$$ *
031v Oktava sv. Jan. Evangelista M A 1.1 Paravit* $$$$$$$ *
031v Oktava Nedolžnih otrok M A 1.1 Paravit* $$$$$$$ *
031v Vigilija epifanije M A 1.1 Paravit* $$$$$$$ *
016v Božič M A 3. Parvulus filius natus est nobis cao4221 8 G
029r Nedelja po božiču M A Parvulus filius* cao4221 8
030r Oktava božiča M A 3. Parvulus filius* cao4221 8
031r Nedelja po oktavi božiča M A Parvulus filius* cao4221 8
125v 3. velikonočna nedelja E A B Pastor bonus animam suam cao4223 3
019v Božič L A 4 Pastores loquebantur cao4225 7
031v Nedelja po oktavi božiča S A Pastores loquebantur* cao4225 7
032r Vigilija epifanije S A Pastores loquebantur* cao4225 7
083v Čet. po 2. postni nedelji E A B Pater Abraham miserere mei et cao4231 8
136v Vigilija vnebohoda E A M Pater manifestavi nomen tuum cao4237 1
143r Oktava vnebohoda E A M Pater manifestavi* cao4237 1
094r Čet. po 4. postni nedelji E A B Pater meus usque modo $$$$$$$ 2
142r Pet. po vnebohodu E A Pater sancte serva eos in cao4242
[$$$$$$$]
4 E
007v Teden po 3. adv. nedelji E A M Patientes estote et confirmate $$$$$$$ 4T A*
129r 6. velikonočna nedelja E A M Petite et accipietis ut cao4279 8
182r Sv. Peter in Pavel L A 1 Petrus et Joannes ascende- cao4287 8
182v Sv. Peter in Pavel D A Petrus et Joannes* cao4287 8
186v Sv. Peter v vezeh L A Petrus et Joannes* cao4287 8
135v Sv. Filip in Jakob L A 3 Philippe qui me videt videt cao4291 7
012r Sre. po 4. adv. nedelji L A 1 Ponam in Sion salutem et in cao4302 8
004r Sre. po 2. adv. nedelji E A B Ponent domino gloriam et cao4305 5
098v Nedelja trpljenja – tiha nedelja L A 5 Popule meus quid feci tibi cao4312 4T
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja N A Popule meus* cao4312 4T
013v Sob. po 4. adv. nedelji L A 4 Populus meus videbit $$$$$$$ 1
022v Sv. Štefan L A 4 Positis autem genibus cao4317 8
124r Velikonočna oktava - bela nedelja E A B Post dies octo januis clausis cao4326 8
030v Oktava božiča E A B Postquam consummati sunt $$$$$$$ 1
056r Marijino očiščevanje E A M Postquam impleti sunt dies $$$$$$$ 1
060r Marijino očiščevanje D A Postquam impleti sunt* $$$$$$$ 1
059r Marijino očiščevanje L A 1 Postquam impleti* $$$$$$$ 1
113r Veliki petek E A B Posuerunt super caput ejus cao4343 1
174v Sv. Janez Krstnik M A 2.1 Posuit os meum dominus quasi cao4345 7
092v 4. postna nedelja L A 4 Potens est dominus eripere $$$$$$$ [cao4347] 8
226v Oficij enega mučenca V2 A 2 Potens in terra erit semen ejus cao4348 8
231v Oficij škofa spoznavalca V2 A 2 Potens in terra* cao4348 8 G?
234r Oficij škofa nespoznavalca V2 A 2 Potens in terra* cao4348 8
100v Cvetna nedelja E A M Potestatem habeo ponendi cao4349 4T
120v Velika noč L A 3 Prae timore autem ejus cao4350 7
121r Velika noč S A Prae timore autem* cao4350 7
150r 6. nedelja po binkoštih E A M Praeceptor per totam noctem cao4356 1
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 1.2 Praedicans praeceptum* cao4359 1
220r Oficij enega mučenca M A 1.2 Praedicans preaceptum domini cao4359 1
219r Skupni oficij mučencev V2 A 2 Pretiosa in conspectu domini cao4371 7
201r Vsi sveti V A 2 Pretiosa in conspectu* cao4371 7
007v Teden po 3. adv. nedelji E A M Primus ad Sion dicet ecce assum $$$$$$$ 4T A
205r Skupni oficij apostolov M A 1.4 Principes populorum cao4379 8
100r Pet. po ned. trpljenja E A B Principes sacerdotum cao4380 1 g3
174r Sv. Janez Krstnik M A 1.1 Priusquam te formarem in cao4381 8
178v Sv. Janez Krstnik V2 A Priusquam* cao4381 8
173v Sv. Janez Krstnik E A M Pro eo quod non credidisti cao4382 6
175r Sv. Janez Krstnik M A 3. Pro eo* cao4382 6
050v Četrtek med letom M A 1.4 Propitius esto peccatis cao4394 8
112v Veliki petek L A 1 Proprio filio suo non cao4395 5
028v Božična osmina R A Propter nimiam caritatem suam cao4399 8 G
012v Sre. po 4. adv. nedelji L A 3 Propter Sion non tacebo donec cao4400 4T
032v Epifanija M A 1.3 Psallite deo nostro psallite cao4406 1
193r Sv. Mihael M A 1.6 Psallite deo nostro psallite cao4406 1
038v 2. nedelja po epif. - med letom E A M Puer Jesus proficiebat cao4410 6
057r Marijino očiščevanje M A 2.4 Pulchra es et decora filia cao4418 1
236r Skupni oficij devic M A 2.4 Pulchra es et decora filia cao4418 1
187v Marijino vnebovzetje M A 2.4 Pulchra es* cao4418 1
116v Velika sobota L A 3 Q vos omnes qui transitis per cao4095 8
187r Marijino vnebovzetje E A M Quae est ista quae ascendit cao4425 1
084r Pet. po 2. postni nedelji E A M Quaerentes eum tenere cao4428 3
011r Pon. po 4. adv. nedelji L A 1 Quaerite dominum dum cao4429 4T
049r Sreda med letom – septuagezima M A 2.1 Quaerite dominum et vivet cao4430 8
153r 16. nedelja po binkoštih E A M Quaerite primum regnum dei et cao4431 1
049r Sreda med letom M A 2.3 Quam bonus Israel deus cao4432 8
188v Marijino vnebovzetje L A 2 Quam pulchra es amica mea cao4434 1
190r Oktava Mar. vnebovzetja V A Quam pulchra es* cao4434 1
192r Marijino rojstvo E A M Quam pulchra es* cao4434 1
189v Osmina Mar. vnebovzetja V A Quam pulchra* cao4434 1
189v Nedelja po Vnebovzetju V A Quam pulchra* cao4434 1
240v Skupni oficij devic L A 3 Quam pulchri sunt gressus tui in $$$$$$$ 7
188v Marijino vnebovzetje L A 5 Quam pulchri* $$$$$$$ 7
072v Četrtek po pepelnici E A M Quare jejunavimus et non cao4449 2
189v Osmina Mar. vnebovzetja E A B Quasi cedrus exaltata sum in cao4450 4T
190r Nedelja po Vnebovzetju E A B Quasi cedrus* cao4450 4T
189v Osmina Mar. vnebovzetja E A M Quasi palma exaltata sum in $$$$$$$ 1
189v Nedelja po Vnebovzetju E A M Quasi palma* $$$$$$$ 1
030v Oktava božiča E A M Qui de terra est de terra loquitur cao4464 3
148v Pet. po binkoštih E A B Qui diligit me sermonem meum cao4906 3
147v Teden po binkoštih E A M Qui facit veritatem venit ad $$$$$$$ 3
047v Torek med letom S A Qui habitas in caelis cao4473 8
202r Posvetitev cerkve M A 2.4 Qui habitat in adjutorio cao4474 8
083v Tor. po 2. postni nedelji E A M Qui major est vestrum erit cao4477 8
225v Oficij enega mučenca L A 1 Qui me confessus fuerit coram cao4479 1 f2
226v Oficij enega mučenca D A Qui me confessus fuerit* cao4479 1
083r Pon. po 2. postni nedelji E A M Qui me misit mecum est et non cao4482 1
078v Pet. po 1. post. ned. E A M Qui me sanum fecit ille mihi cao4483 1
227r Oficij enega mučenca E A M Qui mihi ministrat me sequatur et cao4485 1
088r 3. postna nedelja T A Qui non est mecum adversum me $$$$$$$ [cao4486] 1 f
221r Oficij enega mučenca M A 3. Qui odit animam suam in hoc cao4488 3
225v Oficij enega mučenca L A 2 Qui perdiderit animam suam cao4491 7 c2
007r 3. adventna nedelja E A M Qui post me venit ante me cao4493 4T
094v Sob. po 4. postni nedelji E A B Qui sequitur me non ambulat cao4496 3 g
225v Oficij enega mučenca L A 3 Qui sequitur me non ambulat in cao4496 3 g
089v Sob. po 3. postni nedelji E A B Qui sine peccato est vestrum $$$$$$$ 1 g3
226r Oficij enega mučenca E A B Qui vult venire post me abneget cao4506 1
050v Sreda med letom E A M Quia fecit mihi dominus magna cao4510 1
124r Velikonočna osmina V A Quia vidisti me Thoma cao4513 8 G3
007v Teden po 3. adv. nedelji E A M Quibus non est annuntiatum de $$$$$$$ 4T A
083v Sre. po 2. postni nedelji E A M Quicumque voluerit inter vos $$$$$$$ 8
067r Teden po 1. predpost. ned. E/S A Quid hic statis tota die cao4524 1 g
067v Teden po 1. predpost. ned. E A Quid hic* cao4524 1
100v Cvetna nedelja M A 3. Quid molesti estis huic cao4527 1
242r Sv. Marija Magdalena M A 1.3 Quid molesti estis huic mulieri cao4527 1
245v Sv. Marija Magdalena V2 A 2 Quid molesti estis* cao4527 1
154r 19. nedelja po binkoštih E A M Quid vobis videtur de Christo cao4533 4 E
156r Iz Knjige kraljev E A Quis enim in omnibus sicut cao4546 1 g
149v 4. nedelja po binkoštih E A B Quis ex vobis homo qui habet cao4549 3
093r 4. postna nedelja S A Quis scit si convertatur et cao4550 4 E
068v 2. predpostna nedelja E A M Quod autem cecidit in terram cao4557 1
149r Oktava binkošti E A B Quod natum est ex carne caro cao4559 1
078r Pon. po 1. post. ned. E A M Quod uni ex minimis meis cao4560 1
182v Sv. Peter in Pavel E A B Quodcumque ligaveris super cao4561 8
060v Katedra sv. Petra E A B Quodcumque ligaveris* cao4561 8
186v Sv. Peter v vezeh E A B Quodcumque* cao4561 8
050r Sreda med letom V A 2 Quoniam in aeternum misericordia cao4567 3
047r Torek med letom L A 3 Quoniam in te confidit anima cao4568 8
094r Sre. po 4. postni nedelji E A B Rabbi quis peccavit hic aut cao4571 8 G
109r Veliki četrtek L A 4 Recordare mei domine tuere me cao4577 7
043v Ponedeljek med letom M A 1.1 Rectos decet collaudatio cao4580 1
218r Skupni oficij mučencev L A 2 Reddidit deus mercedem laborum cao4583 1
155v 24. nedelja po binkoštih E A M Reddite ergo quae sunt cao4584 1
020r Božič V A 2 Redemptionem misit dominus cao4587 7
060r Marijino očiščevanje V2 A 2 Redemptionem misit* cao4587 7
092v 4. postna nedelja L A 5 Reges terrae et omnes populi cao4593 1
032v Epifanija M A 1.6 Reges Tharsis et insulae munera cao4594 1
174v Sv. Janez Krstnik M A 2.3 Reges videbunt et consurgent cao4595 8
038r 2. nedelja po epif. - med letom V A Regnum tuum domine regnum cao4600 7
054v Sobota med letom V A Regnum tuum* cao4600 7
117r Velikonočna vigilija V A Regnum tuum* / Alleluia iv cao4600 / cao1329 7
143v Binkoštna vigilija V A Regnum tuum* / Alleluia* cao4600 / cao1329 7
148v Sob. po binkoštih V A Regnum tuum* / Alleluia* cao4600
cao1329
7
123v Velikonočna oktava - bela nedelja V A Regnum* / Alleluia* cao4600 / cao1329 7
126v 5. velikonočna nedelja V A Regnum* / Alleluia* cao4600 / cao1329 7
077v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime E A M Reliquit eum temptator et cao4609 3
146r Binkošti L A 3 Repleti sunt omnes spiritu cao4613 8
113r Veliki petek L A 3 Replevit et inebriavit me cao4615 8
186r Sv. Pavel E A M Reposita est mihi corona cao4616 8
023r Sv. Štefan E A B Requiretur a vobis omnis cao4618 4
031v Oktava sv. Štefana E A Requiretur* cao4618 *
120v Velika noč L A 4 Respondens autem angelus cao4630 8
243r Sv. Marija Magdalena M A 2.3 Respondens autem angelus dixit cao4630 8
059v Marijino očiščevanje L A 3 Responsum accepit Simeon a cao4639 7
057v Marijino očiščevanje M A 2.6 Revertere revertere Sunamitis cao4648 7
236r Skupni oficij devic M A 2.6 Revertere revertere Sunamitis cao4648 7
187v Marijino vnebovzetje M A 2.6 Revertere* cao4648 7
137r Vnebohod M A 2.1 Rogabo patrem meum et alium cao4662 1
141v Vnebohod V2 A 2 Rogabo patrem* cao4662 1T
149r 2. nedelja po binkoštih E A M Rogo te pater ut mittas cao4666 8
012r Tor. po 4. adv. nedelji L A 2 Rorate caeli desuper et nubes cao4668 4T
061v Gospodovo oznanjenje M A 1.6 Rorate caeli desuper et nubes cao4668 4T
230v Oficij škofa spoznavalca L A 4 Sacerdotes dei benedicite cao4675 7
047r Torek med letom L A 2 Salutare vultus mei deus meus cao4683 6
044v Ponedeljek med letom M A 2.2 Sana domine animam meam cao4696 2
213r Skupni oficij mučencev M A 1.3 Sancti ludibria et verbera experti $$$$$$$ 2
212v Skupni oficij mučencev E A M Sancti per fidem vicerunt regna cao4733 1
198r Vsi sveti E A M Sancti per fidem* cao4733 1
199r Vsi sveti M A 2.6 Sancti per fidem* cao4733 1
200v Vsi sveti S A Sancti per fidem* cao4733 1
214v Skupni oficij mučencev M A 3. Sancti qui sperant in domino cao4734 1
213r Skupni oficij mučencev M A 1.5 Sanctis qui in terra sunt ejus cao4751 4
212v Skupni oficij mučencev M A 1.2 Scimus quoniam diligentibus deum cao4830 8
162r Iz Jobove knjige E A Scio quia omnia potes et cao4832 8
245r Sv. Marija Magdalena L A 3 Scio quod Jesum quaeritis cao4833 7
121v Pon. po veliki noči L A Scio quod Jesum quaeritis / Alleluia v cao4833 / cao1330 7
143r Nedelja po vnebohodu D A Scio quod* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
122r Pon. po veliki noči D A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
124r Velikonočna oktava - bela nedelja L A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
124r Velikonočna oktava - bela nedelja D A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
125v 3. velikonočna nedelja L A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
125v 3. velikonočna nedelja D A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
128v 5. velikonočna nedelja L A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
128v 5. velikonočna nedelja D A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
142v Nedelja po vnebohodu L A Scio* / Alleluia* cao4833 / cao1330 7
103r Cvetna nedelja E A M Scriptum est enim percutiam cao4835 8 G
151v 11. nedelja po binkoštih E A M Scriptum est quia domus mea cao4836 8 G
220r Oficij enega mučenca M A 1.4 Scuto bonae voluntatis tuae cao4838 2
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 1.4 Scuto bonae* cao4838 2
047r Torek med letom L A 1 Secundum magnam misericordiam cao4845 1
071r 3. predpostna nedelja L A 1 Secundum multitudinem cao4846 1
025r Sv. Janez Evangelist L A 5 Sedere autem mecum non est cao4857 7
068r 2. predpostna nedelja P A Semen cecidit in terram bonam cao4861 8 G
068v 2. predpostna nedelja N A Semen cecidit in terram bonam cao4859 3 b3
068v Teden po 2. predpost. ned. V A Semen cecidit* cao4861 8
068v Teden po 2. predpost. ned. V A Semen cecidit* cao4859 3
022v Sv. Štefan L A 5 Sepelierunt Stephanum viri cao4866 8
233v Oficij škofa nespoznavalca L A 2 Serve bone et fidelis intra in cao4871 7
155r 23. nedelja po binkoštih E A M Serve nequam omne debitum cao4873 2
234r Oficij škofa nespoznavalca L A 4 Servi domini dominum benedicite cao4874 7
045r Ponedeljek med letom P A Servite domino in timore cao4875 3
135v Sv. Filip in Jakob L A 1 Si cognovissetis me et patrem cao4879 7
136r Sv. Filip in Jakob D A Si cognovissetis me* cao4879 7
213v Skupni oficij mučencev M A 2.3 Si coram hominibus tormenta cao4881 7
199r Vsi sveti M A 2.3 Si coram hominibus* cao4881 7
135v Sv. Filip in Jakob L A 4 Si diligitis me mandata mea cao4886 3
151r 8. nedelja po binkoštih E A M Si dimisero eos jejunos in cao4887 8 G
088v Tor. po 3. postni nedelji E A B Si duo ex vobis consenserint cao4888 1 g
088r 3. postna nedelja P A Si in digito dei ejicio cao4898 3 a
136r Sv. Filip in Jakob L A 5 Si manseritis in me et verba cao4901 7
150v 7. nedelja po binkoštih E A M Si offers munus tuum ante cao4903 1
226r Oficij enega mučenca L A 5 Si quis mihi ministraverit cao4910 1 f2
225v Oficij enega mučenca L A 4 Si quis per me intraverit cao4911 8 d
099v Pon. po ned. trpljenja E A M Si quis sitit veniat et bibat cao4497 4T A*
076v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime L A 3 Sic benedicam te in vita mea cao4919 7
025r Sv. Janez Evangelist L A 2 Sic enim volo manere donec cao4923 8
141r Vnebohod L A 5 Sic veniet quemadmodum cao4925 4
136v Vigilija vnebohoda V A Sic veniet* cao4925 4
141v Vnebohod N A Sic veniet* cao4925 4
186v Marijino vnebovzetje V A Sicut cinnamomum et balsamum cao4929 7 a
190r Nedelja po Vnebovzetju M A 3. Sicut cinnamomum* cao4929 7
192r Marijino rojstvo V A Sicut cinnamomum* cao4929 7
078v Sre. po 1. post. ned. E A M Sicut fuit Jonas in ventre cao4934 4T
235v Skupni oficij devic M A 1.6 Sicut lilium inter spinas sic cao4937 2
241v Skupni oficij devic V2 A 4 Sicut lilium* cao4937 2
235v Skupni oficij devic M A 2.1 Sicut malus inter ligna cao4940 2
057r Marijino očiščevanje M A 1.5 Sicut mirra electa odorem cao4942 4T
187r Marijino vnebovzetje M A 1.2 Sicut mirra* cao4942 4T
189r Marijino vnebovzetje V A 2 Sicut mirra* cao4942 4T
189r Osmina Mar. vnebovzetja M A 2. Sicut mirra* cao4942 4T
189v Nedelja po Vnebovzetju M A 2. Sicut mirra* cao4942 4T
126r Teden po 3. velikon. nedelji V A Sicut novit me pater et ego cao4943 5
187v Marijino vnebovzetje M A 3. Sicut* cao4929 7
179r Vigilija sv. Petra in Pavla E A M Significavit dominus Petro cao4947 1
060v Katedra sv. Petra L A 5 Significavit* cao4947 1
186v Sv. Peter v vezeh E A M Significavit* cao4947 1
059r Marijino očiščevanje L A 2 Simeon justus et timoratus cao4951 3
227r Oficij škofa spoznavalca E A M Similabo eum viro saptienti qui cao4952 1
241r Skupni oficij devic E A B Simile est regnum caelorum cao4956 1
067r Prva predpostna nedelja – nedelja septuagezime E A B Simile est regnum caleorum cao4955 1
179v Sv. Peter in Pavel M A 3. Simon Joannis diligis me cao4960 8
060v Katedra sv. Petra L A 1 Simon Joannis* cao4960 8
027v Nedolžni otroci L A 2 Sinite parvulos venire ad me cao4966 4T
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 3. Sint lumbi vestri* cao4967 [3]
043r 2. nedelja po epif. - med letom V2 A 4 Sit nomen domini benedictum cao4971 7
087v 3. postna nedelja L A 5 Sol et luna laudate deum quia cao4977 1
093v Pon. po 4. postni nedelji E A M Solvite templum hoc dicit cao4982 5
056v Marijino očiščevanje M A 1.2 Specie tua et pulchritudine cao4987 7
235r Skupni oficij devic M A 1.4 Specie tua et pulchritudine tua cao4987 7
187r Marijino vnebovzetje M A 1.4 Specie tua* cao4987 7
030r Oktava božiča M A 1.4 Speciosus forma prae filiis cao4989 1
043v Ponedeljek med letom M A 1.3 Spera in domino et fac bonitatem $$$$$$$ 6
048r Torek med letom V A 2 Speret Israel in domino cao4990 1
041v 2. nedelja po epif. - med letom L A 1 Spiritu principali confirma cor / Alleluia iv cao4994 / cao 1329 1
146v Binkošti L A 5 Spiritus domini replevit cao4998 8
012v Sre. po 4. adv. nedelji L A 2 Spiritus domini super me cao4999 2
218r Skupni oficij mučencev L A 4 Spiritus et animae justorum hymnum cao5000 8
200v Vsi sveti L A 4 Spiritus et animae* cao5000 8
061v Gospodovo oznanjenje M A 2.4 Spiritus sanctus superveniet $$$$$$$ [cao5006] 8
152r 12. nedelja po binkoštih E A B Stans a longe publicanus cao5013 1
072r 3. predpostna nedelja E A M Stans autem Jesus jussit eum cao5015 1
082r 2. postna nedelja L A 5 Statuit ea in aeternum et in cao5020 7
022v Sv. Štefan L A 1 Stephanus autem plenus gratia cao5025 [cao5026] 8
020v Sv. Štefan M A Stephanus autem* cao5025 8
023r Sv. Štefan D A Stephanus autem* cao5025 [cao5026] 8
031v Oktava sv. Štefana E A Stephanus autem* cao5025 [cao5026] *
031v Oktava sv. Štefana L A Stephanus autem* cao5025 [cao5026] *
031v Oktava sv. Štefana D A Stephanus* cao5025 [cao5026] *
197r Sv. Mihael L A Stetit angelus juxta aram cao5029 4T
192r Sv. Mihael V A Stetit angelus* cao5029 4T
197v Sv. Mihael P A Stetit angelus* cao5029 4T
197v Sv. Mihael V2 A 1 Stetit angelus* cao5029 4T
122r Tor. po veliki noči E A B Stetit Jesus in medio cao5032 8
027v Nedolžni otroci L A 4 Sub ara dei sancti clamabant cao5039 8
025v Sv. Janez Evangelist E A B Sunt de hic stantibus qui non cao5056 1
031v Oktava sv. Jan. Evangelista E A Sunt de hic* cao5056 *
170v Iz Knjige prerokov E A Super muros tuos Jerusalem cao5059 1 D
003v Pon. po 2. adv. nedelji E A B Super solium David et super cao5064 8
063v Gospodovo oznanjenje E A B Super solium David et super cao5064 8
061v Gospodovo oznanjenje M A 2.1 Super te Jerusalem orietur cao5065 4T
084r Sob. po 2. postni nedelji E A B Surgam et ibo ad patrem meum cao5299 1
236r Skupni oficij devic M A 2.3 Surge aquilo et veni auster cao5070 7
057r Marijino očiščevanje M A 2.3 Surge aquilo et veni auster* cao5070 7
187r Marijino vnebovzetje M A 2.3 Surge aquilo* cao5070 7
055v 4. nedelja po epifaniji E A M Surgens Jesus imperavit cao5074 8
124v Pon. po beli nedelji E A B Surgens Jesus mane prima cao5075 8
245r Sv. Marija Magdalena L A 4 Surgens Jesus mane prima cao5075 8
245v Sv. Marija Magdalena S A Surgens Jesus* cao5075 8
016r Božič M A 1.4 Suscepimus deus misericordiam cao5084 8
193r Sv. Mihael M A 2.1 Suscepimus deus misericordiam cao5084 8
030r Oktava božiča M A 1.5 Suscepimus deus* cao5084 8
032v Epifanija M A 1.4 Suscepimus deus* cao5084 8
056v Marijino očiščevanje M A 1.4 Suscepimus deus* cao5084 8
202r Posvetitev cerkve M A 1.6 Suscepimus deus* cao5084 8
053r LACUNA + Petek med letom E A M *[Suscepit Israel] puerum suum cao5087 8
214r Skupni oficij mučencev M A 2.5 Tamquam aurum in fornace probavit cao5100 7
015v Božič M A 1.2 Tamquam sponsus dominus cao5101 8
134r Sv. Filip in Jakob E A M Tanto tempore vobiscum sum cao5113 3
049v Sreda med letom L A 3 Te decet hymnus deus in Sion cao5115 8
020r Božič V A 1 Tecum principium in die cao5127 1
029r Božična osmina V A Tecum principium* cao5127 1
029r Nedelja po božiču V A Tecum principium* cao5127 1
029v Nedelja po božiču V2 A Tecum principium* cao5127 1
029v Oktava božiča V A Tecum principium* cao5127 1
030v Oktava božiča V2 A Tecum principium* cao5127 1
031r Nedelja po oktavi božiča V A Tecum principium* cao5127 1
031v Nedelja po oktavi božiča V2 A Tecum principium* cao5127 1
031v Oktava sv. Jan. Evangelista V A Tecum principium* cao5127 *
031v Oktava Nedolžnih otrok V A Tecum principium* cao5127 *
031v Oktava Nedolžnih otrok V2 A Tecum principium* cao5127 *
032r Vigilija epifanije V A Tecum principium* cao5127 1
037r Osmina epifanije V A Tecum principium* cao5127 1
037r 1. nedelja po epifaniji V A Tecum principium* cao5127 1
038r 1. nedelja po epifaniji V2 A Tecum principium* cao5127 1
060r Marijino očiščevanje V2 A 1 Tecum principium* cao5127 1
036v Epifanija V A Tecum principum* cao5127 1
038r Oktava epifanije V A Tecum prinicipium* cao5127 1
099v Tor. po ned. trpljenja E A B Tempus meum nondum advenit cao5131 4T A*
185v Sv. Pavel L A 2 Ter virgis caesus sum semel cao5138 8
186r Sv. Pavel T A Ter virgis* cao5138 8
106v Veliki četrtek M A 3.2 Terra tremuit et quievit cum cao5139 8
072v Pepelnična sreda E A M Thesaurizate vobis thesauros cao5142 4T
102v Cvetna nedelja L A 3 Tibi revelavi causam meam cao5149 7 a
103r Cvetna nedelja T A Tibi revelavi* cao5149 7
052r Četrtek med letom L A 1 Tibi soli peccavi domine miserere cao5150 8
213v Skupni oficij mučencev M A 2.2 Timete domimum omnes sancti cao5152 7
059v Marijino očiščevanje L A 4 Tolle puerum et matrem ejus et $$$$$$$ 3
205v Skupni oficij apostolov M A 2.4 Tollite jugum meum super cao5158 3
055v 5. nedelja po epifaniji E A M Tollite jugum meum super vos cao5158 3
192v Sv. Mihael M A 1.4 Tollite portas principes cao5159 3
201v Posvetitev cerkve M A 1.3 Tollite portas principes cao5159 3
188v Marijino vnebovzetje L A 3 Tota pulchra es amica mea et cao5161 4
042v 2. nedelja po epif. - med letom T A Tota pulchra es* / Alleluia iv cao5161 / cao1329 4
205v Skupni oficij apostolov M A 2.2 Tradent enim vos in conciliis cao5164 1
109r Veliki četrtek E A B Traditor autem dedit eis cao5169 1
126v Teden po 4. velikon. nedelji V A Tristitia vestra alleluia cao5190 6
126v 4. velikonočna nedelja E A M Tristitia vestra vertetur in $$$$$$$ [cao5188] 8
073r Sobota po pepelnici E A B Tu atuem cum oraveris intra cao5193 1
012r Tor. po 4. adv. nedelji L A 3 Tu Bethleem terra Juda non cao5195 3
050v Četrtek med letom M A 1.2 Tu es deus qui facis cao5203 5
060v Katedra sv. Petra L A 3 Tu es Petrus et super hanc cao5208 7
198v Vsi sveti M A 1.5 Tu es Petrus et super hanc cao5208 7
178r Sv. Janez Krstnik L A 5 Tu puer propheta altissimi cao5218 3
051v Četrtek med letom M A 2.2 Tu solus altissimus super cao5219 1
122v Čet. po veliki noči E A M Tulerunt dominum meum et cao5232 7
244v Sv. Marija Magdalena L A 2 Tulerunt dominum meum et nescio cao5232 7
245v Sv. Marija Magdalena T A Tulerunt dominum* cao5232 7
095r Nedelja trpljenja – tiha nedelja M A 3. Tulerunt lapides ut jacerent in cao5234 7
092r 4. postna nedelja L A 1 Tunc acceptabis sacrificium cao5236 7
240v Skupni oficij devic L A 5 Tunc surrexerunt omnes virgines cao5251 1
104r Pon. velikega tedna E A M Turba multa que convenerat ad cao5256 4
089r Tor. po 3. postni nedelji E A M Ubi duo vel tres congregati cao5258 4T A*
050r Sreda med letom T A Unde veniet auxilium mihi cao5269 1
054v Sobota med letom D A Unde veniet* cao5269 *
123r Pet. po veliki noči E A B Undecim discipuli in Galilea cao5271 7
240r Skupni oficij devic L A 1 Unguentum effusum nomen cao5273 7
188v Marijino vnebovzetje L A 1 Unguentum* cao5273 7
189r Marijino vnebovzetje D A Unguentum* cao5273 7
189v Osmina Mar. vnebovzetja L A Unguentum* cao5273 7
189v Osmina Mar. vnebovzetja D A Unguentum* cao5273 7
190r Nedelja po Vnebovzetju L A Unguentum* cao5273 7
241v Skupni oficij devic D A Unguentum* cao5273 7
083r Tor. po 2. postni nedelji E A B Unus est enim magister vester cao5278 2
002v 2. adventna nedelja L A 3 Urbs fortitudinis nostrae Sion cao5281 7
129r 6. velikonočna nedelja E A Usque modo non petistis cao5284 1
044r Ponedeljek med letom M A 2.1 Ut non delinquam in lingua cao5294 1
044r Ponedeljek med letom – poletni čas M A 2.1 Ut non delinquam* / Alleluia ii cao5294 / cao1327 1
077v 1. postna nedelja – nedelja kvadragezime S A Vade Satanas non temptabis cao5303 1 g2
128v 5. velikonočna nedelja E A B Vado ad eum qui misit me sed cao5306 1
142r Pet. po vnebohodu E A M Vado parare vobis locum et cao5308 1 g
141v Vnebohod V2 A 4 Vado parare* cao5308 1
241v Skupni oficij devic E A M Veni in ortum meum soror mea cao5325 7
033r Epifanija M A 3. Venient ad te qui detrahebant cao5331 8
037v 1. nedelja po epifaniji M A 3. Venient ad te* cao5331 8
006v 3. adventna nedelja L A 1 Veniet dominus et non tardabit cao5337 1
007r 3. adventna nedelja D A Veniet dominus* cao5337 1
007v Teden po 3. adv. nedelji E A M Veniet ex Sion qui eripiat et $$$$$$$ 1 g2
004v Pet. po 2. adv. nedelji E A M Veniet fortior me post me cao5339 8
036v Osmina epifanije E A B Venit Jesus a Galilea in $$$$$$$ 7 b
037r Osmina epifanije E A B Venit Jesus* $$$$$$$ 7
038r 1. nedelja po epifaniji R A Venit Jesus* $$$$$$$ 7
035v Epifanija L A 1 Venit lumen tuum Jerusalem cao5344 1
036v Epifanija D A Venit lumen* cao5344 1
037r Osmina epifanije L A Venit lumen* cao5344 1
037v 1. nedelja po epifaniji L A Venit lumen* cao5344 1
009v 4. adventna nedelja L A 2 Venite ascendamus ad montem cao5349 8
078r Pon. po 1. post. ned. E A B Venite benedicti patris mei cao5350 2
146r Binkošti L A 2 Verba quae ego locutus sum cao5359 6
028v Božična osmina R A Verbum caro factum est et cao5363 8 G
031v Nedelja po oktavi božiča P A Verbum caro* cao5363 *
032r Vigilija epifanije P A Verbum caro* cao5363 *
089v Pet. po 3. postni nedelji E A B Veri adoratores adorabunt cao5367 8 G
016r Božič M A 1.6 Veritas de terra orta est et cao5368 8
030r Oktava božiča M A 2.1 Veritas de terra* cao5368 8
117r Velikonočna vigilija E A M Vespere autem sabbati quae cao5371 8
242v Sv. Marija Magdalena M A 1.5 Vespere autem sabbati quae cao5371 8
246r Sv. Marija Magdalena V2 A 4 Vespere autem sabbati* cao5371 8
098r Nedelja trpljenja – tiha nedelja L A 1 Vide domine afflictionem cao5378 8
099r Nedelja trpljenja – tiha nedelja P A Vide domine* cao5378 8
004r Čet. po 2. adv. nedelji E A B Videbunt gentes justum tuum et $$$$$$$ 1
116v Velika sobota L A 5 Videbunt in quem cao5382 8
151v 11. nedelja po binkoštih E A B Videns dominus civitatem cao5384 8
032r Vigilija epifanije E A M Videntes stellam magi gavisi cao5391 7
140v Vnebohod L A 1 Videntibus illis elevatus est cao5392 8
141v Vnebohod P A Videntibus* cao5392 8
170r Iz Knjige prerokov E A M Vidi dominum sedentem super cao5404 1
057r Marijino očiščevanje M A 2.5 Vidi speciosam sicut columbam cao5407 3
236r Skupni oficij devic M A 2.5 Vidi speciosam sicut columbam cao5407 3
187v Marijino vnebovzetje M A 2.5 Vidi speciosam* cao5407 3
198r Vsi sveti V A Vidi turbam magnam quam cao5409 1 f2
033r Epifanija M A 2.4 Vidimus stellam ejus in oriente cao5411 1
037r Osmina epifanije M A 1.1 Vidimus stellam* cao5411 1
037v 1. nedelja po epifaniji M A 1.1 Vidimus stellam* cao5411 1
110r Veliki petek M A 2.1 Vim faciebant qui quaerebant cao5423 8
087v 3. postna nedelja L A 4 Vim virtutis suae oblitus est cao5424 1
219r Skupni oficij mučencev V2 A 1 Virgam virtutis tuae emittet cao5441 1
023r Sv. Štefan V A Virgam virtutis tuae* cao5441 1
226v Oficij enega mučenca V2 A 1 Virgam virtutis tuae* cao5441 1
231v Oficij škofa spoznavalca V2 A 1 Virgam virtutis tuae* cao5441 1 g?
028r Nedolžni otroci V A Virgam virtutis* cao5441 1
234r Oficij škofa nespoznavalca V2 A 1 Virgam virtutis* cao5441 1
141r Vnebohod L A 3 Viri Galilaei quid aspicitis cao5458 7
141v Vnebohod S A Viri Galilaei* cao5458 7
054r Sobota med letom – septuagezima M A 2.1 Visita nos domine in salutari cao5471 8
047v Torek med letom E A B Visitavit et fecit redemptionem cao5473 5
220v Oficij enega mučenca M A 2.2 Vitam petiit a te et tribuisti cao5478 8
227v Oficij škofa spoznavalca M A 2.2 Vitam petiit* cao5478 8
232r Oficij škofa nespoznavalca M A 2.2 Vitam petiit* cao5478 8
054v Sobota med letom P A Vivit dominus et benedictus cao5480 7
093r 4. postna nedelja T A Vivo ego dicit dominus nolo cao5418 3 g
068r 2. predpostna nedelja S A Vobis datum est nosse cao5483 6
068r 2. predpostna nedelja M A 3. Vobis datum est* cao5483 6
068v Teden po 2. predpost. ned. V A Vobis datum est* cao5483 6
067v Teden po 1. predpost. ned. N A Voca operarios et redde illis cao5484 8 G
067v Teden po 1. predpost. ned. E A Voca* cao5484 8
015r Vigilija božiča L A 5 Vocabitur nomen ejus Emmanuel cao5485 8
061v Gospodovo oznanjenje M A 2.3 Vocabitur nomen ejus Emmanuel cao5485 8
015v Vigilija božiča N A Vocabitur* cao5485 8
211r Skupni oficij apostolov L A 3 Vos amici mei estis si feceritis quae cao5492 1
200v Vsi sveti L A 3 Vos amici mei* cao5492 1
099v Tor. po ned. trpljenja E A M Vos ascendite ad diem festum cao5493 2
186r Sv. Pavel E A B Vos qui secuti estis me cao5502 1
212r Skupni oficij apostolov E A M Vos qui secuti estis me sedebitis cao5502 1
014r Sob. po 4. adv. nedelji E A B Vox clamantis in deserto cao5506 5
033r Epifanija M A 2.6 Vox de caelo facta est tu es $$$$$$$ [cao5507] 4
027v Nedolžni otroci L A 5 Vox in Rama audita est cao5508 2
204r Posvetitev cerkve E A B Zachaee festinans descende cao5515 8
105v Veliki četrtek M A 1.1 Zelus domus tuae comedit me cao5516 8
050v Četrtek med letom M I Adoremus dominum quoniam ipse cao1011 6
136v Vnebohod M I Alleluia ascendit Christus in cao1027 5
123v Velikonočna oktava - bela nedelja M I Alleluia ii cao1022 4
117r Velika noč M I Alleluia iii cao1023 7
123r Sob. po veliki noči M I Alleluia iii cao1023 6
124v Pon. po beli nedelji M I Alleluia iii cao1023 6
143v Binkošti M I Alleluia spiritus domini cao1034 5
149r Oktava binkošti M I Alleluia Spiritus domini* cao1034 5
126v 5. velikonočna nedelja M I Alleluia* cao1022 4
142v Nedelja po vnebohodu M I Alleluia* Ascendit* cao1027 5
143r Oktava vnebohoda M I Alleluia* Ascendit* cao1027 5
142r Pet. po vnebohodu M I Ascendit Christus in altum $$$$$$$ 6
187r Marijino vnebovzetje M I Ave Maria gratia plena cao1041 7
189r Osmina Mar. vnebovzetja M I Ave Maria gratia plena cao1041 6
061r Gospodovo oznanjenje M I Ave Maria gratia plena dominus cao1042 7
189v Nedelja po Vnebovzetju M I Ave Maria* cao1041 7
192r Marijino rojstvo M I Ave Maria* cao1041 7
032r Epifanija M I Christus apparuit nobis venite cao1054 4
037r Osmina epifanije M I Christus apparuit* cao1054 *
037v 1. nedelja po epifaniji M I Christus apparuit* cao1054 4
015v Božič M I Christus natus est nobis cao1055 4
028r Božična osmina M I Christus natus est* cao1055 *
029r Nedelja po božiču M I Christus natus est* cao1055 6
031v Vigilija epifanije M I Christus natus est* cao1055 *
029v Oktava božiča M I Christus natus* cao1055 4
031r Nedelja po oktavi božiča M I Christus natus* cao1055 4
053r Sobota med letom M I Dominum deum nostrum venite cao1064 7